duŠevno zdravje - nijz
TRANSCRIPT
D u š e v n o z d r a v j e o t r o k in m la d o s t n ik o v v S lo v e n i j i
A v t o r j i : Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Matej Vinko, Nuša Konec Juričič, Ada Hočevar Grom, Maja Bajt, Anja Čuš,
Lucija Furman, Gaja Zager Kocjan, Alenka Hafner, Tina Medved, Mark Floyd Bračič, Mircha Poldrugovac
U r e d n i k i : Helena Jeriček Klanšček, Saška Roškar, Matej Vinko, Ada Hočevar Grom
R e c e n z e n t i : Hojka Kumperščak, Peter Janjuševič, Mojca Zvezdana Dernovšek
P r e d g o v o r : Jožica Maučec Zakotnik, Ivan Eržen
S t r o k o v n i p r e g l e d : Metka Zaletel, Tit Albreht, Mircha Poldrugovac
O b l i k o v a n j e : Andreja Frič
L e k t u r a : Nuša Mastnak
I z d a j a t e l j : Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana
E l e k t r o n s k i v i r : http://www.nijz.si
K r a j i n l e t o i z d a j e : Ljubljana, 2018
Zaščita dokumenta
© 2018 NIJZ
Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez
pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko pravno in kazensko zakonodajo.
Publikacija je nastajala od leta 2016 do začetka leta 2018, torej v času, ko Resolucija o nacionalnem programu duševnega
zdravja 2018–2028 še ni bila sprejeta, zato je potrebno nekatere navedbe brati s tega vidka.
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID=294736640
ISBN 978-961-7002-57-7 (pdf)
Uredniki
Helena Jeriček Klanšček
Saška Roškar
Matej Vinko
Ada Hočevar Grom
DUŠEVNO ZDRAVJE
OTROK IN
MLADOSTNIKOV
V SLOVENIJI
ZAHVALE
Publikacija, ki je pred vami, je nastajala precej časa in pot od ideje do izvedbe
je bila zavita in strma ter polna različnih izzivov. Zato bi se zdaj, ko smo na
koncu te poti, radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas podprli
in prispevali svoj delček v tem zahtevnem mozaiku.
Zahvaljujemo se sodelavcem iz Zdravstveno podatkovnega centra na
Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje: predstojnici Metki Zaletel, Poldki
Butinar, Ani Zgaga, Milošu Kravanji, Nevenki Kelšin, Alešu Korošcu in Viliju
Prodanu, ki so pomagali pri pripravi podatkov iz obstoječih baz in Tini
Zupanič, ki je pripravila prikaze v obliki kartogramov.
Iskrena hvala Marjeti Trček in Anki Bolka iz Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, ki sta posredovali podatke in informacije v poglavju
o mreži služb in Radetu Pribakoviču iz Nacionalnega inštituta za javno
zdravje, ki je pripravil izhodišče za to poglavje.
Hvala Kristianu Majcnu, Karmen Hribar ter študentki Tanjii Repič za pomoč
pri urejanju publikacije.
Posebna zahvala gre Andreji Frič, ki je ponovno dokazala svojo inovativnost
in potrpežljivost pri oblikovanju publikacije s številnimi grafi in tabelami,
tudi takrat, ko smo se mi že želeli obrniti stran.
Ne nazadnje hvala tudi vodstvu NIJZ in odgovornim na Ministrstvu za
zdravje, ki so izrazili potrebo in podprli nastanek te publikacije.
Hvala tudi vsem vam, ki boste publikacijo prebirali in podatke uporabili za
izboljšanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Vsak konec
je začetek nečesa novega. Naj bo tudi ta publikacija osnova za začetek novih,
še bolj poglobljenih raziskav in analiz podatkov s področja duševnega
zdravja kot tudi evalvacije obstoječih programov in ukrepov. Programov in
ukrepov, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje boljšega danes in jutri, naših
otrok in mladostnikov in vseh nas.
Vsebina
1 . U v o d .............................................................................................................................................................. 18
1.1 Opredelitev duševnega zdravja ................................................................................................................. 19
1.2 Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja ................................................................................................... 21
1.3 Literatura .................................................................................................................................................. 23
2 . O p r e d e l i t e v p r o b le m a i n n a m e n p u b l ik a c i j e .................................................................................... 25
3 . M e t o d a ......................................................................................................................................................... 27
3.1 Starostna skupina ..................................................................................................................................... 27
3.2 Viri podatkov ............................................................................................................................................ 27
3.3 Zbirke podatkov NIJZ ................................................................................................................................ 30
3.4 Literatura ................................................................................................................................................. 33
4 . P o z i t iv n o d u š e v n o z d r a v j e o t r o k in m la d o s t n ik o v ......................................................................... 36
4.1 Glavne ugotovitve ..................................................................................................................................... 36
4.2 Uvod ........................................................................................................................................................ 36
4.3 Namen ..................................................................................................................................................... 38
4.4 Viri podatkov ............................................................................................................................................ 38
4.5 Zadovoljstvo z življenjem kot kazalnik pozitivnega duševnega zdravja ...................................................... 39
4.6 Drugi podatki o pozitivnem duševnem zdravju .......................................................................................... 41
4.7 Razprava ................................................................................................................................................... 44
4.8 Zaključek .................................................................................................................................................. 46
4.9 Predlogi ukrepov ...................................................................................................................................... 46
4.10 Literatura................................................................................................................................................ 48
5 . O b r a v n a v e o t r o k in m la d o s t n ik o v v z d r a v s t v e n e m s is t e m u in p o r a b a z d r a v i l z a
z d r a v l j e n j e d u š e v n i h in v e d e n j s k ih m o t e n j p r i o t r o c i h in m la d o s t n ik ih ................................. 51
5.1 Glavne ugotovitve ..................................................................................................................................... 51
5.2 Uvod......................................................................................................................................................... 53
5.3 Namen ...................................................................................................................................................... 55
5.4 Viri podatkov ............................................................................................................................................ 55
5.5 Zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj ......................... 56
5.5.1 Število in stopnja zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni ........................................................ 56
5.5.2 Zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni po statističnih regijah ................................................ 59
5.5.3 Vzroki zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov na primarni ravni ...................................... 60
5.5.4 Zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni otrok in mladostnikov po starosti in spolu ................. 61
5.5.5 Število in stopnja zunajbolnišničnih obravnav na sekundarni ravni .....................................................71
5.5.6 Zunajbolnišnične obravnave na sekundarni ravni po statističnih regijah .............................................73
5.5.7 Vzroki zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov na sekundarni ravni .................................. 74
5.5.8 Zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov na sekundarni ravni po starosti in spolu.............. 75
5.5.9 Razprava .......................................................................................................................................... 85
5.6 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj .................................. 89
5.6.1 Število in stopnja bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov ......................................................... 89
5.6.2 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov po statističnih regijah ................................................. 91
5.6.3 Vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov ......................................................................... 92
5.6.4 Vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov po starosti in spolu ........................................... 92
5.6.5 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov po zdravstvenih zavodih/službah ................................ 99
5.6.6 Trajanje bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj........... 100
5.7 Razprava ................................................................................................................................................. 102
5.8 Zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih.................................... 105
5.8.1 Število izdanih receptov in poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ................. 105
5.8.2 Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po statističnih regijah .......................... 107
5.8.3 Število izdanih receptov in poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po
farmakoloških skupinah ................................................................................................................. 108
5.8.4 Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po spolu in starosti ............................. 109
5.9 Razprava ................................................................................................................................................. 111
5.10 Zaključek ............................................................................................................................................... 113
5.11 Predlogi ukrepov .................................................................................................................................... 113
5.12 Literatura .............................................................................................................................................. 116
6 . J a v n a z d r a v s t v e n a m r e ž a s lu ž b z a o b r a v n a v o t e ž a v in m o t e n j v d u š e v n e m z d r a v j u
o t r o k in m la d o s t n ik o v ........................................................................................................................... 119
6.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................................................... 119
6.2 Uvod ...................................................................................................................................................... 119
6.3 Namen ................................................................................................................................................... 120
6.4 Viri podatkov .......................................................................................................................................... 120
6.5 Dejavnosti javne zdravstvene mreže za obravnavo otrok in mladostnikov ............................................... 122
6.5.1 Zunajbolnišnična raven .................................................................................................................. 122
6.5.2 Bolnišnična raven ............................................................................................................................123
6.6 Stanje in razporejenost služb/izvajalcev na področju duševnega zdravja za obravnavo težav
in motenj otrok in mladostnikov ............................................................................................................. 126
6.6.1 Razvojne ambulante ...................................................................................................................... 126
6.6.2 Dispanzerji za duševno zdravje ...................................................................................................... 129
6.6.3 Dejavnost na področju otroške in mladostniške psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični
dejavnosti ...................................................................................................................................... 131
6.7 Razprava................................................................................................................................................. 136
6.8 Zaključek .................................................................................................................................................141
6.9 Predlogi ukrepov .....................................................................................................................................141
6.10 Literatura ............................................................................................................................................. 142
7 . D o ž iv l j a n j e s t r e s a , p s ih o s o m a t s k i h s i m p t o m o v t e r č u s t v e n e in v e d e n j s k e t e ž a v e
p r i o t r o c ih in m la d o s t n ik i h .................................................................................................................. 144
7.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................................................... 145
7.2 Uvod ....................................................................................................................................................... 146
7.3 Namen .................................................................................................................................................... 146
7.4 Viri podatkov ........................................................................................................................................... 147
7.5 Doživljanje stresa .................................................................................................................................... 148
7.6 Psihosomatski simptomi .......................................................................................................................... 153
7.7 Vedenjske in čustvene težave .................................................................................................................. 154
7.8 Razprava .................................................................................................................................................. 157
7.9 Zaključek ................................................................................................................................................ 160
7.10 Literatura .............................................................................................................................................. 161
8 . D e p r e s i j a in a n k s i o z n o s t ...................................................................................................................... 165
8.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................................................... 165
8.2 Uvod ...................................................................................................................................................... 165
8.3 Namen .................................................................................................................................................... 167
8.4 Viri podatkov .......................................................................................................................................... 168
8.5 Depresija in depresivnost ........................................................................................................................ 169
8.5.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi depresije .................................................................................. 169
8.5.2 Bolnišnične obravnave zaradi depresije ........................................................................................... 172
8.5.3 Zdravila za zdravljenje depresije (antidepresivi) ............................................................................... 174
8.5.4 Podatki presečnih raziskav .............................................................................................................. 176
8.6 Anksiozne motnje .................................................................................................................................... 177
8.6.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi anksiozne motnje ..................................................................... 177
8.6.2 Bolnišnične obravnave zaradi anksiozne motnje ..............................................................................181
8.6.3 Zdravila za zdravljenje anskiozne motnje (anksiolitiki) .................................................................... 182
8.6.4 Podatki presečnih raziskav ............................................................................................................. 184
8.7 Razprava ................................................................................................................................................. 184
8.8 Zaključek ................................................................................................................................................ 188
8.9 Literatura ............................................................................................................................................... 188
9 . H ip e r k in e t ič n a m o t n j a .......................................................................................................................... 192
9.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................................................... 192
9.2 Uvod ...................................................................................................................................................... 192
9.3 Namen ................................................................................................................................................... 193
9.4 Viri podatkov .......................................................................................................................................... 193
9.5 Hiperkinetična motnja ............................................................................................................................ 194
9.5.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje .............................................................. 194
9.5.2 Bolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje ...................................................................... 196
9.5.3 Zdravila za zdravljenje hiperkinetične motnje ................................................................................. 196
9.5.4 Podatki presečnih raziskav .............................................................................................................. 197
9.6 Razprava ................................................................................................................................................ 199
9.7 Zaključek ................................................................................................................................................ 200
9.8 Literatura ............................................................................................................................................... 201
1 0 . M o t n j e h r a n j e n j a .................................................................................................................................. 203
10.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................................................. 203
10.2 Uvod ..................................................................................................................................................... 203
10.3 Namen .................................................................................................................................................. 204
10.4 Viri podatkov ........................................................................................................................................ 204
10.5 Zunajbolnišnične obravnave zaradi motenj hranjenja ............................................................................ 206
10.6 Bolnišnične obravnave zaradi motenj hranjenja ......................................................................................211
10.6.1 Umrljivost .....................................................................................................................................213
10.6.2 Podatki presečnih raziskav ............................................................................................................213
10.7 Razprava ............................................................................................................................................... 215
10.8 Zaključek .............................................................................................................................................. 218
10.9 Literatura ............................................................................................................................................. 218
1 1 . Ra z l i č n e o b l ik e s a m o m o r i ln o s t i ....................................................................................................... 221
11.1 Glavne ugotovitve ................................................................................................................................. 221
11.2 Uvod ..................................................................................................................................................... 221
11.3 Namen .................................................................................................................................................. 222
11.4 Viri podatkov ........................................................................................................................................ 223
11.5 Samomorilne misli ................................................................................................................................ 225
11.6 Namerno samopoškodbeno vedenje z namenom smrti in brez tega namena ......................................... 227
11.7 Samomor .............................................................................................................................................. 230
11.8 Razprava ............................................................................................................................................... 234
11.9 Zaključek ............................................................................................................................................... 237
11.10 Predlogi ukrepov ................................................................................................................................. 238
11.11 Literatura ............................................................................................................................................ 239
1 2 . P r e d lo g i u k r e p o v n a p o d r o č j u d u š e v n e g a z d r a v j a o t r o k in m la d o s t n ik o v ......................... 241
12.1 Ukrepi, povezani s promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov ................................................ 241
12.1.1 Predlogi ukrepov, ki ustvarjajo okolja in pogoje za ohranjanje, krepitev in varovanje
duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter izhajajo iz predhodnih ugotovitev in resolucije ......... 241
12.2 Ukrepi, povezani z zbiranjem podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov ............................... 242
12.2.1 Predlogi ukrepov, ki izboljšujejo kakovost, veljavnost in zanesljivost podatkov o duševnem
zdravju otrok in mladostnikov ...................................................................................................... 243
12.3 Ukrepi, povezani z mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev ..................................................................... 243
12.3.1 Predlogi ukrepov, povezanih z mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev ........................................... 244
12.4 Ukrepi za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje duševnih težav in motenj
pri otrocih in mladostnikih ................................................................................................................... 245
12.4.1 Predlogi ukrepov, ki ustvarjajo okolja in pogoje za preprečevanje, spremljanje in
obvladovanje duševnih težav in motenj ........................................................................................ 245
12.4.2 Ukrepi za starostno skupino 0–5 let .............................................................................................. 245
12.4.3 Ukrepi za starostno skupino 6–14 let ............................................................................................. 246
12.4.4 Ukrepi za starostno skupino 15–19 let ........................................................................................... 246
12.5 Ukrepi za destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči pri otrocih in mladostnikih ........................ 246
12.5.1 Predlogi ukrepov za destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči pri otrocih in mladostnikih ........ 246
12.6 Literatura.............................................................................................................................................. 248
1 3 . Z a k l j u č e k .................................................................................................................................................. 247
P r i lo g a ............................................................................................................................................................ 250
Razporeditev duševnih in vedenjskih motenj po sklopih (MKB-10) ...................................................................... 250
Se z n a m s l ik ................................................................................................................................................... 251
Se z n a m t a b e l .................................................................................................................................................257
St v a r n o k a z a lo ............................................................................................................................................. 260
RECENZIJE
Maribor, 11. 12. 2017
Doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med., spec . otr .
in mladostniške psihiatri je
Publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je prišla ob
pravem času, saj je zapolnila statistično praznino, s katero smo se v Sloveniji
že nekaj časa soočali. Ob različnih priložnostih smo vedno naleteli na dejstvo,
da o psihopatologiji otrok in mladostnikov v Sloveniji enostavno nimamo
aktualnih ali pa sploh nobenih statističnih podatkov. Ob vsaki študiji smo
naleteli na to dejstvo, tudi ob snovanju mreže pomoči otrokom in
mladostnikom z duševnimi motnjami ter ob pisanju Resolucije o duševnem
zdravju.
Publikacija je napisana zelo jasno, pregledno, s točno določenimi viri in
strokovnimi definicijami.
V prvem delu se usmerja na varovalne dejavnike duševnega zdravja in
ugotavlja, da je večina otrok in mladostnikov v Sloveniji sicer duševno
zdravih, vendar to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega
duševnega zdravja. Pozitivno duševno zdravje je opredeljeno kot stanje
optimalnega psihološkega delovanja in kakovosti življenja. Žal avtorji
ugotavljajo, da o pozitivnem duševnem zdravju slovenskih otrok in
mladostnikov ni na voljo zadosti podatkov; za mlajše od 11 let pa ni na voljo
sploh nobenih podatkov.
Osrednji del publikacije je namenjen obravnavi otrok in mladostnikov v
zdravstvenem sistemu in predpisovanju zdravil. Šokanten, a ne
nepričakovan je podatek, da se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število
obravnav otrok in mladostnikov s končno diagnozo duševne in vedenjske
motnje povečalo za 71 %. V osrednjem delu publikacije se seznanimo tudi s
podatki o številu zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav, s podatki po
posameznih diagnozah, razdeljenih po spolu in starostnih skupinah.
Drugi šokanten, a ponovno ne nepričakovan je podatek, da se je v obdobju
od leta 2008 do leta 2015 število receptov, izdanih za zdravila za zdravljenje
duševnih motenj otrok in mladostnikov, povečalo za slabih 50 %.
Sledi opis obstoječe javnozdravstvene mreže služb za obravnavo težav in
motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki jasno prikazuje
zaskrbljujoče stanje v Sloveniji, saj nekatere regije – koroška, posavska, pa
Duševno zdravje otrok in
mladostnikov v Sloveniji
tudi pomurska – nimajo tovrstne pomoči. Presenetijo podatki, da je največji
porast psihopatologije v podravski regiji, kjer naj bi bilo tudi največ služb za
pomoč pri duševnih motnjah.
Sledijo podaki po posameznih duševnih motnjah, stresu, depresiji,
anksioznosti, hiperkinetični motnji, motnjah hranjenja in samomorilnosti.
Vsako poglavje se zaključi s predlogi ukrepov, temu pa je namenjen tudi
zadnji del publikacije. Jasno so zapisani ukrepi, povezani s promocijo,
zbiranjem podatkov, mrežo izvajalcev ter preprečevanjem, spremljanjem,
obvladovanjem in destigmatizacijo duševnih motenj pri otrocih in
mladostnikih.
Ta publikacija bo dobra osnova za raziskave ter nujno izhodišče pri snovanju
politike na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Avtorji si
zaslužijo vse priznanje in zahvalo, da so se lotili zbiranja podatkov o
duševnem zdravju in motnjah najranljivejše populacije, za katero do sedaj ni
bilo dovolj dobro poskrbljeno. Nekoč dobro delujoči multidisciplinarni timi
so razpadli, razpršili so se izvajalci pomoči in se skoncentrirali le v nekaterih
regijah, otroških in mladostniških psihiatrov je bilo v preteklih letih manj kot
20 za celotno Slovenijo ter tako za ambulantno kot za bolnišnično
obravanavo. Varovanega oddelka za otroke in mladostnike Slovenija nikoli
ni imela, kakor tudi ne subspecialističnih ambulant in rehabilitacijskih
programov, ki se šele sedaj sporadično pojavljajo. Na vse te anomalije
publikacija opozarja in tudi predlaga zelo jasne in realne ukrepe za
izboljšanje stanja.
Ljubljana 21. 12. 2017
Prof. dr. Mojca Z. Dernovšek , dr. med., spec . psihiatri je
Znanstveno utemeljene in poglobljene monografije o duševnem zdravju
otrok in mladostnikov so pomembne vedno in povsod. Podatki, ki so jih
avtorji zbrali, skrbno analizirali in jih podrobno predstavili, so na voljo vsem
zainteresiranim javnostim, da jih uporabljajo pri svojem delu, pri
zastopanju skupnih interesov in pri vseh dejavnostih za izboljšanje blaginje.
Prav zdaj pa je še posebej pomembno imeti pri roki takšne analize, saj je
ravnokar v javni razpravi ponoven predlog Resolucije o nacionalnem
programu duševnega zdravja, ki še posebej opozarja na alarmantno stanje
na nekaterih področjih glede nudenja pomoči otrokom, mladostnikom in
staršem.
Če bo predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja
sprejet in implementiran, je takšna monografija vzorčen primer spremljanja
stanja in evalvacije sprememb.
Če usoda predlogu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja
ne bo naklonjena, pa monografija še dodatno opredeljuje resno problematiko
in olajšuje spremembe v prihodnosti.
Vesela sem, da se zavedanje o pomenu duševnega zdravja v Republiki
Sloveniji krepi in da se aktivnostim pridružuje tudi znanstvena sfera.
21. 1. 2018
Dr. Peter Janjušević , univ . dipl . psih. , spec . kl in. ps ih .
Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je delo skupine avtoric in
avtorjev, po večini strokovnjakov oz. raziskovalcev, zaposlenih na
Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Republike Slovenije. Gre za
publikacijo, ki je nadvse aktualna in bi bila aktualna v kateremkoli času, saj
bi morala biti skrb za duševno zdravje (tako pozitivno oz. visoko izraženo kot
negativno oz. nizko izraženo) ena pomembnih prioritet zdravstvene,
socialne, izobraževalne in širše politike ter prakse države in njenih ustanov.
Avtorji in avtorice publikacije na več kot 250 straneh obravnavajo dostopne
podatke s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov različnih
starostnih skupin v Sloveniji za različna obdobja, tako z vidika stopnje
duševnega zdravja kot z vidika motenj na področju duševnega zdravja in
sistema skrbi na tem področju.
V publikaciji avtorji in avtorice obravnavajo koncepte (pozitivnega in
negativnega) duševnega zdravja, doživljanje stresa in psihosomatskih
simptomov pri otrocih in mladostnikih ter nekatere najpogostejše motnje v
tem razvojnem obdobju, kot so depresija, anksioznost, hiperkinetična
motnja, samomorilnost, motnje hranjenja ipd. Vsako poglavje obravnava
stanje na posameznem področju in se pri tem naslanja na rezultate dlje časa
trajajočih domačih in mednarodnih študij, v katere je več let vključena tudi
Slovenija, ter na podatke iz različnih statistik, ki se zbirajo v sistemu
zdravstvenega varstva. Predvsem podatki mednarodnih študij, ki temeljijo
na velikih, tudi reprezentativnih vzorcih, omogočajo primerjavo
epidemioloških trendov na področju duševnega zdravja v tujini. Avtorji in
avtorice na več mestih sami poudarijo nekatere pomembne težave pri
reprezentativnosti podatkov, predvsem tistih, ki jih črpajo iz uradnih
statistik, in s tem omejitve izpeljanih zaključkov. Ena pomembnih omejitev je
na primer omejena zanesljivost podatkov o diagnozah zaradi
pomanjkljivega sistema poročanja diagnoz na primarni in sekundarni ravni
obravnave otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami.
Ob tem avtorji in avtorice ob vsakem obravnavanem problemskem področju
predlagajo tudi ukrepe na področju preventive in odkrivanja motenj pri
otrocih in mladostnikih, katerih vsakdanje funkcioniranje je oteženo zaradi
doživljanja stresa, posameznih simptomov ali pa motenj, ter pomoči tem
otrokom in mladostnikom. Glede na metodološke omejitve pri zbiranju
podatkov je tehtno vprašanje, ali lahko na njihovi podlagi z zadostno mero
gotovosti sklepamo o stanju in oblikujemo priporočila za delovanje
(specialističnega) sistema pomoči otrokom in mladostnikom s hujšimi, v
klinični praksi običajno kompleksnimi, predvsem pa sopojavljajočimi se
motnjami s področja duševnega zdravja. Soobolevnost je namreč, kot je že
dolgo znano, v razvojnem obdobju otroštva in mladostništva prej pravilo kot
izjema.
Zaradi neurejenega sistema poročanja diagnoz so bili avtorji in avtorice pri
prikazovanju stanja (virov pomoči in vrst obravnav) primorani izpustiti
pomemben del strokovnjakov v javnem sistemu skrbi za duševno zdravje –
specialiste klinične psihologije, ki delajo v zdravstvenih domovih,
koncesijskih ordinacijah in v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in
starše Ljubljana. Le upamo lahko, da bo ta publikacija dodaten argument ali
spodbuda odločevalcem za ureditev enotnejšega, celostnega sistema zajema
statistik na tem področju.
Publikacija, ki je tematsko izjemno relevantna, je nedvomno izkaz obsežnega
analitičnega dela avtoric in avtorjev. Pogrešam pa bolj poglobljen, morda
tudi samoreflektiven razmislek o razlogih za pomanjkljivosti pri zbiranju
podatkov s področja duševnega zdravja ter predloge za vzpostavitev
učinkovitejšega sistema, ki je po mojem mnenju ključen pogoj za učinkovito
načrtovanje mreže strokovnjakov in programov pomoči – tudi glede na to,
da gre po večini za delo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za varovanje
zdravja, ene osrednjih ustanov, ki bi morala imeti pomemben vpliv na razvoj
zdravstvenega sistema in s tem na zdravje otrok in mladostnikov. Vsekakor
pa je vsakršen prispevek k razumevanju področja, ki ga obravnava to delo,
potencialno korak k izboljšanju skrbi za eno najranljivejših skupin
prebivalstva, otroke in mladostnike s težavami oz. motnjami na področju
duševnega zdravja. Ta publikacija kljub omejitvam, ki jih prepoznavajo tudi
avtorice in avtorji, pomembno dopolnjuje in povezuje obstoječi mozaik
informacij. Predlagani ukrepi in rešitve morda nekoliko preveč ostajajo bolj
ali manj na ravni splošnih, resolucijskih principov, vendar so nedvomno
lahko pomembno izhodišče za akcijske, operativno naravnane dokumente in
smernice za zagotavljanje dostopnih, pravočasnih, z dokazi podprtih oblik
pomoči, ki jih na tem področju nujno potrebujemo.
Publikaciji na pot
Jožica Maučec Zakotnik, dr. med.,
državna sekretarka
Leta 1854 je v londonskem predelu Soho izbruhnila epidemija kolere. Ker z
dotedanjimi prepričanji in ustaljenimi praksami izbruha ni bilo mogoče
zajeziti, se je John Snow problema lotil drugače. Z natančnim opazovanjem
in spremljanjem značilnosti pojava – število obolelih, območje, kjer so se
pojavili novi primeri, življenjske okoliščine in navade obolelih itd. – je
ugotovil izvor in vzrok epidemije, kar je omogočilo načrtovanje ukrepov, ki
so epidemijo zajezili. Epidemiologija je s tem postala temeljni kamen javnega
zdravja, na podlagi katerega se med drugim sooblikujejo politične odločitve
in na podatkih temelječe učinkovite prakse.
Publikacija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji je v tem,
epidemiološkem oziru pomemben mejnik. Raznovrstni podatki o duševnem
zdravju otrok in mladostnikov, zbrani na enem mestu – podatki
mednarodnih in nacionalnih študij, podatki iz zdravstvene statistike itd. –,
bodo zapolnili pomembno vrzel, ki je bila do sedaj prisotna v slovenskem
prostoru. Čeprav sta zanesljivost in veljavnost podatkov na nekaterih mestih
bolj šibki, kot transparentno opozarjajo tudi sami avtorji, so na ta način
zbrani podatki o duševnem zdravju otrok in mladostnikov najbolj trden
posnetek trenutnega stanja.
Podatki, razgrnjeni v publikaciji, bralcu s prefinjeno mero opreznosti, a
hkrati znanstvene utemeljenosti, približajo potrebne politične odločitve in
usmeritve na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov (nekaj teh
je predstavljenih v aktualni Resoluciji nacionalnega plana za duševno
zdravje 2018–2020), predloge za na podatkih temelječe ukrepe in prakse
(bržkone je med temi najpomembnejša enakomerna razporeditev služb na
področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov) in ne nazadnje predloge
za izboljšanje beleženja in spremljanja podatkov.
Vsebina, predstavljena v publikaciji, je jasen opomnik na to, da je v Sloveniji
število otrok in mladostnikov, ki se soočajo z duševnimi težavami,
zaskrbljujoče, saj se je v zadnjih desetih letih povečalo za dve tretjini. Ob
zavedanju, da se skoraj polovica duševnih težav, ki so prisotne v odraslosti,
prvič pojavi do štirinajstega leta starosti, se upravičeno lahko vprašamo,
kdaj, kaj in kako bomo ukrepali, da bodo ti otroci imeli možnost odrasti v
duševno zdrave odrasle ljudi. In na drugi strani, da bodo tisti, ki so zdravi,
zdravi tudi ostali.
Vsak navidezno neoseben podatek v publikaciji, kot tudi vsi skupaj, nam
pripovedujejo še kako osebno zgodbo. Želim si, da bi jo razumeli in slišali, saj
bi to pomenilo, da je publikacija dosegla svoj namen in postala pomemben
usmerjevalnik na poti k boljšemu duševnemu zdravju slovenskih otrok in
mladostnikov.
Prim. prof. dr. Ivan Eržen
Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in
gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja ljudi.
Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo
in čeprav je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa
je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še
vedno stigmatizirano in zapostavljeno. To velja za vsa starostna obdobja, še
posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva. Čeprav večina otrok in
mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, pa to ne pomeni,
da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja.
Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik
duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do
14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta. Zato bi skrb vsake družbe za
duševno zdravje morala temeljiti na dobrem duševnem zdravju otrok in
mladih, na varovanju, ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja ter na
preprečevanju nastanka duševnih težav in motenj. Osnova za ukrepanje in
delovanje na kateremkoli področju, tudi na področju duševnega zdravja
otrok in mladostnikov, je analiza stanja. Avtorjem publikacije je kljub
številnim težavam in omejitvam pri dostopnosti in posledično analizi
podatkov, na katere so naleteli, uspelo zaključiti pomembno delo. Gre za prvo
tovrstno publikacijo pri nas, ki prinaša prvi celovit prikaz dostopnih
podatkov iz nacionalnih raziskav in podatkovnih baz NIJZ o pozitivnem in
negativnem duševnem zdravju, obravnavah, mreži zdravstvene dejavnosti
na področju skrbi za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok
in mladostnikov in o najpogostejših motnjah ter predlaga ukrepe v okviru
javnega zdravja, s katerimi lahko stanje izboljšamo.
Podatki so zaskrbljujoči, saj se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 število
prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj
izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %.
Zaskrbljujoč pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in
vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta
2008 do leta 2015 povečala za 48 %, med mladostniki od 15. do 19. leta
starosti je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008. Največ obravnav je bilo
v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje so podobni kot pri
odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne
motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja. Pomembna ugotovitev je
povezana tudi z neenakostjo v dostopnosti do pomoči v različnih slovenskih
regijah. Tako na primer koroški, posavski in primorsko-notranjski regiji
ZZZS sploh ne zagotavlja finančnih sredstev za izvajanje tega programa v
okviru dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije.
Publikacija je pomembno izhodišče za pripravo programa za izboljšanje
stanja na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, pa tudi za
izboljšanje kakovosti sistema zbiranja, proučevanja in vrednotenja
podatkov. Takšen pristop je ključnega pomena za ustrezno spremljanje,
načrtovanje in vrednotenje uvedenih ukrepov. Želim si, da bi publikacija
spodbudila širšo razpravo med različnimi strokovnjaki, političnimi
odločevalci in vsemi, ki jim ni vseeno za duševno zdravje otrok in
mladostnikov ter celotne populacije.
Moj problem je v tem,
da ne vem kdo sem in kaj si
sploh zelim poceti. Ne govorim
le v poklicni smeri, temvec
nasploh v zivljenju.
stara sem 12 let in sem v
depresiji. že od poletnih
počitnic. preden smo šli na
morje. sem bla cel čas sama
pa sem samo brala in si dan
pa noč obrnila in ja postala
zelo osamljena. ful sem jokala
pa začela sem se rezat. pol
smo šli na morje pa sem mela
prehrambene motnje. sam se
je zadnji teden pa pol vse
srečna.
Spletna svetovalnica www.tosemjaz.net je priljubljeno spletno srečališče mladih iz vse Slovenije. Omogoča anonimen, javen, brezplačen, hiter in preprost dostop do strokovnega nasveta. Mladim je na voljo multidisciplinarna spletna svetovalna mreža strokovnjakov - prostovoljcev. V spletni svetovalnici je od ustanovitve v letu 2001 do danes razvidna obsežna unikatna spletna baza več kot 42.000 dialogov - vprašanj o težavah mladine in odgovorov strokovnjakov. V tej publikaciji so na uvodnih straneh v vsa poglavja vključeni zapisi mladih iz spletne svetovalnice.
18
1. Uvod
Svetovna zdravstvena organizacija zdravje opredeljuje kot »… stanje popolnega telesnega,
duševnega in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj kot stanje odsotnosti bolezni ali
betežnosti/nemoči«. Izhajajoč iz te definicije, lahko torej zaključimo, da je zdravje samo eno in da
je ločevanje med telesnimi, duševnimi in socialnimi vidiki zdravja mogoče zgolj na teoretični ravni.
