drugi tir divača koper sstrani’ stroškovnega,inženirja · pdf filedovoljenja in...

Ocena vrednost projekta Drugi tir Divača – Koper

Stran 1 od 29

Ocena vrednost projekta Drugi tir Divača -‐ Koper s strani

stroškovnega inženirja

Avtorji:

mag. Bojan Strah, univ. dipl. inž. grad. (Axis, d.o.o.) Rus Ivan, univ. dipl. inž. grad. (Axis, d.o.o.) Bogomir Troha, univ. dipl. inž. grad. (Axis, d.o.o.) Koren Mitja, univ. dipl. inž. grad. (KOR Inženiring, d.o.o., Axis, d.o.o.) dr. Aleksander Srdić, univ. dipl. inž. grad. (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo) Andrej Likar, univ.dipl.inž.grad. (Geoportal d.o.o.)

Ljubljana, 16.01.2017


Stran 2 od 29

Vsebina

Izhodišče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Popolna ignoranca pravil / predpisov o vodenju investicijske dokumentacije na področju javnih financ 3 Ocenjena vrednost – problem 2.tira ........................................................................................................... 4 Revizija ocene vrednosti .............................................................................................................................. 5

Analiza od zgoraj navzdol na podlagi primerlj ivih referenčnih projektov . . . . . . . . 6 Ocena povprečja stroškov predorov -‐ Geodata .......................................................................................... 7 Stroški slovenskih referenčnih predorov ..................................................................................................... 7 Primerjava obeh analiz ................................................................................................................................ 9

Ocena stroškov investici jskega projekta 2. Tir (obstoječa varianta) . . . . . . . . . . . . . . 10 Ocena stroškov predorov .......................................................................................................................... 10

Ocena stroškov predorov na trasi 2. Tir (DRI, Geodata) ....................................................................... 10 Ocena stroškov predorov na trasi 2. Tir, Axis ........................................................................................ 11 Obvladovanje tveganj pri gradnji predorov – matrična metoda .......................................................... 11 Izhodišča za oceno stroškov .................................................................................................................. 12 Postopek izdelave ocene stroškov ........................................................................................................ 13

Ocena stroškov celotnega projekta 2. Tir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Komentar ocene stroškov .......................................................................................................................... 16 Ali bi razpis za izvajalce odgovoril na vprašanje kakšna je prava vrednost projekta 2. tir? ..................... 17 Ali smo preveč optimistični? ...................................................................................................................... 20

Scenari j stroškov za 2-‐tirno varianto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Ocena neposrednih stroškov gradnje za posamezno varianto izvedbe ................................................... 22 Ocena vseh stroškov za posamezno varianto izvedbe .............................................................................. 23 Predlog izvedbe: ........................................................................................................................................ 24

Kl jučne ugotovitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Vodenje investicijskega projekta ............................................................................................................... 24 Vrednost izračunana na podlagi projektantskih popisov del .................................................................... 24

Cene so iz gradnje AC programa ........................................................................................................... 24 Vrednost je primerljiva s »podobnim« projektom, ki se gradi trenutno v Avstriji (Semmering) ......... 25 Optimistične »pavšalne« ocene različnih ocenjevalcev so zavajajoče in vodijo k kasnejšem povečevanju vrednosti (primer TEŠ6) ................................................................................................... 25 Investicija 1,4 mrd € je za Slovenijo prevelik zalogaj – iskanje sofinancerjev (modeli JZP) ................. 25 Obstoječi tir ali nova dvotirna povezava Divača -‐ Koper ...................................................................... 25

Zakl juček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Podatkovni vir i : . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26


Stran 3 od 29

Izhodišče

Gradnja drugega tira Divača -‐ Koper že dobri dve desetletji buri duhove v politiki in domači javnosti. V skladu z nacionalnim programom razvoja železniške infrastrukture, ki ga je državni zbor potrdil leta 1995, bi moral biti drugi tir izgrajen do leta 2000. Toda šele novembra 2003 je vlada sprejela sedanjo traso (varianto I/3) kot najustreznejšo, kar je bila osnova za izdelavo Državnega lokacijskega načrta. Toda stvari so se tudi naprej pomikale po polžje in zelo »po domače« oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo. Leta 2010 je bila sprejeta Predinvesticijska zasnova, leta 2013 pa je bil izdelan osnutek Investicijskega programa. Toda Investicijski program še vedno ni sprejet, še vedno je v fazi osnutka, ne glede na to pa je bilo leta 2016 izdano gradbeno dovoljenje. Med tem se je med letoma 2010 in 2013 vrednost projekta čudežno povečala za polovico (pred DDV).

Začetek gradnje in prava cena gradnje drugega tira sta danes še vedno misterij. V tem misteriju se skrivajo najmanj tri velike uganke. Prvič, zakaj so javne inštitucije načrtovanje drugega tira vodile netransparentno in v nasprotju z veljavno zakonodajo? Drugič, zakaj se je strošek izgradnje povečal iz 800 milijonov na 1,4 milijarde evrov in kakšna je »prava« investicijska vrednost drugega tira? In tretjič, kako se bo ta investicija financirala?

V tej analizi želimo kot stroka, gradbeni inženirji, gradbeni informatiki in projektanti, pri čemer so nekateri izmed nas sodelovali v nekaterih fazah projektiranja drugega tira, osvetliti predvsem prvi dve uganki. Želimo pokazati, kakšna bi bila investicijska vrednost drugega tira, če bi projekt v vseh fazah načrtovali v skladu s standardi naše stroke, transparentno in v skladu z zakonodajo. In drugič, želimo pokazati, da je s prihrankom, doseženim s »poštenim strokovnim načrtovanjem«, mogoče izgraditi dvotirno progo, kar je tudi dolgoročno tako transportno kot ekonomsko najbolj smotrno.

Popolna ignoranca pravil / predpisov o vodenju investicijske dokumentacije na področju javnih financ

Da poteka vodenje investicijskega projekta izgradnje nove železniške povezave Divača -‐ Koper v nasprotju z veljavno zakonodajo (Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javne železniške infrastrukture, Uradni list št. 60/06), je ugotovilo že računsko sodišče v svojem Revizijskem poročilu iz leta 2010:

»Ocenjujemo, da bi morala biti pred odločitvijo o izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred pričetkom odkupov potrebnih zemljišč izdelana in potrjena investicijska dokumentacija, ki bi odgovorila tudi na vprašanja, na katera je že dvakrat opozorila komisija za pregled investicijske dokumentacije. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljena je dokumentacija tehnične narave in po naši oceni je treba na ekonomska in druga vprašanja, povezana z upravičenostjo investicije, v pretežni meri odgovoriti pred tehničnimi pripravami na projekt in pred nastankom nekaterih stroškov (na primer stroški za odkup zemljišč). Direkcija in ministrstvo nista zagotovila vnaprejšnje večplastne vsebinske presoje ustreznosti projekta.« …. »V izdelavi je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za enotirno progo; pri tem se predori in viadukti projektirajo kot enotirni, vnaprej pa ni bila preverjena izvedljivost, način in stroški kasnejše izgradnje dodatnega tira in za to potrebnih dodatnih viaduktov na celotni trasi.«…

Dejansko je bil dokument »Predinvesticijska zasnova«, katerega namen je določitev optimalne variante nameravane investicije in je pogoj za umestitev trase v prostor, odkup zemljišč ter izdelavo tehnične dokumentacije, potrjen šele oktobra 2010. Torej 5 let po prvem sprejetem Državnem


Stran 4 od 29

lokacijskem načrtu (DLN) in leto dni po pričetku izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot je ugotovljeno v revizijskem poročilu Računskega sodišča, je sporen tudi manjkajoči dokument »Investicijski program«, ki naj bi bil izdelan pred naročilom za izdelavo Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kljub zagotavljanju vseh vlad od 2009 dalje, da se intenzivno ukvarjajo s predmetnim investicijskim projektom, tega dokumenta še vedno ni oz. ne obstaja. Sicer je bil oktobra 2013 izdelan njegov osnutek, vendar do danes še ni bil potrjen. Ta osnutek investicijskega programa je bil izdelan na osnovi že izdelane tehnične dokumentacije in pripadajočih projektantskih ocen stroškov gradnje. Šele potrjen investicijski program je pogoj za nadaljnjo izdelavo »Projekta za izvedbo«, ki služi za izvedbo javnega naročila gradnje. Prav tako je tudi iskanje potencialnih soinvestitorjev / sofinanciranja, od JZP do pridobivanja evropskih sredstev oziroma kreditov, možno zgolj s potrjenim investicijskim programom, kjer so jasno opredeljeni vsi stroški in ovrednotena potencialna tveganja. Glede na to, da vlada izvaja te dejavnosti brez potrjenega Investicijskega programa, je njen neuspeh povsem jasen. Glede na to, da vlada izvaja te aktivnosti brez potrjenega Investicijskega programa, ne čudi njena neuspešnost pri zapiranju finančne konstrukcije in iskanju virov financiranja.

Informacija, posredovana 17.12.2016 s strani STA, da je projektno podjetje za drugi tir 2TDK d.o.o. predložilo vladi v potrditev »investicijski elaborat«, poraja dodatne dvome, saj navedeni Uredbi tega pojma ne poznata. Zakonodaja predvideva samo Predinvesticijsko zasnovo kot preliminarno osnovo in nato Investicijski program kot ključni del investicijske dokumentacije, katerega vlada potrdi ali zavrne. Takšno »brezglavo« in zakonsko neskladno vodenje investicijskega projekta je šolski primer, kako se investicij ne vodi in zgolj poraja utemeljene sume, da je s projektom nekaj močno narobe.

Takšno »brezglavo« in zakonsko neskladno vodenje investicijskega projekta je šolski primer, kako se investicij ne vodi.

