22.11.2014

1

Vzmeti Vir: M. Medič. Lesarsko strojništvo. 2001

Vzmeti so elastično deforamabilni strojni elementi, ki se pod vplivom zunanje

obremenitve deformirajo, po razbremenitvi pa vrnejo v osnovni položaj.

Glede na karakteristiko

ločimo:

a) progresivne vzmeti (za

enako spremembo

povesa je potrebna vedno

večja sprememba sile);

b) linearne vzmeti (za

enako spremembo

povesa je potrebna vedno

enaka sprememba sile);

c) degresivne vzmeti (za

enako spremembo

povesa je potrebna vedno

manjša sprememba sile);

Glede na deformacijo vzmeti ločimo:

a) natezno/tlačne vzmeti;

b) upogibne vzmeti;

c) torzijske vzmeti;

22.11.2014

2

Upogibna listnata vzmet

Večlamelna upogibna listnata

vzmet in načelo njenega

oblikovanja (konstantne upogibne

napetosti po dolžini vzmeti)

Vijačne vzmeti:

a) tlačna

b) natezna

c) upogibna

V žicah nateznih in

tlačnih vijačnih vzmeti se

pojavi torzijska napetost.

V žici upogibnih vijačni

vzmeti se pojavi upogibna

napetost.

22.11.2014

3

Kombiniranje vzmeti:

a) dve vzmeti togosti k,

postavljeni zaporedno

b) dve vzmeti togosti k,

postavljeni vzporedno

c) dve vzmeti togosti k1 in

k2, postavljeni

vzporedno. Notranja

vzmet je krajša. Gornja

plošča naleže nanjo šele

po deformaciji zunanje

vzmeti za x=a.

Togost kombiniranih vzmeti:

a) kc=k/2

b) kc=2k

c) (i) x ≤ a → kc=kz,

(ii) x > a → kc=kz + kn.

Sila pri kombiniranih vzmeteh:

a) F=kc x

b) F=kc x

c) (i) x ≤ a → F=kz x,

(ii)x > a → F=kz a + kc (x-a).

Opomba: Ordinatna os f na diagramih predstavlja tlačno deformacijo

vzmeti, ki je v enačbah označena z x.

Ležaji

Delitev glede na sile, ki jih prenašajo:

- radialni ležaji

- aksialni ležaji

- ležaji s poševnim nošenjem (radialno/aksialni)

Delitev glede na vrsto trenja:

- drsni ležaji

- kotalni ležaji

22.11.2014

4

Radialni ležaji

Vir: Roloff/Matek.

Maschinen-elemente.

Radialni drsni ležaj je podpora gredi, ki omogoča vrtenje gredi okoli

njene geometrijske osi ter aksialni pomik gredi. Pomik v radialni smeri

preprečuje reakcijska sila F v radialni smeri.

Aksialni ležaji

Vir: Roloff/Matek.

Maschinen-elemente.

a) Aksialni drsni ležaj sestavljata končni

prečni presek gredi ter ploščica iz

ležajnega materiala, ki je na spodnji

strani kroglaste oblike, da se lahko

neprestano prilagaja trenutni poziciji

konca gredi.

Aksialni ležaj je kombiniran z radialnim

ležajem, v katerem se pojavljaje

radialna reakcijska sila Fr.

b) Aksialno radialni drsni ležaj

sestavljajo končni del gredi kroglaste

oblike ter zgornja in spodnja ploščica iz

ležajnega materiala, ki sta prav tako

kroglasto oblikovani, da konec gredi

lepo nalega vanju.

22.11.2014

5

Ležaji s poševnim nošenjem/dotikom

Vir: Roloff/Matek.

Maschinen-elemente.

Enoredni kroglični ležaj s

poševnim nošenjem lahko

poleg radialnih sil prenaša tudi

relativno velike aksialne sile.

Aksialne sile lahko prenaša le

v eni smeri (v primeru na sliki

sile na notranji obroč v smeri

od leve proti desni).

Kadar je potrebno zagotoviti

omejitev gibanja v obe smeri,

se uporabi par takih ležajev, ki

sta na gredi nameščena

zrcalno simetrično.

Drsni ležaji

Vir: M. Medič.

Lesarsko strojništvo. 2001

V drsnih ležajih se pojavlja drsno trenje.

Trenje v tehniki največkrat zmanjšujemo

z uporabo maziv. V takih primerih se

lahko med ležajnim čepom in ležajno

pušo pojavi mešano trenje ali pa

tekočinsko trenje.

Tekočinsko trenje se lahko pojavi le pri ustrezno

oblikovanih hidrodinamičnih ležajih, ob prisotnosti

ustreznega maziva in ob dovolj velikih vrtilnih hitrostih.

a) mirujoči čep počiva na spodnjem delu ležajne puše.

b) pri počasnem vrtenju (proti gibanju urinih kazalcev) se čep rahlo povzpne po levi

strani puše,

22.11.2014

6

Drsni ležaji

Vir: M. Medič. Lesarsko

strojništvo. 2001

Drsne razmere pri hidrodinamičnih ležajih popisuje Stribeckova krivulja, kjer

vidimo, da se s povečevanjem hitrosti vrtenja gredi koeficient drsnega trenja

zmanjšuje, daj med drsne površine čepa in puše prihaja vedno večja količina olja.

Debelina oljnega filma se povečuje in kovinskega kontakta med drsečima

površinama je vedno manj. V trenutku, ko se čep povsem odlepi od puše, je

koeficient trenja najmanjši. Pri nadaljnjem povečevanju hitrosti vrtenja se trenje

nekoliko povečuje, saj se povečuje razlika v hitrosti med drsnima površinama in s

tem upor zaradi striga v oljnem filmu.

Primer večjega drsnega ležaja, ki ima

mazanje urejeno s pomočjo lastnega

vsebnika z oljem ter obročem, ki na zgornji

strani visi z gredi, na spodnji strani pa je

namočen v olje. Med vrtenjem gredi se vrti

tudi omenjen obroč, ki na ta način

transportira olje iz vsebnika do gredi, tam

pa z obroča steče po gredi in na ta način

kontinuirano maže ležajne površine.