Brez duševnega zdravja ni zdravja, brez zdravja ni kakovostnega življenja in brez kakovostnega
življenja ni prave učinkovitosti v družbi (Marušič in Temnik, 2009). Duševno zdravje je temeljni del
dobrega počutja in učinkovitega delovanja za posameznika in skupnost (Kovess-Masfety, Murray
in Gureje, 2005). Dobro duševno zdravje omogoča posamezniku, da udejanja svoje umske in
čustvene zmožnosti ter je uspešen v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Kljub temu se
je dolgo časa več pozornosti namenjalo telesnim vidikom zdravja. Hkrati s tem je bila pozornost
pri telesnih vidikih zdravja večino časa usmerjena v bolezni in negativne izide. V zadnjih desetletjih
je prišlo do sprememb, in vse večja pozornost se namenja duševnim in v zadnjem desetletju tudi
socialnim vidikom zdravja (Mental Health Action Plan, 2013–2020). Podobno kot pri telesnih
vidikih zdravja, se je tudi pri duševnih razpravljalo pretežno o negativnih izidih, npr. duševnih
motnjah, simptomih duševnih težav in motenj. V preteklosti je pristop k vsebinam duševnega
zdravja temeljil predvsem na patogenetskem modelu in posledično na preventivi duševnih motenj
in težav. Pozornost je bila usmerjena predvsem v dejavnike tveganja za nastanek duševnih težav
in motenj. Šele v zadnjem desetletju se vse večji pomen daje tudi pozitivnemu duševnemu zdravju
oziroma pozitivnim vidikom zdravja nasploh. Napredek pri razumevanju duševnega zdravja in
usmeritev v pozitivno duševno zdravje (kot tudi v pozitivne vidike drugih komponent zdravja) sta
med drugim povezana z razvojem novih konceptov in področij delovanja v javnem zdravju. Med
slednje zagotovo sodi razvoj promocije zdravja, ki izhaja iz salutogeneze in se usmerja k
preučevanju determinant zdravja, neenakosti v zdravju, varovalnih dejavnikov in pozitivnih
vidikov zdravja (Antonovsky, 1996). Promocija duševnega zdravja je za razliko od preventive
duševnih motenj in težav usmerjena v povečevanje stopnje zdravja celotne populacije, tako
zdravih, bolnih kot tudi ranljivih ali ogroženih skupin. Dolgoletno razumevanje in obravnavanje
duševnega zdravja z negativnih vidikov se odraža tudi v spremljanju kazalnikov, ki so bili v
preteklosti večinoma povezani z duševnimi težavami, motnjami in v manjši meri s pozitivnimi
vidiki duševnega zdravja, zadovoljstvom, občutkom sreče, dobrega počutja, pozitivno
samopodobo itd.
Dobro duševno zdravje, njegovo varovanje in krepitev ter preprečevanje nastanka duševnih težav
so pomembni v vseh starostnih obdobjih, vse od rojstva naprej, še posebej pa v obdobju otroštva
in mladostništva. Duševno zdravje v otroštvu in adolescenci je po mnenju raziskovalcev (Ravens-
Sieberer idr., 2008) namreč pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi, po
drugi strani pa je povezano z doseganjem razvojnih nalog in s šolsko uspešnostjo, z odnosi s starši
in vrstniki itd. Za obdobje otroštva in mladostništva je značilno, da velika večina (80 %) nima
duševnih motenj, so pa v tem obdobju, glede na dolgoročni vpliv na duševno zdravje, zato toliko
pomembnejši pozitivni vidiki duševnega zdravja – sposobnosti zaznavanja, razumevanja in
interpretacije okolja ter prilagajanja okolju, sposobnosti medosebnega komuniciranja, dobre
samopodobe, optimizma ipd. (Keyes, 2006).
19
V tej publikaciji želimo – kolikor je to mogoče – prispevati k aktualnim spoznanjem na področju
duševnega zdravja ter predstaviti glavne značilnosti omenjenega področja (pozitivnih in
negativnih vidikov) pri otrocih in mladostnikih. Predstavili bomo glavne potrebe in prioritete na
področju duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji ter podali nekaj predlogov za
ukrepanje na tem področju.
Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja – strokovnjakom,
političnim odločevalcem in tudi splošni/laični javnosti.
1.1 Opredelitev duševnega zdravja
Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi,
pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost
soočanja s težavami. Vendar pa se opredelitve duševnega zdravja med seboj razlikujejo glede na
to, ali duševno zdravje razumemo kot stanje ali kot kontinuum. Tradicionalne opredelitve duševno
zdravje pojmujejo kot stanje, ki je ločeno od duševnih motenj (WHO, 2014). Kritiki opozarjajo, da
je tako definirano duševno zdravje nedosegljivo in preveč statično. Zato se novejše opredelitve
naslanjajo na koncept kontinuuma, po katerem se duševno zdravje razume kot nekaj
spremenljivega na kontinuumu od pozitivnega k negativnemu oz. obratno. Na eni strani
kontinuuma je pozitivno duševno zdravje, sledijo težave z duševnim zdravjem, na drugem koncu
kontinuuma pa so duševne motnje (The University of Michigan, 2009; »Understanding U«, 2015,
slika 1). Posameznik se po kontinuumu premika v smeri boljšega ali slabšega duševnega zdravja,
odvisno od zunanjih vplivov, psihofizične kondicije itd.
Slika 1. Kontinuum duševnega zdravja (prirejeno po The University of Michigan, 2009)
Pozitivno
duševno zdravje
Težave
z duševnim zdravjem
Duševne
motnje
20
Koncept kontinuuma duševnega zdravja torej zajema tako pozitivno kot negativno komponento
duševnega zdravja (Lehtinen, Sohlman in Kovess-Masfety, 2005). Negativna komponenta se
nanaša na duševne motnje, simptome in težave, pozitivna komponenta pa na pozitivno duševno
zdravje, npr. dobro samopodobo, harmonične odnose, učinkovito reševanje problemov, soočanje
s težavami, problemi in stresom (Marušič in Temnik, 2009). Čeprav je takšna opredelitev bolj
fleksibilna od opredelitve duševnega zdravja kot stanja, nekateri avtorji (Greenspoon in Saklofske,
2001) opozarjajo na njene slabosti. Pomanjkljivost naj bi bila predvsem ali ravno to, da so
kategorije pozitivnega in negativnega duševnega zdravja nanizane v istem kontinuumu, kar v
danem trenutku omogoča zavzemanje samo ene kategorije: posameznik z duševno motnjo lahko
v danem trenutku zavzema mesto samo na skrajnem desnem koncu kontinuuma (kjer so duševne
motnje), kar povsem izključuje možnost za opredelitev kakršnegakoli pozitivnega duševnega
stanja; po drugi strani lahko posameznik brez duševnih težav zaseda mesto samo na skrajnem
levem koncu kontinuuma, kar povsem izključuje možnost opredelitve kakršnegakoli negativnega
duševnega stanja, kot je npr. stres. Zato avtorji navajajo, da ni dovolj en kontinuum, ampak bi
morali govoriti o dveh ločenih, a povezanih kontinuumih: o kontinuumu duševnega zdravja in
kontinuumu duševnih motenj.
Kontinuum duševnega zdravja, ki je na sliki 2 prikazan na navpični osi, zajema različne stopnje
duševnega zdravja – dobro oziroma visoko izraženo duševno zdravje (lahko mu rečemo tudi
pozitivno duševno zdravje) na eni strani kontinuuma ter slabo oziroma nizko izraženo duševno
zdravje (lahko mu rečemo tudi negativno duševno zdravje) na drugi strani. Kontinuum duševnih
motenj (vodoravna os) pa zajema različne stopnje duševnih motenj – prisotne in izražene duševne
motnje na eni strani kontinuuma ter neprisotne in neizražene duševne motnje na drugi strani.
Rezultat sovplivanja obeh kontinuumov so štirje kvadranti, ki predstavljajo različne kombinacije
stanj: optimalno/dobro duševno zdravje (pozitivno duševno zdravje) brez simptomov duševnih
motenj, slabo duševno zdravje (negativno duševno zdravje) brez simptomov duševnih motenj,
slabo oziroma negativno duševno zdravje s simptomi duševne motnje in optimalno/visoko
duševno zdravje (pozitivno duševno zdravje) s simptomi duševne motnje. Prednost takšnega
razumevanja duševnega zdravja in duševnih motenj je, da je možno prehajanje med posameznimi
kategorijami oziroma stanji. Odsotnost duševnih motenj ali težav namreč še ne pomeni nujno
dobrega duševnega zdravja in obratno. Dobro duševno zdravje in duševne motnje ali težave se
lahko pojavljajo sočasno in se ne izključujejo. Tako imajo lahko osebe brez duševnih motenj hkrati
tudi nizko zadovoljstvo z življenjem oziroma nizko stopnjo duševnega zdravja (npr. v obdobju
povečanega stresa itd.) in obratno, posamezniki z duševnimi motnjami imajo lahko visoko
izraženo zadovoljstvo z življenjem oziroma visoko stopnjo duševnega zdravja. Omenjeni
dvofaktorski model se je na vzorcu otrok potrdil v raziskavi Greenspoona in Saklofskega (2001).
Po pričakovanjih se je kot najbolj neugodna izkazala kombinacija nizkega duševnega blagostanja
s prisotnostjo duševne motnje. Tudi ugotovitve drugih avtorjev (Keyes, 2002, 2006) potrjujejo, da
je za posameznika najbolj obremenjujoča kombinacija nizkega duševnega zdravja s prisotnostjo
duševne motnje.
21
Slika 2. Dvofaktorski model duševnega zdravja (prirejeno po Greenspoon in Saklofske, 2001)
1.2 Varovalni dejavniki in dejavniki tveganja
Posameznikovo duševno zdravje je rezultat sovplivanja različnih dejavnikov. Pomembni so tako
dejavniki na individualni ravni kot tudi tisti na socialno-ekonomski, okoljski in družbeni ravni.
Odvisno od tega, ali ima dejavnik pozitiven ali negativen vpliv na zdravje, govorimo o varovalnih
dejavnikih oziroma o dejavnikih tveganja. Varovalni dejavniki zmanjšajo verjetnost pojava težav
in ugodno vplivajo na (duševno) zdravje ter hkrati zmanjšajo posameznikov odziv na dejavnike
tveganja (Berntsson, Köhler in Gustafsson, 2001). Po drugi strani pa dejavniki tveganja povečajo
verjetnost neugodnih zdravstvenih izidov in pojavnosti simptomov duševnih težav in motenj
(Poikolainen, Kanerva in Lönnqvist, 1995).
Dejavniki in njihovi učinki so v medsebojnem sovplivanju. To lahko ponazorimo na primeru
neuspeha v šoli. Vpliv slabe šolske uspešnosti na duševno zdravje je tako lahko neposreden (s
povečanjem števila psihosomatskih simptomov) kot tudi posreden (z večanjem števila konfliktov
v družini) (Hurrelmann, Engel, Holler in Nordlohne, 1988).
N. Wille, S. Bettge in Ravens-Sieberer (2008) so v svoji študiji ugotavljali, da je prisotnost več
varovalnih dejavnikov hkrati (npr. pozitivno družinsko okolje, visoka socialna podpora in nekatere
osebnostne lastnosti) povezana z manjšo pojavnostjo težav z duševnim zdravjem. Tako npr. v
primeru, da je prisotnih več varovalnih dejavnikov in en dejavnik tveganja, znake težav v
duševnem zdravju izraža 7 % mladostnikov, medtem ko se v primeru odsotnosti varovalnih
dejavnikov in prisotnosti enega dejavnika tveganja ta delež poveča na 26 %. Ista skupina avtorjev
navaja, da se dejavniki tveganja redko pojavljajo izolirano (en sam) in da medsebojno sovplivajo.
Kadar se skupaj pojavlja več dejavnikov tveganja hkrati, je tudi verjetnost težav z duševnim
zdravjem večja. Ob sočasnem pojavljanju 6 dejavnikov tveganja ali več, o težavah v duševnem
zdravju poroča kar 67 % mladostnikov (Wille idr., 2008).
V tabeli 1 prikazujemo nekaj najpomembnejših varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja za
področje duševnega zdravja.
Pozitivno (dobro ali visoko) duševno zdravje
Od
sotn
ost d
uševn
e mo
tnje
Negativno (slabo ali nizko) duševno zdravje
pozitivno duševno zdravje s
simptomi duševne motnje
pozitivno duševno zdravje brez
simptomov duševnih motenj
negativno duševno zdravje s
simptomi duševne motnje
negativno duševno zdravje brez
simptomov duševnih motenj P
riso
tno
st d
uše
vne
mo
tnje
22
Tabela 1. Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki na področju duševnega zdravja
Vrsta dejavnika Dejavniki tveganja Varovalni dejavniki
Individualni Prenatalna poškodba možganov
Prezgodnje rojstvo
Poškodbe ob rojstvu
Nizka porodna teža, zapleti ob rojstvu
Kronična bolezen
Slabo zdravje v otroštvu
Negotova navezanost v otroštvu
Določene oblike temperamenta (npr.
neprilagodljivost)
Fizične in/ali intelektualne manjzmožnosti
Slabe socialne spretnosti
Nizka samopodoba
Impulzivnost
Čustvena nedozorelost
Slabše veščine komuniciranja
Osamljenost, žalovanje
Določene značilnosti temperamenta (npr.
prilagodljivost)
Uravnotežena prehrana
Nadpovprečne intelektualne sposobnosti
Dobro razvite veščine reševanja
problemov
Notranja kontrola
Dobro razvite socialne veščine
Dobri načini spoprijemanja s problemi
Optimistična naravnanost
Moralna prepričanja
Vrednote
Skrb zase
Dobro fizično zdravje, dobra telesna
pripravljenost
Dobra samopodoba
Dobre komunikacijske sposobnosti
Dejavniki, povezani z družino Odsotnost enega ali obeh staršev
Socialno neprilagojeni starši
Nerazumevanje med staršema, ločitev
Dolgotrajna brezposelnost v družini
Izpostavljenost kriminalu, nasilju, zlorabi
Zloraba substanc s strani staršev
Duševna motnja pri starših
Slab nadzor in slabo spremljanje s strani
staršev
Socialna izolacija družine
Pomanjkanje topline in naklonjenosti,
zapostavljenost
Smrt družinskega člana
Nizki dohodki, revščina družine
Povezanost družine
Dobra komunikacija družinskih članov
Podporni, skrbni starši
Družinska harmonija
Varno družinsko okolje
Majhna družina
Visoka raven odgovornosti v družini
Trdne družinske norme in morala
Ekonomska varnost
Dejavniki, povezani s šolo Slab odnos do šole
Sodelovanje pri trpinčenju
Biti žrtev trpinčenja
Zavračanje s strani vrstnikov
Nezadostno obvladovanje neugodnih
vedenjskih vzorcev
Pripadnost težavnim vrstniškim skupinam
Šolski neuspeh, težave v šoli
Pogosto menjavanje šole
Dobri dosežki v šoli
Občutek pripadnosti šoli
Pozitivno ozračje v šoli
Prosocialne vrstniške skupine
Visoka pričakovanja in ambicije
Ustrezna odgovornost do drugih in
podpora drugim
Priložnosti za uspeh in prepoznavanje
uspeha
Družbeni in okoljski dejavniki, povezani s
skupnostjo, kulturni dejavniki
Slabši socialno-ekonomski položaj
Socialna/kulturna diskriminacija
Nasilje in kriminal v soseski
Prenaseljenost
Pomanjkanje možnosti za rekreacijo
Pomanjkanje podpornih služb
Omejen dostop do osnovnih dobrin in
storitev
Socialna nepravičnost in diskriminacija
Socialna neenakost, neenakost spola
Vojne, katastrofe
Občutek povezanosti in pripadnosti v
skupnosti
Dobro socialno omrežje v skupnosti
Močna kulturna identiteta
Dostop do podpornih storitev
Skupnostne norme proti nasilju
Skrbnost v soseski
Dostop do osnovnih dobrin in storitev
Socialna pravičnost in toleranca
Socialna enakost, enakost spolov
Fizična varnost
(Vir: WHO, 2012; Anuradha idr., 2012.)
23
1.3 Literatura
Antonovsky, A. (1996). The salutogenic model as a theory to guide health promotion. Health promotion
international, 11(1), 11–18.
Anuradha, S., Yagnik, L. R., in Sharma, V. (2012). Improving positive mental wellbeing among adolescents:
Current need. Delhi Psychiatry Journal, 15, 22–27.
Berntsson, L. T., Köhler, L., in Gustafsson, J. E. (2001). Psychosomatic complaints in schoolchildren: A Nordic
comparison. Scandinavian Journal of Public Health, 29, 44–54.
Greenspoon, P. J., in Saklofske, D. H. (2001). Toward an integration of subjective well-being and
psychopathology. Social Indicators Research, 54(1), 81–108.
Hurrelmann, K., Engel, U., Holler, B., in Nordlohne, E. (1988). Failure in school, family conflicts, and
psychosomatic disorders in adolescence. Journal of Adolescence, 11, 237–249.
Keyes, C. L. M. (2002). The Mental Health Continuum: From Languishing to Flourishing in Life. Journal of
Health and Social Research, 43, 207–222.
Keyes, C. L. M. (2006). Mental health in adolescence: Is America's Youth Flourishing? American Journal of
Ortopsychiatryn 76(3) 395–402.
Kovess-Masfety, M., Murray, M., in Gureje, O. (2005). Evolution of our understanding of positive mental
health. V: H. Herrman, S. Saxena in R. Moodie. (ur.), Promoting mental health: Concepts, emerging
evidence, practice: Report of the World Health Organization, Department of Mental Health and
substance Abuse in collaboration with the Victorian Health Promotion Foundation and the University
of Melbourne (str. 35–45). Geneva: World Health Organization.
Lehtinen, V., Sohlman, B., in Kovess-Masfety, V. (2005). Level of positive mental health in the EU. Results from
the Eurobarometer 2002 survey. Clinical Practice and Epidemiology in Mental Health, 1(1), 9–16.
Marušič, A., in Temnik, S. (2009). Javno duševno zdravje. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Poikolainen, K., Kanerva, R., in Lönnqvist, J. (1995). Life events and other risk factors for somatic symptoms
in adolescence. Pediatrics, 96(1), 59–63.
Ravens-Sieberer, U., Wille, N., Erhart, M., Bettge, S., Wittchen, H. U., Rothenberger, A. … Döpfner, M.
(2008). Prevalence of mental health problems among children in Germany: Results of the BELLA
study within the National Health Interview and Examination Study. European Child and Adolescent
Psychiatry, 17(1), 22–33.
The University of Michigan. (2015). Understanding U: Managing the ups and downs of life. Pridobljeno s
https://hr.umich.edu/benefits-wellness/health/mhealthy/mental-emotional-well-
being/understanding-mental-emotional-health.
Wille, N., Bettge, S., in Ravens-Sieberer, U. (2008). Risk and protective factors for children's and adolescent's
mental health: Results of the BELLA study. European Child and Adolescent Psychiatry, 17(1), 133–147.
World Health Organization. (2014). Mental Health Action Plan: 2013-2020. Geneva: World Health
Organization. Pridobljeno s
http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/89966/1/9789241506021_eng.pdf.
World Heath Organization. (2012). Risks to Mental Health: An Overview of Vulnerabilities and Risk Factors.
Background Paper by WHO Secretariat for Development of a Comprehensive Mental Health Action
Plan. Geneva: World Health Organization. Pridobljeno s
http://www.who.int/mental_health/mhgap/risks_to_mental_health_EN_27_08_12.pdf.
24
K temu pripomore moja
zaprtost zgleda, ki je že od
nekdaj zakoreninjena v meni..
ne znam se vklopit v pogovor,
ne znam komunicirat..
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
25
2. Opredelitev problema in namen publikacije
Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, je duševno zdravje kompleksen, večplasten (procesni in
dinamičen) pojav, ki ga težko natančno in enoznačno merimo in razmejimo. To velja za vse
populacijske skupine, tudi za otroke in mlade. Če izhajamo iz navedb različnih avtorjev (Ravens-
Sieberer idr., 2008), da je duševno zdravje v otroštvu in adolescenci pomemben napovedni
dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi, sta raziskovanje in merjenje duševnega zdravja kljub
nekaterim metodološkim izzivom osnova za ukrepanje na področju javnega duševnega zdravja.
Po pregledu dosedanjih študij in predvsem razpoložljivih podatkov na slovenskih vzorcih
ugotavljamo, da kazalniki pozitivnih in negativnih vidikov duševnega zdravja otrok in
mladostnikov niso enakomerno zastopani. Dostopni kazalniki so večinoma povezani z duševnimi
težavami in motnjami ter v manjši meri s pozitivnimi vidiki duševnega zdravja, zadovoljstvom,
občutkom sreče, dobrega počutja, pozitivno samopodobo itd. Prav tako ugotavljamo, da v
slovenskem prostoru manjka publikacija, v kateri bi bili na enem mestu zbrani podatki o duševnem
zdravju otrok in mladostnikov iz različnih virov (obdobne oziroma presečne raziskave, različne
podatkovne zbirke itd.), kar bi omogočalo bolj celostni pregled področja in optimizacijo predlogov
ukrepov.
V skladu s tem želimo s to publikacijo doseči dvoje. V prvi vrsti želimo narediti pregled obstoječih
in dostopnih podatkov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Posebno pozornost
bomo namenili pregledu kazalnikov pozitivnega duševnega zdravja. Obetamo si, da nam bo s
takšnim pregledom uspelo (i) identificirati področja duševnega zdravja, ki niso dovolj dobro zajeta
v smislu zbiranja in spremljanja podatkov, ter (ii) razširiti in dopolniti obstoječa spoznanja na
področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. V drugi vrsti pa želimo na podlagi
pregleda podatkov in izsledkov predlagati nekaj usmeritev za izvajanje ukrepov na področju
duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Predlogi ukrepov, ki jih bomo navedli, bodo
vsebinsko usklajeni s predlogi, ki so zapisani v Resoluciji Nacionalnega plana za duševno zdravje.
Zanima me če lahko
stres, živčnost in če hodim
bos vplivajo na plodnost.
Prosim za čim prejšnji
odgovor. Hvala!
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
27
3. Metoda
3.1 Starostna skupina
V analize smo vključili podatke otrok in mladostnikov v starostni skupini od 0 do 19 let. Posamezna
poglavja imajo zaradi specifike proučevanega problema prilagojene starostne razrede, kar je
posebej razloženo in opredeljeno v vsakem poglavju posebej (npr. v analizo so vključeni podatki
za starostno skupino od 6 do 19 let, ker bi bilo zaradi odsotnosti težav v nižjih starostnih razredih
nesmiselno prikazovati vse starostne skupine). Izjema je poglavje o pozitivnem duševnem zdravju,
kjer smo zaradi pomanjkanja podatkov ponekod razširili starostno skupino obravnavane
populacije. Za izračun stopenj zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav (na 1000 oziroma
100.000 oseb) smo upoštevali število oseb v referenčni starostni skupini.
3.2 Viri podatkov
V publikaciji smo želeli uporabiti čim več razpoložljivih podatkov o duševnem zdravju in duševnih
motnjah pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. V nadaljevanju so opisane glavne podatkovne
zbirke in raziskave, iz katerih smo črpali podatke.
Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC)
HBSC ali slovensko Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je periodična mednarodna
kvantitativna raziskava, ki se izvaja v štiriletnih intervalih in zajema številne vidike
mladostnikovega zdravja in življenja: samooceno (duševnega) zdravja, zadovoljstva, poškodbe,
ustno zdravje, z zdravjem povezana vedenja (npr. tvegana vedenja, prehrana, gibanje) in tudi
socialni kontekst (družina, šola, vrstniki). Raziskava se že dlje časa izvaja v 421 državah in zajema
220.000 mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let (podatek za leti 2013 in 2014) v Evropi in Severni
Ameriki, zato nam podatki omogočajo mednarodno primerjavo. Izvaja se med 11-, 13- in 15-
letniki, saj so to leta, ki so zaznamovana s povečanjem avtonomije posameznika, kar pa vpliva tudi
na vedenje, povezano z zdravjem. Otroci in mladostniki v šolskem obdobju so namreč z vidika
zdravja ranljiva skupina, čeprav so navadno bolj zdravi kot odrasli. Njihove zdravstvene težave so
v glavnem povezane z značilnostmi rasti in razvoja, načinom življenja in s širšimi družbenimi
dogajanji. Anketiranje se izvaja v času pouka v šolah, tako da so v raziskavo vključeni samo šolajoči
se otroci in mladostniki. Enota vzorčenja je razred oziroma oddelek, vzorčenje pa je
dvostopenjsko stratificirano. Slovenija se je raziskavi HBSC pridružila leta 2002. V letu 2014 je bilo
za razliko od let 2002, 2006 in 2010, ko so se ankete izpolnjevale samo pisno (v fizični obliki, s
svinčnikom in papirjem), izvedeno tudi spletno anketiranje oziroma izpolnjevanje anket na šolskih
računalnikih, v računalniških učilnicah ali v knjižnicah izbranih šol. Poleg tega so bila v letu 2014
dodana tudi nova vprašanja in novi vsebinski sklopi, npr. uporaba e-tehnologije. HBSC se izvaja s
poenoteno metodologijo v 45 državah Evrope in širšega sveta, zato nam podatki omogočajo tudi
mednarodne primerjave. Samoocenjevalni vprašalnik HBSC ima obvezen del (ki ga morajo
vključiti vse države) ter opcijski oziroma izbirni del, ki ga države vključujejo po potrebi oziroma po
1 Armenija, Republika Moldavija, Albanija, Nizozemska, Švica, Danska, Finska, Slovenija, Islandija, Avstrija, Romunija,
Norveška, Litva, Belgija, Španija, Izrael, Estonija, Hrvaška, Bolgarija, Ukrajina, Latvija, Grčija, Grenlandija, Malta, Škotska,
Italija, Belgija (flamski, francoski del), Kanada, Nemčija, Irska, Madžarska, Slovaška, Švedska, Ruska federacija,
Portugalska, Češka republika, Luksemburg, Wales, Anglija, Poljska, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.
28
lastni presoji za posamezno starostno skupino. Končni cilj raziskave je izboljšati zdravje in dobro
počutje med mladostniki. Podatki, ki so uporabljeni v publikaciji, so bili zbrani v raziskavah v letih
2002, 2006, 2010 in 2014. V končni vzorec je bilo v letu 2014 zajetih 2449 fantov in 2548 deklet,
leta 2010 2765 fantov in 2671 deklet, leta 2006 2558 fantov in 2572 deklet ter leta 2002 1996 fantov
in 1960 deklet.
Baza o zdravju otrok in mladostnikov v Evropi (WHO CAHD)
Baza o zdravju otrok in mladostnikov v Evropi ali Europe child and adolescent Health Data base
(WHO CAHD) je mednarodna podatkovna zbirka Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je
vir podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v različnih državah. Podatkovna zbirka
predstavlja nabor podatkov iz mednarodnih raziskav (npr. HBSC) in zbirk, ki temeljijo na
indikatorjih, povezanih z zdravjem in počutjem otrok in mladostnikov. O negativnem duševnem
zdravju je na voljo vrsta indikatorjev, medtem ko so o pozitivnem duševnem zdravju iz
mednarodne podatkovne zbirke na voljo le podatki o zadovoljstvu z življenjem, ki služijo
primerjavi zadovoljstva z življenjem otrok in mladostnikov v različnih državah (WHO, 2016).
Raziskava o življenjskih pogojih (SILC)
Raziskava o življenjskih pogojih (SILC) je mednarodna raziskava, ki se izvaja na območju EU in jo
koordinira Statistični urad Evropske skupnosti (Eurostat). V Sloveniji raziskavo izvaja Statistični
urad Republike Slovenije (SURS). Izvaja se v enoletnem intervalu z namenom ugotavljanja
kakovosti življenja, življenjskih razmer oseb v gospodinjstvih, vključevanja posameznikov v
družbo in dejavnikov, ki vplivajo na večjo ali manjšo socialno vključenost. Osrednji namen
raziskave je ugotoviti, kako se ljudje vključujejo v družbo. Socialna vključenost je odvisna
predvsem od dohodkov, ki jih prejema gospodinjstvo. Poleg dohodkov odločajo o socialni
vključenosti tudi drugi dejavniki, npr. stanovanjski pogoji, dostopnost do zdravstvenih storitev
ipd. Podatki iz raziskave SILC so osnova za izračunavanje stopnje tveganja revščine in drugih
socialnih kazalnikov, ki jih objavljata SURS in Eurostat. Gre za t. i. relativni koncept merjenja
revščine, po katerem so revni vsi, ki živijo v gospodinjstvih, katerih ekvivalentni razpoložljivi
dohodek ne dosega praga tveganja revščine. Osnova za vzorčni okvir v Sloveniji je Centralni
register prebivalstva (CRP), poleg tega pa se v postopku določitve okvira uporabijo kot vir še
podatki iz registra nepremičnin, registra gospodinjstev ter anketni podatki iz preteklih let. Del
raziskovalnih vprašanj se nanaša na gospodinjstvo kot celoto, del pa na osebe, ki živijo v
gospodinjstvu, poseben sklop vprašanj pa samo na izbrano osebo. Kazalniki se izračunavajo v vseh
državah članicah EU po enotni metodologiji, zato so med seboj primerljivi. V vzorčni okvir so
vključene osebe, stare vsaj 16 let, ki so v času izbora vzorca prebivalci Slovenije in ne živijo v
institucijah (socialnovarstveni zavodi, domovi za ostarele, zapori, študentski domovi, vojašnice ipd.).
Za namene te publikacije so bile izbrane osebe v starostnem intervalu od 16 do 25 let (SURS, 2017).
Raziskava Mladina
Gre za presečno raziskavo, ki vključuje različne vidike življenja in zdravja mladine. V publikaciji so
uporabljeni podatki iz dveh presečnih raziskav mladih, in sicer Mladina 2010 in Mladina 2013.
Raziskava Mladina 2010 je nastala pod pokroviteljstvom Urada za mladino. Temeljna področja,
ki jih raziskava zajema, so demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje,
izobraževanje in usposabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, virtualizacija vsakodnevnega
življenja, zaposlovanje in podjetništvo, trajnostni način družbenega delovanja, bivanjske in
stanovanjske razmere, zdravje in dobro počutje, participacija in socialna vključenost, prostovoljne
29
dejavnosti, mobilnost mladih in globalizacija. V raziskavo so bili vključeni mladi od 15 do 29 let.
Od predvidene velikosti vzorca 2000 oseb je anketo v celoti rešilo 1257 mladih. Osebe/vzorčne enote
so bile v vzorec izbrane s pomočjo dvostopenjskega vzorčenja. Zbiranje podatkov je potekalo v obliki
osebnega anketiranja na terenu. Vse osebe, vključene v vzorec, so bile pred začetkom terenskega
dela o anketiranju pisno obveščene in povabljene k sodelovanju (Lavrič idr., 2010).
Raziskava Mladina 2013 vključuje mlade od 16 do 27 let. Posebni poudarek raziskave je na
življenjskih pogojih in socialno-ekonomskem položaju mladih, zaposlovanju in mobilnosti,
izobraževanju, prostem času in življenjskih slogih, uporabi medijev, zdravju in za zdravje
tveganem vedenju, družini, strahovih in pričakovanjih, zaupanju in pripadnosti, politiki in
demokraciji ter upravljanju in razvoju. Tako kot pri raziskavi iz leta 2010 je tudi v izvedbi leta 2013
zbiranje podatkov potekalo v obliki osebnega anketiranja na terenu, predvsem v gospodinjstvih.
Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov – ustnega in pisnega. V okviru ustnega dela je spraševalec
izpolnjeval vprašalnik na podlagi odgovorov, prejetih od respondenta, kasneje pa je respondenta
prosil, naj sam izpolni odgovore pisnega dela vprašalnika. K sodelovanju v raziskavi je bilo
povabljenih 1163 potencialnih respondentov, od tega je bilo skupaj opravljenih 907 veljavnih
intervjujev (Flere idr., 2013).
Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS)
Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu se v Sloveniji izvaja pod koordinatorstvom NIJZ. Glavni
namen raziskave je ugotoviti, kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev, kako pogosto se
uporabljajo različne zdravstvene storitve in kakšen je življenjski slog prebivalcev, povezan z
zdravjem. V Sloveniji je bila anketa v letu 2007 izvedena prvič, leta 2014 drugič, predvidoma pa naj
bi se izvajala vsakih 5 let. Osnova za vzorčni okvir raziskave je okvir popisnih okolišev in Centralni
register prebivalstva. Enota opazovanja v raziskavi so bili prebivalci Slovenije, stari 15 let ali več
(za potrebe publikacije je bil izbran starostni interval od 15 do 19 let), ki živijo v zasebnih
gospodinjstvih (niso institucionalizirani). Vzorec je stratificiran dvostopenjski. Eksplicitno je bilo
stratificirano po velikosti in tipu naselja, implicitno pa po statističnih regijah. Podatki so se zbirali
z osebnim anketiranjem na naslovih izbranih oseb z vprašalnikom na papirju (PAPI). V izvedbi
raziskave EHIS leta 2014 so se podatki zbirali tudi s pomočjo spletnega vprašalnika. Večina anket
je trajala od pol do ene ure. Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu je v letih 2007–2010 izvedla
večina držav Evropske unije, zato so njeni izsledki mednarodno primerljivi. V metodologiji (načinu
vzorčenja, vsebini vprašalnikov) slovenske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu so bila
upoštevana priporočila Eurostata. Končni vzorec v letu 2007 je zajemal 3387 oseb. Leta 2014 je v
anketi EHIS sodelovalo okrog 6300 oseb (celoten začetni, predvideni vzorec), dobra polovica z
osebnim anketiranjem, slaba polovica pa preko spletnega vprašalnika (Anketa o zdravju in
zdravstvenem varstvu, 2015).
Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD)
V raziskavi ESPAD sodeluje več kot 40 evropskih držav. Slovenija je v raziskavo vključena že od
samega začetka, od leta 1995. Podobno kot HBSC tudi raziskava ESPAD poteka v štiriletnih
intervalih. Vzorčna populacija so dijaki prvih letnikov srednjih šol, kar pomeni, da gre za
mladostnike, stare 15 in 16 let. Zbiranje podatkov poteka s pomočjo samoocenjevalnih
vprašalnikov. Podatki se zbirajo v stratificiranih slučajnih vzorcih, reprezentativnih za dijake, ki v
letu zbiranja dopolnijo 16 let. Enota vzorčenja je razred. Razredi se naključno izberejo s seznamov
vseh oddelkov prvega letnika slovenskih srednjih šol za štiri vrste programov srednjega
izobraževanja. Glavni namen raziskave je zbiranje podatkov o uživanju psihoaktivnih substanc
30
med mladimi. Zbrani podatki so primerljivi med državami pa tudi v različnih časovnih obdobjih,
kar pomeni, da omogočajo primerjavo in spremljanje trenda glede uporabe alkohola in ostalih
drog znotraj držav pa tudi med različnimi državami. Za to publikacijo so bili uporabljeni podatki
raziskave iz leta 2007 (N = 4586) in podatki raziskave iz leta 2011 (N = 3883) (The European School
Survey Project on Alcohol and Other Drugs, 2016).
Raziskava Reševanje in opolnomočenje mladih življenj v Evropi (SEYLE)
SEYLE je program promocije zdravja na osnovi preprečevanja tveganega in samouničevalnega
vedenja , namenjen mladostnikom. Implementiran je v nekaterih evropskih šolah. Njegov osnovni
namen je zbirati podatke o počutju in zdravju mladostnikov v Evropi, o življenjskem slogu in
duševnem zdravju, identificirati dejavnike tveganja za duševne motnje pri mladih ter povečati
ozaveščenost o duševnem zdravju med dijaki in posamezniki, ki so z njimi vsakodnevnem stiku
(starši, učitelji, strokovni delavci na šoli). Del programa so tudi raziskave in evalvacije
implementiranih programov. Podobno kot v podatkovnih zbirkah se tudi v okviru kontinuiranih
raziskav beležijo oziroma zbirajo podatki o različnih oblikah samomorilnosti (samomorilne misli,
samopoškodbeno vedenje) (Carli idr., 2013).
3.3 Zbirke podatkov NIJZ
Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva in evidenca o boleznih in stanjih,
ugotovljenih v specialistični ambulantni dejavnosti (ZubStat)
ZubStat je podatkovna zbirka, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) skladno z
Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. V njej se zbirajo podatki o obiskih
in napotitvah, boleznih in stanjih ter kadrih in urah, ki jih beležijo izvajalci zdravstvenih dejavnosti
na primarni in sekundarni zdravstveni ravni. V zbirko so vključeni dejavnost splošne/družinske
medicine, zdravstveno varstvo predšolskih otrok, zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine,
reproduktivno zdravstveno varstvo žensk, dejavnost medicine dela, prometa in športa ter
specialistična ambulantna dejavnost. Podatki so ločeni po vrsti obiska (preventivni, kurativni …),
po spolu, starostnih skupinah in po diagnozah oz. kodah Mednarodne klasifikacije bolezni in
sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, deseta revizija (MKB-10). Podatki so
delno agregirani (izvajalci poročajo podatke za posamezno vrsto obiska in za posamezno
diagnozo bolezni po MKB-10, združene po starostnih razredih in po spolu). ZubStat vključuje prvo
diagnozo – razlog za obisk oz. diagnozo ob prvem obisku na primarni ravni, specialistične
ambulante na sekundarni ravni pa poročajo samo končne diagnoze. Če te ne obstajajo, se prepiše
in posreduje diagnoza, postavljena ob prvem obisku. S primarne ravni zdravstvene dejavnosti pa
se na državno raven posreduje samo diagnoza ob končnem obisku. Nabor podatkov in postopki
zbiranja so natančneje opisani v metodoloških navodilih (NIJZ – Zunajbolnišnična zdravstvena
dejavnost, 2016).
Evidenca bolezni, poškodb in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici (Bolob)
Podatki o bolnišničnih obravnavah bolezni, poškodb in zastrupitev so pomemben vir informacij za
spremljanje, načrtovanje, vodenje in razvijanje zdravstvene dejavnosti ter za ocenjevanje
zdravstvenega stanja prebivalstva. Bolnišnične obravnave so opredeljene kot neprekinjena, več
kot 24 ur (ali vsaj čez noč) trajajoča obravnava bolnika v posteljni enoti bolnišnice, ki se začne s
sprejemom in zaključi z odpustom. Podatki o bolnišničnih obravnavah, ki so vključeni v prikazane
analize, so bili izbrani na podlagi glavne diagnoze, to je glavno stanje oz. bolezen, diagnosticirana
31
ob koncu bolnišnične obravnave kot glavni vzrok, zaradi katerega je oseba potrebovala zdravljenje
v bolnišnici. V prikaz podatkov so vključeni prvi in ponovni primeri bolnišničnih obravnav glede na
glavno diagnozo (število bolnišničnih obravnav ni enako številu oseb, saj je lahko ista oseba v
enem letu hospitalizirana večkrat bodisi zaradi iste ali drugih diagnoz). Nabor podatkov je usklajen
z zahtevami SZO in Evropske unije, hkrati pa smo poenotili skupne podatke pri posameznih
področjih (diagnostičnih skupinah) bolnišničnih obravnav. Medsebojno usklajevanje posameznih
zbirk podatkov je v skladu z zahtevami Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega
varstva glede zagotavljanja elementov enotnosti zdravstvenega informacijskega sistema v
Republiki Sloveniji in v skladu z zahtevo Ministrstva za zdravje po poenotenju spremljanja
bolnišničnih obravnav (NIJZ – Spremljanje bolnišničnih obravnav, 2016).
Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept
Podatke, zajete z zelenih in belih receptov, skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja
zdravstvenega varstva lekarne poročajo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ta
pa jih zbrane in obdelane posreduje NIJZ. Poraba zdravil je predstavljena z absolutnim številom
izdanih receptov in definiranim dnevnim odmerkom (DDD – Defined Daily Dose) na 1000 oseb na
dan. DDD je opisna spremenljivka in pomeni povprečni dnevni vzdrževalni odmerek zdravila, ki ga
odrasla oseba prejme za zdravljenje stanja, ki je glavna indikacija zdravila. Pri predstavitvi
podatkov s pomočjo DDD torej opazujemo, koliko DDD posameznega zdravila je v določenem
časovnem obdobju prejela oseba ali skupina oseb (primer interpretacije: 20 DDD na 1000 oseb na
dan pomeni, da je bilo v letu dni izdanega toliko zdravila, da bi vzdrževalno dozo zdravila vsak dan
v letu prejemala 2 % opazovane populacije). Poraba zdravil je prikazana po metodologiji
ATC/DDD, ki jo za preučevanje in predstavitev porabe zdravil priporoča SZO. Ob tem velja
opozoriti, da je tako predstavljena poraba zdravil zgolj ocena in ni nujno enaka dejanski porabi v
populaciji, ki je na podlagi dostopnih podatkov ni mogoče izračunati. Prav tako so vrednosti DDD
izračunane za odrasle osebe, pri katerih se lahko vzdrževalni odmerki zdravil razlikujejo od
odmerkov, ki se predpisujejo otrokom in mladostnikom. Kljub temu omogoča predstavitev
podatkov v obliki DDD na 1000 oseb na dan še najustreznejšo primerjavo porabe zdravil v
obravnavani populaciji (NIJZ – Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept, 2015).
Podatkovna zbirka vzrokov smrti na podlagi zdravniških poročil o umrli osebi
Podatkovna zbirka vzrokov smrti vključuje podatke o vseh umrlih, ki so imeli stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji. Podatki so predstavljeni za obdobje preteklega koledarskega leta. Smrt na
kraju samem potrdi zdravnik oziroma mrliški oglednik (vzrok smrti lahko naknadno ugotovi tudi
obducent). Mrliški oglednik izda potrdilo o smrti in poročilo o vzrokih smrti; o tem se obvesti
matični urad. Slednji vse podatke posreduje NIJZ, kjer se podatki kodirajo po osnovnih vzrokih
smrti (kot jih je mogoče razbrati iz podatkov, ki jih je posredoval matični urad). Vzroki smrti so
kodirani po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične
namene (MKB-10). Zbirka podatkov o umrlih poleg osnovnega vzroka smrti vsebuje tudi
demografske podatke umrle osebe (osebne podatke, prebivališče, zakonski stan, državljanstvo).
Iz sekundarnih virov se zberejo podatki o izobrazbi, poklicu in drugih dejavnostih osebe. Baza
vsebuje tudi podatke o kraju smrti ter o drugih okoliščinah smrti, o opravljeni obdukciji ter o
poročevalcu (NIJZ – Metodološka pojasnila – Umrli, 2017).
32
Baza podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti (BPI)
BPI je temeljna nacionalna zbirka podatkov o organizacijskih enotah, zdravstvenem osebju in
drugih zaposlenih v zdravstvu. Namenjena je načrtovanju in spremljanju mreže javne zdravstvene
službe in gibanja zdravstvenega osebja, spremljanju in izvajanju sistema zdravstvene dejavnosti
ter izvajanju sistema zdravstvenega zavarovanja.
Podatkovna baza je tehnološko vzpostavljena kot relacijska baza na ZZZS. Upravljanje in
ažuriranje baze je bilo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni
list RS, št. 65/00) v pristojnosti Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ), po 1. 1. 2014 pa je v
pristojnosti NIJZ. Ažuriranje poteka po spletu po komunikacijskih povezavah, vzpostavljenih med
ZZZS in NIJZ. Osnova za vključevanje izvajalcev v BPI je ustanovitveni akt pravne osebe oz.
odločba Zdravniške zbornice Slovenije ali Ministrstva za zdravje, ki zasebnemu zdravstvenemu
delavcu ali družbi dovoljuje izvajanje zdravstvene dejavnosti. Podatki, ki se nanašajo na ime,
priimek oz. naslov osebe in njeno smrt, se ažurirajo sprotno na osnovi uradno prijavljenih
sprememb v Centralnem registru prebivalstva. Ob registraciji izvajalca je treba prijaviti tudi vse
podrejene izvajalce in njihove lokacije, vse vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih izvajalec opravlja,
ter osebe, ki so zaposlene v teh dejavnostih in podatke o njihovi zaposlitvi.
Organiziranost zdravstva BPI spremljamo preko izvajalcev zdravstvenega varstva in vrst
zdravstvenih dejavnosti, ki jih ti opravljajo. Med izvajalce uvrščamo:
a) javne in zasebne pravne in fizične osebe ali njihove podružnice, ki opravljajo vsaj eno izmed
zdravstvenih dejavnosti (zavode, inštitute, družbe, zdravilišča, socialne zavode, zasebne
zdravstvene delavce, zasebne lekarnarje …);
b) javne in zasebne pravne in fizične osebe, ki ne opravljajo zdravstvene dejavnosti, zaposlujejo pa
zdravstvene delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi izobrazbi (nekatere službe državne
uprave, šolstvo, farmacevtska industrija …).
Med drugim služi BPI tudi kot register posameznih skupin zdravstvenega osebja, posebej
zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in zasebnih zdravstvenih delavcev ter drugega kadra,
zaposlenega v zdravstvu, zdravstvenih sodelavcev (primer: logopedi, psihologi, biologi itd.) in
nezdravstvenih delavcev (primer: ekonomisti, pravniki, informatiki).
Vrsta zdravstvene dejavnosti (v nadaljevanju VZD) je področje zdravstvene dejavnosti, ki jo
izvajajo organizacijske enote zavodov, družb in zasebnih zdravstvenih delavcev ter je zanimiva za
spremljanje na državni ravni. Po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (2005) obsega ukrepe in
aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo
zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci pri varovanju zdravja in preprečevanju bolezni ter pri
odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov in poškodovancev. Vrste zdravstvene dejavnosti
so določene s šifrantom in enotno označujejo istovrstne dejavnosti v okviru različnih izvajalcev.
To nam omogoča primerljivost med posameznimi ustanovami na vseh ravneh spremljanja
organiziranosti zdravstva.
V tabeli 2 so prikazani viri, ki so bili osnova za pripravo posameznih poglavij.
33
Tabela 2. Pregled podatkovnih zbirk in raziskav, ki so bile uporabljene v posameznih poglavjih publikacije
Opombe: Z x so označena polja, ki ponazarjajo, katere raziskave in podatkovne zbirke so bile uporabljene v katerih poglavjih;
DZ – duševno zdravje, JZ – javnozdravstvena, OM – otroci in mladostniki
3.4 Literatura
Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu. (2015). Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/podatki/anketa-o-zdravju-in-zdravstvenem-varstvu.
Carli, V., Wasserman, C., Wasserman, D., Sarchiapone, M., Apter, A., Balazs, J. … Guillemin, F. (2013). The
saving and empowering young lives in Europe (SEYLE) randomized controlled trial (RCT):
methodological issues and participant characteristics. BMC public health, 13(1), 479–492.
Eurostat (2016). Deaths and life expectancy data – database. Pridobljeno s
http://ec.europa.eu/eurostat/web/population-demography-migration-projections/deaths-life-expectancy-
data/database?p_p_id=NavTreeportletprod_WAR_NavTreeportletprod_INSTANCE_OAgLk1BN22Jg&p_p
_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_p_col_id=column-2&p_p_col_count=1.
Flere, S., Klajnšek, R., Lavrič, M., Kirbiš, A., Tavčar Kranjc, M., Divjak, M. … Naterer, A. (2013). Slovenska
mladina 2013: Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti. Maribor: Filozofska fakulteta.
Health Behaviour in School-Aged Children. (2017). Pridobljeno s http://www.hbsc.org/.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. (1995). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih
zdravstvenih problemov za statistične namene. Deseta revizija. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije.
Lavrič, M., Flere, S., Tavčar Kranjc, M., Klanjšek, R., Musil, B., Naterer, A. … Lešek, P. (2010). Mladina 2010.
Končno poročilo o rezultatih raziskave. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2015). Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/podatki/evidenca-porabe-zdravil-izdanih-na-recept.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Spremljanje bolnišničnih obravnav. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/podatki/spremljanje-bolnisnicnih-obravnav.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/podatki/zunajbolnisnicna-zdravstvena-dejavnost-0.
HB
SC
Mla
din
a
EH
IS
SE
YL
E
WH
O
MD
B
SIL
C
SU
RS
ES
PA
D
Zu
bS
tat
Bo
lob
EA
PZ
Baz
a u
mrl
ih
WH
O
CA
HD
BP
I
Pozitivno DZ x x x x x
Obravnave OM x x x
JZ-mreža x x
Doživljanje stresa, …
x x x x
Depresija in anksioznost
x x x x x
Hiperkinetična motnja
x x x x
Motnje hranjenja
x x x x
Različne oblike samomorilnosti
x x x x x x
34
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2017). Metodološka pojasnila – Umrli. Pridobljeno s
https://podatki.nijz.si/docs/3a_Umrli_Metodolo%C5%A1ka_pojasnila_NIJZ.pdf.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2017). Podatkovni portal. Pridobljeno s
https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/.
Statistični urad Republike Slovenije. (2017). Metodološko pojasnilo – življenjski pogoji. Pridobljeno s
http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8291.
The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs. (2016). Pridobljeno s http://www.espad.org/.
World Health Organization. (2016). Data and statistics. Pridobljeno s
http://www.euro.who.int/en/health-topics/Life-stages/child-and-adolescent-health/data-and-statistics.
Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (2005). Uradni list RS, št. 23/05. Pridobljeno s
https://zakonodaja.com/zakon/zzdej.
Bivša najboljša
prijateljica je tudi vse
moje prijatelje obrnila
proti meni in zdaj ne
vem kaj naj naredim..
Zivijo imam eno vprasanje: star
sem 16 let in me zanima kako na
pravilen nacin pristopiti do punce
ko hoces z njo "zasrati" saj me je
strah da bi se me ustrasila ali kaj
podobnega + ali pri tem obstaja
kaksna posebna tehnika poljubljana?
Vesel bi bil cimhitrejsega odgovora.
Lp beatles
Zapisa iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
36
4. Pozitivno duševno zdravje otrok in mladostnikov
4.1 Glavne ugotovitve
Večina otrok in mladostnikov je duševno zdravih, torej nimajo znakov in simptomov duševnih
motenj, kar pa ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja.
Večina slovenskih mladostnikov je zadovoljnih s svojim življenjem, po podatkih iz raziskave
HBSC so bolj zadovoljni z življenjem kakor njihovi vrstniki iz drugih držav.
Po raziskavi Mladina 2013 ocenjuje svoje duševno zdravje kot zelo dobro ali odlično 59 %
mladostnikov v starosti 16–19 let.
V raziskavi EHIS poroča o visoki ravni vitalne energije 79 % mladostnikov v starosti 15–19 let, kar
pomeni, da se pogosto čutijo polni življenja, polni energije in redko zdelani, utrujeni ali izžeti.
Na podlagi podatkov iz raziskave HBSC ugotavljamo, da ima 60 % mladostnikov povprečno ali
visoko z zdravjem povezano kvaliteto življenja, ki podobno kot zadovoljstvo z življenjem upada
s starostjo in nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Zaskrbljujoč je vpliv neenakosti – o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki
zaznavajo, da gre njihovi družini finančno dobro, in ki imajo dobro podporo staršev, vrstnikov in
učiteljev.
O pozitivnem duševnem zdravju slovenskih otrok in mladostnikov ni na voljo zadosti podatkov;
za mlajše od 11 let ni na voljo nobenih podatkov. Potrebne so raziskave o pozitivnem duševnem
zdravju slovenskih otrok in mladostnikov, ki bodo izvedene skladno z mednarodno primerljivo
metodologijo za merjenje pozitivnega duševnega zdravja.
4.2 Uvod
Večina otrok in mladostnikov je duševno zdravih, pa vendar odsotnost duševnih težav in motenj
še ne pomeni, da se dobro počutijo oziroma da dosegajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega
zdravja. Če izhajamo iz koncepta dveh ločenih kontinuumov, duševnega zdravja in duševnih
motenj, kar smo opisali v uvodnih poglavjih publikacije, potem pomeni, da zmanjšanje simptomov
in nadzor nad duševno motnjo še ne pomeni duševnega zdravja, in obratno. Prisotnost duševne
motnje še ne pomeni nujno odsotnosti dobrega duševnega počutja oziroma pozitivnega
duševnega zdravja.
Pozitivno duševno zdravje je stanje dobrega (angl. flourishing) duševnega zdravja, za katero so
značilni prevladujoče doživljanje pozitivnih občutkov (sreče, zadovoljstva, navdušenja), pozitiven
odnos do sebe, drugih in različnih dogodkov (optimizem, samoučinkovitost, empatija, odprtost
za izkušnje) in pozitivno delovanje v življenju (Barry in Friedli, 2008; Cooper, Boyko in Codinhoto,
2008; Huppert, 2009; Keyes, 2002). Pozitivno duševno zdravje tako enačimo z visoko stopnjo
duševnega zdravja, kar pomeni optimalno psihološko delovanje in ključni vidik kakovosti življenja.
Skladno s tem pogledom zgolj odsotnost duševnih težav in motenj ni dovolj za dobro počutje, saj
ima izgradnja pozitivnega duševnega zdravja lahko pozitivne posledice, ki presegajo odsotnost
negativnih stanj (Musek, 2007). Pozitivna čustvena stanja so namreč povezana z večjo
radovednostjo, fleksibilnim mišljenjem, odprtostjo za učenje, razvojem izvršilnih funkcij
37
(spretnosti samoregulacije, organiziranja znanja, samoobvladovanja in nadzora nad vedenjem).
Dobre izvršilne funkcije so nadalje povezane z akademskim uspehom, osebnostnim razvojem,
dobrimi medosebnimi odnosi (Barry in Friedli, 2008). Vse to je še posebej pomembno v otroštvu
in mladostništvu. Poleg tega je pozitivno duševno zdravje povezano tudi s pozitivnim delovanjem,
ki vključuje kreativno mišljenje, dobre medosebne odnose in duševno odpornost v času stiske, ter
z občutenjem pripadnosti družbi, dobrim fizičnim zdravjem in dolžino življenja (Barry in Friedli,
2008; Cooper idr., 2008; Huppert, 2009). Imeti povprečno duševno zdravje pomeni ne imeti niti
pozitivno oziroma dobro niti slabo duševno zdravje. Pomanjkanje pozitivnega duševnega zdravja
ima lahko na posameznika ravno tako škodljiv vpliv kot prisotnost slabega duševnega zdravja.
Keyes (2002, 2006) je v svojih raziskavah ugotovil, da čeprav lahko 80 % mladostnikov zaradi
odsotnosti psihiatrične diagnoze opredelimo kot duševno zdrave, ima samo polovica 12- do 14-
letnikov cvetoče duševno zdravje. Delež s starostjo upada, med 15. in 18. letom jih ima pozitivno
duševno zdravje 38 %. V isti starostni skupini ima največ – to je več kot polovica mladostnikov –
povprečno duševno zdravje (odsotnost duševne motnje in hkrati odsotnost pozitivnega
duševnega zdravja), le nekaj odstotkov pa ima duševne motnje in hkrati odsotnost pozitivnega
duševnega zdravja (Keyes, 2006). V odrasli dobi (25–74 let) je delež posameznikov s pozitivnim
duševnim zdravjem še nižji, in sicer manj kot 25 %, približno polovica oseb v odrasli dobi pa ima
povprečno duševno zdravje (Keyes, 2002). Mladostniki s pozitivnim duševnim zdravjem imajo od
vseh navedenih skupin najmanj depresivnih simptomov in vedenjskih motenj, najboljšo
samopodobo, so najbolj odločni, imajo najtesnejše odnose z drugimi in so integrirani v šolsko
okolje. Po drugi strani pa so vedenjski problemi najpogostejši pri mladostnikih, ki imajo slabo
oziroma nizko duševno zdravje (Keyes, 2006).
K pozitivnemu duševnemu zdravju stremi promocija duševnega zdravja, ki se osredotoča na
izboljševanje kakovosti življenja, na poudarjanje pozitivnih lastnosti in sposobnosti posameznika
in ne zgolj na zmanjševanje simptomov in primanjkljajev. Cilj promocije duševnega zdravja je
poleg zmanjševanja prevalence duševnih motenj tudi premakniti ljudi proti stanju visokega
oziroma pozitivnega duševnega zdravja. Zato se moramo osredotočiti na krepitev
posameznikovih notranjih psiholoških virov in zagotavljanje ustreznih življenjskih okoliščin (Barry
in Friedli, 2008).
Ker se duševno zdravje nanaša na način, kako posameznik izkuša, občuti svoje življenje, je
samoocena najprimernejša oblika spremljanja/merjenja. Za merjenje pozitivnega duševnega
zdravja v večjih populacijskih raziskavah običajno uporabljajo vprašanje o splošnem zadovoljstvu
z življenjem ali o doživljanju sreče, vendar predstavljajo podatki o tem le površinsko mero o
pozitivnem duševnem zdravju. Uporabljajo se tudi različne lestvice za merjenje zadovoljstva z
življenjem, npr. lestvica zadovoljstva z življenjem (Diener, 1994), ki zajamejo več vidikov
posameznikovega življenja. Opozoriti moramo, da zadovoljstva z življenjem ne smemo povsem
enačiti s pozitivnim duševnim zdravjem, saj odgovarjanje na vprašanja o zadovoljstvu z življenjem
zahteva presojo posameznika o ujemanju med lastnimi pričakovanji o življenju in dejanskimi
izkušnjami.
Drugi način spremljanja/merjenja pozitivnega duševnega zdravja je z uporabo vprašalnikov, ki merijo
psihološko neugodje. Nizki rezultati pri tovrstnih vprašalnikih pomenijo višje stopnje duševnega
zdravja, odsotnost simptomov, ne pa nujno dobrega oziroma pozitivnega duševnega zdravja.
38
Tretji, najustreznejši način je spremljanje/merjenje pozitivnega duševnega zdravja z merjenjem
prisotnosti pozitivnih občutkov in pozitivnega delovanja. Za merjenje pozitivnega duševnega
zdravja kot enovitega pojava so bili razviti različni vprašalniki, ki razločujejo dobro duševno
zdravje od slabega, npr. Warwick Edinburgh Mental Well Being Scale (WEMWBS) in Mental Health
Continuum (MHC-SF). Obe lestvici sta primerni za starejše otroke/mladostnike (Clarke idr., 2011;
Foresight Mental Capital and Wellbeing Project, 2008; Keyes, 2006).
V Sloveniji imamo na področju pozitivnega duševnega zdravja v glavnem na voljo podatke o
zadovoljstvu z življenjem, merjenim z enim vprašanjem.
4.3 Namen
Pozitivno duševno zdravje je vir in temelj posameznikovega dobrega počutja ter učinkovitega
delovanja za posameznika in skupnost, in ni zgolj odsotnost duševnih motenj (Lehtinen idr., 2005).
V preteklem obdobju so se epidemiološke raziskave v glavnem osredotočale na duševne motnje
(in še vedno), vendar pa optimalno človeško doživljanje, ki je temelj pozitivnega duševnega
zdravja, pomeni uspešnejše delovanje posameznika in navsezadnje tudi družbe. V tipičnem letu
vsaj 80 % otrok in mladostnikov nima duševnih motenj, zato izpostavljamo duševno zdravje kot
pozitiven koncept oz. vir blaginje (Keyes, 2007). V nadaljevanju predstavljamo podatke o
pozitivnih vidikih duševnega zdravja v populaciji otrok in mladostnikov (do 19 let) v Sloveniji za
obdobje zadnjih 10 let.
4.4 Viri podatkov
V Sloveniji je o pozitivnem duševnem zdravju otrok in mladostnikov na voljo razmeroma malo
podatkov. Podobno kot drugod v tujini se pri spremljanju duševnega zdravja še vedno večinoma
usmerjamo na spremljanje negativnih vidikov duševnega zdravja – spremljanje težav v duševnem
zdravju in motenj. Podatki, ki so na voljo za obdobje 2006–2016, so bili pridobljeni v okviru
posameznih presečnih populacijskih raziskav (HBSC – Z zdravjem povezana vedenja otrok in
mladostnikov, Mladina, SILC SURS – Raziskava o življenjskih pogojih, EHIS – Anketa o zdravju in
zdravstvenem varstvu). Pozitivno duševno zdravje spremljamo le z izbranimi vprašanji, v glavnem
o zadovoljstvu z življenjem, in nekaterimi drugimi. Za mlajše od 11 let o pozitivnih vidikih
duševnega zdravja nimamo na voljo nobenih podatkov (tabela 3).
Tabela 3. Indikatorji pozitivnega duševnega zdravja iz raziskav, izvedenih v Sloveniji v obdobju 2006–2016
Indikator Starostna skupina Vir – raziskava
Zadovoljstvo z življenjem – zadovoljni z življenjem 11, 13, 15 let
15–19 let
16–25 let
16–27 let
HBSC 2002, 2006, 2010, 2014
EHIS 2014
SILC SURS 2012, 2013, 2014
MLADINA 2010, 2013
Z zdravjem povezana kvaliteta življenja (Kidscreen) 11, 13, 15 let HBSC 2006, 2010, 2014
Samoocena duševnega zdravja (odlično, zelo dobro) 16–27 let MLADINA 2013
Visoka raven vitalne energije (EVI) 15–19 let EHIS 2007
39
Vir podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v drugih državah je mednarodna
podatkovna zbirka WHO Europe Child and Adolescent Health Data Base (CAHD). O pozitivnem
duševnem zdravju so iz mednarodne podatkovne zbirke na voljo podatki o zadovoljstvu z
življenjem, ki služijo primerjavi zadovoljstva z življenjem otrok in mladostnikov v drugih državah.
4.5 Zadovoljstvo z življenjem kot kazalnik
pozitivnega duševnega zdravja
Merjenje zadovoljstva z življenjem je pravzaprav edini kazalnik pozitivnega duševnega zdravja, ki
se pojavlja v več raziskavah, izvedenih v Sloveniji v preteklih 10 letih. Pri spremljanju zadovoljstva
z življenjem pri slovenskih mladostnikih v različnih raziskavah je velika pomanjkljivost uporaba
različnih merskih lestvic, kar otežuje ali celo onemogoča primerljivost rezultatov (npr. v raziskavah
HBSC in SILC SURS je uporabljena lestvica 0–10, medtem ko je bila v raziskavah Mladina in EHIS
2014 uporabljena lestvica 1–10). Poleg tega je treba opozoriti na to, da različne raziskave zajemajo
različne starostne skupine.
Po podatkih HBSC je bilo v letu 2014 z življenjem zadovoljnih (ocena 6 ali več, lestvica 0–10) 87,7
slovenskih mladostnikov (starost 11, 13, 15 let). Od leta 2002 zaznavamo trend naraščanja
zadovoljstva z življenjem. Zadovoljstvo z življenjem se je v obdobju 2002–2014 pomembno
izboljšalo pri vseh mladostnikih skupaj, predvsem na račun 15-letnikov in na račun deklet (skupno,
posebej pa v starostni skupini 13 in 15 let). Glede na podatke lahko rečemo, da so dekleta in starejši
mladostniki manj zadovoljni s svojim življenjem (slika 3).
(Vir: HBSC, 2002, 2006, 2010, 2014.)
Slika 3. Skupni delež mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, ki glede na rezultat na lestvici zadovoljstva
izkazujejo zadovoljstvo z življenjem, glede na spol in leto raziskave
Tudi izsledki raziskav iz drugih držav so skladni z našimi in kažejo, da zadovoljstvo z življenjem
upada s starostjo otrok in mladostnikov, da so fantje v primerjavi z dekleti bolj zadovoljni z
življenjem, da so bolj zadovoljni mladostniki, ki izhajajo iz družin z višjim materialnim
blagostanjem.
Slovenski mladostniki so v primerjavi z mladostniki iz tujine vsaj enako oz. bolj zadovoljni z
življenjem, kot znaša povprečje v posamezni starostni skupini za vse države, ki sodelujejo v
raziskavi HBSC, saj so pri razvrstitvi glede na delež zadovoljnih v življenju v vseh starostnih
skupinah v zgornji polovici držav (Inchley idr., 2016).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
2002 2006 2010 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
40
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 4. Delež mladostnikov, ki glede na rezultat na lestvici zadovoljstva izkazujejo zadovoljstvo z življenjem,
glede na spol, starostno skupino in državo
Na sliki 4 prikazujemo primerjavo s sosednjimi državami. Slovenski mladostniki v vseh starostnih
skupinah so bolj zadovoljni z življenjem kot njihovi vrstniki na Hrvaškem, v Italiji ali na
Madžarskem in manj zadovoljni kot njihovi vrstniki v Avstriji. Med najbolj zadovoljnimi so sicer
mladostniki v Albaniji in na Nizozemskem, med najmanj zadovoljnimi pa v Makedoniji in Češki
republiki. Več podatkov je na voljo v mednarodnem poročilu HBSC 2014: Growing Up Unequal
(Inchley idr., 2016).
Merjenje zadovoljstva z življenjem je vključeno tudi v nekatere druge raziskave, ki pa zajemajo
različne starostne skupine starejših od 15 let in različne merske lestvice. Rezultati zato med seboj
niso primerljivi in služijo zgolj ponazoritvi stanja zadovoljstva z življenjem. V splošnem lahko
rečemo, da je večina starejših slovenskih mladostnikov in mladih odraslih zadovoljna z življenjem
(tabela 4).
Tabela 4. Delež mladostnikov, ki so zadovoljni z življenjem, glede na starostno skupino in leto izvedbe posamezne raziskave
Raziskava Leto Starostna skupina Indikator %
SILC SURS 2012 16–25 let splošno zadovoljstvo z življenjem (ocena 7 in več, lestvica 0–10) 81,0
SILC SURS 2013 16–25 let splošno zadovoljstvo z življenjem (ocena 7 in več, lestvica 0–10) 83,0
SILC SURS 2014 16–25 let splošno zadovoljstvo z življenjem (ocena 7 in več, lestvica 0–10) 75,0
MLADINA 2010 15–29 let zadovoljstvo z življenjem (ocena 7 in več, lestvica 1–10) 77,8
MLADINA 2013 16–27 let zadovoljstvo z življenjem (ocena 7 in več, lestvica 1–10) 77,5
EHIS 2014 15–19 let zadovoljstvo z življenjem (ocena 7 in več, lestvica 1–10) 88,4
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Fantje Dekleta Fantje Dekleta Fantje Dekleta
11 let 13 let 15 let
%
Slovenija
Mednarodno povprečje
Avstrija
Italija
Hrvaška
Madžarska
41
(Vir: SURS, 2012, 2013 in 2014.)
Slika 5. Delež mladostnikov, ki so zadovoljni z življenjem, glede na spol in leto izvedbe raziskave
S slike 5 je razvidno, da se je delež oseb, zadovoljnih z življenjem, v raziskavi SILC SURS v letu 2014
v primerjavi z letoma 2012 in 2013 zmanjšal za 8 %. Leta 2014 se je kot zadovoljnih z življenjem
opredelilo 75 % oseb, leto poprej pa 83 % anketiranih. V vseh letih so dekleta izražala višjo stopnjo
zadovoljstva z življenjem kot fantje.
(Vir: Mladina, 2010, 2013.)