Ocenjena vrednost – problem 2.tira

Zaradi nesprejemljive ocene vrednosti projekta se projekt ne premakne nikamor. Iščejo se krivci v napačnih »super bogatih« projektih ter predlagajo predvsem optimizacije projekta, ki pa posledično znižujejo kakovost projekta (opustitev možnosti potniškega prometa – opustitev servisnih predorov). Hkrati pa vlada išče vse mogoče in nemogoče poti za financiranje pregrešno dragega projekta.

Vse bolj je očitno, da pri drugem tiru ni problem v projektni rešitvi (vsaj v smislu pre-‐dimenzioniranja), temveč je sporna predvsem ocenjena vrednost investicijskega projekta. Slednja je najverjetneje tudi glavni vzrok za nepotrditev osnutka Investicijskega programa, ki se vleče že dobra 3 leta.

Dodaten problem je tudi v vsebini informacij, ki so občasno posredovane javnosti s strani odločevalcev:

-‐ Vrednost je izračunana na podlagi projektantskih popisov del in cen iz gradnje AC programa. -‐ Vrednost je primerljiva s »podobnim« projektom, ki se gradi trenutno v Avstriji (Semmering).


Stran 5 od 29

-‐ Optimistične »pavšalne« ocene različnih ocenjevalcev so zavajajoče in vodijo k kasnejšemu povečevanju vrednosti.

-‐ Investicija 1,4mlrd € je za Slovenijo prevelik zalogaj – iskanje sofinancerjev (modeli JZP).

Za takšne nasprotujoče si informacije sta delno kriva tudi strah in prevladujoče mnenje v javnosti, da so veliki investicijski projekti izvor korupcije in kraje družbenega premoženja (od NPIA do TEŠ6) in da projekti ne smejo imeti sprememb / dodatnih del in posledično zahtevkov oz. najhujše aneksov!

Dejstvo je, da so spremembe in odstopanja med izvedbo projektov generična lastnost projektov, saj so v svoji naravi enkratni glede na čas, lokacijo, okoliščine in udeležence. Ta enkratnost pa pomeni, da v začetku ni moč razpolagati z vsemi informacijami in da je vsak projekt vezan na določeno stopnjo negotovosti oziroma, v strokovnem žargonu, s projektnimi tveganji. In prav obvladovanje tveganj je ključni element strokovnega vodenja investicijskih projektov, ki je vezano na pravočasne in kakovostne informacije. Tako se skozi projektne faze informacije dopolnjujejo, kar nam omogoča boljšo identifikacije tveganj (manjša negotovost) ter bolj natančne ocene stroškov investicijskega projekta.

Izvor tveganj je lahko tudi v nestrokovno oz. pomanjkljivo pripravljeni investicijski dokumentaciji, študijah in tehnični dokumentaciji, katerih izdelava je podrejena javnemu naročanju, kjer najpogosteje prevlada izbor najcenejše ponudbe. In ne nazadnje poznamo tudi t.i. korupcijska tveganja.

Ker pa se vse to v javnosti daje v isti koš, se pritisk javnosti/medijev prenaša na projektante in nosilce projektov, financiranih iz javnih sredstev. Posledica je nerazumno napihovanje predračunov in s tem »projektantskih« ocen investicij z namenom pridobiti »dovolj« velik proračun, da ne bo kasnejših očitkov javnosti.

Revizija ocene vrednosti

Korak v pravo smer je bila naročena študija s strani Direkcije RS za infrastrukturo v marcu 2016 z naslovom »Preveritev ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača – Koper«.

Na tem mestu ne skrivamo lastnega poslovnega interesa, saj je podjetje Axis skupaj s partnerji (Italijansko projektivno podjetje Sistema Ingegneria in Hrvaški IGH) oddalo ponudbo za izdelavo predmetne študije (v nadaljevanju Revizija), kjer smo bili med ponudniki najugodnejši. Z izjemo ponudnika, ki je ponudil izdelavo študije v višini 25% povprečne vrednosti ostalih ponudb. Naročnik je izbral najcenejšo (dampinško) ponudbo. Na izbor ponudnika smo se pritožili s podanim revizijskim zahtevkom. V pritožbi smo opozorili, da se pri izbranem ponudniku ne more pričakovati, da se bo izvedlo delo v zahtevanem obsegu in kakovosti. Naročnik se je zadovoljil z izjavo ponudnika, da bo na osnovi svojih izkušenj izdelal študijo v zahtevanem obsegu in kvaliteti in s tem našo pritožbo zavrnil. Tudi Državna revizijska komisija se ni spuščala v vsebinsko presojo in naš revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen. Končna odločitev naročnika je bila izbira podjetja GEODATA za izdelavo Revizije.

Glede izdelane Revizije, ki jo je naročnik potrdil in plačal, smo že večkrat javno podali mnenje, podrobnosti pa so dostopne na:

https://damijan.org/2016/06/23/zakaj-‐mzi-‐ne-‐zeli-‐izvedeti-‐prave-‐ocene-‐stroskov-‐projekta-‐drugega-‐tira/


Stran 6 od 29

https://damijan.org/2016/11/24/kaksna-‐je-‐uporabna-‐vrednost-‐revizije-‐ocene-‐stroskov-‐drugega-‐tira/

Od predmetne Revizije je naročnik, skladno s pravili stroke, pričakoval predvsem transparentno in strokovno izdelano oceno stroškov in identifikacijo ter oceno možnih tveganj pri gradnji (saj je projekt že v fazi pridobljenega gradbenega dovoljenja). V nadaljevanju bomo prikazali kako »strokovno neprimerna« je lahko metoda, ki jo je uporabilo podjetje GEODATA pri izdelavi revizije in kako zavajajoče je bilo dosedanje poročanje o ocenjeni vrednosti projekta.

Analiza od zgoraj navzdol na podlagi primerljivih referenčnih projektov

Za ocenjevanja stroškov se v različnih fazah uporabljajo razpoložljivim informacijam primerne metode, ki podajo bolj ali manj natančno oceno. V začetnih fazah, ko se preverjajo različne variante, so te ocene dokaj grobe, saj temeljijo na metodi »od zgoraj navzdol« oziroma na primerjavi z referenčnimi projekti oziroma objekti, npr. pri predorih se stroški ocenjujejo na osnovi volumna predora in stroškov na enoto volumna (€/m3). Pri uporabi tovrstne metode je ključen predvsem izbor referenčnih objektov.

V fazi, ko je izdelana tehnična dokumentacija na nivoju Projekta za gradbeno dovoljenje in izdelani projektantski popisi del, pa razpolagamo s precej več informacijami, zato ocena stroškov temelji na metodi »od spodaj navzgor«, kjer preverjamo količine, primernost opisa in tržno ceno na enoto posameznih del. V tej fazi je metoda »od zgoraj navzdol« lahko zgolj indikativna in služi kot groba referenca, ali je projekt pravilno zasnovan. V kolikor se izkažejo večji odkloni, je potrebno analitično preveriti izračun ocene stroškov (metoda ABC), kar je tudi bilo zahtevano v naročilu Revizije.

Kljub izrecnim zahtevam naročnika, da se uporabi ABC metoda, je Geodata uporabil zgolj metodo »od zgoraj navzdol«, hkrati pa pri tem uporabil povsem neprimerne in nepreverljive podatke, kar pomeni, da so rezultati analize nestrokovni in zavajajoči. Hkrati pa je vprašljivo tudi dejstvo, da je naročnik (Direkcija RS za infrastrukturo) potrdil, sprejel in tudi plačal Revizijo, katere končne verzije (ki je dostopna, sicer brez ključne priloge -‐ projektnih tveganj, na naslovu: končno poročilo) ni potrdila niti s strani naročnika imenovana strokovna komisija!

V nadaljevanju bomo na primeru slovenskih projektov dokazali, da se po tej metodi lahko s primerljivimi projekti dobijo povsem druge ocene stroškov gradnje predorov in se s tem prižge ALARM v smislu napačne ocene vrednosti projekta, podane v osnutku investicijskega programa, ki je služil kot izhodišče za revizijo.


Stran 7 od 29

Ocena povprečja stroškov predorov -‐ Geodata

Za referenčno oceno stroškov izgradnje predorov je Geodata uporabil podatke za 15 različnih predorov, ki so bili zgrajeni v zadnjih 20 letih. Od tega 9 evropskih v Alpah in 6 južnoameriških v Andih. Predori, ki jih navaja, so za različne namene in tudi različnih velikosti prečnih prerezov. Med njimi so dovodne cevi za hidroelektrarno, prezračevalni predori za rudnike bakra v Čilu, ostali pa so železniški predori. Poleg različnih geoloških pogojev glede na traso 2. tira, so neprimerni tudi z vidika dolžine, saj so med njimi Gotthard (57 km) v Švici, Guadarama (28 km) v Španiji in Brenner (55 km) v Avstriji, medtem, ko je najdaljši predor na trasi 2. tira dolg le 7km. Le v 4-‐ih predorih od 15-‐ih naj bi bila uporabljena metoda NATM, v vseh ostalih primerih pa metoda z vrtalno kompozicijo TBM. Glede na dejstvo, da potekajo predvideni predori na trasi 2. tira v nehomogenem terenu, kjer so možni tudi kraški pojavi in je tudi glede dolžine predorov po mnenju slovenskih projektantov NATM tehnologija bolj primerna (tudi sprojektirani so za to tehnologijo), je izbor referenčnih tunelov zgrajenih s tehnologijo TBM neprimerna. Poleg strokovno sporne izbire referenčnih predorov in metodološke napake, saj stroški navedenih predorov sploh niso revalorizirani, pa v Reviziji ni naveden niti vir podatkov o stroških, ki jih posledično ni moč preveriti. Za strokovno oceno primernosti vzorca bi bilo potrebno podati najmanj:

• dolžine predorov in prerezov predorskih cevi, • geološke in hidrološke lastnosti hribine za posamezni predor, • kaj vse sodi v sklop cene predorov; saj ni navedeno, ali so bila izvedena kakšna nadomestna

dela, dostopne ceste, začasne gradnje in ostalo, kar bi lahko povečevalo osnovne cene gradnje zgolj predorske cevi.