Slika 6. Skupni delež mladostnikov, ki so zadovoljni z življenjem, glede na spol in leto izvedbe raziskave
Kot lahko razberemo s slike 6, je glede na rezultate raziskav Mladina 2010 in Mladina 2013
zadovoljnih z življenjem dobrih 77 % mladostnikov, pri čemer se delež med letoma ni bistveno
spremenil. V letu 2010 so dekleta v primerjavi s fanti zadovoljstvo z življenjem izražala v manjšem
odstotku, v letu 2013 pa je bil delež zadovoljnih pri obeh spolih enak.
4.6 Drugi podatki o pozitivnem duševnem zdravju
V vseh razpoložljivih slovenskih raziskavah, ki so bile opravljene pri otrocih in mladostnikih,
najdemo še nekaj drugih kazalnikov pozitivnega duševnega zdravja: z zdravjem povezano
kvaliteto življenja (lestvica Kidscreen, HBSC 2006–2014), samooceno duševnega zdravja (Mladina
2013) ter indeks energije in vitalnosti (lestvica EVI, EHIS 2007).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
2012 2013 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Fantje Dekleta Skupaj
%
Spol
Mladina 2010
Mladina 2013
42
Lestvica Kidscreen (Matos, Gaspar in Simões, 2012) (HBSC 2006–2014), s katero se meri
posameznikovo dojemanje lastnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, se priporoča
za uporabo v večjih epidemioloških študijah. V ožjem smislu je lestvica Kidscreen mera duševnega
statusa in psihološkega blagostanja posameznika. Visok rezultat pomeni visoko z zdravjem
povezano kvaliteto življenja (občutki sreče, dobra kondicija, zadovoljstvo z družino, z odnosi z
vrstniki in s šolo). Na sliki 7 prikazujemo mladostnike z vsaj povprečno z zdravjem povezano
kvaliteto življenja (povprečen ali visok rezultat). Lestvica je bila uporabljena pri 11-, 13- in 15-
letnikih. Mladostnikov, ki na lestvici Kidscreen dosegajo povprečen ali visok rezultat, je bilo v
obdobju 2006–2014 okrog 60 %, med leti ni statistično značilnih razlik. V vseh letih je delež tistih
s povprečnim ali visokim rezultatom višji med fanti (Jeriček Klanšček idr., 2012).
(Vir: HBSC, 2006, 2010, 2014.)
Slika 7. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki glede na rezultat na lestvici Kidscreen izkazujejo
povprečno in visoko z zdravjem povezano kvaliteto življenja, glede na spol in leto izvedbe raziskave
(Vir: HBSC, 2006, 2010, 2014.)
Slika 8. Delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki glede na rezultat na lestvici Kidscreen izkazujejo
povprečno in visoko z zdravjem povezano kvaliteto življenja, glede na leto izvedbe raziskave
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
2006 2010 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
2006 2010 2014
%
Leto
11 let
13 let
15 let
43
Kot je razvidno s slike 8, nekajletni trend raziskave HBSC nakazuje na to, da delež posameznikov
s povprečno in visoko z zdravjem povezano kvaliteto življenja upada s starostjo mladostnika.
Poleg mlajših mladostnikov in fantov imajo boljše obete za višjo z zdravjem povezano kvaliteto
življenja mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim stanjem in z večjim številom
prijateljev (Roškar, 2011).
Mladina 2013 je edina od raziskav v slovenskem prostoru, ki je v zadnjih 10 letih zajela
samoporočanje o duševnem stanju, saj anketirane sprašuje o samooceni duševnega zdravja.
(Vir: Mladina, 2013.)
Slika 9. Delež 16 in 19 let starih mladostnikov in mladostnic, ki svoje duševno zdravje ocenjujejo kot slabo,
zadovoljivo, dobro, zelo dobro in odlično
Slaba četrtina 16- do 19-letnikov svoje duševno zdravje ocenjuje kot odlično, dobrih 35 % pa kot
zelo dobro. Več kot dvakrat več fantov kot deklet svoje duševno zdravje ocenjuje kot odlično,
medtem ko je delež deklet višji pri oceni dobro (slika 9).
V Raziskavi o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) je bila v letu 2007 uporabljena lestvica
indeksa energije in vitalnosti (EVI – Energy Vitality Index2), ki je namenjena merjenju
posameznikovega občutka vitalne energije v zadnjem mesecu in služi kot indikator pozitivnega
duševnega zdravja (meri afektivni vidik duševnega zdravja). Razpon rezultatov je od 0 do 100,
meja za dobro duševno zdravje oz. visoko raven vitalne energije pa je nad vrednostjo 62.
Posamezniki nad to mejo imajo visoko raven vitalne energije, kar pomeni, da se pogosto čutijo
polni življenja, polni energije in redko zdelani, utrujeni ali izžeti. Povprečen rezultat, ki ga na
lestvici EVI dosegajo slovenski mladostniki, stari med 15 in 19 let, je 69,1. Visoko raven vitalne
energije ima 78,8 % sodelujočih slovenskih mladostnikov, razlike med spoloma niso statistično
pomembne.
2 Energy Vitality Index je lestvica, ki izhaja iz obsežnejšega vprašalnika o duševnem zdravju SF-36 in služi kot mera
pozitivnega duševnega zdravja. Leta 2002 je bila uporabljena v Eurobarometru (Lehtninen idr., 2005), s katerim so
anketirali 10.878 ljudi v enajstih evropskih državah, ki so bili starejši od 15 let. Višje vrednosti so dosegali moški, vrednosti
pa so upadale s starostjo, nižjim socialno-ekonomskim statusom družine, življenjem v večjih mestih. Anketirani z najnižjimi
dohodki so imeli najslabše duševno zdravje (Barry in Friedli, 2008).
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
Slabo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro Odlično
%
Fantje
Dekleta
Skupaj
44
4.7 Razprava
V poglavju smo osvetlili področje pozitivnega duševnega zdravja. V teoretičnem delu smo
definirali pozitivno duševno zdravje kot stanje, ki pomeni več kot odsotnost duševnih težav ali
motenj. Večina epidemioloških raziskav še vedno meri prisotnost psihopatološke simptomatike
ter nas usmerja k razmišljanju o patologiji, četudi raziskave kažejo, da je odsotnost pozitivnega
duševnega zdravja lahko za posameznikovo dobro počutje prav tako škodljiva kot prisotnost
duševne motnje.
Pri otrocih in mladostnikih bi nasploh morali govoriti predvsem o zdravju, po ameriških podatkih
je navsezadnje 80 % otrok in mladostnikov duševno zdravih, vsaj v smislu odsotnosti patologije,
od tega jih ima visok delež visoko izraženo pozitivno duševno zdravje (Keyes, 2007).
Ko se ozremo po slovenskih podatkih o duševnem zdravju otrok in mladostnikov za preteklo
desetletje, je naša prva ugotovitev, da je teh podatkov malo. Za otroke, mlajše od 11 let, pa sploh
ni na voljo praktično nobenih podatkov. Druga pomanjkljivost je, da se nobena od presečnih
populacijskih raziskav pri mladostnikih ne loteva pozitivnega duševnega zdravja s
standardiziranim vprašalnikom za merjenje prisotnosti pozitivnega duševnega zdravja (kot je npr.
Keyesov (2002) vprašalnik MHC-SF). Namesto tega imamo večinoma na voljo le podatke o
zadovoljstvu z življenjem, ki je eden od kazalnikov pozitivnega duševnega zdravja, ni pa edini. Na
voljo je še nekaj drugih podatkov, iz katerih morda lahko sklepamo o pozitivnem duševnem
zdravju slovenskih mladostnikov. Drugih virov podatkov razen iz presečnih raziskav nimamo.
Podatki, ki jih imamo na voljo, so zelo raznoliki, zaradi česar si težko ustvarimo natančno
predstavo o tem, kakšno je pravzaprav pozitivno duševno zdravje otrok in mladostnikov v
Sloveniji. Lahko rečemo, da 60 % mladostnikov v starosti 16–19 let (Mladina 2013) svoje duševno
zdravje ocenjuje kot zelo dobro ali odlično ter da ima 78,8 % mladostnikov v starosti 15–19 let
(EHIS 2007) visoko raven vitalne energije, kar pomeni, da se pogosto čutijo polni življenja, polni
energije in redko zdelani, utrujeni ali izžeti. Ob tem ne vemo, kakšno je v resnici njihovo duševno
zdravje in ali imajo morda ob tem tudi kakšne duševne motnje.
Še največ o pozitivnem duševnem zdravju izvemo iz podatkov o zadovoljstvu z življenjem.
Najboljše podatke nam daje raziskava HBSC, ki jo v Sloveniji vsaka štiri leta izvajamo že od leta
2002 na populaciji mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let, saj nam omogoča primerjavo med leti,
poleg tega pa nam omogoča tudi podrobnejše analize. Podatki ostalih raziskav nam lahko služijo
samo kot dodaten vir informacij.
Glede na vse podatke o zadovoljstvu z življenjem iz raziskav HBSC, SILC SURS, Mladina, EHIS
lahko rečemo, da je večina slovenskih mladostnikov z življenjem zadovoljnih. Glede na podatke
raziskave HBSC, ki nam omogoča podrobnejše analize, lahko poleg večinskega zadovoljstva
navedemo, da v obdobju 2002–2014 zaznavamo trend naraščanja zadovoljstva z življenjem
(Jeriček Klanšček idr., 2015) in da so slovenski mladostniki vsaj toliko zadovoljni z življenjem kot
njihovi vrstniki v tujini oz. bolj od njih (Inchley idr., 2016). Dekleta so manj zadovoljna z življenjem
kot fantje, zadovoljstvo pa s starostjo upada. Razlike med spoloma pripisujemo razlikam v
samopodobi (dekleta so bolj obremenjena z izgradnjo samopodobe, predvsem na telesnem
področju), pa tudi razlikam, ki se kažejo pri odraslih in jih raziskovalci razlagajo z genetskimi
razlikami, razlikami v percepciji, strukturnimi (različne življenjske priložnosti za fante in dekleta,
razporeditev dela in politične moči) in socializacijskimi dejavniki (Goldbeck, Schmitz, Besier,
Herschbach in Henrich, 2007; Moksnes, Løhre in Espnes, 2013). Zanimivost se pokaže pri podatkih
45
o zadovoljstvu z življenjem iz Raziskave o kakovosti življenja (SILC SURS), v kateri se je izkazalo,
da so ženske v starostni skupini 16–25 let bolj zadovoljne z življenjem kot moški. Morda lahko
razliko pripišemo odraslosti, saj raziskave pri odraslih (nad 20 let) kažejo, da se razlike med
spoloma v odrasli dobi izgubijo, posameznikovo zadovoljstvo pa je odvisno od tega, kaj je tisto,
kar jim zadovoljstvo daje (Diener, Suh, Lucas in Smith, 1999).
Razlike med starostnimi skupinami lahko pripišemo intenzivnemu razvoju v obdobju mladostništva,
intenzivnejšemu doživljanju (počutja, čustev, spreminjanja telesa), spreminjajočim vlogam v
približevanju odraslosti, srečevanju z novimi izzivi in tudi stiskam – sploh v obdobju, ko se svet
intenzivno spreminja in se globalno srečujemo s krizami, novimi izzivi in tveganji (Moksnes in
Espnes, 2013). Na podlagi izsledkov drugih raziskav ugotavljamo, da se glede razlik med spoloma
in upada zadovoljstva z življenjem slovenski mladostniki ne razlikujejo od mladostnikov v drugih
državah (Keyes, 2007; Raboteg-Šarić, Brajša-Žganec in Šakić, 2009). Bolj zaskrbljujoče so
ugotovitve OECD (2015), da je samoocena zadovoljstva slovenskih mladostnikov sicer precej
visoka, medtem ko se glede na druge kazalnike uvrščamo slabše, ter da se z vstopom v odraslost
zgodi pomemben preskok – zadovoljstvo z življenjem pri odraslih osebah v Sloveniji je primerjalno
z drugimi državami slabše od povprečja.3 Prav tako je zaskrbljujoč vpliv neenakosti na pozitivno
duševno zdravje.
Neenakosti se namreč kažejo tudi pri doživljanju zadovoljstva z življenjem. Rezultati logistične
regresije na slovenskih podatkih HBSC kažejo, da so statistično pomembni napovedniki
zadovoljstva z življenjem poleg spola in nekaterih drugih spremenljivk tudi denarno blagostanje
družine in občutenje podpore pri starših, vrstnikih in učiteljih. O višjem zadovoljstvu z življenjem
tako poročajo mladostniki, ki zaznavajo, da gre njihovi družini finančno dobro, in ki imajo dobro
podporo staršev, vrstnikov in učiteljev. Tudi mednarodni podatki raziskave HBSC kažejo, da so
bolj zadovoljni mladostniki, ki prihajajo iz družin z večjim materialnim blagostanjem, četudi raven
zadovoljstva z življenjem ni povezana s stopnjo revščine v državi, Ginijevim koeficientom4 ali BDP
na prebivalca. V poročilu Unicefa ugotavljajo, da sta duševno zdravje in počutje mladostnikov
najslabša v državah, kjer mladostniki doživljajo velike neenakosti. Slovenija primerjalno z drugimi
državami spada v povprečje doživljanja neenakosti pri zadovoljstvu z življenjem (Chzhen idr.,
2016). Povsem razumljivo je, da je zadovoljstvo mladostnikov, ki prihajajo iz bogatejših družin,
lahko večje zaradi večje razpoložljivosti materialnih dobrih in različnih storitev (plačljive
prostočasne dejavnosti). V številnih raziskavah pa konsistentno prihajajo do ugotovitev, da se nižji
socialno-ekonomski položaj in slabše blagostanje družine ne povezujeta zgolj s stanjem manjšega
zadovoljstva z življenjem, temveč tudi z večjo pojavnostjo duševnih težav in nižjo kvaliteto
življenja (Ravens–Sieberer idr., 2008; Hölling, Kurth, Rothenberger, Becker in Schlack, 2008). Kot
vemo, tudi težave v duševnem zdravju že same po sebi pomembno znižujejo posameznikovo
kvaliteto življenja, in sicer tako v mladostništvu kot v odrasli dobi, zato je smotrno vlagati tako v
preventivo pred duševnimi težavami in v zdravljenje težav kot tudi v spodbujanje pozitivnega
duševnega zdravja z različnimi promocijskimi intervencijami.
3 Za merjenje zadovoljstva je bila uporabljena enaka lestvica, kot jo uporablja raziskava HBSC (Cantrillova lestvica). Odrasli
Slovenci dosegajo povprečno oceno zadovoljstva z življenjem 5,7; povprečje OECD znaša 6,5. Zasedamo 32. mesto od
skupno 38. 4 Ginijev koeficient je merilo za statistično disperzijo, največkrat uporabljeno kot merilo neenakomerne porazdelitve
dohodka in premoženja.
46
Za pomemben dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo z življenjem, so se izkazali tudi medosebni
odnosi vseh vrst (s starši, vrstniki, učitelji). Prijetni medosebni odnosi, občutek povezanosti in
opore so pomemben vir pozitivnega duševnega zdravja v vseh starostnih skupinah, posebej pa pri
otrocih in mladostnikih. Socialna opora vsaj enega skrbnega odraslega deluje varovalno za širok
nabor stisk, s katerimi se lahko sooča otrok/mladostnik (Wolkow in Ferguson, 2001).
Zelo podobno sliko kot podatki o zadovoljstvu nam o pozitivnem duševnem zdravju slovenskih
mladostnikov (11, 13 in 15 let) nakazujejo tudi drugi podatki (KIDSCREEN, Samoocena duševnega
zdravja, Indeks energije in vitalnosti). Ugotavljamo, da ima 60 % mladostnikov povprečno ali
visoko z zdravjem povezano kvaliteto življenja, ki podobno kot zadovoljstvo z življenjem upada s
starostjo, spolom in socialno-ekonomskim statusom ter številom prijateljev.
4.8 Zaključek
Pozitivno duševno zdravje je napovednik fizičnega zdravja in duševnega stanja posameznikov in
različnih populacijskih skupin v prihodnosti, boljše fizično in duševno zdravje pa pomeni manjšo
porabo sredstev v zdravstvu, večjo družbeno participacijo in produktivnost (Keyes in Grywacz,
2005). Ustrezna skrb za duševno zdravje je ena izmed najpomembnejših nalog vsakega
posameznika. Zato moramo več prostora in časa posvetiti posameznikovi rasti in razvoju na
področju duševnega zdravja ter izboljševanju njegovega blagostanja. Poleg tega moramo krepiti
duševno zdravje in spodbujati njegove varovalne dejavnike z ustreznimi ukrepi, programi,
intervencijami. Z varovanjem in krepitvijo zdravja in zdravega življenjskega sloga ne le
preprečujemo nastanek duševnih motenj, temveč tudi izboljšamo počutje in kakovost življenja,
spodbujamo mladostnikove sposobnosti, kontrolo nad lastnim življenjem, sposobnosti soočanja
z vsakodnevnimi izzivi in težavami. Vse to zagotavlja pogoje za doseganje vsesplošnega
blagostanja.
4.9 Predlogi ukrepov
Sodobne raziskave kažejo, da odsotnost duševnih težav in motenj ne pomeni nujno tudi
prisotnosti pozitivnega duševnega zdravja in da zgolj zdravljenje in ukrepi za preprečevanje ter
zmanjševanje duševnih motenj ne zagotavljajo duševno zdrave populacije (Keyes, 2007). Zato je
pomembno, da z raziskavami na nacionalni ravni dolgoročno spremljamo tudi kazalnike
pozitivnega duševnega zdravja ter sprejmemo ukrepe za krepitev, ohranjanje in varovanje
pozitivnega duševnega zdravja v vseh starostnih skupinah, posebej pa še pri otrocih in
mladostnikih. Majhna sprememba v splošni ravni duševnega zdravja v populaciji lahko
pomembno prispeva k zmanjšanju odstotka posameznikov s slabim duševnim zdravjem in
duševnimi motnjami (Foresight Mental Capital and Wellbeing project, 2008).
Predlogi ukrepov:
Prizadevanja, da bi politiki in različni sektorji prepoznali pomen pozitivnega duševnega
zdravja in se sistematično lotili njegove krepitve.
Zagotovitev kvalitetnih življenjskih razmer in zadovoljitev osnovnih človekovih potreb:
ustrezne zdravstvene oskrbe, ustrezne prehrane in kvalitetnega bivališča, kvalitetnega in
vsem dostopnega šolanja, možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, varnega delovnega
okolja in zaposlitve staršev, varnosti in stabilnosti, strukturnih pogojev, enakopravnosti in
enakih možnosti, socialne in ekonomske stabilnosti, storitev za ranljive skupine.
47
Zmanjševanje neenakosti, revščine, diskriminacije, saj višje stopnje izobrazbe, izboljšani
pogoji za življenje, manj neugodnih življenjskih dogodkov in dobro fizično zdravje izboljšujejo
duševno zdravje (Barry in Friedli, 2008).
Spodbujanje socialne vključenosti, sodelovanja, izboljševanje varnosti, ustanavljanje in
krepitev mrež za samopomoč, razvijanje dostopnih zdravstvenih in socialnih storitev za
krepitev duševnega zdravja, krepitev enakosti in socialne pravičnosti. Promoviranje vloge
posameznika v skupnosti, skrbi za druge, prostovoljstva.
Zagotavljanje podpornega socialnega okolja, omogočanje in spodbujanje kvalitetnih
odnosov in kvalitetnega preživljanja časa staršev z otroki.
Zagotavljanje zdravega in podpornega fizičnega okolja (dovolj zelenih površin za druženje,
igranje, zmanjševanje gneče, prenaseljenosti, hrupa, svetlobne onesnaženosti), ki vplivajo na
dobro duševno zdravje.
Omogočanje in spodbujanje celostnega pristopa promocije duševnega zdravja, kvalitetnih
odnosov in duhovnega ozračja, ki spodbuja pozitivno duševno zdravje otrok in mladostnikov
v vrtcih in šolah, ter skrb za ustrezne povezave med učenci/dijaki, družino, šolo, skupnostjo in
družbo ter spodbujanje takih povezav.
Dopolnjevanje preventive na področju duševnega zdravja in zdravljenja s pristopi promocije
pozitivnega duševnega zdravja, ki morajo postati dodatni, komplementarni cilj
diagnosticiranja duševnih težav in motenj ter pomoči pri njih.
Vključevanje vsebin s področja osebnostnega, čustvenega in socialnega razvoja v učne načrte
in šolsko okolje.
Vnašanje več vsebin krepitve duševnega zdravja v že obstoječe zdravstvene programe in
seznanjanje bodočih staršev, otrok in mladostnikov z njimi, predvsem v okviru šol za starše,
programa vzgoje za zdravje v primarnem zdravstvenem varstvu in v šolah ter v okviru
patronažnega zdravstvenega varstva.
Razvoj, implementacija in evalvacija učinkovitih promocijskih programov za krepitev pozitivnih
osebnostnih lastnosti, pozitivnih duševnih stanj in spretnosti, npr. pozitivne samopodobe,
avtonomije, samozavedanja, pozitivnega delovanja, samoobvladovanja, ustvarjanja kvalitetnih
medosebnih odnosov z drugimi, postavljanja osebnih ciljev, asertivnosti, izboljševanja sebe,
spodbujanja iskrenosti, hvaležnosti, smisla v življenju, altruizma, empatije, odpuščanja, veščin
za reševanje težav, izražanje čustev, učenje asertivnosti, splošne življenjske veščine,
samoučinkovitost, odpornost proti stresu, notranjo motivacijo, spodbujanje empatije in
prosocialnega vedenja ter širših zdravstvenopromocijskih praks, ki spodbujajo zdrav življenjski
slog (fizično aktivnost, zdravo prehranjevanje, ohranjanje socialnih vezi, izogibanje tveganim
vedenjem).
Razvijanje in implementiranje učinkovitega izobraževanja za bodoče starše, starše,
pedagoške, socialne in zdravstvene delavce o krepitvi duševnega zdravja.
Krepitev duševnega zdravja staršev, pedagoških in zdravstvenih delavcev, kar posredno
vpliva tudi na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Vzpostavitev sistematičnega in kontinuiranega raziskovanja, zbiranja in spremljanja kazalnikov
pozitivnega duševnega zdravja.
48
4.10 Literatura
Barry, M. M., in Friedli, L. (2008). The influence of social, demographic and physical factors on positive mental
health in children, adults and older people. Pridobljeno s
https://aran.library.nuigalway.ie/handle/10379/2684.
Chzhen, Y., Bruckauf, Z., Ng, K., Pavlova, D., Torsheim, T., in Matos, M. G. D. (2016). Inequalities in Adolescent
Health and Life Satisfaction: Evidence from the Health Behaviour in School-aged Children study. Florence:
UNICEF Innocenti Research Centre. Pridobljeno s https://www.unicef-irc.org/publications/835/.
Clarke, A., Friede, T., Putz, R., Ashdown, J., Martin, S., Blake, A. … Stewart-Brown, S. (2011). Warwick-
Edinburgh Mental Well-being Scale (WEMWBS): validated for teenage school students in England
and Scotland. A mixed methods assessment. BMC Public Health, 11(1), 487–496.
Cooper, R., Boyko, C., in Codinhoto, R. (2008). State-of-Science Review: SR-DR2. The Effect of the Physical
Environment on Mental Wellbeing. London: The Government Office for Science.
Diener, E. (1994). Assessing subjective well-being: Progress and opportunities. Social indicators research,
31(2), 103–157.
Diener, E., Suh, E. M., Lucas, R. E., in Smith, H. L. (1999). Subjective well-being: Three decades of progress.
Psychological bulletin, 125(2), 276–302.
Foresight Mental Capital and Wellbeing Project (2008). Final Project report. London: The Government Office
for Science.
Goldbeck, L., Schmitz, T. G., Besier, T., Herschbach, P., in Henrich, G. (2007). Life satisfaction decreases
during adolescence. Quality of Life Research, 16(6), 969–979.
Hölling, H., Kurth, B. M., Rothenberger, A., Becker, A., in Schlack, R. (2008). Assessing psychopathological
problems of children and adolescents from 3 to 17 years in a nationwide representative sample:
results of the German health interview and examination survey for children and adolescents
(KiGGS). European child and adolescent psychiatry, 17(1), 34–41.
Huppert, F. A. (2009). Psychological well‐being: Evidence regarding its causes and consequences. Applied
Psychology: Health and Well‐Being, 1(2), 137–164.
Inchley, J., Currie, D., Young, T., Samdal, O., Torsheim, T., Augustson, L. … Barnekow, V. (ur.). (2016).
Growing up unequal: gender and socioeconomic differences in young people’s health and well-being:
Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) study: international report from the 2013/2014
survey. Denmark: World Health Organization, Regional Office for Europe.
Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T., Britovšek, K. … Eržen, I. (2015). Z
zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne
raziskave HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/publikacije/z-zdravjem-povezano-vedenje-v-solskem-obdobju-med-
mladostniki-v-sloveniji-hbsc-2014.
Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Zupanič, T., Pucelj, V., Bajt, M., Artnik, B. … Žiberna, J. (2012).
Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2010.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja. Pridobljeno s
http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=109&pi=3&_3_id=2058&_3_PageIndex=0&_3_groupId=228&_3_ne
wsCategory=&_3_action=ShowNewsFull&pl=109-3.0.
Keyes, C. L., in Grzywacz, J. G. (2005). Health as a complete state: The added value in work performance and
healthcare costs. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 47(5), 523–532.
49
Keyes, C. L. M. (2002). The mental health continuum: from languishing to flourishing in life. Journal of Health
and Social Behavior, 43(2), 207–222.
Keyes, C. L. M. (2006). Mental health in adolescence: is America's youth flourishing?. American journal of
orthopsychiatry, 76(3), 395–402.
Keyes, C. L. M. (2007). Promoting and protecting mental health as flourishing: a complementary strategy for
improving national mental health. The American psychologist, 62(2), 95–108.
Kovess-Masfety, V., Murray, M., in Gureje, O. (2005). Positive Mental Health. V: H. Herrman, S. Saxena in R.
Moodie (ur.). Promoting Mental Health: Concepts, Emerging Evidence, Practice. A report of the WHO
(19–21). Ženeva: World Health Organization.
Lehtinen, V., Sohlman, B., in Kovess-Masfety, V. (2005). Level of positive mental health in the European
Union: Results from the Eurobarometer 2002 survey. Clinical Practice and Epidemiology in Mental
Health, 1(1), 9–16.
Matos, M. G. de, Gaspar, T., in Simões, C. (2012). Health-related quality of life in Portuguese children and
adolescents. Psicologia: Reflexão e Crítica, 25(2), 230–237.
Moksnes, U. K., in Espnes, G. A. (2013). Self-esteem and life satisfaction in adolescents — gender and age as
potential moderators. Quality of Life Research, 22(10), 2921–2928.
Moksnes, U. K., Løhre, A., in Espnes, G. A. (2013). The association between sense of coherence and life
satisfaction in adolescents. Quality of Life Research, 22(6), 1331–1338.
Musek, J. (2007). Pozitivna psihologija. Ljubljana: Anthropos.
Raboteg-Šarić, Z., Brajša-Žganec, A., in Šakić, M. (2009). Life satisfaction in adolescents: The effects of
perceived family economic status, self-esteem and quality of family and peer relationships.
Društvena istraživanja, 18(3), 547–564.
Ravens-Sieberer, U., Wille, N., Erhart, M., Bettge, S., Wittchen, H. U., Rothenberger, A. … Döpfner, M. (2008).
Prevalence of mental health problems among children in Germany: Results of the BELLA study within
the National Health Interview and Examination Study. European Child and Adolescent Psychiatry,
17(1), 22–33.
The Organisation for Economic Co-operation and Development. (2015). How’s Life? 2015: Measuring Well-
being. (2015). Pridobljeno s https://doi.org/10.1787/how_life-2015-en.
Wolkow, K. E., in Ferguson, H. B. (2001). Community Factors in the Development of Resiliency:
Considerations and Future Directions. Community Mental Health Journal, 37(6), 489–498.
Nočem več biti žalostna
in met občutke konstantne
krivde, ničvrednosti in
obupa. Samo pa vidim da
brez tablet ne bo šlo. Moji
prijatelji so mi še to poletje
govorili, da bomo šli skupaj
čez to, brez tablet. Pred 2
tedni pa so rekli, da jih zelo
skrbi zame in nočejo, da se
ubijem in bi rajši vidli, da si
pomagam s tabletami.
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
51
5. Obravnave otrok in mladostnikov v zdravstvenem sistemu in poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih
5.1 Glavne ugotovitve
Primarna zdravstvena raven
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število zunajbolnišničnih obravnav otrok in
mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 25,7 %.
Stopnja obravnav na 1000 otrok je bila najvišja v starostni skupini od 15 do 19 let. V starostni
skupini od 6 do 14 let je bila višja pri fantih, v skupini od 15 do 19 let pa med dekleti.
Najvišja stopnja obravnav je bila zabeležena v primorsko-notranjski regiji, najnižja pa v goriški
in savinjski regiji.
Otroci, stari do 5 let, so bili najpogosteje obravnavani zaradi specifične razvojne motnje pri
govorjenju in jezikovnem izražanju ter zaradi vedenjskih in čustvenih motenj, ki se običajno
začnejo v otroštvu in adolescenci. Zaradi vseh naštetih motenj so bili pogosteje obravnavani
fantje.
Otroci, stari od 6 do 14 let, so bili najpogosteje obravnavani zaradi vedenjskih in čustvenih
motenj, ki se običajno začnejo v otroštvu in adolescenci, specifičnih razvojnih motenj pri
govorjenju in jezikovnem izražanju, hiperkinetične motnje, specifičnih motenj pri šolskih
veščinah in tikov.
Mladostniki, stari od 15 do 19 let, pa so bili najpogosteje obravnavani zaradi reakcije na hud stres
in zaradi prilagoditvenih motenj, drugih anksioznih motenj ter depresivnih epizod.
Sekundarna zdravstvena raven
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih
in vedenjskih motenj povečalo za 71 %.
Stopnja obravnav na 1000 otrok je bila najvišja v starostni skupini od 15 do 19 let, najnižja pa pri
otrocih, mlajših od 5 let. Glede na spol je bila v starostni skupini od 6 do 14 let višja pri fantih, v
skupini od 15 do 19 let pa pri dekletih.
Stopnja obravnav je bila najvišja v osrednjeslovenski, jugovzhodni in podravski regiji, najnižja pa
v koroški, posavski in pomurski regiji.5
Otroci do 5. leta so bili najpogosteje obravnavani zaradi specifične razvojne motnje pri
govorjenju in jezikovnem izražanju, sledile so pervazivne razvojne motnje, druge vedenjske in
čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci, ter hiperkinetične motnje.
Zaradi vseh naštetih motenj so bili pogosteje obravnavani fantje.
5 Obravnave zaradi duševnih in vedenjskih motenj so bile v koroški, posavski in pomurski regiji opravljene izven dejavnosti
otroške in mladostniške psihiatrije (opravljene so bile v recimo dejavnostih psihiatrije, nevrologije, pediatrije idr.). V
naštetih regijah ni izvajalcev v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije.
52
Otroci, stari od 6 do 14 let, so bili na sekundarni ravni najpogosteje obravnavani zaradi
hiperkinetične motnje, sledile so pervazivne motnje ter druge vedenjske in čustvene motnje, ki
se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci. Naštete motnje so bile pri fantih pogostejše kot
pri dekletih, pri čemer je bila razlika med fanti in dekleti največja pri hiperkinetičnih in
pervazivnih razvojnih motnjah, ki so bile pogostejše pri fantih. Pri motnjah hranjenja pa so bila
dekleta obravnavana bistveno pogosteje kot fantje.
Mladostniki, stari od 15 do 19 let, so bili najpogosteje obravnavani na sekundarni ravni zaradi
motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj in mešane motnje vedenja in čustvovanja. Te
diagnoze so bile pogostejše pri dekletih, pri čemer je bila najvišja razlika med spoloma pri
motnjah hranjenja. Ravno obratna slika se je pokazala pri hiperkinetičnih motnjah, ki so bile
bistveno pogostejše pri mladostnikih.
Bolnišnične obravnave
Število bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov do 19. leta starosti zaradi duševnih in
vedenjskih motenj se je med letoma 2008 in 2015 znižalo, predvsem zaradi zmanjšanja
bolnišničnih obravnav otrok, starih do 5 let.
Pri otrocih, starih od 6 do 14 let, so fantje najpogosteje obravnavani v bolnišnici zaradi
hiperkinetičnih motenj, dekleta pa zaradi motenj hranjenja.
Pri mladostnikih od 15. do 19. leta starosti so bile razlike med spoloma najbolj izražene pri
bolnišničnih obravnavah zaradi motenj hranjenja, mešanih motenj vedenja in čustvovanja ter
reakcij na hud stres in prilagoditvenih motenj. Pri vseh naštetih motnjah so prevladovale
bolnišnične obravnave deklet.
Število bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov (od 6 do 19 let) je v opazovanem obdobju
poraslo, predvsem zaradi pogostejših obravnav fantov v starostni skupini od 6 do 14 let ter
deklet v starostni skupini od 15 do 19 let.
Otroci in mladostniki iz vzhodnega dela Slovenije so bili bolnišnično obravnavani pogosteje
kot otroci in mladostniki iz zahodnega dela, razlika v številu obravnav med obema regijama
pa se je v opazovanem obdobju zmanjšala.
Od vseh otrok in mladostnikov, hospitaliziranih zaradi duševnih in vedenjskih motenj, sta bili
kar dve tretjini obravnavani v ustanovah, kjer ne izvajajo zdravstvene dejavnosti psihiatrije ali
otroške in mladostniške psihiatrije v bolnišnični dejavnosti.