Rezultat tovrstne analize Geodata so ocenjeni stroški v razponu od 232 €/m3 do 688 €/m3, povprečje pa znaša 362 €/m3 (Slika 1).

Stroški slovenskih referenčnih predorov

Geodata v Reviziji trdi, da o stroških gradnje lokalnih slovenskih predorov ni na voljo nobenih podatkov. To ne drži , saj je v Sloveniji DARS v zadnjih 20-‐ih letih vodil investicije v predore na AC omrežju! Stroški gradnje predorov in drugih objektov na AC omrežju so dokumentirani do potankosti, predvsem po zaslugi DARS d.d., ki je skupaj z DRI d.o.o. (tedaj DDC), ki je bil glavni izvajalec inženirskih storitev izgradnje AC omrežja, in ob strokovni pomoči Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani vzpostavil projektni informacijski sistem. Poleg tega pa je bila izdelana tudi obsežna študija stroškov gradnje avtocesti, ki je bila predstavljena tudi na 9. Slovenskem kongresu o cestah in prometu in jo slovenska strokovna javnost zagotovo pozna (dostop do študije: Stroški gradnje avtocest). Detajlne podatke o strukturi stroškov pa smo povzeli iz študije »poročilo o strokovni reviziji ponudbe za izgradnjo predora Markovec, ki je bila izdelana leta 2009 s strani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Samo dejstvo, da je predor železniški in ne avtocestni, ne igra pomembne vloge, saj prilagoditve za železnico ali cesto predstavljajo cca 10% celotnih stroškov. Gradnja predora poteka enako ne glede na končno uporabo.


Stran 8 od 29

Iz vidika referenčnih predorov sta najprimernejša predvsem AC predora Kastelec in Dekani, saj potekata v »istem hribu kot predori na trasi 2. Tira (tudi predviden železniški viadukt za novo traso 2. Tira bo zgrajen pod AC viaduktom Črni Kal) in sta imela zelo podobne geološke pogoje. Predvidena predora T1 (6 km) in T2 (7 km) potekata v apnencu, enako kot predor Kastelec, predora T4 (2,0km) in T8 (3,5 km) pa potekata v laporno flišnatem terenu, enako kot predor Dekani. Končne vrednosti gradbenih situacij (računov) za predora Kastelec in Dekani vključujejo vse predvidene in nepredvidene stroške, ki se nanašajo na gradnjo teh predorov. Zajemajo najprej pogodbeno vrednost del (portali, podporne konstrukcije in podpiranje brežin, podzemni izkop, primarna podgradnja, hidroizolacija, betonska obloga, geotehnične meritve, predvrtavanje in utrjevanje, ozemljitev, izgradnja vozišča, hortikulturna ureditev, prometna oprema in hidrantno omrežje), potem pa še vsa dodatna dela zaradi nepredvidenih geoloških, hidroloških in drugih okoliščin in vse anekse k pogodbi. Skratka, zajemajo vse stroške gradnje. Povzetek teh stroškov za dva najbolj referenčna predora je naslednji: Predor Kastelec, končna situacija: februar, 2006, 6.544 mio SIT = 27,31 mio €

1. Predor Kastelec s preduseki in portalnimi konstrukcijami – gradbeni del 2. Pogonski centrali – gradbeni del 3. Vodovod z vodohrani

Predor Dekani, končna situacija: marec, 2006, 14.973 mio SIT = 62,48 mio €

1. Gradbena dela 2. Pogonska centrala Dekani vzhod 3. Vodohran

V analizi stroškov (Tabela 1) izgradnje so uporabljene končne situacije izgradnje predorov, podatki o geometriji (dolžina in prerez in posledično volumen) pa so pridobljeni s spletne strani DARS d.d. (dostop do podatkov: DARS: O avtocestah / Objekti na AC in HC / Predori ). Zaradi poenostavitve je v analizi privzet enak izkopni profil predora v velikosti 90m2. Ker so podatki o končnih situacijah vezani na datum zaključka posameznih projektov, so stroški revalorizirani na dan 1.12.2016. Stopnja revalorizacije je pridobljena s spletne strani Statističnega urada RS (dostop do podatkov: Revalorizacija). Predor skupna dolžina

vseh cevi prerez zadnja situacija stroški ob

končanju leto

končanja stopnja

revalorizacije revalorizirani stroški na

[m] [m2] brez DDV [€/m3]

na 1.12.2016 [€/m3]

Markovec 4242 90 46.429.826 121,61 sep.2015 1,007 122,47 Kastelec 4498 90 27.308.078 67,46 jun.2006 1,193 80,46 Dekani 4372 90 62.482.157 158,79 mar.2006 1,222 194,12 Trojane 5772 90 79.285.595 152,62 avg.2005 1,222 186,58 Jasovnik 3245 90 45.902.187 157,17 avg.2005 1,222 192,14

Povprečni strošek: 155,02 Povprečni strošek predorov Kastelec in Dekani 137,29

Tabela 1: Dejanski stroški slovenskih avtocestnih predorov (DARS)

V gornji tabeli in sliki 1 smo navedli nekaj predorov in stroškov njihove gradnje. Zanimivi so predvsem stroški predorov Kastelec in Dekani, ki sta se gradila v času velikega razmaha gradbeništva. Predor Dekani (2,2km) je po geološki sestavi in dolžini primerljiv s predoroma T4 (2,0km) in T8 (3,8km). Zakaj predor Kastelec zgrajen v apnencu izrazito odstopa navzdol, predor Dekani, zgrajen v flišu in laporju pa odstopa navzgor je predvsem vprašanje za vodjo investicije DARS in njegovega inženirja DRI


Stran 9 od 29

(takrat DDC). Dejstvo pa je da sta oba predora po dolžini skoraj enaka. Poznavalci so mnenja, da so bili stroški za predor Kastelec prenizki, stroški predora Dekani pa previsoki. Cene za pokritje stroškov pa so nekje v sredini med obema. Predor Markovec je bil grajen v flišnati trdni kamnini. Zaradi protestov prebivalcev, ki so živeli v objektih na vrhu hriba Markovec, niso uporabili tehnologije izkopa z miniranjem (NATM) temveč način izkopa z rezkalnim strojem (ang. roadheader). Predor Markovec je že bil del zgodbe izvajalcev pred stečajem, zato so bile cene nizke in niso pokrivale dejanskih stroškov. Glede na višino ostalih ponudb za ta predor ocenjujemo, da bi bili realni stroški lahko med 160 in 170 €/m3. Predor Trojane (2,9km) je po dolžini primerljiv s predori T4 (2km), T7 (1,2 km) in T8 (3,8km), po geoloških lastnostih hribine pa ni primerljiv s predori na trasi 2. Tira. Kljub temu, da ima težje geološke pogoje, smo ga navedli zaradi predstavitve stroškov bolj zahtevnih predorov. Povprečna vrednost predorov Kastelec in Dekani, revalorizirana na december 2016, ki zajema vsa dela vključno z vsemi aneksi zaradi nepredvidenih del, je 137,29 €/m3. Povprečna vrednost gradbenih del brez elektro strojne opreme obeh predorov je izračunana kot (80,46+194,12)/2 = 137,29 €/m3. Primerjava obeh analiz

Razlika med stroški »svetovnih« predorov, ki jih Geodata navaja, in znašajo povprečno 372 €/m3, in stroški slovenskih predorov, je kar 235 €/m3 ali 172%. Svetovni predori so s slovenskimi predori na trasi 2. tira neprimerljivi z vidika dolžine, prereza in kraja gradnje, geološko hidroloških pogojev. Primerjali bomo nekaj značilnosti, da dokažemo nestrokovnost analize podjetja Geodata. Axis Geodata

Geološki pogoji primerjava z že zgrajenimi predori v istem hribu oddaljenimi nekaj 100m

primerjava s predori v Alpah in južnoameriških Andih, Peruju in Čilu

Uporaba AC predori predori v rudniku bakra, dovodne cevi za HE, predor za podzemno železnico, predor za železnico.

Dolžina predorov Kastelec in Dekani sta krajša od najdaljših predorov T1, T2 in T8 in daljša od ostalih petih predorov

predori Brenner, Gotthard, Gudarrama in rudniški predori so nekajkrat daljši od predorov na trasi 2. tira

Prerez predorov primerjalni predori imajo prerez 90m2, železniški predor pa prerez 70m2 oz. evakuacijski rov 40m2

ni podatkov

cene, stroški Iz AC programa DARS neznani podatki

zanesljivost in preverljivost napisanih podatkov

preverjeno na DARS ni mogoče preveriti, ker ne navaja virov

Tabela 2: Primerjava parametrov za analizo stroškov predorov / m3

Nerazumljivo s strokovnega vidika je, da Geodata ni uporabil podatkov za predore na AC omrežju, ki so bili končani pred 10 leti in so po geološki sestavi in dolžini za primerjavo bolj primerni od predorov, ki jih je navajal. Geodata ni navedel virov svojih podatkov, zato se upravičeno dvomi v njihovo kredibilnost in točnost njihovih analiz ter ugotovitev.


Stran 10 od 29

Ocena stroškov investicijskega projekta 2. Tir (obstoječa varianta)

Ocena stroškov predorov

Ocena stroškov predorov na trasi 2. Tir (DRI, Geodata)

Podatki o stroških predorov so za projekt 2. Tir odločilni. Po navedenih podatkih v Reviziji predstavljajo ¾ stroškov projekta. V poglavju »8.1 Predori« je Geodata v svoji Reviziji analiziral ocenjeno vrednost predorov na trasi 2. tira. Vhodni podatki ocen vrednosti posameznih predorov so povzeti iz osnutka Investicijskega programa, ki ga je izdelal DRI, in Predračuna za predore, ki je izdelan na osnovi popisov del iz PGD dokumentacije. Vrednosti gradbenih del za predore na trasi 2. tira se po izračunu DRI (za gradbena dela) gibljejo med 202 €/m3 in 356 €/m3. Izračun njihove utežene povprečne vrednosti, ki se izračuna kot količnik med vsoto vseh stroškov predorov in prostornino vseh izkopanih materialov je 250 €/m3 . V kolikor pa dodamo še elektro-‐strojno opremo predora, brez stroškov železniške infrastrukture, pa znaša povprečje 273 €/m3.

Slika 1: Analiza stroškov referenčnih predorov in ocena stroškov predorov v investicijskem. programu 2. Tira

Razlika med ocenjenimi stroški DRI, ki so 250 €/m3 in dejanskimi stroški dveh najbolj primerljivih slovenskih predorov, ki so 137 €/m3 je 113 €/m3 oziroma so ocenjeni stroški 82% višji od

povprečje: 362,47 €

povprečje: 250,37 €

povprečje:155,02

ES oprema

2014-‐BRENNER -‐ LOT MUL 2-‐3 (TBM)

2006; Predor DEKANI ("visoke cene")

2005; Predor Jasovnik

2005; Predor Trojane (zahteven predor)

2015; Predor MARKOVEC

2006; Predor KASTELEC ("nizke cene")

2013-‐METRO LIMA, Peru (TBM)

2013-‐ALTO MAIPO (TBM + D&B), HE, Čile

2012-‐CHUQUICAMATA (D&B), rudnik bakra, Čile

2012-‐TENIENTE (TBM ), rudnik bakra, Čile

T1, 6.7 km

T2, 6.0 kmT3, 0,3 km

T4, 2.0 km

T5, 0.1 kmT6, 0.4 km

T7, 1.2 kmT8, 3.8 km

2010-‐ANDINA (D&B), Peru

2005-‐PAJARES (TBM), Španija

2005-‐CENERI (TBM), Švica

2000-‐GUADARRAMA (TBM), Španija

1999-‐2013-‐GOTTHARD LOT 151 -‐ 252 (TBM), Italija-‐Švica

1998-‐2000-‐LÖTSCHBERG (D&B solution), Švica

1998-‐2000-‐LÖTSCHBERG (TBM solution), Švica

0

100

200

300

400

500

600

700

analiza predorov -‐ GEODATA ocena stroškov prdorov 2.Tir -‐ DRI analiza predorov AC -‐ AXIS

€/m3

Primerjava različnih anliza cen predorov in ocenjene vrednost predorov na trasi 2. Tira


Stran 11 od 29

referenčnih stroškov. Takšna razlika nedvomno dodatno narekuje detajlno analizo, ki pa je Geodata, kljub zahtevam naročnika ni izdelala. V Reviziji je na sliki 3 v poglavju 2.1 »Splošni položaj in pogoji projekta« prikazan delež stroškov za posamezen predor. Zapisana je tudi ocena stroškov gradnje in elektro-‐strojne opreme vseh predorov (DRI) v višini 585 mio €. Geodata pa gre v Reviziji še korak dlje v napačno smer. Na osnovi lastne analize nabora najdražjih svetovnih predorov, uporabi njihov povprečni strošek v višini 362 €/m3. Tako izračuna, da jo ocena stroškov (DRI) v za 25% nižje od cen »svetovnih rekorderjev« (362€*0,75=271€) in napiše da bi morali znašati pričakovani stroški predorov 780 mio €.

Ocena stroškov predorov na trasi 2. Tir, Axis

Za bolj natančno oceno stroškov gradnje predorov, bi seveda morali uporabiti predhodno omenjeno metodo ABC in izhajati iz projektantskih popisov del, ki so izdelani na osnovi Projekta za pridobitev gradbene dovoljenja, vendar ta dokumentacija ni javno dostopna. Geodata je z njo sicer razpolagal, vendar se je žal ni poslužil. Naša ocena stroškov temelji zgolj na podatkih iz javno objavljene Revizije, katere edina dobra lastnost so prikazani povzetki iz osnutka investicijskega programa, ki sicer ni javno dostopen.

Obvladovanje tveganj pri gradnji predorov – matrična metoda

Gradnja predorov je izjemno zahtevna z vidika napovedi stroškov saj je izpostavljena tveganjem nastopa nepredvidenih okoliščin, hkrati pa se šele tekom gradnje izkaže dejanska geološka sestava in posledično izkopna kategorija tal. Kakovost poznavanja geološko -‐ hidroloških pogojev pogojuje stopnjo zanesljivosti projektne dokumentacije in seveda tudi ocene stroškov. Poenostavljeno povedano, bolj na gosto, kot imamo izdelane raziskovalne vrtine na prihodnji trasi, bolj natančno lahko predvidimo prelomnice, kraške jame, izkopno kategorijo tal, talno vodo in bolj natančno lahko v načrtih predvidimo podporne in druge ukrepe v sklopu gradnje predorov.

Če naročnik ni izvedel zadostnih predhodnih geoloških raziskav v obsegu, kar je bil edini očitek v Reviziji, ki bi omogočil natančno izdelavo načrtov, potem ne ve, kolikšen del nepredvidenih ukrepov ga čaka. Odstopanja dejanskega od predvidenega stanja pa se seveda odražajo v obsegu nepredvidenih dodatnih del (neposredni stroških) in podaljšanju roka izvedbe (posredni stroški).

Kljub temu, da se z večjo stopnjo predhodnih geoloških raziskav stopnja zanesljivosti ocen veča, se tveganjem ne moremo povsem izogniti. Spremenljivi strošek nepredvidenih del se lahko oceni po metodi obvladovanja tveganj. To pomeni, da projektanti predvidijo različne scenarije (pesimistični, realistični, optimistični) glede pojavljanja kraških pojavov. Scenariji temeljijo na podlagi predhodnih raziskav in projektantskih izkušenj. Kvalitativno se oceni možnost nastopa in vsebina ukrepov, kvantitativno pa njihov obseg in stroški. Z vidika obladovanje tveganj gradnje predorov ločimo dela na sledeč način:

-‐ A1 – Neposredna dela -‐ fiksni obseg (končna obloga) -‐ A2 – Neposredna dela -‐ variabilni del (izkop, primarna podpora) odvisen od geoloških razmer.

Skupni obseg znan, dolžina in količina posamezne izkopne kategorije ocenjen -‐ B1 – Nepredvidena dela ( v višini 10 % vsote A1+A2)


Stran 12 od 29

-‐ B2 – Nepredvidena dela -‐ tveganja geologije (kraški pojavi, udori vode). Predvideni dogodki/ukrepi, verjetnost nastopa in obsega na osnovi ocene projektanta

Običajen način popisovanja / obračunavanja ne določi kaj se zgodi, če pride do nepredvidenih okoliščin. Za vsak primer posebej se sproži postopek ovrednotenja oz. pogajanja za dodatne stroške.

Matrična metoda (v Avstriji vejla kot standard) deli stroške za posamezno fazo (izkop, obloga) na stroške gradbišča (fiksni, operativni in čakalni del) ter neposredni del za izvajanje del, ki je odvisen od dejanske izvedbe. Na tak način imamo pravila za obračun določena. V primeru nepredvidene okoliščine je interes in naloga naročnika, da izvajalcu čimprej poda projektno rešitev (čim manj čakalnega časa in s tem čakalnih stroškov). Ta metoda je bila v celotni fazi gradnje (od razpisa za izbiro izvjalaca do končnega obračuna) uporabljena tudi pri gradni predora Markovec in je onemogočila naknadno napihovanje vrednosti s strani Izvajalca.

Izhodišča za oceno stroškov

Pri izdelavi ocene stroškov predorov smo torej izhajali predvsem iz lokacije in geometrije predvidenih predorov in projektantskih (DRI-‐jevih) ocen stroškov. Vhodni podatke o dolžini in površini predorskih cevi smo povzeli iz Revizije Geodate -‐ tabela št. 5 v poglavju 5.1 “Odlaganje viškov izkopanega materiala”. Njen povzetek je v tabeli 3.

Predori Dolžina Površina

Prostornina Prostornina -‐ vsota

[m] [m2] [m3] [mio m3] T1 6.714 70 469.980 0,751 SC-‐T1 6.683 42 280.686

T2 6.017 70 421.190 0,674

SC-‐T2 6.028 42 253.176

T3 330 70 23.100 0,023

T4 1.953 70 136.710 0,145 IPC-‐T4A 61 42 2.562

IPC-‐T4B 144 42 6.048

T5 128 70 8.960 0,009

T6 358 70 25.060 0,025

T7 1.162 70 81.340 0,088 IPC-‐T7 165 42 6.930

T8 3.808 70 266.560 0,427

SC-‐T8 3.818 42 160.356

Skupaj 2,143

Tabela 3: Geometrija predvidenih predorov na trasi 2. tira

Podatki in ocena stroškov se nanašajo na glavne predorske cevi z železniškim tirom za predore T1–T8 in vzporedne servisne cevi (označeno kot SC) pri najdaljših predorih T1, T2 in T6. Pri predorih T4 in T7 pa so upoštevane še evakuacijske cevi, ki potekajo pravokotno na glavno cev in so označene kot IPC. Na koncu so dodani še stroški elektro-‐strojne opreme za vse predore označene kot E&M.


Stran 13 od 29

Kljub temu, da smo v analizi izračunali, da znašajo revalorizirani povprečni stroški (vključno z aneksi za nepredvidena dela) za predora Kastelec in Dekani 137 €/m3, smo za oceno gradbenih del predorov uporabili 10% višjo vrednost v višini 150 €/m3 (rezerva, stanje na trgu in zmožnosti slovenske gradbene operative).«.