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se
je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %. Najbolj se je povečala med
mladostniki med 15. in 19. letom starosti, saj je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008.
Povečanje porabe zdravil je bilo predvsem zaradi velikega porasta porabe antidepresivov (43-
odstotni porast porabe) in psihostimulansov (88-odstotni porast porabe) v starostni skupini
od 15. do 19. let.
Otroci in mladostniki v jugovzhodni Sloveniji, statistični regiji z največjo porabo zdravil za
zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj, so imeli v opazovanem obdobju v povprečju
dvakrat večjo porabo kot otroci in mladostniki v savinjski regiji, ki je bila regija z najmanjšo
porabo zdravil.
53
Pri otrocih med 6. in 14. letom starosti je bilo izdanih največ zdravil iz farmakološke skupine
psihostimulansov.
Med mladostniki med 15. in 19. letom starosti je bila največja poraba antidepresivov. Ti so pri
dekletih predstavljali kar 85 % porabe vseh zdravil, namenjenih zdravljenju duševnih in
vedenjskih motenj.
5.2 Uvod
Številni podatki in raziskave ter praksa kažejo na naraščanje števila otrok in mladostnikov s
težavami v duševnem zdravju ter na povečevanje in krepitev virov strokovne pomoči na tem
področju, ki pa dostikrat ni enakomerno porazdeljena v populaciji in je niso deležni vsi, ki bi jo
potrebovali (Graham, 2005). Poleg tega so pri otrocih in mladostnikih težave v duševnem zdravju
zaradi različnih razlogov lahko spregledane, podcenjene ali tudi precenjene. Pravočasno
odkrivanje in pravilna obravnava duševnih težav in motenj sta ključna za zagotovitev ustreznega
delovanja in celovitega razvoja otrok in mladostnikov ter tudi za njihovo uspešno delovanje v
odrasli dobi. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da se številne duševne motnje, diagnosticirane pri
odraslih, dejansko začnejo v adolescenci. Polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo v življenju,
se začne pojavljati v 14. letu starosti, do 24. leta pa naj bi se začele že tri četrtine duševnih motenj
(Knopf, Park in Mulye, 2008). Pri mladih z duševnimi motnjami, na primer depresijo, je večja
verjetnost za razvoj zdravju škodljivih vedenj. Kliniki poročajo, da so duševne motnje in z njimi
povezane težave pomemben in zahteven del njihove klinične prakse, pediatri pa poročajo, da ima
skoraj petina njihovih pacientov čustvene in vedenjske težave ali specifične težave pri šolskih
veščinah. Podatki kažejo, da eden od petih adolescentov doživlja simptome čustvene stiske, eden
od desetih pa ima resne čustvene motnje. Najpogostejše duševne motnje pri adolescentih so
depresija, anksiozne motnje, motnje pozornosti in hiperaktivne motnje ter motnje zaradi uživanja
drog (Knopf idr., 2008).
Zaradi težav v duševnem zdravju se otroci in mladostniki ter njihovi starši navadno najprej obrnejo
na pediatra, šolskega ali družinskega zdravnika, v nujnih primerih pa na dežurno službo ali nujno
medicinsko pomoč na primarni zdravstveni ravni. Številne primere zdravniki in njihovi timi
obravnavajo in vodijo izključno na tej ravni. V primeru nejasnosti, zaradi potrebe po nadaljnji
diagnostiki, zdravljenju in spremljanju pa lahko zdravniki napotijo otroka ali mladostnika v
specialistične ambulante na sekundarni ravni. Bolnišnično zdravljenje za večino oseb z duševnimi
in vedenjskimi motnjami ni potrebno. V primerih težjih motenj, akutnega poslabšanja stanja,
natančnejšega opazovanja ter diagnostike ali prilagajanja terapije pa se zdravljenje otroka ali
mladostnika izvaja tudi v bolnišnici.
V letu 2006 je bilo v Sloveniji na primarni ravni zdravstvenega varstva pri prvih obiskih otrok in
mladostnikov med vsemi diagnozami s področja duševnih in vedenjskih motenj zabeleženih
največ motenj duševnega (psihološkega) razvoja, drugih vedenjskih in čustvenih motenj, ki se
začnejo navadno v otroštvu, hiperkinetičnih motenj, motenj vedenja, reakcij na hud stres in
prilagoditvenih motenj, motenj zaradi uživanja alkohola, depresije, anksioznih motenj ter motenj
hranjenja (Jeriček, idr., 2009). Hiperkinetične motnje so ene najpogostejših motenj v otroštvu,
prizadenejo vsaj 5 % šolske populacije otrok in so trikrat pogostejše pri fantih kot pri dekletih,
podatki posameznih pedopsiholoških centrov poročajo celo o razmerju šest proti ena (Potočnik,
2006). Depresija se pojavlja pri okoli 2 % otrok ter pri 9 % mladostnikov (Gregorič Kumperščak,
2012). Na sekundarni ravni so bile med najpogosteje zabeleženimi enake motnje kot na primarni
54
ravni, pri fantih v starosti med 15. in 19. letom pa so se najpogostejšim motnjam pridružile še
obravnave zaradi shizofrenije ter shizotipskih in blodnjavih motenj (Bajt, 2009). Shizofrenija, ki
prizadene 1 % prebivalstva, je pred 12. letom starosti izredno redka, med 13. in 17. letom starosti
pa zelo poraste. Fantje pred 15. letom obolevajo pogosteje kot dekleta, kmalu po 15. letu pa se to
razmerje izenači (Gregorič Kumperščak, 2006). Med vzroki za bolnišnične obravnave so bile pri
otrocih, starih od 0 do 6 let, med najpogostejšimi motnje duševnega (psihološkega) razvoja, druge
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci, ter duševna
manjrazvitost. Pri otrocih med 7. in 14. letom so bile med najpogostejšimi bolnišničnimi
obravnavami težave zaradi uživanja alkohola ter druge vedenjske in čustvene motnje, ki se
začnejo navadno v otroštvu in adolescenci, pri fantih tudi mešane motnje vedenja in čustvovanja,
motnje duševnega razvoja ter hiperkinetične motnje, pri dekletih tudi motnje hranjenja,
somatoformne motnje ter namerno samopoškodovanje (Jeriček, idr., 2009). Pri fantih med 15. in
19. letom so bile vodilni vzrok bolnišnične obravnave shizofrenija, shizotipske in blodnjave
motnje, pri dekletih motnje prehranjevanja, pri obeh spolih pa so sledile motnje zaradi uživanja
alkohola ter namerno samopoškodovanje (Bajt, 2009). Prevalenca somatoformnih motenj v
otroštvu in mladostništvu naj bi variirala med 2 in 10 %, vendar je raziskav o tem malo (Schmidt in
Vidmar, 2006). Motnje hranjenja, še posebno anoreksija in bulimija, so pogoste duševne motnje
mladostniškega obdobja. Anoreksija se najpogosteje pojavlja med 14. in 18. letom starosti,
bulimija kasneje, med 18. in 25. letom starosti. V mladostniškem obdobju se motnje hranjenja
pojavljajo pri 1 do 3 % mladostnikov, med obolelimi prevladujejo dekleta (Hafner, 2011).
Pri zdravljenju duševnih in vedenjskih motenj se pogosteje kot v preteklosti uporabljajo
psihoaktivna zdravila. Razlogi so v boljšem razumevanju delovanja možganov v tej starostni
skupini, v dejstvu, da imajo mnogi otroci s simptomi psihičnih motenj te tudi v odrasli dobi,
zgodnja in boljša prepoznava pomena duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter uporaba
psihofarmakov, ki imajo manj neželenih učinkov. Najbolj proučevana farmakoterapija pri otrocih
je zdravljenje motenj pozornosti in hiperkinetične motnje s psihostimulansi. Iz leta v leto se več
otrok in mladostnikov zdravi z antidepresivi, zlasti tistimi iz skupine selektivnih inhibitorjev
ponovnega privzema serotonina – SSRI (Kores Plesničar, 2006).
Poročila in raziskave iz tujine, ki obravnavajo zdravstveno oskrbo otrok in mladostnikov z
duševnimi in vedenjskimi motnjami, prikazujejo stanje, ki je v veliki meri podobno slovenskemu.
Tako recimo raziskovalci iz Nizozemske na vzorcu otrok in mladostnikov, starih do 18 let, opisujejo
porast zunajbolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj med letoma 2004 in 2008
na primarni in sekundarni ravni. Pri fantih prevladujejo hiperkinetične motnje, medtem ko sta pri
dekletih pogostejši anksioznost in depresija. Prav tako navajajo povečanje števila otrok, mlajših
od 12 let, ki se zdravijo s psihostimulansi (Zwaanswijk, van Dijk in Verheij, 2011). Podobno
povečanje zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov z duševnimi in vedenjskimi
motnjami ter porast deleža otrok in mladostnikov, ki se zdravijo s psihostimulansi, opisujejo
raziskovalci iz ZDA, ki so spremljali razlike med obdobjema od leta 2003 do leta 2005 ter od leta
2010 do leta 2012 v populaciji oseb, starih od 6 do 17 let (Olfson, Blanco, Wang, Laje in Correll,
2015). Tudi v Kanadi se je med letoma 2006 in 2011 povečalo število zunajbolnišničnih obravnav
med otroki in mladostniki, starimi med 10 in 24 let. Povečalo se je tudi število bolnišničnih
obravnav, katerih najpogostejši vzrok so bile razpoloženjske motnje (Gandhi idr., 2016).
Primerjave z mednarodnim okoljem so zaradi razlik v zdravstvenih sistemih ter v načinu
predstavitve podatkov primerne zgolj v omejenem obsegu.
55
5.3 Namen
V poglavju prikazujemo podatke o duševnih in vedenjskih motnjah, pridobljene iz rutinskih
zdravstvenostatističnih zbirk, ki so jih izvajalci skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja
zdravstvenega varstva dolžni sporočati NIJZ. Predstavljamo podatke od leta 2008 do leta 2015, ki
prikazujejo spremembe v številu in stopnji obiskov na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega
varstva, bolnišničnih obravnav in ležalnih dob ter izdanih receptov za zdravila osebam, mlajšim od
20 let. S predstavitvijo želimo ustvariti čim bolj celostno sliko o ambulantnih in bolnišničnih
obravnavah otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj v opazovanem obdobju,
prikazati spremembe v pogostosti motenj ter opozoriti na razlike in morebitne pomanjkljivosti v
zagotavljanju zdravstvene oskrbe obravnavane populacije.
5.4 Viri podatkov
Duševne in vedenjske motnje, ki jih zdravniki ugotovijo ob obiskih in bolnišničnih obravnavah, se
beležijo s šiframi iz V. poglavja (Duševne in vedenjske motnje) po Mednarodni klasifikaciji bolezni
in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, deseta revizija (MKB-10). V to poglavje
je uvrščenih 11 sklopov bolezni od F00 do F99 (prikaz sklopov je v prilogi).
Zunajbolnišnične obravnave
Vir podatkov sta bili Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva in Evidenca o boleznih in stanjih,
ugotovljenih v specialistični ambulantni dejavnosti. V prikaz so vključeni podatki iz obravnav, ki so
jih opravili zdravniki v ambulantah pediatrije, splošne in družinske medicine, v razvojnih
ambulantah, ambulantah splošne dežurne službe in nujne medicinske pomoči (primarna raven)
ter obravnave na sekundarni ravni, in sicer v specialističnih ambulantah. S primarne ravni so bili v
analizo vključeni podatki o razlogu (vzroku) obiska oziroma diagnoza ob prvem obisku otroka ali
mladostnika. Kot prvi obisk štejemo prvi obisk osebe zaradi določenega razloga oziroma težave v
tekočem letu (vsi nadaljnji obiski, povezani s to težavo v tekočem letu, se definirajo kot ponovni
obiski in niso vključeni v prikaze). Iz specialističnih ambulant na sekundarni ravni so bili vključeni
podatki iz datoteke končne diagnoze. Končna diagnoza je lahko zabeležena že pri prvem obisku
ali pri enem od nadaljnjih obiskov, v omenjeno datoteko pa se zabeleži le enkrat, vezana je na en
sam obisk, ne glede na to, kateri po vrsti je. Zato v prikazu za sekundarno raven uporabljamo
termin obiski (in ne prvi obiski). Podatke o obiskih in zabeleženih diagnozah prikazujemo z
absolutnimi številkami in stopnjami, to je številom prvih obiskov oz. diagnoz na 1000 otrok in
mladostnikov. Zunajbolnišnične obravnave prikazujemo po statističnih regijah, in sicer po tistih, v
katerih so bile opravljene obravnave, in ne tistih, iz katerih izhajajo otroci in mladostniki, ki so bili
obravnavani.
Bolnišnične obravnave
Vir podatkov je bila Evidenca bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Bolnišnične obravnave,
ki jih prikazujemo v publikaciji, so opredeljene kot neprekinjena, več kot 24 ur (ali vsaj čez noč)
trajajoča obravnava bolnika v posteljni enoti bolnišnice, ki se začne s sprejemom in zaključi z
odpustom. Bolniki, vključeni v analizo, so bili izbrani na podlagi glavne diagnoze, ki predstavlja
glavno stanje oz. bolezen, diagnosticirano ob koncu bolnišnične obravnave kot glavni vzrok,
zaradi katerega je bolnik potreboval zdravljenje v bolnišnici.
56
Zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
Podatki, predstavljeni v poglavju Zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj otrok in
mladostnikov, izhajajo iz Evidence porabe zdravil, izdanih na recept. Poraba zdravil je prikazana
po metodologiji ATC/DDD, ki jo za preučevanje in predstavitev porabe zdravil priporoča Svetovna
zdravstvena organizacija (WHO Collaborating Centre, 2015; Resolucija o NP duševnega zdravja
2011–2016). V analizi nista zajeti poraba zdravil v bolnišnicah in poraba zdravil, izdanih brez
recepta.
Zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj so predstavljena po farmakoloških
podskupinah oz. na 3. stopnji ATC-klasifikacije. V analizo porabe zdravil so vključene
farmakološke skupine N05A – antipsihotiki, N05B – anksiolitiki, N05C – hipnotiki in sedativi, N06A
– antidepresivi ter N06B – psihostimulansi, učinkovine za zdravljenje hiperkinezije in učinkovine
za obnavljanje celic centralnega živčnega sistema (v nadaljevanju psihostimulansi). Poraba zdravil
je predstavljena z definiranim dnevnim odmerkom (DDD – Defined Daily Dose) na 1000 oseb na
dan. DDD je opisna spremenljivka, ki predstavlja povprečni vzdrževalni odmerek zdravila, ki ga
odrasla oseba prejme za zdravljenje glavne indikacije zdravila v enem dnevu. Pri predstavitvi
podatkov s pomočjo DDD torej gledamo, koliko povprečnih vzdrževalnih odmerkov posameznega
zdravila je v določenem časovnem obdobju prejela oseba ali skupina oseb (primer interpretacije:
20 DDD na 1000 na dan pomeni, da je bilo v letu dni izdanega toliko zdravila, da bi vzdrževalno
dozo zdravila vsak dan v letu prejemala 2 % preučevane populacije). Ob tem velja opozoriti, da je
tako predstavljena poraba zdravil zgolj ocena in ni nujno enaka dejanski porabi v populaciji, ki je
na podlagi dostopnih podatkov ni mogoče izračunati. Prav tako so vrednosti DDD izračunane za
odrasle osebe, pri katerih so lahko vzdrževalni odmerki zdravil drugačni od odmerkov, ki so
predpisani otrokom in mladostnikom. Kljub temu omogoča predstavitev podatkov v obliki DDD
na 1000 oseb na dan še najustreznejšo primerjavo porabe različnih zdravil v obravnavani populaciji
(WHO Collaborating Centre, 2015).
5.5 Zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov zaradi
duševnih in vedenjskih motenj
5.5.1 Število in stopnja zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 so zdravniki na primarni ravni poročali o skupno 52.690 prvih
obiskih otrok in mladostnikov, pri katerih so zabeležili diagnoze iz poglavja duševne in vedenjske
motnje. Število prvih obiskov zaradi omenjenih motenj se je v navedenem obdobju povečalo za
skoraj 26 %. Med vsemi prvimi obiski jih je bilo 57 % zabeleženih pri fantih, 43 % pa pri dekletih
(tabela 5).
57
Tabela 5. Število prvih obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj po starostnih skupinah in spolu med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj
0 do 5 let 6 do 14 let 15 do 19 let 0 do 5 let 6 do 14 let 15 do 19 let 0 do 19 let
2008 1049 1461 808 656 872 1125 5971
2009 1148 1570 793 712 915 1070 6208
2010 1052 1778 778 660 1052 1102 6422
2011 1174 1691 799 688 1013 1042 6407
2012 1187 1785 754 631 1024 1084 6465
2013 1307 1647 767 705 997 1175 6598
2014 1361 1790 805 856 1085 1217 7114
2015 1530 1961 814 796 1188 1216 7505
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Število prvih obiskov je bilo pri fantih največje v starostni skupini od 6 do 14 let, pri dekletih pa v
skupini od 15 do 19 let. Porast števila obiskov med letoma 2008 in 2015 je bil pri fantih najvišji v
starosti od 0 do 5 let, in je znašal 45 %, v starosti od 6 do 14 let pa 34 %. Pri dekletih je bil porast
števila obiskov najvišji v skupini od 6 do 14 let, in sicer 36 %, pri najmlajših pa je znašal 21 %. Pri
mladostnikih, starih med 15 in 19 let, je bil porast najnižji, pri dekletih 8 %, pri fantih pa nižji od
enega odstotka (tabela 5).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 10. Delež prvih obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj med vsemi prvimi obiski (razen poškodb in zastrupitev) glede na starostno
skupino in spol med letoma 2008 in 2015
Delež obiskov, pri katerih so bile zabeležene duševne in vedenjske motnje, je v primerjavi z vsemi
obiski otrok in mladostnikov na primarni ravni znašal 0,6 %. V starostni skupini od 0 do 5 let je
znašal 0,3 %, v skupini od 6 do 14 let 0,7 %, v skupini od 15 do 19 let pa 0,8 % vseh prvih obiskov.
Porast tega deleža je bil med letoma 2008 in 2015 največji v skupini od 15 do 19 let in je znašal 29 %
(slika 10).
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
58
Delež obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bil pri fantih najvišji v skupinah od 6 do 14
let ter od 15 do 19 let in je v povprečju znašal 0,8 %, v skupini od 0 do 5 let pa 0,3 %. Med letoma
2008 in 2015 se je ta delež najbolj povečal v skupini od 0 do 5 let, in sicer za 31 % (slika 10).
Delež obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bil pri dekletih najvišji v starostni skupini od
15 do 19 let in je znašal v povprečju 0,9 %, v skupini od 6 do 14 let je znašal 0,5 %, med otroki do 5
let pa 0,3 %. Med letoma 2008 in 2015 se je najbolj povečal v skupini od 15 do 19 let, in sicer za 29 %
(slika 10).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 11. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
Stopnja prvih obiskov duševnih in vedenjskih motenj je bila najvišja v starostni skupini od 15 do 19
let in je znašala v povprečju 18,9/1000, v skupini od 6 do 14 let 16,2/1000, v skupini od 0 do 5 let pa
15,4/1000. Stopnja obiskov se je med letoma 2008 in 2015 najbolj povišala v skupini od 6 do 14 let,
in sicer za 31 %, v skupini od 15 do 19 let za 24 %, v skupini od 0 do 5 let pa za 18 % (slika 11).
Stopnja prvih obiskov je bila pri fantih najvišja v starostni skupini od 6 do 14 let in je znašala v
povprečju 19,8/1000, v skupini od 0 do 5 let 18,9/1000, v skupini od 15 do 19 pa je bila najnižja, in
sicer 15,2/1000. Stopnja obiskov se je med letoma 2008 in 2015 najbolj povišala v skupini od 6 do
14 let, in sicer za 30 %, v skupini od 0 do 5 let za 26 %, v skupini od 15 do 19 let pa za 19 % (slika 11).
Stopnja prvih obiskov je bila pri dekletih najvišja v starostni skupini od 15 do 19 let in je znašala v
povprečju 23,1/1000, v skupini od 6 do 14 let 12,5/1000, v skupini od 0 do 5 pa 11,7/1000. Stopnja
obiskov se je med letoma 2008 in 2015 najbolj povišala v skupini od 6 do 14 let, in sicer za 32 %, v
skupini od 15 do 19 let za 28 %, v skupini od 0 do 5 let pa za 5 % (slika 11).
0
5
10
15
20
25
30
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
5
10
15
20
25
302
00
8
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
5
10
15
20
25
30
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
59
5.5.2 Zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni po statističnih regijah
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 12. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–19
let, v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, med letoma 2008 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Podatki se nanašajo na statistično regijo lokacije izvajalcev in ne na stalno bivališče otrok in mladostnikov.
Slika 13. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni
skupini 0–19 let, po statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015
Povprečna stopnja prvih obiskov je bila v obdobju med letoma 2008 in 2015 najvišja v primorsko-
notranjski regiji in je znašala 28,3/1000. Sledile so posavska (20/1000), osrednjeslovenska
(19,1/1000) in obalno-kraška regija (19/1000). Najnižja stopnja obiskov je bila zabeležena v
savinjski regiji, in sicer 11,8/1000 (slika 13).
Pojasnilo:
13
14
15
16
17
18
19
20
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Zahodna regija
Vzhodna regija
14,32
14,32 – 16,35
16,36 – 19,03
19,04
Ob nekaterih tabelah v tem poglavju se na desni strani nahaja še stiliziran grafični prikaz prvih petih sklopov diagnoz ali posameznih
diagnoz v opazovanem obdobju (2008–2015). Presečno mesto barvne vodoravne črte (sklop diagnoz/posamezna diagnoza) z navpično
črto (obdobje opazovanega leta), določa vrstni red (rang), ki ga glede na pogostost obravnav v primerjavi z ostalimi štirimi sklopi
diagnoz/diagnozami, v danem letu zaseda opazovani sklop diagnoz oziroma diagnoza. Za odčitavanje numeričnih vrednosti stopnje
obravnav (za posamezno leto in posamezeni sklop diagnoz oziroma diagnoze) naj bralec uporabi tabelo.
60
5.5.3 Vzroki zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov na primarni ravni
Sklopi diagnoz iz poglavja Duševne in vedenjske motnje
Tabela 6. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini 0–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 6,7 6,6 6,7 7,5 7,5 7,3 7,9 8,1
F80–F89 4,8 5,7 5,6 5,6 5,8 6,2 6,5 7,9
F40–F48 1,9 1,9 1,8 2,1 2,1 2,0 2,0 2,0
F70–F79 0,9 0,8 1,7 0,8 1,2 0,9 0,7 0,7
F10–F19 0,7 0,7 0,7 0,6 0,5 0,5 0,7 0,6
F30–F39 0,6 0,6 0,5 0,6 0,6 0,5 0,6 0,6
F50–F59 0,3 0,4 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4
F20–F29 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1
F60–F69 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1
F99 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F40–F48: Nevrotske, stresne in
somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje,
F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja
v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V vseh prikazanih letih so bile pri fantih najvišje stopnje prvih obiskov za diagnoze iz sklopov vedenjske
in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98), motnje duševnega
razvoja (F80–F89), nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48), duševna manjrazvitost
(F70–F79), duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19), razpoloženjske
(afektivne) motnje (F30–F39) ter vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki (F50–F59) (tabela 6).
Tabela 7. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 0–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 4,2 4,1 4,6 4,7 4,3 4,5 5,3 4,8
F80–F89 3,4 3,5 3,0 3,1 3,3 3,7 3,8 4,2
F40–F48 2,5 3,0 3,0 3,0 2,9 3,0 3,5 4,0
F30–F39 1,2 1,2 1,1 1,00 1,1 1,2 1,2 1,1
F50–F59 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,1 1,1 1,0
F70–F79 0,7 0,5 1,2 0,7 0,9 0,8 0,7 0,6
F10–F19 0,6 0,4 0,5 0,5 0,3 0,3 0,4 0,4
F20–F29 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1
F60–F69 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F40–F48: Nevrotske, stresne in
somatoformne motnje; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje, F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F70–F79: Duševna
manjrazvitost; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in
vedenja v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F80–F89
F40–F48
F70–F79
F10–F192
00
8
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F80–F89
F40–F48
F30–F39
F50–F59
61
Pri dekletih je bil razpored prvih treh sklopov diagnoz v prikazanem obdobju enak kot pri fantih. Na
četrtem do šestem mestu so si v vseh letih, razen v letu 2010, sledili nevrotske, stresne in
somatoformne motnje (F40–F48), vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki (F50–F59), ter duševna manjrazvitost (F70–F79), na sedmem mestu so bile v vseh letih
duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19). Pri obeh spolih v
prikazanem obdobju ni bilo zabeleženih diagnoz iz sklopa neopredeljena duševna motnja (F99–F99)
(tabela 7).
5.5.4 Zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni otrok in mladostnikov po starosti
in spolu
Zunajbolnišnične obravnave otrok v starosti do 5 let na primarni ravni
Tabela 8. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini
0–5 let med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80–F89 9,5 10,3 9,3 9,7 9,7 10,5 11,6 13,8
F90–F98 6,9 6,8 6,2 7,0 7,1 7,4 7,4 8,0
F40–F48 0,6 0,5 0,3 0,5 0,4 0,4 0,4 0,3
F70–F79 0,5 0,4 0,3 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1
F50–F59 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,5 0,3 0,4
F30–F39 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F10–F19 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0
F60–F69 0,0 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 0,0 0,1
F20–F29 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0
F99 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F40–F48: Nevrotske, stresne in
somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne)
motnje, F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in
blodnjave motnje; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V najmlajši starostni skupini fantov je bila stopnja prvih obiskov najvišja za diagnoze iz sklopov
motnje duševnega razvoja (F80–F89) ter vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v
otroštvu in adolescenci (F90–F98). Za vse ostale sklope je bila stopnja prvih obiskov nižja od
1/1000, medtem ko iz sklopov organske, vključno simptomatske duševne motnje (F00–F09),
shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20–F29) ter neopredeljena duševna motnja (F99–F99)
pričakovano ni bilo zabeleženih diagnoz (tabela 8).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80–F89
F90–F98
F40–F48
F70–F79
F50–F59
62
Tabela 9. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 0–5 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80–F89 5,4 6,3 5,2 5,4 4,8 5,6 7,0 7,1
F90–F98 5,1 4,9 4,7 4,5 4,1 4,3 5,4 4,6
F50–F59 0,5 0,3 0,4 0,6 0,3 0,4 0,1 0,3
F40–F48 0,4 0,6 0,3 0,4 0,4 0,3 0,2 0,3
F70–F79 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2 0,3 0,2
F30–F39 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F20–F29 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F60–F69 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0
F10–F19 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s
fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje;
F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje;
F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tudi pri dekletih v tej starostni skupini so bile najpogostejše diagnoze iz sklopov motnje
duševnega razvoja (F80–F89) ter vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
in adolescenci (F90–F98). Iz sklopov organske, vključno simptomatske, duševne motnje (F00–F09),
duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19) ter neopredeljena
duševna motnja (F99–F99) ni bilo zabeleženih diagnoz (tabela 9).
Tabela 10. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini 0–5 let med letoma
2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80 8,0 8,9 8,1 8,5 8,2 8,5 9,2 11,2
F98 4,2 4,1 3,6 4,4 4,2 4,4 4,1 4,4
F95 1,0 1,0 0,9 0,9 1,2 1,1 1,3 1,4
F90 0,9 0,7 0,9 1,0 1,1 1,2 1,2 1,7
F84 0,7 0,7 0,5 0,6 0,7 0,9 0,9 1,4
F91 0,5 0,6 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4 0,2
F83 0,3 0,2 0,1 0,3 0,4 0,6 0,8 0,6
F82 0,2 0,1 0,4 0,2 0,3 0,2 0,5 0,4
F93 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1
F89 0,1 0,3 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1
Opombe: F80: Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci;
F95: Tiki; F90: Hiperkinetične motnje, F84: Pervazivne razvojne motnje; F91: Motnje vedenja; F83: Mešane specifične razvojne motnje; F82: Specifična razvojna motnja motoričnih
funkcij; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F89: Neopredeljena motnja duševnega (psihološkega) razvoja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Med desetimi diagnozami, ki so bile pri fantih v vseh letih napogostejši vzrok za prvi obisk, so bile
na prvem mestu specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), na
drugem mestu so bile druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu (F98).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80–F89
F90–F98
F50–F59
F40–F48
F70–F79
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80
F98
F95
F90
F84
63
Na tretjem do petem mestu so se izmenjavali tiki (F95), hiperkinetična motnja (90) in pervazivne
motnje (F84). Med letoma 2008 in 2015 se je za okoli dvakrat povečala stopnja prvih obiskov za
hiperkinetične motnje (F90), pervazivne motnje (F84), mešane specifične razvojne motnje (F83)
in specifične razvojne motnje motoričnih funkcij (F82). Za tike (F95) je porast znašal 43 %, za
specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80) pa 39 %. Upad stopnje
prvih obiskov je bil opazen pri čustvenih motnjah, za katere je značilno, da se začnejo v otroštvu
(F93), ter pri motnjah vedenja (F91) (tabela 10).
Tabela 11. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 0–5 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80 4,8 5,6 4,6 4,9 4,3 4,8 6,2 6,6
F98 3,5 3,7 3,6 3,2 3,1 3,1 3,7 3,0
F95 0,5 0,4 0,4 0,4 0,4 0,5 1,0 0,6
F90 0,3 0,3 0,2 0,4 0,2 0,2 0,3 0,5
F91 0,3 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 0,3 0,2
F84 0,3 0,2 0,2 0,1 0,2 0,2 0,3 0,2
F51 0,3 0,2 0,3 0,3 0,2 0,2 0,1 0,2
F43 0,3 0,2 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2
F93 0,3 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1
F82 0,2 0,2 0,1 0,2 0,0 0,2 0,1 0,1
Opombe: F80: Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci;
F95: Tiki; F90: Hiperkinetične motnje, F84: Pervazivne razvojne motnje; F91: Motnje vedenja; F83: Mešane specifične razvojne motnje; F82: Specifična razvojna motnja
motoričnih funkcij; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F89: Neopredeljena motnja duševnega (psihološkega) razvoja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tudi pri dekletih sta bili v vseh letih na prvih dveh mestih isti motnji kot pri fantih (F80 in F98). Med
letoma 2008 in 2015 se je stopnja obiskov povečala zaradi hiperkinetičnih motenj (F90), in sicer za
58 %, zaradi specifičnih razvojnih motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80) za 38 % in
za tike (F95) za 34 %. Pri ostalih najpogostejših motnjah je prišlo do upada stopnje (tabela 11).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 14. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi 10 najpogostejših diagnoz med duševnimi in
vedenjskimi motnjami glede na spol v starostni skupini 0–5 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Neopredeljena motnja duševnega (psihološkega) razvoja
Čustvene motnje
Specifična razvojna motnja motoričnih funkcij
Mešane specifične razvojne motnje
Motnje vedenja
Pervazivne razvojne motnje
Hiperkinetične motnje
Tiki
Druge vedenjske in čustvene motnje
Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80
F98
F95
F90
F91
64
V starostni skupini od 0 do 5 let so bile med diagnozami, zaradi katerih je bilo največ prvih obiskov,
specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80, 7,0/1000) ter druge
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98, 3,8/1000).
Sledili so tiki (F95, 0,82/1000), hiperkinetična motnja (F90, 0,7/1000) in pervazivne razvojne
motnje (F84, 0,5/1000). Stopnja obiskov za vse prikazane najpogostejše motnje, razen za čustvene
motnje, za katere je značilno, da se začnejo v otroštvu (F93), je bila pri fantih višja kot pri dekletih.
Razlika v stopnji je bila najvišja pri hiperkinetični motnji (fantje 1,1/1000, dekleta 0,28/1000) in pri
pervazivni razvojni motnji (0,80/1000, dekleta 0,22/1000) (slika 14).
Zunajbolnišnične obravnave otrok v starosti od 6 do 14 let na primarni ravni
Tabela 12. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini 6–14 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 9,3 9,2 9,9 10,6 10,7 9,8 10,9 11,1
F80–F89 4,2 5,4 5,8 5,5 5,5 5,6 5,7 7,0
F40–F48 1,4 1,6 1,6 1,7 2,2 1,8 1,8 1,9
F70–F79 0,9 0,9 2,2 1,0 1,6 1,0 0,9 0,8
F50–F59 0,3 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,5 0,4
F30–F39 0,3 0,3 0,2 0,2 0,3 0,2 0,3 0,2
F10–F19 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,2 0,1
F60–F69 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F20–F29 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F40–F48: Nevrotske, stresne in
somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne)
motnje, F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in
blodnjave motnje; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V skupini od 6 do 14 let je bila pri fantih te starostne skupine stopnja prvih obiskov v vseh letih
najvišja zaradi diagnoz iz sklopov vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
in adolescenci (F90–F98), ter motnje duševnega (čustvenega) razvoja (F80–F89), sledile so
diagnoze iz sklopa nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48) ter motnje duševnega
razvoja (F70–F79). Iz sklopov organske, vključno simptomatske, duševne motnje (F00–F09) ter
neopredeljena duševna motnja (F99–F99) pri fantih ni bilo zabeleženih diagnoz v prikazanem
obdobju (tabela 12).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F80–F89
F40–F48
F70–F79
F50–F59
65
Tabela 13. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 6–14 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 4,6 4,6 5,6 5,8 5,2 5,4 6,0 5,9
F40–F48 2,0 2,4 1,7 2,1 2,3 2,5 2,3 2,5
F80–F89 1,8 2,2 2,9 2,7 2,7 2,3 2,3 3,4
F70–F79 0,8 0,6 1,4 0,8 1,1 0,8 0,8 0,7
F50–F59 0,7 0,7 0,6 0,6 0,6 0,7 0,8 0,7
F30–F39 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,4 0,5 0,4
F10–F19 0,2 0,2 0,3 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1
F60–F69 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1
F20–F29 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F80–F89: Motnje
duševnega razvoja; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne)
motnje; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno
simptomatske, duševne motnje; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tudi pri dekletih so bile na prvem mestu diagnoze iz sklopov vedenjske in čustvene motnje, ki se
začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98). Na drugem mestu so se izmenjevale diagnoze
iz sklopov nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48) ter motnje duševnega razvoja
(F80–F89), sledile so diagnoze iz sklopov motnje duševnega razvoja (F70–F79) in vedenjski sindromi,
povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59). Iz sklopov shizofrenija,
shizotipske in blodnjave motnje (F20–F29) ter neopredeljena duševna motnja (F99–F99) pri dekletih
ni bilo zabeleženih diagnoz (tabela 13).