Postopek izdelave ocene stroškov

1. korak – strukturiranje obstoječe ocene stroškov (DRI) in njena korakcija:

-‐ Projektantske oz. DRI-‐jeve ocenene smo razdelili na 3 segmente, ki so ključne pri matrični metodi.

-‐ Fiksni (A1) in najverjetnejši del variabilnega dela (a2) smo sešteli in izračunali kazalec €/m3: -‐ Skupaj A1 + A2 = 400.164.419,13 € -‐ Skupaj količina izkopa = 2.142.658 m3 -‐ Strošek €/m3= 186,76 € -‐ Prevzeti povprečni strošek = 150 €/m3 -‐ Faktor korekcije =150 / 186,76 = 0,8032 -‐ Projektantske oz. DRI-‐jeve ocene stroškov smo znižali za cca 20%

2. korak -‐ določitev najverjetnejših vrednosti (Tabela 4):

-‐ Variabilni del (izkop, primarna podpora) oz. Sklop A2 Pes. Vrednosti v projektantskem predračunu so rezultat pesimistične ocene. Zelo verjetno je na tem delu še nekaj rezerve. Zaradi pomanjkanja geoloških podatkov se ocena ohrani.

-‐ B1 -‐ Nepredvidena dela splošno – prevzame se 10% seštevka A1+A2 -‐ B2 -‐ Nepredvidena dela specifično (kraški pojavi, udori vode). Vrednosti v projektantskem

predračunu so rezultat pesimistične ocene. Na podlagi karte »VZDOLŽNI PROFIL – PRIČAKOVANA POGOSTOST JAM« Inštituta za raziskovanje Krasa, smo kot najverjetnejšo varianto ocenili polovično vrednost prvotne ocene in tako prevzeli 68 mio € x 0,8031 / 2 = 27,58 mio €.

Neposredni del Rezerva in tveganja Skupaj Predor Prostornina A1 A2 Pes skupaj B1 B2 skupaj [mio m3] [mio €] [mio €] [mio €] €/m3 [mio €] [mio €] [mio €] [mio €] €/m3 T1* 0,751 57,09 48,916 106,00 141,2 10,60 22,59 33,19 139,19 185,4 T2* 0,674 51,12 47,094 98,22 145,6 9,82 4,65 14,47 112,70 167,1 T3* 0,023 4,63 4,63 200,4 ,46 ,46 5,09 220,5 T4* 0,145 23,59 23,59 162,3 2,36 2,36 25,95 178,6 T5* 0,009 1,69 ,685 2,38 265,2 0,24 0,01 ,25 2,62 292,9 T6* 0,025 6,38 6,38 254,5 0,64 ,64 7,02 279,9 T7* 0,088 13,40 13,40 151,7 1,34 1,34 14,73 166,9 T8* 0,427 26,89 39,925 66,81 156,5 6,68 0,33 7,01 73,82 172,9

Skupaj 2,143 184,78 136,62 321,40 150,0 32,140 27,58 59,72 381,12 177,9

Tabela 4: Struktura predvidenih stroškov za predore, razdeljene po verjetnosti – osnova za matrično metodo

Se pravi, za vse predore (obstoječa varianta) je za 321 mio € merljivih in dokaj zanesljivo določenih stroškov in za 60 mio € rezerve za pokritje vseh nepredvidenih del. Če bi se porabilo vseh 60 mio €, bi se vrednost na m3 dvignila na 177,9 €/m3! Kar bi glede na dosedanje izkušnje moralo zadoščati!

Če prištejemo stroškom gradbenih del še stroške elektro-‐strojne opreme v višini 45,28 mio € dobimo skupno vrednost predorov 366,68 mio € oziroma z upoštevanjem tveganj 426,40 mio €.


Stran 14 od 29

Primerjava ocena 366,68 mio € z oceno, ki je podana v osnutku investicijskega programa in znaša 585,15 mio €, ugotovimo, da njihova ocena za 215 mio € oziroma za 58% presega oceno na podlagi revaloriziranih referenčnih stroškov iz AC programa. Ocena teh stroškov, kot jo podaja Geodata v Reviziji, pa presega našo oceno za 410 mio € oz. 111% .

Ocena stroškov celotnega projekta 2. Tir

Ocena stroškov (Tabela 5) investicijskega projekta (je zaradi lažje primerjave podana po sklopih, prilagojenih strukturi ocene stroškov v Reviziji (Geodata) in osnutku investicijskega programa (DRI). Ker imajo podatki prikazani v osnutku IP in Reviziji različno strukturo smo se potrudili, da smo seštevali stroške, ki spadajo skupaj, tako da smo dobili primerljive rezultate. V delu A prikazani predvideni stroški neposredne izvedbe del upoštevajo pričakovane stroške gradnje predorov, viaduktov, usekov in drugih gradbenih objektov. Prav tako so tu zajeti stroški železniške infrastrukture. Ločeno so prikazani tudi stroški, ki ne spadajo v sklop 2. tira (remont tirov, izvlečni tir, gasilska vozila), vendar so bili vključeni v investicijski program. Stroški, ki so prikazani v delu A so stroški, ki bodo gotovo nastali po projektni dokumentaciji. V drugem delu B so prikazani nepredvideni stroški, ki so povezani neposredno z gradnjo.. V tretjem delu C so prikazani posredni stroški pridobivanja in spremembe namembnosti zemljišč, prestavitve komunalnih vodov, predhodnih terenskih raziskav in študij, projektiranja, stroški vodenja projekta in nadzora. V tabeli je obravnavana varianta: Enotirni enocevni predor (A=70m2) z ločeno servisno cevjo (A=40m2). V stolpcu DRI so prikazane ocene stroškov iz osnutka investicijskega programa (IP), ki ga je leta 2013 izdelalo podjetje DRI. Naslednja stolpca prikazujeta minimalno in maximalno oceno stroškov iz Revizije (Geodata), zadnji stolpec (AXIS) pa prikazuje našo oceno stroškov.


Stran 15 od 29

Sklop postavka DRI GEODATA

AXIS

MIN MAX

A

Predori -‐ Gradbena dela 536,47 498,91 498,91 321,40 Predori -‐ Elektro in Strojna oprema (ES) 48,69 45,28 45,28 45,28 Predori skupaj 585,15 544,19 544,19 366,68 Trasa (zgornji ustroj + svn, tk ..) 97,38 90,57 90,57 90,57 Ceste (dostopne ceste) 23,31 21,68 21,68 21,68 Mostovi 37,59 34,96 34,96 34,96 Odlagališča viškov materiala in prevoz 46,65 23,38 23,38 10,00 Remont 1,5 km obstoječega tira, deviacija tira v Divači 8,69 Dvopotni gasilski vozili 1,56 Izgradnja izvlečnega tira 13,86 Izločitev nepredvidenih del 7% -‐55,31 Združeno korekcije GEODATA (korekcije, razno, višina, mreža, slovenske cene, prihranki oddaje gradnje po posameznih sklopih) 72,70 61,70 Skupaj neposredni stroški za izvedbo 758,89 787,48 776,48 523,88

B

Nepredvidena dela (10% neposrednih stroškov) 52,39 Nepredvidena dela v neposrednem delu 55,31 Nepredvidena dela 1, 2013 61,04 17,06 17,06 Druga dela 2, 2013 10,66 10,66 10,66 Popravek v 2013 32,25 34,71 41,84 popravek cen od 2013 do 2016 (+0,81%) 7,70 7,70 9,12 Tveganja 87,50 255,21 27,58 Pretvorba v stalne cene 99,41 Neznano 12,88 Skupaj nepredvidena dela 279,24 157,63 333,89 79,97

Skupaj gradnja A + B: 1.038,13 945,11 1.110,37 603,85

C

Projekti , zemlj išča 58,37 58,37 58,37 48,74 Projekti, zemljišče, geologija -‐ izvedeno 40,20 36,67 Projekti PZI, PID 18,17 12,08 Preprojektiranje na TBM 4,00 4,00 Dodatne preiskave terena 10,00 10,00

Vodenje projekta 13,95 24,00 24,00 12,08 Vodenje projekta do sedaj 5,00 Vodenje projekta za dokončanje 7,08

Nadzor, kontrola kvalitete 46,19 26,90 26,90 18,12 Svetovanje, pravno, finančno, tehnično 5,50 5,50 Skupaj posredni stroški gradnje 118,52 128,77 128,77 78,94

Skupaj neto A + B + C (brez DDV) 1.156,65 1.073,88 1.239,14 682,79

DDV 254,46 236,25 272,61 150,21

Skupaj A+B+C (z DDV) 1.411,11 1.392,90 1.511,75 833,00

Tabela 5: Primerjava stroškov celotne investicije


Stran 16 od 29

Komentar ocene stroškov

Izračun stroškov predorov v vrednosti 366 mio € je opisan v predhodnem poglavju »Ocena stroškov predorov na trasi 2. Tir – Axis«. Največja razlika ocenjenih predvidenih neposrednih stroškov (segment A) je pri predorih: 245 mio € manj kot v osnutku IP, oz. stroški predorov po osnutku IP so za 67% višji od stroškov predorov v oceni Axis. Ker predstavljajo predori glavnino stroškov, ostalih postavk nismo preverjali. Ugotovitve racionalizacij, ki jih je ugotovil Geodata, smo povzeli. Njihovi ugotovitvi o prenizkih slovenskih cenah in prihrankih na račun razdelitve gradnje oz. projekta na 2 razpisa, pa sta neargumentirani in ju zato nismo upoštevali. Pri ravnanju z izkopanim materialom smo upoštevali tudi njegovo prodajo in ga ocenili kot neto strošek v višini 10 mio €. V segmentu B, nepredvidenih neposrednih stroškov smo rezervirali sredstva v višini 10%. In dodatno upoštevali 27,5 mio € za pokrivanje rizikov pri gradnji predorov (kraški pojavi). Kako smo ocenili rizike pri gradnji predorov je opisano v poglavju »Obvladovanje rizikov pri gradnji predorov – matrična metoda«. Ostale pozicije (DRI in GEODATA) so nerazumljive in jih nismo upoštevali! Tretji je segment C -‐ posredni strošk predstavljajo stroški projektiranja, vodenja projekta in nadzora ter odkupi zemljišč. Tudi te stroške se da dokaj natančno oceniti in predvideti vnaprej. Ključna bila razlika je v tem, da smo za vodenje projekta predvideli 2% od vseh neposrednih stroškov, t.j. 12 mio €. Stroške nadzora in kontrole kvalitete smo ocenili na 3%, t.j. 18 mio €, kar je precej manj od IP (46 mio €). Stroške projektiranja in pridobivanja zemljišč smo ocenili na 48 mio €, kar je 10 mio € manj, kot je bilo predvideno v osnutku IP. Zavrnili smo dodatno projektiranje za metodo TBM zaradi neprimernosti iz geoloških in organizacijskih razlogov.