Tabela 14. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini 6–14 let med letoma
2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 4,0 4,3 4,1 4,6 4,1 3,6 4,0 3,8
F90 2,2 1,6 1,8 2,0 2,5 2,4 3,0 3,0
F80 2,0 2,1 2,3 2,4 2,3 2,5 2,5 2,9
F95 1,2 1,2 1,5 1,5 1,6 1,7 1,6 1,8
F81 1,1 1,7 2,1 1,8 1,8 1,5 1,6 1,9
F91 1,0 1,0 1,3 1,3 1,2 0,9 1,1 1,2
F84 0,7 1,1 1,0 1,0 1,0 1,1 1,1 1,6
F43 0,7 0,8 0,7 0,7 1,1 0,9 0,9 1,0
F93 0,5 0,5 0,5 0,6 0,5 0,5 0,5 0,5
F92 0,4 0,5 0,4 0,4 0,5 0,5 0,6 0,7
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F90: Hiperkinetične motnje; F80: Specifične razvojne motnje pri govorjenju in
jezikovnem izražanju; F95: Tiki; F81: Specifična motnja branja; F91: Motnje vedenja; F84: Pervazivne razvojne motnje; F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje;
F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F40–F48
F80–F89
F70–F79
F50–F59
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F90
F80
F95
F81
66
Med desetimi diagnozami, zaradi katerih so fantje najpogosteje prvič obiskali zdravnika, so bile v
vseh letih na prvem mestu druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
(F98), na drugem in tretjem mestu so se izmenjevale hiperkinetične motnje (F90) ter specifične
razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), sledili so tiki (F95), specifične razvojne
motnje pri šolskih veščinah (F81), motnje vedenja (F91) ter pervazivne motnje (F84). Med letoma
2008 in 2015 se je za približno dvakrat povečalo število obiskov zaradi pervazivnih motenj (F84) ter
mešanih motenj vedenja in čustvovanja (F92), za 76 % zaradi razvojnih motenj pri šolskih veščinah,
za 48 % zaradi reakcij na hud stres in prilagoditvenih motenj (F43), za 47 % zaradi specifičnih
razvojnih motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), zaradi tikov (F95) za 41%, zaradi
hiperkinetičnih motenj (F90) pa za 38 % (tabela 14).
Tabela 15. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 6–14 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 2,1 2,5 3,0 3,0 2,4 2,5 2,5 2,7
F80 0,9 1,1 1,5 1,0 1,2 1,0 1,1 1,6
F43 0,9 1,0 0,7 0,9 0,9 1,2 1,0 0,9
F81 0,6 0,8 0,9 1,0 0,9 0,8 0,8 1,3
F95 0,6 0,5 0,7 0,8 0,6 0,7 0,9 0,6
F90 0,6 0,2 0,4 0,5 0,6 0,6 0,8 0,8
F93 0,6 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4 0,6 0,7
F50 0,6 0,4 0,5 0,4 0,5 0,5 0,6 0,5
F91 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6 0,5
F41 0,4 0,5 0,4 0,3 0,6 0,7 0,6 0,8
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80: Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju;
F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F81: Specifična motnja branja; F95: Tiki; F90: Hiperkinetične motnje; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F50:
Motnje prehranjevanja, F91: Motnje vedenja; F41: Druge anksiozne motnje.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Pri dekletih so bile v vseh letih na prvem mestu druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo
navadno v otroštvu (F98), na drugem in tretjem mestu so se izmenjevale specifične razvojne
motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
(F43) ter specifične razvojne motnje pri šolskih veščinah (F81). Med letoma 2008 in 2015 se je pri
dekletih za več kot dvakrat povečala stopnja obiskov zaradi specifične razvojne motnje pri šolskih
veščinah (F81), za dvakrat zaradi drugih anksioznih motenj, za 70 % pa zaradi specifičnih razvojnih
motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80) (tabela 15).
F80
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F80
F43
F81
F95
67
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 15. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb za 12 najpogostejših diagnoz med duševnimi in
vedenjskimi motnjami glede na spol v starostni skupini 6–14 let, v obdobju med 2008 in 2015
V starostni skupini od 6 do 14 let je bila stopnja prvih obiskov še vedno najvišja zaradi drugih
vedenjskih in čustvenih motenj, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98, 3,3/1000),
sledile so specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80, 1,8/1000),
hiperkinetične motnje (F90, 1,4/1000), specifične motnje pri šolskih veščinah (F81, 1,3/1000) ter
tiki (F95, 1/1000). S stopnjo, nižjo od 1/1000, so sledile reakcija na hud stres in prilagoditvene
motnje (F43), motnje vedenja (F91), pervazivne razvojne motnje (F84), čustvene motnje, za katere
je značilno, da se začnejo v otroštvu (F93), ter mešane motnje vedenja in čustvovanja (F92).
Stopnja obiskov je bila med fanti višja kot med dekleti zaradi večine naštetih motenj, razen zaradi
diagnoze reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje ter motnje
hranjenja, kjer je bila višja med dekleti. Razlika v stopnji obiskov med fanti in dekleti je bila največja
pri hiperkinetični motnji (fantje 2,3/1000, dekleta 0,6/1000) ter pervazivni motnji (fantje 1,1/1000
dekleta 0,29/1000) (slika 15).
Zunajbolnišnične obravnave mladostnikov v starosti od 15 do 19 let na primarni ravni
Tabela 16. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini 15–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F40–F48 3,9 3,8 3,8 4,8 4,1 4,6 5,2 5,0
F90–F98 2,6 2,5 2,2 3,0 2,8 2,9 3,0 3,0
F10–F19 2,2 2,4 2,2 2,0 1,9 1,9 2,3 2,5
F30–F39 1,6 1,7 1,5 2,0 1,7 1,7 1,9 1,9
F70–F79 1,4 1,1 2,5 1,3 1,8 1,6 1,3 1,5
F80–F89 0,8 1,0 0,9 0,8 1,2 1,3 1,1 1,3
F20–F29 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,6 0,6 0,5
F50–F59 0,4 0,5 0,6 0,5 0,4 0,3 0,5 0,6
F60–F69 0,2 0,4 0,1 0,3 0,3 0,4 0,2 0,3
F00–F09 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1
F99 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0
Opombe: F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F10–F19: Duševne in
vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F80–F89: Motnje duševnega razvoja;
F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja
v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Motnje prehranjevanja
Druge anksiozne motnje
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Čustvene motnje
Pervazivne razvojne motnje
Motnje vedenja
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Tiki
Specifične razvojne motnje pri šolskih veščinah
Hiperkinetične motnje
Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju
Druge vedenjske in čustvene motnje
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F40–F48
F90–F98
F10–F19
F30–F39
F70–F79
68
Pri mladostnikih v starosti od 15 do 19 let so bile na prvih treh mestih v vseh prikazanih letih stopnje
prvih obiskov zaradi diagnoz iz sklopov nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48),
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98), ter
duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19). Na četrtem in petem
mestu so se izmenjevale diagnoze iz sklopov razpoloženjske (afektivne) motnje (F30–F39) ter
duševna manjrazvitost (F70–F79) (tabela 16).
Tabela 17. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 15–19 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F40–F48 8,5 8,5 8,3 8,4 8,6 10,3 11,3 12,9
F30–F39 3,6 3,8 3,4 3,4 3,8 4,0 4,1 3,8
F90–F98 2,5 2,4 2,8 3,0 3,1 3,3 3,9 3,1
F50–F59 2,0 2,2 2,2 2,1 2,5 2,6 2,7 2,4
F10–F19 1,6 1,2 1,3 1,6 1,0 1,3 1,6 1,6
F70–F79 1,2 0,8 2,2 1,1 1,5 1,6 1,1 0,9
F80–F89 0,5 0,6 0,6 0,7 0,8 0,9 0,6 0,9
F20–F29 0,4 0,6 0,5 0,6 0,3 0,4 0,3 0,5
F60–F69 0,3 0,3 0,3 0,2 0,4 0,3 0,3 0,2
F00–F09 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2
F99 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0
Opombe: F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v
otroštvu in adolescenci; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih
snovi; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v
odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Pri dekletih v tej starostni skupini so bile na prvih štirih mestih v vseh prikazanih letih diagnoze iz
sklopov nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48), razpoloženjske (afektivne)
motnje (F30–F39), vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci
(F90–F98), ter vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59).
Na petem in šestem mestu sta se izmenjevala sklopa duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja
psihoaktivnih snovi (F10–F19) ter duševna manjrazvitost (F70–F79) (tabela 17).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F40–F48
F30–F39
F90–F98
F50–F59
F10–F19
69
Tabela 18. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med fanti v starostni skupini 15–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F10 1,8 2,0 1,8 1,8 1,5 1,6 1,6 1,9
F43 1,4 1,5 1,5 2,0 1,4 1,7 2,1 1,9
F41 1,2 1,2 1,1 1,2 1,4 1,6 1,7 1,9
F32 1,1 1,3 1,0 1,6 1,2 1,3 1,3 1,3
F91 0,7 0,7 0,5 0,9 0,7 0,5 0,7 0,6
F98 0,6 0,6 0,4 0,8 0,5 0,7 0,5 0,6
F71 0,6 0,5 1,1 0,6 0,8 0,6 0,4 0,6
F45 0,6 0,4 0,5 0,6 0,5 0,4 0,4 0,6
F92 0,3 0,5 0,5 0,7 0,6 0,8 0,6 0,7
F48 0,4 0,4 0,3 0,3 0,2 0,4 0,3 0,2
Opombe: F10: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola; F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F41: Druge anksiozne motnje; F32: Depresivna epizoda;
F91: Motnje vedenja; F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F71: Zmerna duševna manjrazvitost; F45: Somatoformne motnje;
F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja; F48: Nevrastenija.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Med desetimi diagnozami, zaradi katerih so fantje najpogosteje prvič obiskali zdravnika, so se na
prvih štirih mestih izmenjevale duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10),
reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje (F43), druge anksiozne motnje (F41) ter depresivna
epizoda (F32). Porast stopnje obiskov je bil med letoma 2008 in 2015 več kot dvakraten zaradi
mešanih motenj vedenja in čustvovanja (F92), za 56 % se je povišala stopnja zaradi drugih
anksioznih motenj (F41), za 42 % pa zaradi reakcij na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj
(F43). Stopnja prvih obiskov zaradi drugih nevrotskih motenj (F48) se je znižala za polovico. Upadu
stopnje obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola med letoma 2011
in 2014 je v letu 2015 sledil ponoven porast (tabela 18).
Tabela 19. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med dekleti v starostni skupini 15–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F41 3,0 2,7 2,7 3,1 3,1 3,6 4,9 5,3
F43 2,7 2,9 3,0 3,0 3,1 4,1 4,0 4,9
F32 2,7 3,0 2,5 2,7 3,1 2,9 3,0 2,7
F50 1,7 1,8 1,8 1,8 2,1 2,0 2,2 1,9
F45 1,5 1,5 1,4 1,1 1,2 1,2 1,3 1,2
F10 1,2 1,0 1,1 1,3 0,8 1,0 1,2 1,3
F48 0,8 0,9 0,6 0,6 0,6 0,8 0,4 0,5
F92 0,6 0,6 0,8 1,2 1,0 1,3 1,2 0,9
F91 0,6 0,7 0,7 0,5 0,4 0,4 0,4 0,5
F98 0,5 0,6 0,6 0,5 0,9 0,7 0,9 0,8
Opombe: F41: Druge anksiozne motnje; F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F32: Depresivna epizoda; F50: Motnje prehranjevanja; F45: Somatoformne motnje;
F10: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola; F48: Nevrastenija; F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja; F91: Motnje vedenja; F98: Druge vedenjske in čustvene
motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F10
F43
F41
F32
F91
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F41
F43
F32
F50
F45
70
Pri dekletih so se na prvih treh mestih izmenjevale druge anksiozne motnje (F41), reakcija na hud
stres in prilagoditvene motnje (F43) ter depresivna epizoda (F32). Motnje prehranjevanja (F50) so
v vseh letih zasedale četrto mesto, na petem in šestem mestu so se izmenjevale somatoformne
motnje (F45), motnje zaradi uživanja alkohola (F10) ter mešane motnje vedenja in čustvovanja.
Porast stopnje obiskov je med letoma 2008 in 2015 znašal 80 % zaradi reakcij na hud stres in zaradi
prilagoditvenih motenj (F43), zaradi drugih anksioznih motenj (F41) 75 %, zaradi mešanih motenj
vedenja in čustvovanja pa 48 % (tabela 19).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 16. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi 11 najpogostejših diagnoz med duševnimi in
vedenjskimi motnjami glede na spol v starostni skupini 15–19 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015
Pri mladostnikih, starih od 15 do 19 let, je bila stopnja prvih obiskov najvišja zaradi reakcije na hud
stres in zaradi prilagoditvenih motenj, (F43, 2,6/1000), drugih anksioznih motenj (F41, 2,5/1000) in
zaradi depresivne epizode (F32, 2/1000). Sledile so duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja
alkohola (F10, 1,4/1000) ter motnje prehranjevanja (F50, 1,1/1000). S stopnjo, nižjo od 1/1000, so
sledile še somatoformne motnje (F45), mešane motnje vedenja in čustvovanja (F92), druge
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu (F98), motnje vedenja (F91) ter
zmerna duševna manjrazvitost (F71). Stopnja obiskov zaradi večine zabeleženih najpogostejših
motenj v tej starostni skupini je bila višja pri dekletih kot pri fantih, razen zaradi duševnih in
vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, motenj vedenja ter duševne manjrazvitosti, kjer je
bila stopnja prvih obiskov višja pri fantih. Razlika v stopnji med spoloma je bila najvišja zaradi
motenj prehranjevanja (dekleta 1,94/1000, fantje 0,16/1000), reakcije na hud stres in
prilagoditvenih motenj (dekleta 3,46/1000, fantje 1,70/1000), depresivne epizode (dekleta
2,83/1000, fantje 1,27/1000), drugih anksioznih motenj (dekleta 3,55/1000, fantje 1,44/1000) ter
somatoformnih motenj (dekleta 1,30/1000, fantje 0,52/1000) (slika 16).
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Druge nevrotske motnje
Zmerna duševna manjrazvitost
Motnje vedenja
Druge vedenjske in čustvene motnje
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Somatoformne motnje
Motnje prehranjevanja
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola
Depresivna epizoda
Druge anksiozne motnje
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
71
5.5.5 Število in stopnja zunajbolnišničnih obravnav na sekundarni ravni
Tabela 20. Število končnih diagnoz zaradi duševnih in vedenjskih motenj po starostnih skupinah in spolu med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj
0 do 5 let 6 do 14 let 15 do 19 let 0 do 5 let 6 do 14 let 15 do 19 let 0 do 19 let
2008 482 1726 850 299 985 1172 5514
2009 673 1858 933 371 994 1348 6177
2010 1194 2414 973 640 1139 1463 7823
2011 503 1838 932 300 1107 1434 6114
2012 754 2559 1101 329 1302 1847 7892
2013 964 2218 1200 477 1211 1631 7701
2014 1260 2833 1103 521 1694 1928 9339
2015 997 3295 1313 410 1490 1911 9416
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 so zdravniki na sekundarni ravni poročali o skupno 59.976
obiskih otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Število zabeleženih prvih
obiskov s končno diagnozo se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2008 povečalo za 71 %. Razmerje
med spoloma je bilo enako kot pri prvih obiskih na primarni ravni, in sicer je bil delež fantov 57 %,
delež deklet pa 43 % (tabela 20).
Število prvih obiskov je bilo v vseh opazovanih letih pri fantih največje v starostni skupini od 6 do
14 let, pri dekletih pa v starostni skupini od 15 do 19 let. Porast števila obiskov med letoma 2008
in 2015 je bil pri fantih, starih od 0 do 5 let, 106 %, v skupini od 6 do 14 let 91 %, v skupini od 15 do
19 let pa 54 %. Pri dekletih je bil porast števila obiskov najvišji v starostni skupini od 15 do 19 let,
in sicer 63 %, v skupini od 6 do 14 let 51 %, v skupini od 0 do 5 let pa 37 % (tabela 20).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 17. Delež končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med vsemi končnimi diagnozami (brez poškodb in zastrupitev) glede na
starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
0
1
2
3
4
5
6
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
6
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
6
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
72
Delež obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na vse obiske otrok in mladostnikov na
sekundarni ravni (izključeni so obiski zaradi poškodb in zastrupitev) je bil 2,2 %. V starostni skupini
od 0 do 5 let je delež znašal 1 %, v skupini od 6 do 14 let 2,7 %, v skupini od 15 do 19 let pa 3,1 %.
Med letoma 2008 in 2015 je bil opazen porast deleža obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj
v starostni skupini od 15 do 19 let za 99 %, od 6 do 14 let za 93 % in v starostni skupini od 0 do 5 let
za 43 % (slika 17).
Delež obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na vse obiske na sekundarni ravni je bil
pri fantih najvišji v starostni skupini od 6 do 14 let in je v povprečju znašal 3,4 %, v skupini od 15 do
19 let 2,6 %, v skupini od 0 do 5 let pa 1,2 %. Delež diagnoz iz skupine duševnih in vedenjskih
motenj med vsemi končnimi diagnozami se je med letoma 2008 in 2015 povečal v vseh starostnih
skupinah, in sicer v skupinah od 6 do 14 let in od 15 do 19 let za 108 % oziroma 104 %, v skupini od
0 do 5 let pa za 46 % (slika 17).
Delež obiskov zaradi duševne in vedenjske motnje na sekundarni ravni je bil pri dekletih najvišji v
starostni skupini od 15 do 19 let in je v povprečju znašal 3,6 %, v skupini od 6 do 14 let 2 %, v skupini
od 0 do 5 pa 0,7 %. Tudi pri dekletih je bil med letoma 2008 in 2015 opazen porast deleža duševnih
in vedenjskih motenj pri vseh starostnih skupinah (od 15 do 19 let 94 %, od 6 do 14 let 65 %, od 0
do 5 let 25 %) (slika 17).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 18. Delež končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med vsemi končnimi diagnozami (brez poškodb in
zastrupitev) glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
Pogostost obiskov na sekundarni ravni zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bila najvišja v
starostni skupini od 15 do 19 let in je znašala v povprečju 26,3/1000, v skupini od 6 do 14 let
21,3/1000, v skupini od 0 do 5 let pa 10,1/1000. Stopnja se je med letoma 2008 in 2015 pri
mladostnikih od 15 do 19 let povišala za 88 %, pri otrocih od 6 do 14 let za 72 %, v skupini najmlajših
otrok od 0 do 5 let pa za 56 % (slika 18).
Pri fantih je bila stopnja duševnih in vedenjskih motenj najvišja v starostni skupini od 6 do 14 let in
je znašala v povprečju 27,1/1000, v skupini od 15 do 19 let 20,3/1000, v skupini od 0 do 5 pa
13,1/1000. Stopnja se je med letoma 2008 in 2015 povišala pri vseh starostnih skupinah (v skupini
od 6 do 14 let za 87 %, v skupini od 15 do 19 let za 83 % in v skupini od 0 do 5 let za 80 %) (slika 18).
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
73
Pri dekletih je bila pogostnost obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj na sekundarni ravni
najvišja v starostni skupini od 15 do 19 let in je znašala v povprečju 32,7/1000, v skupini deklet od 6
do 14 let 15,2/1000, v skupini od 0 do 5 pa 6,8/1000. Med letoma 2008 in 2015 se je najbolj povišala
v starostni skupini od 15 do 19 let, in sicer za 91 %, v skupini od 6 do 14 let za 48 %, v skupini od 0
do 5 let pa za 19 % (slika 18).
5.5.6 Zunajbolnišnične obravnave na sekundarni ravni po statističnih regi jah
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 19. Stopnja končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb v starostni skupini 0–19 let v
vzhodni in zahodni kohezijski regiji, med letoma 2008 in 2015
Pogostost obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj na sekundarni ravni je bila v vsem
opazovanem obdobju višja v vzhodni kohezijski regiji kot v zahodni, in sicer v povprečju za 80 %
(slika 19).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 20. Povprečna stopnja končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb v starostni skupni
0–19 let po statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015
0
5
10
15
20
25
30
35
40
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Zahodna regija
Vzhodna regija
4,82
4,82 – 8,50
8,51 – 12,99
13,00
74
Glede na statistične regije je bila stopnja duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih
najvišja v osrednjeslovenski regiji in je znašala 37/1000, sledili sta ji jugovzhodna Slovenija
(27,3/1000) in podravska regija (21,5/1000), najnižja stopnja pa je bila zabeležena v koroški regiji
(2,7/1000) (slika 20).
5.5.7 Vzroki zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov na sekundarni ravni
Sklopi diagnoz iz poglavja Duševne in vedenjske motnje
Tabela 21. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini 0–19 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 8,2 8,8 10,6 9,6 13,3 10,1 11,1 11,7
F80–F89 2,6 3,8 7,5 2,3 3,2 6,4 9,1 11,1
F40–F48 1,4 1,4 1,3 1,5 1,8 2,1 2,2 1,7
F70–F79 0,7 0,8 0,9 0,4 0,7 0,5 0,6 0,5
F10–F19 0,7 0,7 0,8 0,6 0,7 0,7 0,5 0,6
F30–F39 0,5 0,6 0,5 0,7 0,9 0,7 0,7 0,6
F20–F29 0,3 0,5 0,5 0,4 0,3 0,3 0,4 0,3
F50–F59 0,3 0,3 0,3 0,5 0,7 0,5 0,4 0,6
F60–F69 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1
F00–F09 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F40–F48: Nevrotske, stresne in
somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje;
F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F50–F59: Vedenjski sindromi,
povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje;
F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V vsem opazovanem obdobju so bile pri fantih najvišje stopnje obiskov zaradi vedenjskih in
čustvenih motenj, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98), sledile so motnje
duševnega razvoja (F80–F89) ter nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48). Na
četrtem do šestem mestu pa so se izmenjevale duševna manjrazvitost (F70–F79), razpoloženjske
(afektivne) motnje (F30–F39), duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi
(F10–F19) ter vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59)
(tabela 21).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F80–F89
F40–F48
F70–F79
F10–F19
75
Tabela 22. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 0–19 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 4,6 4,6 5,1 4,8 6,3 5,8 6,5 6,2
F50–F59 2,5 2,8 3,5 4,1 5,2 2,3 3,3 3,1
F40–F48 2,2 2,1 2,3 2,2 2,6 3,8 4,8 4,1
F30–F39 1,3 1,4 1,1 1,0 1,2 1,5 1,6 1,3
F80–F89 1,0 1,8 3,3 1,3 1,4 2,5 3,7 3,9
F70–F79 0,5 0,6 0,6 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4
F10–F19 0,4 0,4 0,5 0,5 0,4 0,4 0,5 0,4
F20–F29 0,3 0,4 0,4 0,4 0,5 0,3 0,3 0,2
F60–F69 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F70–F79: Duševna
manjrazvitost; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in
vedenja v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tudi pri dekletih so bile v vseh letih najpogostejše vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo
navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98). Na drugem do petem mestu so se izmenjevali
vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59), nevrotske,
stresne in somatoformne motnje (F40–F48), motnje duševnega razvoja (F80–F89) ter
razpoloženjske (afektivne) motnje (F30–F39). Pri obeh spolih v prikazanem obdobju ni bilo
zabeleženih diagnoz iz sklopa neopredeljene duševne motnje (F99–F99) (tabela 22).
5.5.8 Zunajbolnišnične obravnave otrok in mladostnikov na sekundarni ravni
po starosti in spolu
Zunajbolnišnične obravnave otrok v starosti do 5 let na sekundarni ravni
Tabela 23. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini 0–5 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80–F89 3,8 6,9 14,4 4,1 5,7 8,9 12,4 10,6
F90–F98 3,2 3,1 3,3 2,8 4,4 4,3 5,1 3,2
F70–F79 0,4 0,4 0,4 0,1 0,2 0,1 0,0 0,1
F40–F48 0,3 0,1 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2 0,1
F30–F39 0,2 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,4 0,3
F50–F59 0,2 0,2 0,1 0,1 0,3 0,5 0,3 0,4
F60–F69 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F10–F19 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F20–F29 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F70–F79: Duševna manjrazvitost;
F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in
blodnjave motnje; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F50–F59
F40–F48
F30–F39
F80–F89
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F80–F89
F90–F98
F70–F79
F40–F48
F30–F39
76
V starostni skupini od 0 do 5 let so bile pri fantih v vseh letih po pogostosti na prvem mestu motnje
duševnega razvoja (F80–F89) ter vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
in adolescenci (F90–F98). Na tretjem do petem mestu so se izmenjevale duševna manjrazvitost
(F70–F79), razpoloženjske (afektivne) motnje (F30–F39), nevrotske, stresne in somatoformne
motnje (F40–F48) ter vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki
(F50–F59) (tabela 23).
Tabela 24. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 0–5 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 2,4 2,0 2,1 1,6 2,1 2,0 2,2 2,1
F80–F89 1,8 3,4 7,4 2,5 2,4 4,3 4,8 3,4
F30–F39 0,4 0,3 0,6 0,2 0,3 0,4 0,3 0,3
F40–F48 0,3 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2 0,2 0,1
F70–F79 0,2 0,2 0,3 0,0 0,1 0,2 0,4 0,1
F50–F59 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,2 0,4
F60–F69 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0
F20–F29 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F10–F19 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne)
motnje; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja
psihoaktivnih snovi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tako kot pri fantih so bile tudi pri dekletih v vseh letih, razen leta 2008, najpogostejše diagnoze
motnje duševnega razvoja (F80–F89) ter vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v
otroštvu in adolescenci (F90–F98). Na tretjem do šestem mestu so se izmenjevale razpoloženjske
(afektivne) motnje (F30–F39), nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48), duševna
manjrazvitost (F70–F79) ter vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki (F50–F59). Pri obeh spolih v opazovanem obdobju ni bilo zabeleženih končnih diagnoz
iz sklopov shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20–F29), organske, vključno
simptomatske, motnje (F00–F09) ter neopredeljene duševne motnje (F99–F99) (tabela 24).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F80–F89
F30–F39
F40–F48
F70–F79
77
Tabela 25. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini
0–5 let med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 2,0 1,6 1,7 2,0 2,4 1,6 1,9 2,0
F84 1,9 2,4 1,9 0,3 0,6 3,3 8,0 9,8
F80 1,5 4,1 11,6 3,5 5,0 5,1 2,9 1,4
F90 0,9 0,8 0,8 0,9 0,8 0,8 1,9 0,7
F95 0,1 0,2 0,3 0,3 0,3 0,5 0,5 0,3
F38 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3 0,3
F51 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2 0,4 0,3 0,3
F43 0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,0 0,1 0,1
F92 0,1 0,2 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F93 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F84: Pervazivne razvojne motnje; F80: specifične razvojne motnje pri
govorjenju in jezikovnem izražanju; F90: Hiperkinetične motnje, F95: Tiki; F38: Druge razpoloženjske (afektivne) motnje; F51: Neorganske motnje spanja; F43: Reakcija na hud stres
in prilagoditvene motnje; F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V primerjavi s primarno ravnijo se je na sekundarni ravni vrstni red desetih diagnoz z najvišjo
stopnjo obiskov pri fantih skozi leta bolj spreminjal. Od leta 2009 do leta 2013 so bile na prvem
mestu specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), sicer pa so se na
prvih štirih mestih izmenjevale še vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu
(F98), pervazivne motnje (F84) in hiperkinetična motnja (F90). Med letoma 2008 in 2015 se je pri
fantih najbolj povečala stopnja za pervazivne motnje (F84), in sicer za skoraj petkrat, porast je bil
največji v letih 2013 in 2014. Za druge razpoloženjske [afektivne] motnje (F38) ter tike (F95) in
neorganske motnje spanja (F51) se je stopnja povečala za trikrat (tabela 25).
Tabela 26. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 0–5 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 1,6 1,3 1,4 1,3 1,6 1,4 1,3 1,5
F80 1,0 2,7 6,5 2,3 2,1 3,2 1,8 0,4
F84 0,7 0,5 0,5 0,0 0,2 0,9 2,2 2,9
F38 0,3 0,2 0,4 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3
F93 0,3 0,1 0,2 0,0 0,0 0,1 0,3 0,2
F90 0,2 0,2 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1
F95 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2
F43 0,2 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1
F70 0,2 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1
F92 0,1 0,1 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80: specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju;
F84: Pervazivne razvojne motnje; F38: Druge razpoloženjske (afektivne) motnje; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F90: Hiperkinetične motnje, F95: Tiki; F43: Reakcija
na hud stres in prilagoditvene motnje; F70: Blaga duševna manjrazvitost; F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F84
F80
F90
F95
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F80
F84
F38
F93
78
Pri dekletih so bile med letoma 2009 in 2013 na prvem mestu specifične razvojne motnje pri
govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), na drugem pa vedenjske in čustvene motnje, ki se
začnejo navadno v otroštvu (F98). Na prvih petih mestih so se v obdobju od leta 2008 do leta 2015
izmenjevale še pervazivne motnje (F84), druge razpoloženjske (afektivne) motnje (F38) ter
čustvene motnje, za katere je značilno, da se začnejo v otroštvu (F93), in hiperkinetična motnja
(F90). V obdobju med letoma 2008 in 2015 se je za več kot štirikrat povečala stopnja za pervazivne
motnje, porast je bil največji po letu 2013. Za večino ostalih najpogostejših motenj se je stopnja
znižala ali ostala nespremenjena (tabela 26).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 21. Povprečna stopnja obiskov na 1000 oseb zaradi 11 najpogostejših končnih diagnoz med duševnimi
in vedenjskimi motnjami glede na spol v starostni skupini 0–5 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015
V starostni skupini otrok od 0 do 5 let je bila stopnja obiskov najvišja zaradi specifičnih razvojnih
motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80, 3,4/1000), sledile so pervazivne razvojne
motnje (F84, 2,2/1000), druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in
adolescenci (F98, 1,7/1000), ter hiperkinetične motnje (F90, 0,6/1000). Stopnja za vse naštete
diagnoze je bila pri fantih višja kot pri dekletih. Na petem mestu so bile druge razpoloženjske
(afektivne) motnje (F38), sledili so tiki (F95), neorganske motnje spanja (F51), čustvene motnje, za
katere je značilno, da se začnejo v otroštvu (F93), reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
(F43), z zelo nizko stopnjo pa še mešane motnje vedenja in čustvovanja (F92). Stopnje obiskov na
sekundarni ravni so bile pri dekletih višje kot pri fantih zaradi drugih razpoloženjskih motenj (F38)
ter čustvenih motenj, ki se začnejo v otroštvu (F93), zaradi vseh ostalih motenj pa so bile višje pri
fantih. Razlika v stopnji med spoloma je bila najvišja za hiperkinetične motnje (F90, fantje 1/1000,
dekleta 0,2/1000) ter pervazivne razvojne motnje (F84, fantje 3,4/1000, dekleta 0,9/1000) (slika 21).