Stran 17 od 29

Slika 2: struktura ocen stroškov na projektu 2. tir

Ali bi razpis za izvajalce odgovoril na vprašanje kakšna je prava vrednost projekta 2. tir?

Stroški gradnje so vzeti iz primerjalne tabele ocen stroškov in so razdeljeni na 2 vrsti:

• A neposredni stroški za izvedbo • B neposredni stroški -‐ nepredvidena dela

Razlika med zgornjimi vrstami stroškov je v gotovosti ali bodo stroški nastali. Stroški A in B predstavljajo stroške, ki jih bo imel izvajalec pri gradnji predorov.. Med dela segmenta A, ki bodo zagotovo izvedena spadajo: izvedba portalov, izkop in primerna podgradnja, sekundarna betonska obloga, elektro-‐strojna oprema, tiri in vozna mreža. Te stroške se da natančno predvideti in vnaprej ovrednotiti. Drugi segment B pa predstavljajo dela, za katera ne moremo vedeti v kakšnem obsegu bodo izvedena. S predhodnimi raziskavami in načrti so bili predvideni določeni izkopni tipi hribine in določeni podporni ukrepi. Vendar ne moremo vedeti, koliko bo dejansko katerega izkopnega tipa hribine. Lahko se zgodi da bo hribina bolj ugodna in bodo ukrepi lažji in cenejši, lahko pa se zgodi tudi obratno. Drugi del v segmentu B pa predstavljajo kraške jame in prelomnice, za katere pa ne vemo, v kakšnem obsegu bomo na njih naleteli. Vidimo, da je ključ obvladovanja projekta ravno v obvladovanju segmenta B – neposrednih nepredvidenih stroškov izvedbe. Če imamo dovolj zanesljive podatke predhodnih raziskav, potem

758,9 787,5 776,5

523,9

279,2 157,6333,9

80,0

118,5

128,8

128,8

78,9

1.156,61.073,9

1.239,1

682,8

,0

200,0

400,0

600,0

800,0

1.000,0

1.200,0

1.400,0

Ocena DRI Geodata MIN Geodata MAX Ocena Axis

II Tir -‐ struktura stroškov (v mio € brez DDV)

A Skupaj neposredni stroški za izvedbo B Skupaj nepredvidena dela

C Skupaj posredni stroški Skupaj stroški (brez DDV)


Stran 18 od 29

lahko del, ki se nanaša na predvidene tipe hribine in podporne ukrepe ter kraške jame in prelomnice, zelo zmanjšamo. To pomeni, da se večji del preseli v segment A, manjši del pa ostane v segmentu B. Iz primerjave je razvidno, da je segment A neposrednih stroškov ocenjen s strani DRI in Geodata za 50% višje od ocenjenih stroškov Axis. Prvi del razlogov, zakaj so neposredni stroški DRI in Geodata prenapihnjeni, so podani v »Stroški slovenskih referenčnih predorov«. Drugi del razlogov, pa se skriva v dejstvu, da so v sklop A uvrščeni stroški, ki spadajo v sklop B. Prav tako so prenapihnjeni tudi stroški segmenta B – nepredvideni stroški, ki pa so v absolutnem merilu kar za 3-‐ do 6-‐krat višji, kot pri oceni Axis. Prav tako se iz grafa vidi, da je segment nepredvidenih stroškov (rdeč) zelo velik v primerjavi s segmentom A stroškov, ki bodo gotovo nastali (zelen). Pri analizi ocene stroškov segmenta A je razvidno, da se pri oceni stroškov s strani Geodate in DRI v ta segment uvrščajo tudi ukrepi v primeru kraških pojavov. Ti stroški zaradi negotovosti dejanske izvedbe spadajo v segment B nepredvidenih del. V kolikor te stroške prenesemo v segment B in dodatno izločimo stroške povezane s transportom in odlaganjem viškom materialov dobimo bolj realno primerjavo neposrednih stroškov gradnje.

Ocena stroškov [mio €] DRI Geodata Axis A -‐ Skupaj: neposredni stroški za izvedbo 758,89 776.482.273 € 523.84 Kraški pojavi -‐ 67,00 -‐ 67,00 -‐ Deponija izkopanih materialov -‐ 46,00 -‐ 46,00 -‐ 10,00

A* -‐ korigirano 645.89 663.48 513.84 B – Nepredvidena dela 279,24 157,63 79,97 Kraški pojavi + 67,00 + 67,00 -‐ B* -‐ korigirano 346,24 224,63 79,97 A*+B* 992,13 888,11 603,85

Tabela 6: korigirana ocena neposrednih in nepredvidenih del


Stran 19 od 29

Slika 3: korigirana struktura ocena stroškov gradnje

Kot vidimo, je razlika pri neposrednih stroških za dela, ki jih je potrebno gotovo izvesti, med oceno Axis in korigirano oceno v osnutku IP in Reviziji med 130 in 148 mio €. Ni malo, a vendar precej manjša razlika, kot pri analizah, ki smo jih obravnavali prej. Variabilni del stroškov nepredvidenih del, ki zajemajo kraške jame ter prelomnice ter variabilni del vpliva vrste hribine morata biti zajeta pri nepredvidenih delih. Segment nepredvidenih del je v predračunu DRI nepregledno prikazan za kraške jame kot del predvidenih neposrednih del, ki se bodo gotovo izvedla, čeprav ne poznamo ne velikosti in ne pozicij kraških jam. Posebej pa je dodatno upoštevan še rezervni fond za nepredvidena dela. Iz grafa je razvidno, da je razlika med oceno Axis in oceno DRI 266,27 mio €, med oceno Axis in oceno Geodata MAX pa kar 320 mio €. Med ocenami Axis in DRI ter Geodata je precej večja razlika pri nepredvidenih delih kot pa pri neposrednih stroških za dela, ki bodo gotovo izvedena. Sklop B je glede na trenutni nivo obdelave tehnične dokumentacije (PGD) le ocenjen, vendar je obseg teh del v predračunu določen in fiksen. Nezavezujoči razpis izvajalcev ne bo pokazal prave razlike na nivoju celotnega gradnje 992,13 mio €, ampak le na nivoju 645,9 mio €. Tudi ne bo odgovoril na to, da so ocene segmenta B, ki je prikazan z rdečo barvo, prenapihnjene, ker so ta dela že vnaprej opredeljena in fiksirana. Jedro problema prikazovanja stroškov DRI je v tem, da se je na različnih nivojih nekritično dodajalo predvidene stroške, ki so po naši oceni močno pretirani in nastavljeni tako, da tudi razpis za izvedbo del na tem nivoju ne more podati »tržne« vrednosti. V grobem ta dela zajema iz sklopa A in B (neposredni del in nepredvidena dela): deponije za izkopni material, ukrepi pri kraških pojavih,

645,9 663,5513,9

346,2224,6

80,0

max

,0

200,0

400,0

600,0

800,0

1.000,0

1.200,0

DRI GEODATA AXIS

II Tir -‐ korigirana struktura stroškov gradnje(v mio € brez DDV)

A* korigirano (neposredni stroški) B* korigirano (nepredvidena dela) max


Stran 20 od 29

tveganja, nepredvidena dela in iz sklopa C (posredni stroški): vodenje projekta, nadzor ter svetovanje (Slika 4).

Slika 4: Prikaz vseh »ne gradbenih« stroškov

Razlika je kar 407 MIO €! V praksi tako napihnjen IP predstavlja nerazumno »projektno« rezervo, ki se rezultira v povsem lagodnem projektnem vodenju (z neomejenim sredstvi, zna vsakdo projekt izvesti: definicija projekta: izvesti optimalno rešitev z omejenimi sredstvi in časom). Ali smo preveč optimistični?

V javnosti se s strani »odgovornih« večkrat omenja, da je potrebno zagotoviti dovolj sredstev za gradnjo, da bo finančni plan vzdržen in da se nam ne bo ponovil TEŠ6. Potrebno je omeniti, da je strokovno korektna ocena tista, ki ni ne (pre)optimistična in ne (pre)pesimistična, hkrati pa na pregleden način podaja vpogled v vsa potencialna tveganja.

Tu želimo pokazati, da je povprečje (dejanski obračun z vsemi dodatnimi deli) na tem odseku bil 137€/m3. Dodali smo 10% zaradi spremenjenih razmer na trgu ter dodatnih 10% za nepredvidena dela ter 26,9 mio € za pokrivanje rizikov pri gradnji predorov (kraški pojavi – predor T1 in T2).

510,0

399,0

169,0

max+407,0 (GEODATA max)

+ 341,0 (DRI)

,0

100,0

200,0

300,0

400,0

500,0

600,0

700,0

DRI GEODATA AXIS

II Tir -‐ primerjava ocen preostalih stroškov brez gradnje (v mio € brez DDV)

max


Stran 21 od 29

Slika 5: Scenarij porabe vseh sredstev za pokrivanje nepredvidenih del in rizikov

Če bi se uresničil scenarij, ki se predstavlja za »realnega« (DRI in GEODATA ocena), bi pomenilo, da bi se strošek izgradnje dvignil na 380€/m3, kar bi bil svojevrsten rekord in bi bil še večji, kot na predoru Šentvid (330€/m3), ki se po zahtevnosti gradnje, prerezu predorske cevi in geološki strukturi terena ne more primerjati s traso na 2. Tiru!

Scenarij stroškov za 2-‐tirno varianto

Izredno visoke ocene vrednosti »osnovne« variante – 1-‐tirna varianta s servisno cevjo, so povzročile preusmeritev pozornosti na iskanje racionalizacij projekta, ki bi v veliki meri zmanjšale nivo kvalitete projekta (opustitev potniškega prometa in opustitev servisnih cevi). V tem delu smo naredili »hitro« analizo dveh variant, za katere menimo, da so možne in vredne nadaljnjega premisleka.

povprečje:362,47 €

povprečje:137,29265,0 265,0

151,0

53,0 97,5

26,9

60,9

2014-‐BRENNER -‐ LOT MUL 2-‐3 (TBM)

2006; Predor DEKANI ("visoke cene")

2005; Predor Jasovnik

2005; Predor Trojane (zahteven predor)

2015; Predor MARKOVEC

2006; Predor KASTELEC ("nizke cene")

2013-‐METRO LIMA, Peru (TBM)

2013-‐ALTO MAIPO (TBM + D&B), HE, Čile

2012-‐CHUQUICAMATA (D&B), rudnik bakra, …

2012-‐TENIENTE (TBM ), rudnik bakra, Čile

2010-‐ANDINA (D&B), Peru

2005-‐PAJARES (TBM), Španija

2005-‐CENERI (TBM), Švica

2000-‐GUADARRAMA (TBM), Španija

1999-‐2013-‐GOTTHARD LOT 151 -‐ 252 (TBM), Italija-‐Švica

1998-‐2000-‐LÖTSCHBERG (D&B solution), Švica

1998-‐2000-‐LÖTSCHBERG (TBM solution), …

Predor Šentvid

0

100

200

300

400

500

600

700

analiza predorov-‐ GEODATA

ocena stroškovGeodata

ocena stroškovDRI

ocena stroškovAXIS

analiza predorovAC

€/m3

Primerjava različnih analiz stroškov in ocen stroškov predorov na trasi 2. Tira


Stran 22 od 29

Ocena neposrednih stroškov gradnje za posamezno varianto izvedbe

1. Varianta 0 (70/40 S): Osnovna varianta, servisni rov z zmanjšanim prečnim prerezom, ki praktično onemogoča kasnejšo racionalno nadgradnjo na 2 tirno varianto

2. Varianta I (70/70 S): spremenjena osnovna varianta z razliko, da so servisni rovi enakega prečnega prereza kot osnovni rov. Varianta omogoča kasnejšo izvedbo 2 tira.

3. Varianta II (70/70 T): varianta polne 2 tirne izvedbe

Varianta 0 (70/40 S) Varianta I (70/70 S) Varianta II (70/70 T)

Predori Dolžina strošek F V strošek skupaj F V

strošek skupaj F V

strošek skupaj

[m] €/m3 [m2] [mio m3] [mio €] [m2] [mio m3] [mio €] [m2] [mio m3] [mio €]

T1 6.714 141 € 70 ,47 66,37 70 ,47 66,37 70 ,47 66,37

SC-‐T1 6.683 141 € 42 ,28 39,64 70 ,47 66,06 70 ,47 66,06

T2 6.017 146 € 70 ,42 61,34 70 ,42 61,34 70 ,42 61,34

SC-‐T2 6.028 146 € 42 ,25 36,87 70 ,42 61,46 70 ,42 61,46

T3 330 200 € 70 ,02 4,63 70 ,02 4,63 70 ,02 4,63

T3* 330 200 € ,00 ,00 70 ,02 4,63

T4 1.953 162 € 70 ,14 22,19 70 ,14 22,19 70 ,14 22,19

T4* 1.953 162 € 70 ,14 22,19

IPC-‐T4A 61 162 € 42 ,00 ,42 42 ,00 ,42

IPC-‐T4B 144 162 € 42 ,01 ,98 42 ,01 ,98

T5 128 265 € 70 ,01 2,38 70 ,01 2,38 70 ,01 2,38

T5* 128 265 € ,00 ,00 70 ,01 2,38

T6 358 254 € 70 ,03 6,38 70 ,03 6,38 70 ,03 6,38

T6* 358 254 € ,00 ,00 70 ,03 6,38

T7 1.162 152 € 70 ,08 12,34 70 ,08 12,34 70 ,08 12,34

T7* 1.162 152 € ,00 70 ,08 12,34

IPC-‐T7 165 152 € 42 ,01 1,05 42 ,01 1,05

T8 3.808 156 € 70 ,27 41,72 70 ,27 41,72 70 ,27 41,72

SC-‐T8 3.818 156 € 42 ,16 25,10 70 ,27 41,83 70 ,27 41,83

2,14 321,40 2,61 389,14 2,87 434,60 Prostornina predorov v primerjavi z osnovno varianto 100%

122%

134%

Tabela 7: ocena neposrednih stroškov gradnje predorov za posamezno varianto

70 MIO dodatnih stroškov pri predorih, bi omogočil enostavno nadgradnjo v 2-‐tirno izvedbo!


Stran 23 od 29

Ocena vseh stroškov za posamezno varianto izvedbe

Varianta 0 (70/40 S)

Varianta I (70/70 S)

Varianta II (70/70 T)

T1* 106,00 132,43 132,43 T2* 98,22 122,80 122,80 T3* 4,63 4,63 9,26 T4* 23,59 23,59 44,38 T5* 2,38 2,38 4,75 A T6* 6,38 6,38 12,75

T7* 13,39 13,39 24,69 T8* 66,81 83,54 83,54 E&M oprema predorov 45,28 45,28 90,56 Predori skupaj 366,68 434,42 525,16 Trasa (zgornji ustroj + svn, tk ..) 90,57 90,57 181,13 Ceste (dostopne ceste) 21,68 21,68 21,68 Mostovi 34,96 34,96 69,93 Odlagališča viškov, materiala in prevoz 10,00 12,16 13,37 157,20 159,36 286,11 Skupaj neposredni stroški za izvedbo 523,88 593,78 811,27

B Nepredvidena dela 10% 52,39 59,38 81,13 Riziko -‐ predori (kraški pojavi) 27,58 33,54 36,88

Skupaj nepredvidena dela 79,97 92,91 118,01 Skupaj gradnja A + B: 603,85 686,69 929,27 Projekt i , zemlj išča 48,74 55,40 70,25

Projekti, zemljišče, geologija (izvedeno) 36,67 36,67 36,67 Projekti PZI, PID 12,08 13,73 18,59 Preprojektiranje (variante) 2,50 10,00 Dodatne preiskave terena 2,50 5,00

C Vodenje projekta 12,08 13,73 18,59 Vodenje projekta do sedaj (izvedeno) 5,00 5,00 5,00 Vodenje projekta za dokončanje 7,08 8,73 13,59

Nadzor, kontrola kval itete 18,12 20,60 27,88 Skupaj posredni stroški 78,94 89,74 116,72 Skupaj neto A + B + C 682,79 776,43 1.045,99 DDV 22% 150,21 170,81 230,12 Skupaj A+B+C (z DDV) 833,00 947,24 1.276,11

Že porabljena sredstva 50,00 50,00 50,00 Skupaj za izvesti (financirati) (brez DDVja) 632,79 726,43 995,99 EU delež (verjetno bi bil lahko še večji). Zamujeno? 200,00 250,00 300,00 Vrednost "lastne" investicije (brez DDVja) 432,79 476,43 695,99 DDV 150,21 170,81 230,12

Ocena je okvirna in razmeroma »pesimistično« nastavljena. Določeni stroški niso sorazmerni glede na povečanje djanskega obsega in bi bili lahko na posameznih postavkah manjši. Vseeno so zneski zgovorni in vprašanje o smotrnosti osnovne (70/40) rešitve je vsekakor na mestu!


Stran 24 od 29

Obstoječa varianta (70/40) = 683 MIO € (neto)

Varianta (70/70 servisni) = 776 MIO € (neto)

Varianta (70/70 II tirni) = 1.045 MIO € (neto)

Predlog izvedbe:

Naš predlog je, da se nova povezava zgradi v 1. fazi kot enotirna proga, ki bi se v 2. fazi lahko razširila v dvotirno progo. To pomeni, da se nova proga zgradi v predorskem profilu 70m2 + 70 m2, namesto 70m2 + 40 m2. Pri tem bi v 1. fazi zaradi znižanja stroškov le eno 70 m2 cev namenili železnici in jo opremili s potrebno infrastrukturo, 2. cev pa bi v 1. fazi namenili za potrebe reševanja in servisiranja. To pomeni, da bi v 1. fazi odpadli stroški premostitvenih objektov za 3. tir in stroški tirov in vozne mreže za 3. tir, sprejeti pa bi morali ukrepe za omogočanje gradnje za premostitvene objekte 3. Tira. Predvideni stroški, v primerjavi z obstoječo tehnično rešitvijo, so le za povečanje prereza 2. predorske cevi iz 40m2 na 70m2. Glede na dosedanjo precenjeno vrednost projekta, bi že zdaj rezerviran denar za enotirno progo zadostoval za zgraditev polne dvocevne, dvotirne proge že v 1. fazi.

Predlog kratko:

1. Izvedba variante (70/70 servisni) 2. Nadgradnja v varianto (70/70 II tirni) 3. Opustitev obstoječe proge

V prid te variante je tudi dejstvo, da je obstoječi tir (stara trasa) potreben generalne prenove, ki lahko po stroškovni strani presega samo nadgradno novega tira v dvo-‐ tirno izvedbo.