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Blaga duševna manjrazvitost
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Čustvene motnje
Neorganske motnje spanja
Tiki
Druge razpoloženjske [afektivne] motnje
Hiperkinetične motnje
Druge vedenjske in čustvene motnje
Pervazivne razvojne motnje
Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
79
Zunajbolnišnične obravnave otrok v starosti od 6 do 14 let na sekundarni ravni
Tabela 27. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini 6–14 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 13,9 15,0 19,0 16,7 23,8 16,7 18,4 19,2
F80–F89 3,2 3,7 6,4 1,9 2,6 6,8 10,8 15,4
F40–F48 1,2 1,3 0,9 1,3 1,4 1,0 1,6 0,8
F70–F79 0,7 0,8 1,0 0,5 0,7 0,5 0,7 0,7
F50–F59 0,3 0,3 0,4 0,6 1,0 0,5 0,4 0,6
F30–F39 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,1 0,3 0,2
F10–F19 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0
F00–F09 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0
F20–F29 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0
F60–F69 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F40–F48: Nevrotske, stresne in
somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne)
motnje; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F20–F29: Shizofrenija,
shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V skupini otrok od 6 do 14 let so bile pri fantih v vseh letih po številu obiskov najpogostejše
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98), ter
motnje duševnega (čustvenega) razvoja (F80–F89). Na tretjem mestu so bile v vseh letih, razen
leta 2010, nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48), na četrtem in petem mestu pa
so se izmenjevale motnje duševnega razvoja (F70–F79) ter vedenjski sindromi, povezani s
fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59). Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi
(F60–F69) ter neopredeljena duševna motnja (F99–F99) v prikazanem obdobju niso bile
zabeležene (tabela 27).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F80–F89
F40–F48
F70–F79
F50–F59
80
Tabela 28. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 6–14 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 6,6 6 7,1 6,4 9,1 7,7 9,4 7,7
F50–F59 1,8 1,8 2,4 3,9 3,3 2,1 2,7 2,3
F40–F48 1,3 1,3 1,1 1,5 1,7 2,1 3,3 1,8
F80–F89 1,1 1,6 2,0 0,9 1,3 2,3 3,9 4,8
F70–F79 0,5 0,7 0,8 0,4 0,3 0,3 0,4 0,5
F30–F39 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,4 0,5 0,5
F10–F19 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1
F20–F29 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1
F60–F69 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne)
motnje; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja
v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tudi pri dekletih, starih od 6 do 14 let, so bile na prvem mestu vedenjske in čustvene motnje, ki se
začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98). Na drugem mestu so bili do vključno leta
2012 vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59),
kasneje pa motnje duševnega razvoja (F80–F89). Obe motnji sta se na tretjem in četrtem mestu
izmenjevali še z nevrotskimi, stresnimi in somatoformnimi motnjami. Slednje so v letih 2008 ter
od leta 2011 do leta 2014 zasedale tretje mesto. Diagnoze iz sklopov organske, vključno
simptomatske, motnje (F00–F09) ter neopredeljene duševne motnje (F99–F99) niso bile
zabeležene (tabela 28).
Tabela 29. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini 6–14 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90 6,6 8,6 11,3 8,8 13,0 9,6 10,3 11,2
F98 4,1 3,0 3,4 3,5 4,6 2,1 2,7 3,1
F84 2,2 2,3 2,9 1,0 1,0 5,2 9,1 14,2
F92 1,1 1,3 2,0 1,9 2,6 2,1 2,3 1,2
F95 0,8 1,0 0,7 0,9 1,3 1,0 1,5 2,1
F93 0,8 0,6 0,9 0,7 0,9 1,0 1,1 1,1
F80 0,7 0,9 2,5 0,6 1,1 0,9 0,6 0,5
F43 0,6 0,8 0,4 0,7 0,6 0,5 0,6 0,3
F91 0,5 0,4 0,5 0,8 1,2 0,9 0,6 0,4
F70 0,4 0,4 0,5 0,2 0,3 0,2 0,3 0,4
Opombe: F90: Hiperkinetične motnje; F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F84: Pervazivne razvojne motnje; F92: Mešane
motnje vedenja in čustvovanja; F95: Tiki; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F80: Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; F43: Reakcija na
hud stres in prilagoditvene motnje; F91: Motnje vedenja; F70: Blaga duševna manjrazvitost.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F50–F59
F40–F48
F80–F89
F70–F79
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90
F98
F84
F92
F95
81
Stopnja obiskov na sekundarni ravni zaradi duševnih in vedenjskih motenj je bila pri fantih te
starostne skupine v obdobju od leta 2008 do leta 2014 najvišja zaradi hiperkinetičnih motenj (F90),
v letu 2015 pa so jih prehitele pervazivne motnje (F84). Na drugem do petem mestu so se
izmenjevale še druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu (F98),
mešane motnje vedenja in čustvovanja (F92) ter tiki (F95). Med letoma 2008 in 2015 se je pri fantih
te starostne skupine za več kot šestkrat povečala stopnja pervazivnih motenj (F84), porast je bil
zlasti izrazit po letu 2013. Za več kot dvainpolkrat se je povišala stopnja tikov (F95), za 69 % pa
stopnja hiperkinetičnih motenj (F90) (tabela 29).
Tabela 30. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 6–14 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 2,8 2,0 2,1 2,1 3,0 1,4 1,7 2,0
F50 1,7 1,7 2,3 3,2 3,0 1,6 2,5 2,0
F90 1,2 1,3 2,3 2,0 2,6 2,0 2,6 2,5
F92 1,0 1,0 1,0 1,1 1,4 2,0 2,9 1,0
F93 1,2 1,0 1,1 0,8 1,2 1,4 0,9 1,0
F43 0,6 0,5 0,4 0,5 0,8 0,6 0,6 0,5
F84 0,5 0,7 0,4 0,2 0,2 1,5 3,0 4,2
F80 0,4 0,6 1,2 0,5 0,8 0,5 0,2 0,2
F32 0,4 0,3 0,2 0,2 0,2 0,3 0,4 0,4
F41 0,2 0,2 0,1 0,4 0,5 0,9 2,0 0,7
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F50: Motnje hranjenja; F90: Hiperkinetične motnje; F92: Mešane motnje
vedenja in čustvovanja; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F84: Pervazivne razvojne motnje; F80: Specifične
razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju; F32: Depresivna epizoda; F41: Druge anksiozne motnje.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Pri dekletih, starih od 6 do 14 let, so se na prvih petih mestih v posameznih letih izmenjevale druge
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu (F98), motnje prehranjevanja
(F50), hiperkinetična motnja (F90), mešane motnje vedenja in čustvovanja, čustvene motnje, za
katere je značilno, da se začnejo v otroštvu (F93), ter pervazivne motnje (F84). Med letoma 2008
in 2015 se je za več kot osemkrat povečala stopnja za pervazivne motnje (F84), naraščala je zlasti
po letu 2013, podobno kot pri fantih. Za druge anksiozne motnje (F41) se je stopnja povečala za
trikrat, najbolj od leta 2011 do leta 2014. Za hiperkinetično motnjo (F90) je stopnja narasla za
dvakrat. V opazovanem obdobju se je znižala stopnja pri specifičnih razvojnih motnjah pri
govorjenju in jezikovnem izražanju (F80), in sicer za polovico (tabela 30).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F50
F90
F92
F93
82
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 22. Povprečna stopnja obiskov na 1000 oseb za 13 najpogostejših končnih diagnoz med duševnimi in
vedenjskimi motnjami glede na spol v starostni skupini 6–14 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015
V skupini otrok od 6 do 14 let so bile po pogostosti obiskov na sekundarni ravni na prvem mestu
hiperkinetične motnje (F90, 6/1000). Sledile so pervazivne motnje (F84, 3/1000), druge vedenjske
in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98, 2,7/1000), mešane
motnje vedenja in čustvovanja (F92, 1,6/1000), motnje prehranjevanja (F50, 1,2/1000), čustvene
motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu (F93, 1/1000), tiki (F95, 0,8/1000), specifične razvojne
motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju (F80, 0,7/1000), reakcija na hud stres in
prilagoditvene motnje (F43, 0,7/1000) ter motnje vedenja (F91, 0,5/1000). Stopnja obiskov je bila
pri dekletih v tej starostni skupini višja kot pri fantih zaradi motenj hranjenja, čustvenih motenj, ki
se pričnejo v otroštvu, drugih anksioznih motenj ter depresivne epizode, zaradi ostalih motenj pa
je bila višja pri fantih. Razlika v stopnji med spoloma je bila najvišja zaradi motenj hranjenja (F50,
dekleta 2,2/1000, fantje 0,25/1000), hiperkinetičnih motenj (F90, fantje 9/1000, dekleta 2,2/1000)
ter pervazivnih motenj (F84, fantje 4,7/1000, dekleta 1,3/1000) (slika 22).
Z unaj b o ln iš n i čn e o bra v nav e m la d os t ni k o v v s ta ros t i o d 1 5 d o 19 l et na s e kun d arn i ra vn i
Tabela 31. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini 15–19 let
med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 4,6 5,4 5,8 6,6 7,4 6,7 6,4 9,8
F40–F48 2,8 3,1 3,1 3,4 4,4 6,9 6,0 5,5
F10–F19 2,2 2,5 2,7 2,1 2,5 2,6 2,1 2,6
F30–F39 1,2 1,4 1,3 1,8 2,8 2,2 2,1 1,6
F20–F29 1,1 1,7 1,8 1,3 1,3 1,0 1,6 1,0
F70–F79 1,1 1,2 1,4 0,8 1,2 0,9 1,1 0,8
F80–F89 0,6 0,7 1,0 0,7 0,8 2,4 1,6 4,2
F50–F59 0,6 0,3 0,4 0,9 0,7 0,6 0,7 0,8
F60–F69 0,3 0,4 0,4 0,2 0,3 0,5 0,5 0,3
F00–F09 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F10–F19: Duševne in
vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F70–F79: Duševna
manjrazvitost; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v
odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Depresivna epizoda
Blaga duševna manjrazvitost
Druge anksiozne motnje
Motnje vedenja
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Specifične razvojne motnje pri govorjenju in jezikovnem izražanju
Tiki
Čustvene motnje
Motnje prehranjevanja
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Druge vedenjske in čustvene motnje
Pervazivne razvojne motnje
Hiperkinetične motnje
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F40–F48
F10–F19
F30–F39
F20–F29
83
Pri fantih v starosti od 15 do 19 let so bile po pogostosti obiskov na sekundarni ravni na prvih treh
mestih v večini let, razen v letih 2013 in 2015, diagnoze iz sklopov vedenjske in čustvene motnje,
ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98), nevrotske, stresne in somatoformne
motnje (F40–F48) ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10–F19). Na četrtem
do šestem mestu so se izmenjevale shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20–F29),
razpoloženjske (afektivne) motnje (F30–F39) ter duševna manjrazvitost (F70–F79) (tabela 31).
Tabela 32. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 15–19
let med letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50–F59 5,9 7,2 9,2 9,5 15,2 5,8 8,8 8,3
F40–F48 5,4 5,6 6,6 5,8 7,1 11,5 14,0 13,7
F90–F98 3,6 5,1 5,4 6,1 7,2 7,5 7,4 9,2
F30–F39 3,4 4,2 3,2 3,2 3,9 5,1 5,1 4,1
F10–F19 1,4 1,1 1,7 1,7 1,5 1,4 1,8 1,4
F20–F29 0,8 1,2 1,4 1,3 1,7 1,1 1,1 0,6
F70-F79 0,6 0,7 0,7 0,8 0,7 0,6 0,8 0,6
F80–F89 0,2 0,2 0,3 0,4 0,3 0,5 1,9 3,2
F60–F69 0,1 0,5 0,3 0,4 0,5 0,7 0,4 0,5
F00–F09 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,2 0,2 0,1
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F90–F98: Vedenjske in
čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih
snovi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v
odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Pri dekletih, starih od 15 do 19 let, pa so bile med letoma 2008 in 2012 na prvem mestu diagnoze
iz sklopa vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59), od
leta 2013 do leta 2015 pa nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48). Na drugem in
tretjem mestu so se poleg omenjenih dveh motenj pojavljale še vedenjske in čustvene motnje, ki
se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98). V vseh letih so bile na četrtem mestu
razpoloženjske (afektivne) motnje (F30–F39), na petem in šestem mestu pa so se izmenjevale
duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19), shizofrenija,
shizotipske in blodnjave motnje (F20–F29) ter motnje duševnega razvoja (F80–F89) (tabela 32).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50–F59
F40–F48
F90–F98
F30–F39
F10–F19
84
Tabela 33. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti v starostni skupini 15–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F92 1,6 1,6 1,3 1,7 1,8 0,9 2,0 2,4
F10 1,4 1,6 1,8 1,4 1,6 0,2 1,1 1,6
F90 1,3 2,0 2,6 3,2 3,4 0,8 2,5 4,6
F41 1,0 1,0 0,8 1,1 1,5 1,9 2,9 2,7
F43 0,9 1,2 1,2 1,4 1,2 0,1 1,6 1,4
F32 0,9 1,1 0,8 1,1 2,2 0,0 1,5 1,3
F93 0,6 0,8 1,0 0,5 0,7 0,1 0,7 1,1
F23 0,6 0,9 0,9 0,8 0,7 0,0 1,0 0,6
F70 0,6 0,5 0,6 0,3 0,7 0,3 0,4 0,2
F42 0,4 0,4 0,5 0,6 1,2 1,7 1,0 0,8
Opombe: F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja; F10: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola; F90: Hiperkinetične motnje; F41: Druge anksiozne motnje;
F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F32: Depresivna epizoda; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F23: Akutne in prehodne psihotične motnje; F70:
Blaga duševna manjrazvitost; F42: Obsesivno-kompulzivna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V večini let, razen v letih 2008 in 2013, je bila pri mladostnikih stopnja obiskov najvišja zaradi
hiperkinetičnih motenj (F90). Na drugem in tretjem mestu so se izmenjevale mešane motnje
vedenja in čustvovanja (F92), duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10) ter
druge anksiozne motnje (F41), depresivna epizoda (F32) in obsesivno-kompulzivna motnja (F42).
Na četrtem do šestem mestu so se poleg motenj zaradi uživanja alkohola ter drugih anksioznih
motenj pojavljale še reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje (F43), depresivna epizoda (F32)
ter akutne in prehodne psihotične motnje (F23) ter čustvene motnje, za katere je značilno, da se
začnejo v otroštvu (F93). Med letoma 2008 in 2015 se je za več kot trikrat povečala stopnja za
hiperkinetične motnje (F90). Stopnja zabeleženih drugih anksioznih motenj (F41) se je povečala
za več kot dvainpolkrat, za čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu (F93), pa za skoraj dvakrat.
Za okoli 60 % se je v prikazanem obdobju znižala stopnja obiskov s končno diagnozo blaga
duševna manjrazvitost (F70) (tabela 33).
Tabela 34. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti v starostni skupini 15–19 let med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50 5,7 7,1 8,9 8,9 14,9 0,4 8,5 8,0
F32 2,8 3,5 2,4 2,7 3,2 0,4 3,7 3,0
F43 2,3 2,4 3,1 2,5 2,7 0,3 3,1 3,0
F41 1,6 1,8 1,8 1,7 2,4 0,6 8,1 8,3
F92 1,4 2,0 2,7 3,5 3,3 2,2 4,0 5,0
F93 1,1 1,7 1,6 1,4 1,8 0,0 1,8 1,9
F10 1,0 0,6 1,2 1,3 1,1 0,0 1,1 1,0
F45 0,6 0,4 0,6 0,4 0,5 0,1 0,7 0,5
F90 0,4 0,5 0,4 0,6 1,2 0,3 0,9 1,0
F23 0,4 0,6 0,7 0,5 0,3 0,0 0,6 0,4
Opombe: F50: Motnje hranjenja; F32: Depresivna epizoda; F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F41: Druge anksiozne motnje; F92: Mešane motnje vedenja in
čustvovanja; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu; F10: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola; F45: Somatoformne motnje;
F90: Hiperkinetične motnje; F23: Akutne in prehodne psihotične motnje.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F92
F10
F90
F41
F43
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50
F32
F43
F41
F92
85
Pri mladostnicah je bila v vseh letih, razen v letih 2013 in 2015, stopnja obiskov na sekundarni ravni
najvišja zaradi motenj hranjenja (F50), v letu 2013 zaradi mešanih motenj vedenja in čustvovanja
(F92), v letu 2015 pa zaradi drugih anksioznih motenj (F41). Na drugem do četrtem mestu se je
pojavljala tudi depresivna epizoda (F32). Med letoma 2008 in 2015 se je stopnja obiskov na
sekundarni ravni najbolj povečala zaradi drugih anksioznih motenj (F41). Porast je bil več kot
petkraten, največji je bil v letih 2014 in 2015. Za več kot trikrat se je povečala stopnja za mešane
motnje vedenja in čustvovanja (F92), ki je z izjemo leta 2013 naraščala vse od leta 2008. Za 80 %
se je povečala stopnja za čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu (F93), za 40 % za motnje
hranjenja (F50), za 34 % pa za reakcijo na hud stres in prilagoditvene motnje (43) (tabela 34).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 23. Povprečna stopnja obiskov na 1000 oseb za 13 najpogostejših končnih diagnoz med duševnimi in
vedenjskimi motnjami glede na spol v starostni skupini 15–19 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015
V skupini mladostnikov od 15 do 19 let so bile stopnje obiskov največje zaradi motenj hranjenja
(F50, 4,12/1000) ter drugih anksioznih motenj (F41, 2,4/1000), sledile so mešane motnje vedenja
in čustvovanja (F92, 2,3/1000), depresivna epizoda (F32, 1,91/1000), reakcija na hud stres in
prilagoditvene motnje (F43, 1,9/1000). Na šestem mestu so bile hiperkinetične motnje (F90,
1,6/1000), sledile so duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10, 1,1/1000) ter
pervazivne razvojne motnje (F84), vse tri so bile pogosteje zabeležene pri fantih. Stopnje za prvih
pet diagnoz ter za čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu (F93), in obsesivno-kompulzivno
motnjo (F42) so bile v tem starostnem obdobju pogostejše pri dekletih. Razlika v stopnji med
spoloma je bila najvišja za motnje hranjenja (dekleta 7,8/1000, fantje 0,4/1000) (slika 23).
5.5.9 Razprava
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 so izvajalci na primarni ravni zabeležili skupno 52.690 prvih
obiskov otrok in mladostnikov, starih od 0 do 19 let, pri katerih so bile kot vzrok za obisk navedene
diagnoze iz poglavja V. MKB-10 Duševne in vedenjske motnje. V enakem obdobju so izvajalci na
sekundarni ravni (specialistična ambulantna dejavnost) zabeležili 59.976 obiskov, ob katerih so
bile podane končne diagnoze iz istega poglavja MKB-10. Med vsemi obiski otrok in mladostnikov
pri zdravnikih v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu predstavljajo obiski zaradi duševnih in
vedenjskih motenj majhen delež, ki je v obdobju 2008–2015 znašal na primarni ravni v povprečju
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Somatoformne motnje
Blaga duševna manjrazvitost
Akutne in prehodne psihotične motnje
Obsesivno-kompulzivna motnja
Pervazivne razvojne motnje
Čustvene motnje
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola
Hiperkinetične motnje
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Depresivna epizoda
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Druge anksiozne motnje
Motnje prehranjevanja
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
86
0,6 %, na sekundarni ravni pa dobra 2 %. Na obeh ravneh je bilo zaradi duševnih in vedenjskih
motenj med fanti zabeleženih za okoli 14 % več obiskov kot med dekleti.
Število prvih obiskov oz. obiskov s končno diagnozo duševne in vedenjske motnje se je med
letoma 2008 in 2015 povečalo na obeh ravneh, na primarni za 26 %, na sekundarni pa celo za 70 %.
Na primarni ravni se je število obiskov med fanti najbolj povečalo v starostni skupini od 0 do 5 let,
in sicer za 45 %, med dekleti pa v skupini od 6 do 14 let, porast je znašal 34 %. Na sekundarni ravni
je bil porast obiskov med fanti prav tako najvišji v skupini od 0 do 5 let in je bil kar dvakraten, pri
dekletih pa v skupini od 15 do 19 let in je znašal 63 %. Razloge za takšno povišanje števila
zabeleženih diagnoz iz poglavja duševne in vedenjske motnje, ki je bilo izrazito še zlasti na
sekundarni ravni, bi morali dodatno raziskati. Hipotetično jih lahko pripišemo več dejavnikom, in
sicer dejanskemu povečanju težav v duševnem zdravju med otroki in mladostniki, zmanjšanju
stigme (stereotipi in predsodki ali t. i. javna stigma) in večji ozaveščenosti prebivalstva na področju
težav duševnega zdravja, nadalje boljšemu prepoznavanju teh težav tako med laično kot med
strokovno javnostjo ter zgodnejši obravnavi in diagnostiki. Med razlogi so možne tudi
organizacijske in kadrovske spremembe pri izvajalcih zdravstvenega varstva, prav tako pa tudi
boljša ali slabša kakovost sicer obveznega beleženja in poročanja podatkov na NIJZ s strani
izvajalcev.
Stopnja obiskov je bila v vseh letih višja med fanti kot med dekleti v starostnih skupinah od 0 do 5
let in od 6 do 14 let, medtem ko je bila v skupini od 15 do 19 let višja med dekleti. Pri fantih je bila
na obeh ravneh najvišja v starostni skupini od 6 do 14 let, pri dekletih pa v skupini od 15 do 19 let,
v teh skupinah je bil zabeležen tudi najvišji porast stopnje obiskov med letoma 2008 in 2015.
Razlog za povišanje je lahko dejansko večja prisotnost duševnih in vedenjskih motenj v teh dveh
starostnih skupinah, ki so tudi bolj tipične in zato lažje prepoznane in diagnosticirane, pa tudi
dejstvo, da starejši otroci in mladostniki laže opišejo in ubesedijo svoje težave in simptome kot
mlajši. Načeloma velja, da mlajši ko je otrok, težje postavimo diagnozo duševnih in vedenjskih
motenj (Mrevlje, Kogovšek in Ovsenik, 1987).
Podatke v zbirkah Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva in Evidenca o boleznih in stanjih,
ugotovljenih v specialistični ambulantni dejavnosti, zbiramo po sedežu izvajalca zdravstvene
dejavnosti. V Sloveniji se pri 95 do 97 % prvih obiskov na primarni ravni regija prebivališča ujema
z regijo izvajalca, zato na tej osnovi lahko sklepamo o regionalni porazdelitvi otrok in
mladostnikov, ki so iskali pomoč zaradi duševnih in vedenjskih motenj. V vseh prikazanih letih je
bila povprečna stopnja prvih obiskov najvišja v primorsko-notranjski regiji, in sicer 28,3/1000,
najnižja pa je bila v savinjski regiji (11,8/1000). Po našem mnenju razlike v pojavnosti duševnih in
vedenjskih motenj med otroki in mladostniki iz različnih regij niso tako velike, kot bi sicer sklepali
iz prikazanih razlik v stopnji zabeleženih obiskov med regijami. Razlike lahko hipotetično
pripišemo organizacijskim in kadrovskim zmožnostim izvajalcev v regijah, kot je na primer
pomanjkanje pediatrov v nekaterih predelih Slovenije. Pediatri so bolj kot družinski zdravniki
usposobljeni za diagnosticiranje težav duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Nadalje lahko
razloge iščemo, kot že nekoliko poprej, tudi v boljšem ali slabšem prepoznavanju težav duševnega
zdravja v splošni populaciji, v večji ali manjši stigmatiziranosti duševnih in vedenjskih motenj, pa
tudi v kulturnih in drugih značilnostih posameznih regij. Na sekundarni ravni so bile razlike v
stopnji zabeleženih končnih diagnoz med regijami še večje. Najvišjo stopnjo so zabeležili izvajalci
v osrednjeslovenski regiji, in sicer 37/1000, sledita jugovzhodna (27,3/1000) in podravska regija
(21,5/1000), najnižjo stopnjo pa so zabeležili izvajalci v koroški (2,7/1000), posavski (2,8/1000),
87
pomurski (3/1000) in zasavski regiji (5,4/1000). Ti podatki zagotovo ne odražajo dejanskega stanja
na področju iskanja pomoči zaradi duševnih in vedenjskih težav. Vemo namreč, da so psihiatrične
specialistične ambulante oziroma specialisti otroške in mladostniške psihiatrije in drugi specialisti
po Sloveniji zelo neenakomerno razporejeni (Resolucija o NP duševnega zdravja 2011–2016). V
koroški, posavski in pomurski regiji dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije ne izvajajo,
zaradi česar morajo otroci in mladostniki iskati pomoč v drugih regijah. Opisano je razvidno tudi
iz prikazanih podatkov. Omenjene regije imajo namreč izredno nizke stopnje obravnav, ki so bile
zabeležene v drugih dejavnostih (najpogosteje v psihiatriji, pediatriji, nevrologiji in urgentni
medicini). Poleg razlik med regijami se pojavljajo velika nihanja v stopnji zabeleženih diagnoz tudi
v posameznih letih znotraj posameznih (kohezijskih) regij, kot na primer v savinjski in zasavski, ki
bi jih verjetno lahko pripisali spremembam v razpoložljivosti izvajalcev na tej ravni. Tako lahko na
primer odhod specialista otroške in mladostniške psihiatrije iz ene regije (v drugo) precej vpliva na
stopnjo zabeleženih diagnoz v teh regijah. Preveriti bi morali, koliko otrok iz regij, v katerih
primanjkuje ustreznih specialistov, je napotenih na obravnavo v druge regije in ali s tega vidika
lahko govorimo o neenakostih otrok in mladostnikov v dostopnosti do specialistične obravnave
duševnih in vedenjskih motenj.
Vzroki obiskov se pri otrocih in mladostnikih razlikujejo tako po starostnih skupinah kot tudi po
spolu. Na primarni ravni so bile v skupini otrok, starih do 5 let, stopnje prvih obiskov najvišje zaradi
specifičnih razvojnih motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju ter drugih vedenjskih in
čustvenih motenj, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci. S precej nižjo stopnjo so sledili
obiski, pri katerih so bili zabeleženi tiki, hiperkinetična motnja ter pervazivne razvojne motnje.
Stopnja prvih obiskov je bila za vse naštete motnje višja pri fantih kot pri dekletih, razlika je bila
najvišja pri hiperkinetični motnji in pervazivni razvojni motnji. Med letoma 2008 in 2015 se je pri
fantih najbolj povišala stopnja obiskov zaradi hiperkinetične in pervazivne razvojne motnje, in
sicer za okoli dvakrat. Pri dekletih je bil porast najvišji za hiperkinetične motnje in je znašal 58 %.
Vrstni red stopenj obiskov s končno diagnozo je bil na sekundarni ravni nekoliko drugačen kot na
primarni. Specifičnim razvojnim motnjam pri govorjenju in jezikovnem izražanju so sledile
pervazivne razvojne motnje, tem pa druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v
otroštvu in adolescenci, ter hiperkinetična motnja. Kot na primarni ravni je bila stopnja za vse
naštete motnje višja med fanti kot med dekleti. V obdobju med letoma 2008 in 2015 je najbolj
narasla stopnja za pervazivne motnje, pri fantih za petkrat, pri dekletih pa za štirikrat, pri obeh
spolih pa je bil porast intenzivnejši zlasti od leta 2013. Porast obravnav zaradi pervazivne motnje
sovpada z vstopom novih izvajalcev v javno zdravstveno mrežo, zaradi česar se je izboljšalo
prepoznavanje in beleženje teh motenj.
V starostni skupini od 6 do 14 let so bile na primarni ravni stopnje obiskov še vedno najvišje zaradi
vedenjskih in čustvenih motenj, ki se začnejo v otroštvu in adolescenci, specifičnih razvojnih
motenj pri govorjenju in jezikovnem izražanju, hiperkinetičnih motenj ter tikov. Stopnja obiskov
zaradi večine naštetih motenj je bila višja pri fantih kot pri dekletih, razlika v stopnji je bila najvišja
za hiperkinetične motnje ter pervazivne razvojne motnje. Pri otrocih te starostne skupine se med
pogostejšimi pojavljajo še druge težave, kot so specifične razvojne motnje pri šolskih veščinah,
reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje ter druge anksiozne motnje. Stopnja obiskov zaradi
reakcije na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj, anksioznih motenj in depresivne epizode je
bila višja pri dekletih kot pri fantih. Pri fantih te starostne skupine je bil porast stopnje obiskov med
letoma 2008 in 2015 najvišji zaradi pervazivnih motenj ter mešanih motenj vedenja in čustvovanja,
in sicer dvakraten, medtem ko je bil pri dekletih porast več kot dvakraten zaradi specifičnih
88
razvojnih motenj pri šolskih veščinah ter skoraj dvakraten zaradi drugih anksioznih motenj. Na
sekundarni ravni je bila stopnja obiskov s končno diagnozo v tej starostni skupini daleč najvišja
zaradi hiperkinetičnih motenj. Sledile so pervazivna razvojna motnja, čustvene motnje, ki se
začnejo v otroštvu in adolescenci, ter mešane motnje vedenja in čustvovanja. Za vse naštete
diagnoze je bila stopnja višja pri fantih kot dekletih, razlika pa ponovno največja za hiperkinetične
in pervazivne razvojne motnje. Med letoma 2008 in 2015 se je stopnja za pervazivne razvojne
motnje pri fantih povečala za več kot šestkrat, pri dekletih pa za osemkrat, pri obojih intenzivneje
zlasti po letu 2013.
Pri mladostnikih od 15. do 19. leta starosti so bile med najpogostejšimi diagnozami tiste, ki jih
srečujemo tudi pri odraslih. Stopnja obiskov je bila tako na primarni ravni najvišja zaradi reakcije
na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj, drugih anksioznih motenj ter depresivne epizode,
sledile so duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola in motnje prehranjevanja. Stopnja
obiskov zaradi večine naštetih težav je bila v tej skupini pri dekletih višja kot pri fantih, medtem
ko je bila pri fantih nekoliko višja zaradi duševnih in vedenjskih težav zaradi uživanja alkohola,
zaradi motenj vedenja ter zmerne duševne manjrazvitosti. Vrstni red desetih najpogostejših
diagnoz se je v posameznih letih zlasti pri fantih te starostne skupine veliko bolj spreminjal kot pri
mlajših starostnih skupinah otrok. Med letoma 2008 in 2015 je pri fantih stopnja obiskov zaradi
mešanih motenj vedenja in čustvovanja narasla najbolj, in sicer za več kot dvakrat, pri dekletih pa
je bil porast stopnje najvišji zaradi reakcije na hud stres in zaradi prilagoditvenih motenj, ki je
znašal 80 %, ter zaradi drugih anksioznih motenj, ki je bil 75 %. Pri fantih se je med letoma 2011 in
2014 nakazoval upad stopnje obiskov zaradi motenj zaradi uživanja alkohola, vendar pa je v letu
2015 stopnja ponovno nekoliko narasla. Na sekundarni ravni je bila v tej starostni skupini stopnja
končnih diagnoz najvišja za motnje prehranjevanja, sledile so druge anksiozne motnje, mešane
motnje vedenja in čustvovanja, depresivna epizoda, reakcija na hud stres in prilagoditvene
motnje, hiperkinetična motnja ter duševne in vedenjske težave zaradi uživanja alkohola. Za vse
omenjene diagnoze, razen za zadnji dve, so bile stopnje višje pri dekletih kot pri fantih, razlika v
stopnji med spoloma pa je bila največja pri motnjah prehranjevanja ter pri hiperkinetični motnji.
Med letoma 2008 in 2015 se je pri fantih te starostne skupine najbolj povečala stopnja obiskov s
končno diagnozo hiperkinetična motnja, ki je narasla za več kot trikrat, za več kot dvakrat pa se je
povečala za druge anksiozne motnje. Pri dekletih je bil porast več kot petkraten za druge
anksiozne motnje ter več kot trikraten za mešane motnje vedenja in čustvovanja.
Pri fantih in dekletih navedenih starostnih skupin je pojavnost posameznih duševnih in vedenjskih
motenj torej različna. Razlike so prisotne tudi v stopnji nekaterih najpogostejših diagnoz med
posameznimi leti, pri nekaterih motnjah (zlasti hiperkinetična motnja, pervazivna razvojna
motnja, druge anksiozne motnje ter mešane motne vedenja in čustvovanja) je v prikazanem
osemletnem obdobju prišlo do izrazitega porasta stopnje prvih obiskov oz. končnih diagnoz.
Diagnostika ter obravnava otrok in mladostnikov z duševnimi in vedenjskimi motnjami sta zelo
kompleksni. Vključujeta različne strokovnjake, kot so pediatri in drugi zdravniki specialisti,
specialisti otroške in mladostniške psihiatrije in psihiatri, klinični psihologi, specialni pedagogi ter
drugi strokovnjaki, in temeljita na njihovem medsebojnem sodelovanju. Za duševne in vedenjske
motnje je značilno, da se vsaj na začetku lahko kažejo netipično, s prevladujočimi telesnimi znaki
in simptomi, zato jih zlahka zamenjamo za telesno bolezen ali za težave, pogojene z razvojem, in
tako podcenimo njihovo razširjenost oziroma se znajdemo pred dilemo, v katero skupino motenj
naj te težave sploh uvrstimo (Gregorič Kumperščak, 2012). Kot so zapisali Mrevlje idr. (1987), je v
psihiatriji otroške in adolescentske dobe še posebej težko (še zlasti hitro) določiti mejo med
89
zdravim in bolnim, normalnim in nenormalnim, kajti posebnosti razvojnega obdobja nam
nastavljajo še več in večje pasti, kot so tiste v zreli dobi (Mrevlje idr., 1987). Po drugi strani lahko
zlasti v času »popularizacije« katere od motenj ter ob sočasnem pomanjkanju diagnostičnih
kriterijev in/ali ustreznih strokovnjakov motnjo prehitro opredelimo in uvrstimo v neko skupino.