Ključne ugotovitve

Vodenje investicijskega projekta

Glede na navedena dejstva lahko trdimo, da vlada oziroma resorno ministrstvo ob pomoči projektnega inženiringa s strani DRI, ne vodi investicije v skladu z veljavnimi predpisi. Posledica takega ravnanja so netransparentne odločitve, brez odgovornosti in konsekvenc. S tem se dopuščajo nepravilnosti in ravnanja, ki lahko predstavljajo korupcijska tveganje. Vlada ne spoštuje nit priporočil Računskega sodišča R Slovenije, ki je že pred časom opozorilo in priporočilo, da je potrebno najprej pripraviti in sprejeti predpisano investicijsko dokumentacijo.

Vrednost izračunana na podlagi projektantskih popisov del

Vrednosti izračunane na podlagi projektantskih popisov del predstavlja med 501 (Axis) in 646 (DRI). Ostali stroški so v večini nemerljivi in ocenjeni povsem nerealno s premalo ali nič kritične presoje!

Cene so iz gradnje AC programa

Analiza od zgoraj/navzdol prikaže, da so predvideni stroški v primerjavi z obstoječo prakso na naših projektih visoki. S pravilnim razpisnim pristopom ocenjujemo, da bi bilo še vedno možno pridobiti ponudbe domačih izvjalcev podobnimi cenami iz AC programa.


Stran 25 od 29

Ocene stroškov DRI in GEODATA so na področju stroškov A (gradnja) za 149 mio € višje od ocene stroškov AXIS. Strokovno pripravljen razpis bi na tem delu stroškov lahko pokazal »razmere na trgu«. Povsem nerazumljive so ocene vrednosti stroškov DRI in GEODATA na področja B (nepredvidena dela, riziki …), ki so za 407 mio € višje od ocene AXIS.

Vrednost je primerljiva s »podobnim« projektom, ki se gradi trenutno v Avstriji (Semmering)

8 predorov, ki imajo lahko 16 napadnih mest (v skupni dolžini 20km) se ne more primerjati z enim predorom (dolgim preko 25km). Primerjava je povsem neresna!

Optimistične »pavšalne« ocene različnih ocenjevalcev so zavajajoče in vodijo k kasnejšem povečevanju vrednosti (primer TEŠ6)

Znanje projektiranja in gradnje predorov je v Sloveniji na izredno visokem nivoju. Izkušnje in vsi podatki pri že izvedenih projektih, nam dajo dokaj zanesljivo podlago za realnost ocen. Riziki in s tem nepredvidena dela, ki bi pri gradnji nastala se lahko ovrednotijo in predvsem kontrolirajo v času gradnje (matrična metoda) in ne morejo predstavljati takih vrednosti, kot sta jih nastavila DRI in GEODATA! Tu je odgovornost predvsem na naročniku (Direkcija RS za infrastrukturo) in pooblaščenem vodju projekta (DRI)

Investicija 1,4 mrd € je za Slovenijo prevelik zalogaj – iskanje sofinancerjev (modeli JZP)

Izločitev DDV ter že porabljenih sredstev, predpostavka, da bi za projekt lahko pridobili do 200 mio € EU sredstev, in že obljubljenih 200 mio € dokapitalizacije 2TDK s strani države, realna ocena investicije ter izločitev nerealnih projektnih rizikov ter nepredvidenih del, nas pripelje do vrednosti 230 mio €, ki jih je potrebno še dodatno vložiti!

Obstoječi tir ali nova dvotirna povezava Divača -‐ Koper

Ocena stroškov za znana dela v okviru investicije v prenove obstoječega tira »DIVAČA – KOPER« znaša 199,1 mio € (vir 8). Skupaj s tekočim investicijskem vzdrževanjem in vsemi še neocenjenimi in že znanimi potrebnimi nadgradnjami, strošek »ohranjanja« obstoječega tira daleč presega predvidene dodatne stroške polne 70/70 T izvedbe.

Zaključek

Projekt izgradnje nove železniške povezave Divača -‐ Koper je šolski primer, kako se investicij ne sme voditi! Ob dejstvu, da je projekt strateškega pomena za Slovenijo, je to milo rečeno nerazumno.

2. tir, 3. razvojna os, hidroelektrarne na srednji Savi so projekti, o katerih se že leta veliko govori in se ne premaknejo nikamor! Vmes se je stigmatizirala celotna gradbena panoga in propadla so vsa večja gradbena podjekta. Gradbeništvo je postalo povsem neprivlačna panoga za mlade, kar se odraža tudi pri vpisu na fakulteto za gradbeništvo.


Stran 26 od 29

Cene, ki so bile še donedavnega pregrešno visoke in rezultat kartelnih dogovorov, so kar na enkrat postale nerealno nizke in preoptimistične. Razmišljanja »odločevalcev« gredo v smeri, da sami nismo več sposobni izvesti tako zahtevnih projektov in da je potrebno postaviti »Evropske« cene za »Evropske« izvajalce!?!

Če želimo, da se bo razvoj Slovenije nadaljeval (osnova je tudi razvoj infrastrukture), bo potrebno dati ponovno besedo stroki in predvsem preostali slovenski operativi možnost, da se organizira ter postane ponovno primer dobre prakse.

Projekt 2.Tir je lahko dobra priložnost za to! Vendar ne na tak način in (vse kaže) ne s takšnim projektnim vodenjem!

Podatkovni viri:

1. Revizijsko poročilo s podnaslovom »Razvoj javne železniške infrastrukture«, Računsko sodišče R Slovenije,

2010, http://www.rs-‐rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K1B6BE903440A4048C12577D10035B449/$file/TENT-‐T_SP04-‐09.pdf

2. Končno poročilo Geodata, 30.9.2016, 135 strani, objavljeno na spletu 15.11.2016 https://damijanweblog.files.wordpress.com/2016/11/revizijsko-‐porocilo-‐2tdk-‐final-‐report-‐2016-‐09-‐30_slo.pdf

3. Končno poročilo Geodata, antidatirano 30.9.2016, 156 strani, objavljeno 2.12.2016 http://www.di.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/5807/

4. Tabela Investicijska vrednost projekta http://www.di.gov.si/si/javna_zelezniska_infrastruktura/novogradnje_javne_zelezniske_infrastrukture/drugi_tir_divaca_koper/

5. Rekapitulacija končne gradbene situacije N57P001: Izvedba predora Kastelec s preduseki in portalnimi konstrukcijami, pogonskima centralama (gradbeni del) ter napenjalnim in požarnim cevovodom z vodohranom (gr. in montažni del), februar 2006

6. Rekapitulacija končne gradbene situacije N54P01E:

AC KOPER -‐ LENDAVA; odsek KLANEC -‐ ANKARAN, Srmin -‐ Socerb: PREDOR DEKANI, Marec 2006

7. Koliko denarja je bilo do sedaj porabljeno na projektu 2. Tir http://www.drugitir.si/vprasanja-‐in-‐odgovori

8. Vlaganja v obstoječi tir http://www.krajsamorazdalje.si/divaca-‐koper


Stran 27 od 29

Razkritje:

Podjetje AXIS sestavlja skupina gradbenih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami in prepoznavnimi referencami. Smo in še sodelujemo pri izgradnji velikih in kompleksnih gradbenih infrastrukturnih objektov tako v slovenskem kot tujem okolju. Hkrati smo tudi izrazito informacijsko usmerjeni, kar nam omogoča razvojna naravnanost in dolgoročno sodelovanje z uspešnimi IKT partnerji. Znanja naših inženirjev, ki so jih skozi leta nabirali v različnih vloga, fazah in procesih graditve smo združili in oblikovali v visoko strokoven tim, ki je usposobljen za izvajanje najzahtevnejših nalog, pred katere jih postavljajo naročniki. Prihodnost obvladovanja investicij vidimo v strokovno pravilnem in tehnično sodobnem pristopu, ki mora biti nujno informacijsko podprto. Zato smo skozi leta udejstvovanja na investicijskih projektih razvili lastno informacijsko rešitev, s katero za naročnike učinkoviteje izvajamo različne inženirske in svetovalne storitve. Če povzamemo, je dejavnost našega podjetja prepletena s ponudbo svetovalnega inženiringa, lastnih informacijskih rešitev na področju gradbeništva, stroškovnega inženiringa ter upravljanja investicijskih projektov. Za in z naročniki sodelujemo v celotnem investicijskem procesu ali pa v posameznih fazah, kot so zasnova projekta, projektiranje, priprava na gradnjo ali sama gradnja.

dr. Aleksander Srdić , univ.dipl.inž.grad.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za operativno gradbeništvo

Andrej Likar, univ.dipl.inž.grad. Direktor podjetja Geoportal d.o.o., ki je skupaj s partnerji sodelovalo pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za 2.tir. Strokovnjak s področja predorogradnje, ki je med leti 2009 – 2012 svoje znanje nadgrajeval na mednarodnem študiju na TU Graz in Montanuniversität v Leobnu. Sodeloval je na mnogih projektih tako v Sloveniji kot v tujini. Je avtor in soavtor številnih člankov povezanih z metodologijo in tehnologijo gradnje predorov v različnih pogojih. S podjetjem Geoportal trenutno sodeluje tudi na predorskih projektih na tujih trgih v Albaniji, Črni Gori in Indiji.


Stran 28 od 29

Priloga – Tabela izračuna najverjetnešega stroška predorov:

Osnovne vrednosti -‐ razdeljne glede na verjetnost in realnost dejanske izvedbe


Stran 29 od 29

Korigirane vrednosti (-‐20%) in radeljene glede na verjetnost ter realnost dejanske izvedbe:

drugi tir divača koper sstrani’ stroškovnega,inženirja · pdf filedovoljenja in...

Documents