Določen delež k večji pojavnosti nekaterih motenj zagotovo prispevajo tudi aktualna družbena
dogajanja, med njimi tudi vse večja socialno-ekonomska razslojenost na eni strani ter velika
pričakovanja do posameznika in ponudba številnih možnosti na drugi strani, ki hkrati spodbujajo
in/ali frustrirajo otroke in mladostnike ter njihove starše, vplivajo na vedenjske stile in vzorce ter
vzgojne prakse. V razpravi smo tudi že opozorili na organizacijske in kadrovske probleme
izvajalcev v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu in na probleme v samem poročanju ter na
njihov možni vpliv na prikazane podatke. Vse omenjeno in še veliko drugega je treba imeti v mislih
pri pregledu tega poglavja in tudi pri prihodnjem snovanju aktivnosti in ukrepov na področju
varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
5.6 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov zaradi duševnih
in vedenjskih motenj
5.6.1 Število in stopnja bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov
Število bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov do 19. leta starosti zaradi duševnih in
vedenjskih motenj se je od leta 2008 do leta 2015 zmanjševalo. Največ jih je bilo leta 2010 (1267),
medtem ko je bilo v kasnejših letih vedno manj kot 1200 obravnav na leto (tabela 35). Število
bolnišničnih obravnav se je znižalo predvsem pri najmlajši starostni skupini otrok, medtem ko je
bilo pri otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 19 let, število obravnav med leti podobno.
Tabela 35. Število bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol, med
letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj
0 do 5 let 6 do 14 let 15 do 19 let 0 do 5 let 6 do 14 let 15 do 19 let 0 do 19 let
2008 62 203 266 48 257 397 1233
2009 47 163 291 36 245 365 1147
2010 41 228 266 46 231 455 1267
2011 43 218 248 36 200 402 1147
2012 40 259 264 39 219 365 1186
2013 41 221 264 37 225 386 1174
2014 33 217 226 27 208 390 1101
2015 44 247 230 27 253 372 1173
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V opazovanem obdobju je bilo na leto opravljenih povprečno 81 bolnišničnih obravnav otrok,
starih do 5 let. Duševne in vedenjske motnje predstavljajo povprečno 0,2 % vseh bolnišničnih
obravnav v tej starostni skupini (slika 24). V času od leta 2008 do leta 2015 se je stopnja bolnišničnih
obravnav pri otrocih do 5. leta starosti prepolovila (z 1,0 na 0,5 na 1000 oseb) (slika 25).
90
Pri otrocih, starih od 6 do 14 let, je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj povprečno 449
bolnišničnih obravnav na leto, kar je predstavljalo 3,2 % vseh obravnav v bolnišnici v tej starostni
skupini (slika 24). Stopnja obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj se v opazovanem
obdobju ni veliko spreminjala in je bila leta 2015 za 5 % višja kot leta 2008 (slika 25).
Na leto je bilo povprečno 648 bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri
mladostnikih, starih od 15 do 19 let, kar predstavlja 7,7 % vseh bolnišničnih obravnav v tej starostni
skupini (slika 24). Tudi v tej starostni skupini je stopnja bolnišničnih obravnav od leta 2008 do leta
2015 nekoliko narasla, in sicer za 7 % (slika 25).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 24. Delež bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj med vsemi bolnišničnimi obravnavami, glede na starostno
skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 25. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol, med letoma
2008 in 2015
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0123456789
10
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0123456789
10
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0123456789
10
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
Fantje Dekleta Skupaj
91
5.6.2 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov po statističnih regijah
V nadaljevanju prikazujemo podatke o bolnišničnih obravnavah glede na statistično regijo, v kateri
ima hospitalizirana oseba bivališče. Delitev Slovenije na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo
pokaže razliko v stopnji bolnišničnih obravnav na 1000 oseb. Stopnja je bila skozi celotno
opazovano obdobje višja v vzhodni kohezijski regiji. Največja razlika med regijama je bila leta
2009, ko je znašala 1,2 bolnišnične obravnave na 1000 oseb. V poznejših letih se je razlika
postopoma zmanjševala, najmanjša pa je bila leta 2015 (0,1 na 1000 oseb) (slika 26).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 26. Stopnje bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini
0–19 let, v vzhodni in zahodni kohezijski regiji med letoma 2008 in 2015
Če pogledamo stopnjo bolnišničnih obravnav po statističnih regijah, je bila v povprečju najvišja v
pomurski regiji (povprečno 4,6 bolnišnične obravnave na 1000 oseb) in najnižja v goriški regiji (2,3
bolnišnične obravnave na 1000 oseb) in primorsko-notranjski regiji (2,3 bolnišnične obravnave na
1000 oseb) (slika 27).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 27. Povprečna stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj po
statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015
2,00
2,20
2,40
2,60
2,80
3,00
3,20
3,40
3,60
3,80
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Zahodna regija
Vzhodna regija
Skupaj
2,35
2,35 – 2,71
2,72 – 3,21
3,22
92
5.6.3 Vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov
Med vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov prevladujejo vedenjske in čustvene
motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98) (tabela 36), in sicer pri obeh
spolih. Pri fantih je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi teh motenj leta 2015 več kot dvakrat
višja od stopnje obravnav zaradi drugega najpogostejšega sklopa motenj (duševne in vedenjske
motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19)). Pri dekletih so bile druge najpogostejše
motnje nevrotske, stresne in somatoformne (F40–F48).
Tabela 36. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj glede na spol v starostni skupini
0–19 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 0,8 0,8 0,8 0,9 1,0 1,2 1,0 1,1
F10–F19 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,4 0,4 0,4
F40–F48 0,3 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3
F20–F29 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2
F80–F89 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2
F30–F39 0,2 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,2
F70–F79 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F50–F59 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1
F60–F69 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Dekleta
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 1,0 1,0 0,9 0,9 1,0 1,2 1,0 1,0
F40–F48 0,7 0,7 1,0 0,8 0,8 0,7 0,7 0,6
F50–F59 0,6 0,6 0,7 0,4 0,6 0,6 0,5 0,6
F10–F19 0,5 0,4 0,6 0,6 0,4 0,2 0,4 0,3
F30–F39 0,4 0,2 0,3 0,2 0,3 0,3 0,3 0,3
F20–F29 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,2 0,1 0,3
F70–F79 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0
F60–F69 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0
F80–F89 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi;
F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F30–F39: Razpoloženjske
(afektivne) motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja
v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
5.6.4 Vzroki bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov po starosti in spolu
Bolnišnične obravnave otrok v starosti od 0 do 5 let
Najpogostejši vzrok bolnišničnih obravnav otrok, mlajših od 6 let, so bile vedenjske in čustvene
motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98). Te so predstavljale dobrih 40 %
vseh bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri tej starostni skupini (tabela 37).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F10–F19
F40–F48
F20–F29
F80–F89
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F40–F48
F50–F59
F10–F19
F30–F39
93
Tabela 37. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–5 let, med
letoma 2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 0,4 0,4 0,3 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2
F30–F39 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2
F80–F89 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1
F40–F48 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0
F70–F79 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F50–F59 0,0 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0
F10–F19 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F60–F69 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F20–F29 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F80–F89: Motnje duševnega
razvoja; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno
simptomatske, duševne motnje; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Od posameznih diagnoz so bile v tej starostni skupini otrok najpogostejše druge vedenjske in
čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98), druge razpoloženjske
(afektivne) motnje (F38) ter pervazivne razvojne motnje (F84) (tabela 38). V opazovanem obdobju je
bilo zaradi drugih vedenjskih in čustvenih motenj, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci,
povprečno 25 bolnišničnih obravnav otrok na leto (SD = 8), zaradi drugih razpoloženjskih (afektivnih)
motenj 15 (SD = 4) ter zaradi pervazivne razvojne motnje 8 obravnav na leto (SD = 4). Med petimi
najpogostejšimi diagnozami so bile tudi druge nevrotske motnje (F48) ter tiki (F95).
Tabela 38. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–5 let med letoma
2008 in 2015
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 0,3 0,3 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2
F38 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1
F84 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1
F48 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0
F95 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F38: Druge razpoloženjske (afektivne) motnje; F84: Pervazivne razvojne
motnje; F48: Druge nevrotske motnje; F95: Tiki.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F30–F39
F80–F89
F40–F48
F70–F79
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F38
F84
F48
F95
94
Bolnišnične obravnave otrok v starosti od 6 do 14 let
Tudi pri otrocih, starih od 6 do 14 let, so bile najpogostejši vzrok bolnišnične obravnave diagnoze
iz sklopa vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F90–F98).
Te so bile vzrok obravnav v polovici primerov. Pri dekletih med 6. in 14. letom starosti so, s
približno petino vseh bolnišničnih obravnav, pomemben delež predstavljale tudi motnje iz sklopa
vedenjskih sindromov, povezanih s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavniki (F50–F59), ter
nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48) (tabela 39).
Tabela 39. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj glede na spol v starostni skupini
6–14 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 1,2 1,0 1,4 1,7 1,9 1,9 1,7 1,9
F10–F19 0,3 0,2 0,3 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1
F40–F48 0,3 0,4 0,4 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2
F80–F89 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,3
F70–F79 0,1 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,0 0,1
F50–F59 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1
F30–F39 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0
F20–F29 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F60–F69 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Dekleta
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98 1,2 1,1 0,9 1,1 1,1 1,3 1,1 1,3
F50–F59 0,7 0,4 0,6 0,4 0,7 0,6 0,5 0,5
F40–F48 0,6 0,7 0,9 0,5 0,5 0,6 0,5 0,5
F10–F19 0,3 0,4 0,3 0,3 0,2 0,1 0,1 0,1
F80–F89 0,2 0,2 0,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2
F70–F79 0,2 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0
F30–F39 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2
F60–F69 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F20–F29 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1
F00–F09 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi;
F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F70–F79: Duševna manjrazvitost; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi
motnjami in telesnimi dejavniki; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v
odrasli dobi; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F90–F98
F10–F19
F40–F48
F80–F89
F70–F79
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15F90–F98
F50–F59
F40–F48
F10–F19
F80–F89
95
Pri otrocih, starih od 6 do 14 let, se je najpogostejša diagnoza, ki je bila vzrok bolnišnične
obravnave, med fanti in dekleti razlikovala (tabela 40). Pri fantih so bile najpogosteje vzrok
obravnave hiperkinetične motnje (F90), pri dekletih pa motnje hranjenja (F50).
Letno je bilo zaradi hiperkinetične motnje opravljenih povprečno 45 bolnišničnih obravnav fantov,
starih od 6 do 14 let. Stopnja obravnav zaradi hiperkinetične motnje je od leta 2008 do leta 2015
narasla za več kot štirikrat. Pri fantih so med tri najpogostejše vzroke obravnav spadale še druge
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu (F98), ter mešane motnje vedenja
in čustvovanja (F92). Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10), ki so bile na
začetku opazovanega obdobja drugi najpogostejši vzrok bolnišnične obravnave fantov med 6. in
14. letom, so z leti postajale vedno redkejše in so bile leta 2015 na šestem mestu (tabela 40).
Zaradi motenj hranjenja je bilo letno v povprečju bolnišnično obravnavanih 35 deklet, starih od 6
do 14 let. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi teh motenj se v obravnavanem času ni pomembno
spreminjala. Pogost vzrok obravnave deklet so bile še druge vedenjske in čustvene motnje, ki se
začnejo navadno v otroštvu (F98), ter mešane motnje vedenja in čustvovanja (F92) (tabela 40).
Tabela 40. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj glede na spol v starostni skupini 6–14
let, med letoma 2008 in 2015
Fantje
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98 0,4 0,3 0,5 0,4 0,6 0,5 0,3 0,4
F10 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1
F92 0,3 0,2 0,3 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4
F91 0,2 0,2 0,1 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2
F90 0,2 0,3 0,3 0,5 0,6 0,8 0,7 0,9
F84 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2
F45 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0
F93 0,1 0,0 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1
F95 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F50 0,1 0,0 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 0,0
Dekleta
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50 0,6 0,2 0,5 0,3 0,4 0,5 0,5 0,5
F98 0,5 0,3 0,4 0,4 0,3 0,4 0,2 0,2
F92 0,4 0,4 0,3 0,2 0,2 0,5 0,4 0,5
F45 0,3 0,4 0,4 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1
F10 0,3 0,3 0,3 0,3 0,2 0,1 0,1 0,1
F93 0,2 0,2 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3
F43 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1
F41 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
F44 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1
F90 0,0 0,0 0,1 0,1 0,3 0,1 0,1 0,2
Opombe: F98: Druge vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu; F10: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola; F92: Mešane motnje vedenja in
čustvovanja; F91: Motnje vedenja; F90: Hiperkinetične motnje; F84: Pervazivne razvojne motnje; F45: Somatoformne motnje; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu;
F95: Tiki; F50: Motnje hranjenja; F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F41: Druge anksiozne motnje; F44: Disociativne (konverzivne) motnje.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F98
F10
F92
F91
F90
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50
F98
F92
F45
F10
96
Pri primerjavi povprečnih stopenj bolnišničnih obravnav na 1000 oseb med 6. in 14. letom starosti
v obdobju med letoma 2008 in 2015 je razvidno, da obstajajo med spoloma precejšnje razlike v
pogostosti obravnav zaradi določenih motenj (slika 28). Izstopajo predvsem hiperkinetične
motnje, ki so skoraj petkrat pogostejše pri fantih, ter motnje hranjenja, ki so več kot šestkrat
pogostejše pri dekletih.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 28. Povprečne stopnje bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v
starostni skupini 6–14 let glede na spol in trimestne diagnoze, v obdobju med letoma 2008 in 2015
Bolnišnične obravnave mladostnikov v starosti od 15 do 19 let
Najpogostejši glavni vzrok bolnišnične obravnave fantov med 15. in 19. letom starosti so bile
duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10–F19), ki so predstavljale
dobro tretjino vseh obravnav (tabela 41). Pri dekletih so bile duševne in vedenjske motnje zaradi
uživanja psihoaktivnih snovi nekoliko redkejši vzrok obravnave in so predstavljale slabo petino
vseh bolnišničnih obravnav. Pri dekletih so bile najpogostejši vzrok bolnišnične obravnave
nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40–F48), ki so predstavljale skoraj četrtino vseh
obravnav v opazovanem obdobju.
0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6
Druge vedenjske in čustvene motnje
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Hiperkinetične motnje
Motnje prehranjevanja
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola
Somatoformne motnje
Čustvene motnje
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Pervazivne razvojne motnje
Motnje vedenja
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
97
Tabela 41. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj glede na spol v starostni skupini
15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F10–F19 1,5 1,9 1,8 2,0 2,1 1,4 1,3 1,5
F20–F29 1,0 1,0 0,9 0,6 0,7 0,9 0,8 0,6
F90–F98 0,6 0,8 0,5 0,4 0,6 1,1 0,7 0,8
F40–F48 0,6 0,7 0,8 0,8 0,5 0,8 0,8 0,7
F30–F39 0,3 0,3 0,4 0,4 0,5 0,5 0,3 0,4
F70–F79 0,2 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,3
F80–F89 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,2
F60–F69 0,1 0,0 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3
F50–F59 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3 0,2 0,2 0,1
F00–F09 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Dekleta
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F40–F48 1,5 1,3 2,1 2,2 1,9 1,7 2,0 1,8
F10–F19 1,3 1,0 1,6 1,7 1,1 0,8 1,3 1,1
F90–F98 1,2 1,5 1,7 1,6 1,9 2,3 2,1 1,6
F50–F59 1,2 1,3 1,5 1,0 1,1 1,2 1,1 1,4
F30–F39 1,0 0,7 0,7 0,6 0,7 0,9 0,9 0,8
F20–F29 0,6 0,7 0,9 0,7 0,5 0,7 0,4 0,9
F60–F69 0,3 0,3 0,1 0,2 0,2 0,4 0,2 0,2
F70–F79 0,2 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1 0,2 0,1
F00–F09 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0
F80–F89 0,0 0,1 0,2 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1
F99 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
Opombe: F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi; F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje; F90–F98: Vedenjske in čustvene
motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci; F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje; F30–F39: Razpoloženjske (afektivne) motnje; F70–F79: Duševna
manjrazvitost; F80–F89: Motnje duševnega razvoja; F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi; F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi
dejavniki; F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje; F99: Neopredeljena duševna motnja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V starostni skupini od 15 do 19 let so bile v obdobju med letoma 2008 in 2015 pri fantih
najpogostejši vzrok bolnišničnih obravnav duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola
(F10), medtem ko so bile pri dekletih najpogostejši vzrok bolnišničnih obravnav motnje
prehranjevanja (F50) (tabela 42).
Letno je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola opravljenih povprečno
72 bolnišničnih obravnav fantov, starih od 15 do 19 let, stopnja obravnav pa se je od leta 2008 do
leta 2015 znižala za slabo petino. Pri fantih so med tri najpogostejše vzroke bolnišničnih obravnav
spadale še akutne in prehodne psihotične motnje (F23) ter mešane motnje vedenja in čustvovanja
(F92). V obravnavanem obdobju se je znižala predvsem stopnja bolnišničnih obravnav zaradi
akutne in prehodne psihotične motnje ter shizofrenije (F20). Slednji diagnozi sta bili leta 2008 na
drugem in tretjem mestu pogostosti vzrokov bolnišničnih obravnav, leta 2015 pa sta padli na osmo
in peto mesto (tabela 42).
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F10–F19
F20–F29
F90–F98
F40–F48
F30–F39
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F40–F48
F10–F19
F90–F98
F50–F59
F30–F39
98
V povprečju je bilo letno zaradi motenj hranjenja bolnišnično obravnavanih 46 deklet, starih od 15
do 19 let. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi motenj hranjenja se v opazovanem obdobju ni
pomembno spreminjala. Pogost vzrok obravnave deklet so bile tudi mešane motnje vedenja in
čustvovanja (F92), duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (F10) ter reakcija na hud
stres in prilagoditvene motnje (F43) (tabela 42).
Tabela 42. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj glede na spol, v starostni skupini 15–19
let, med letoma 2008 in 2015
Fantje
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F10 1,3 1,5 1,5 1,8 1,8 1,1 1,0 1,1
F23 0,5 0,5 0,4 0,3 0,3 0,6 0,5 0,2
F20 0,4 0,3 0,2 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3
F92 0,2 0,3 0,2 0,3 0,4 0,6 0,3 0,4
F43 0,2 0,3 0,3 0,4 0,3 0,4 0,4 0,3
F32 0,2 0,2 0,3 0,2 0,3 0,3 0,2 0,3
F41 0,2 0,1 0,1 0,3 0,1 0,2 0,2 0,2
F50 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,1
F29 0,1 0,2 0,3 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1
F12 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,3
Dekleta
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50 1,0 1,2 1,3 0,9 1,0 1,2 1,1 1,4
F10 1,0 0,7 1,3 1,6 1,0 0,7 0,9 0,9
F92 0,8 1,0 1,0 1,0 1,4 1,4 1,3 1,0
F32 0,7 0,5 0,5 0,3 0,5 0,4 0,7 0,5
F43 0,6 0,5 1,0 1,2 1,1 0,9 1,0 0,7
F41 0,5 0,2 0,2 0,3 0,2 0,4 0,4 0,6
F23 0,3 0,3 0,5 0,3 0,2 0,5 0,2 0,5
F45 0,3 0,3 0,6 0,2 0,3 0,2 0,3 0,1
F60 0,3 0,3 0,1 0,2 0,2 0,4 0,2 0,1
F93 0,2 0,2 0,5 0,1 0,4 0,5 0,5 0,2
Opombe: F10: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola; F23: Akutne in prehodne psihotične motnje; F20: Shizofrenija; F92: Mešane motnje vedenja in čustvovanja;
F43: Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje; F32: Depresivna epizoda; F41: Druge anksiozne motnje; F50: Motnje hranjenja; F29: Neopredeljena neorganska psihoza;
F12: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja kanabinoidov; F45: Somatoformne motnje; F60: Specifične osebnostne motnje; F93: Čustvene motnje, ki se začnejo v otroštvu.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F10
F23
F20
F92
F43
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
F50
F10
F92
F32
F43
99
Primerjava povprečnih stopenj bolnišničnih obravnav na 1000 oseb med spoloma jasno prikaže
predvsem razliko v stopnji bolnišničnih obravnav zaradi motenj hranjenja, ki so desetkrat
pogostejše pri dekletih (slika 29).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 29. Povprečne stopnje bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj, v
starostni skupini 15–19 let, glede na spol in trimestne diagnoze, v obdobju 2008–2015
5.6.5 Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov po zdravstvenih zavodih/službah
V Sloveniji se bolnišnične obravnave zaradi duševnih motenj izvajajo v psihiatričnih bolnišnicah
ter klinikah, univerzitetnih kliničnih centrih, specializiranih zavodih (Center za zdravljenje bolezni
otrok Stična), splošnih bolnišnicah in v mladinskih zdraviliščih (Mladinsko klimatsko zdravilišče
Rakitna).
V zdravstvenih zavodih oz. na oddelkih (v nadaljevanju zavodih), kjer izvajajo dejavnost psihiatrije
v bolnišnični dejavnosti ali otroške in mladostniške psihiatrije v bolnišnični dejavnosti (psihiatrične
bolnišnice, enota za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor ter služba za otroško
psihiatrijo v UKC Ljubljana), je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povprečno 409 bolnišničnih
obravnav na leto (SD = 30), kar predstavlja približno tretjino vseh bolnišničnih obravnav zaradi
duševnih in vedenjskih motenj.
Približno dve tretjini bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in
mladostnikih, mlajših od 20 let (778 bolnišničnih obravnav, SD = 49), sta bili izvedeni izven
dejavnosti psihiatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije. Ti otroci in mladostniki so bili
najpogosteje obravnavani v pediatrični kliniki ali na pediatričnih oddelkih. Delež tovrstnih
bolnišničnih obravnav je najvišji v starostnih skupinah od 0 do 5 (100 %) ter od 6 do 14 let (65 do
88 %), pri starostni skupini od 15 do 19 let pa je takšnih primerov bila približno polovica. Iz tabele
43 je razvidno, da je približno četrtina bolnišničnih obravnav mladostnikov med 15. in 19. letom
starosti opravljena na psihiatričnih oddelkih za odrasle.
0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola
Mešane motnje vedenja in čustvovanja
Motnje prehranjevanja
Reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje
Akutne in prehodne psihotične motnje
Depresivna epizoda
Druge anksiozne motnje
Čustvene motnje
Shizofrenija
Somatoformne motnje
Stopnja
Fantje
Dekleta
Skupaj
100
Tabela 43. Delež bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj po starostnih skupinah ter vrstah zdravstvene
dejavnosti
Leta 2008 (%) 2009 (%) 2010 (%) 2011 (%) 2012 (%) 2013 (%) 2014 (%) 2015 (%)
Od 0 do 5 let OMP 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 0,0
Psihiatrija 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,8 0,0 0,0
Pediatrija 100,0 100,0 100,0 100,0 98,7 94,9 96,6 98,6
Ostalo 0,0 0,0 0,0 0,0 1,3 1,3 1,7 1,4
Od 6 do 14 let OMP 9,8 8,6 15,3 13,9 13,8 14,8 19,3 16,8
Psihiatrija 2,0 7,4 3,7 1,2 3,8 19,7 4,7 3,4
Pediatrija 88,0 83,5 80,3 84,3 82,2 65,0 74,6 79,8
Ostalo 0,2 0,5 0,7 0,6 0,2 0,5 1,4 0,0
Od 15 do 19 let OMP 24,9 26,4 22,7 26,3 25,5 24,8 26,8 27,7
Psihiatrija 24,6 21,8 25,5 19,5 22,0 34,9 25,9 28,8
Pediatrija 45,6 47,8 49,2 51,2 48,8 37,3 44,3 41,7
Ostalo 4,9 4,0 2,6 3,0 3,7 3,0 3,0 1,8
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
5.6.6 Trajanje bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih
in vedenjskih motenj
Trajanje bolnišničnih obravnav oz. ležalne dobe, ki je predstavljeno v nadaljevanju, je izračunano
na podlagi datuma začetka bolnišnične obravnave in datuma zaključka bolnišnične obravnave. Iz
tega sledi, da so lahko v posamezno leto vključene bolnišnične obravnave, ki so se pričele že v
prejšnjem letu ali celo mnogo prej. Ker je večina bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in
vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih relativno kratka, hkrati pa niso tako zelo redke niti
bolnišnične obravnave, ki trajajo več tednov ali celo mesecev, je prikaz ležalne dobe s povprečno
vrednostjo lahko varljiv. Zaradi sicer majhnega deleža zelo dolgih bolnišničnih obravnav se
povprečno trajanje bolnišnične obravnave zelo poveča in tako ne odraža več trajanja, ki velja za
večino otrok in mladostnikov. Zaradi tega predstavljamo podatke o trajanju bolnišničnih obravnav
otrok in mladostnikov z mediano, ki ni občutljiva za ekstremne vrednosti.
Trajanje bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov v ustanovah, kjer izvajajo zdravstveno
dejavnost psihiatrije oz. otroške in mladostniške psihiatrije, je z mediano ležalnih dob prikazano
na sliki 30. Na sliki sta prikazani tudi vrednosti 25. in 75. percentila, ki prikazujeta razpon trajanja
bolnišnične obravnave pri polovici vseh bolnišnično obravnavanih (četrtina jih je bila bolnišnično
obravnavanih krajši čas, kot je vrednost 25. percentila, in četrtina dlje, kot je vrednost 75.
percentila). Bolnišnične obravnave so bile nekoliko daljše pri otrocih med 6. in 14. letom starosti,
pri katerih je bilo med letoma 2008 in 2015 povprečje median 26,6 dneva. Najdaljše bolnišnične
obravnave so bile leta 2011 (mediana 51 dni), najkrajše pa leta 2009 (mediana 9 dni). Pri trajanju
obravnav mladostnikov med 15. in 19. letom starosti so bila ta med leti bolj primerljiva kot pri
ostalih dveh starostnih skupinah. Razlika med letoma z najdaljšimi in najkrajšimi bolnišničnimi
obravnavami je bila 10,5 dneva (mediana 24,5 dneva leta 2008 in mediana 14 dni leta 2009).
Povprečje median v obravnavanem obdobju je bilo med mladostniki 19 dni.
101
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 30. Mediana, 25. in 75. percentil ležalne dobe bolnišničnih obravnavah zaradi duševnih in vedenjskih
motenj v psihiatričnih ustanovah po posameznih starostnih skupinah
V zdravstvenih ustanovah, kjer ne izvajajo psihiatrične dejavnosti ali dejavnosti otroške in
mladostniške psihiatrije, je bilo trajanje bolnišnične obravnave zaradi duševne ali vedenjske
motnje krajše kot v ustanovah, kjer izvajajo psihiatrično dejavnost. Trajanje bolnišničnih obravnav
je prikazano na sliki 8. Povprečja median med letoma 2008 in 2015 so bila 1,3 dneva v starosti do
5 let, 5,4 dneva v starosti 6 do 14 let ter 2,3 dneva v starosti 15 do 19 let (slika 31).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 31. Mediana, 25. in 75. percentil ležalne dobe bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj v ustanovah, kjer ne izvajajo
psihiatrične dejavnosti, po posameznih starostnih skupinah
V obravnavanem obdobju so bile najdaljše ležalne dobe zabeležene pri bolnišničnih obravnavah
zaradi motenj iz sklopa shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje (povprečje median 30,7
dneva). Najkrajše ležalne dobe pa so bile pri motnjah iz sklopa neopredeljenih motenj (povprečje
median 2 dneva) ter duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (povprečje
median 1 dan). Povprečje median ležalnih dob bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in
vedenjskih motenj je po sklopih diagnoz predstavljeno na sliki 32.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Lež
aln
a d
ob
a v
dn
evih
Leto
Mediana
25. percentil
75. percentil
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Lež
aln
a d
ob
a v
dn
evih
Leto
Mediana25. percentil75. percentil
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Lež
aln
a d
ob
a v
dn
evih
Leto
Mediana
25. percentil
75. percentil
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Lež
aln
a d
ob
a v
dn
evih
Leto
Mediana
25. percentil
75. percentil
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Lež
aln
a d
ob
a v
dn
evih
Leto
Mediana
25. percentila
75. percentila
6–14 let 15–19 let
6–14 let 15–19 let 0–5 let
102
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 32. Povprečje median s standardnim odklonom ležalnih dob v starostni skupini 0–19 let po sklopih
diagnoz v obdobju 2008–2015
5.7 Razprava
Število bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj se je
med letoma 2008 in 2015 zmanjšalo, predvsem na račun manjšega števila bolnišničnih obravnav
otrok do 5. leta starosti. Bolnišnične obravnave otrok in mladostnikov od 6. do 19. leta starosti pa
so bile v obravnavanih letih enako pogoste oz. so postale celo nekoliko pogostejše. Najpogostejša
je bila bolnišnična obravnava zaradi vedenjskih in čustvenih motenj, ki se začnejo navadno v
otroštvu in adolescenci (F90–F98). Iz omenjenega sklopa so bile posebej pogoste obravnave
zaradi mešanih motenj vedenja in čustvovanja (F92) ter drugih vedenjskih in čustvenih motenj, ki
se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98).
Stopnja bolnišničnih obravnav je bila višja na vzhodu Slovenije. V opazovanem obdobju se je
razlika med vzhodno in zahodno Slovenijo sicer zmanjšala, predvsem na račun zmanjšanja števila
bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov v vzhodni kohezijski regiji. Če kot enoto opazovanja
opredelimo statistične regije, je bila najvišja stopnja bolnišničnih obravnav pri otrocih in
mladostnikih iz pomurske regije in najnižja pri otrocih in mladostnikih iz goriške in primorsko-
notranjske regije. Na podlagi podatkov, ki jih prikazujemo v tej publikaciji, prikazanih razlik med
regijami ni mogoče v celoti pojasniti. Gotovo obstajajo določene razlike v duševnem zdravju otrok
in mladostnikov tudi med regijami, vendar je o njihovem obsegu in posledičnem vplivu na število
bolnišničnih obravnav težko razpravljati, saj tovrstnih podatkov v Sloveniji še nismo začeli
sistematično zbirati (Jeriček Klanšček idr., 2011). Čeprav so bolnišnične kapacitete za psihiatrično
zdravljenje otrok in mladostnikov zagotovljene samo v Ljubljani in Mariboru, se bolnišnične
obravnave, kot je razvidno iz podatkov, izvajajo tudi na drugih oddelkih slovenskih bolnišnic.
Sklepamo lahko torej, da je število bolnišničnih obravnav odvisno tudi od razpoložljivosti in
usposobljenosti strokovnjakov, ki izvajajo bolnišnično zdravljenje otrok v določeni regiji, ter od
zmožnosti zunajbolnišničnih storitev v regiji. Ker v vzhodni kohezijski regiji ni povsod
zagotovljenih zunajbolnišničnih storitev s področja otroške in mladostniške psihiatrije, to prispeva
k nekoliko višji stopnji bolnišničnih obravnav v tej regiji, saj so bolnišnice v takih primerih edini vir
psihiatrične pomoči. Takšen primer je Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo v
Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, ki sprejema otroke in mladostnike tudi z drugih
območij, predvsem z namenom osnovne diagnostike in prve uvedbe zdravljenja. Slednje se v
0 5 10 15 20 25 30 35
Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje
Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi
Vedenjski sindromi
Razpoloženjske [afektivne] motnje
Vedenjske in čustvene motnje
Organske, vključno simptomatske, duševne motnje
Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija)
Nevrotske, stresne in somatoformne motnje
Motnje duševnega (psihološkega) razvoja
Neopredeljena duševna motnja
Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi
103
zahodni kohezijski regiji, kjer je mreža zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije
kadrovsko bolje razvita, opravi že na ambulantni ravni, kar omogoča bolnišničnim oddelkom
osredotočenost na terciarno in kvartarno obravnavo otrok in mladostnikov (primer Službe za
otroško psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani). Razlike v stopnjah bolnišničnih
obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj med regijami so
kompleksen pojav, za obrazložitev katerega bi bila potrebna podrobnejša raziskava, nekaj
odgovorov pa ponuja že analiza javne zdravstvene mreže služb za obravnavo težav in motenj v
duševnem zdravju otrok in mladostnikov, ki jo predstavljamo v poglavju v nadaljevanju.
Bolnišnične obravnave otrok, starih do 5 let, so v opazovanem obdobju z leti postajale redkejše.
Najpogosteje navedena diagnoza kot glavni vzrok bolnišnične obravnave je bila druge vedenjske
in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98). Med tremi
najpogostejšimi diagnozami sta bili še druge razpoloženjske (afektivne) motnje (F38) ter
pervazivne razvojne motnje (F84). Zaradi različnih sistemov strokovne obravnave otrok in
mladostnikov z duševnimi in vedenjskimi motnjami imajo mednarodne primerjave sicer omejeno
vrednost in jih je treba interpretirati z zadržkom, vendar se je podoben trend upadanja pogostosti
bolnišničnih obravnav najmlajših otrok (od 0 do 4 let) med letoma 2008 in 2014 pojavil tudi v
Avstriji, Češki republiki, Latviji, na Finskem in Hrvaškem. V večini preostalih držav se pogostost
bolnišničnih obravnav z leti ne spreminja. Med državami je opaziti tudi velike razlike v stopnji
bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov – na Finskem je bila stopnja bolnišničnih obravnav
leta 2014 osemkrat višja kot v Sloveniji, medtem ko je bila istega leta stopnja bolnišničnih
obravnav v Združenem kraljestvu kar sedemkrat nižja od stopnje v Sloveniji (Eurostat, 2017).
Najpogostejši glavni vzrok bolnišnične obravnave otrok v starosti od 6 do 14 let so bile druge
vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci (F98). Med tremi
najpogostejšimi glavnimi diagnozami so bile tudi hiperkinetične motnje (F90), pri katerih je bila
opazna velika razlika v stopnji bolnišničnih obravnav med spoloma. Fantje so bili obravnavani
povprečno petkrat pogosteje kot dekleta, stopnja bolnišničnih obravnav pa je bila pri fantih leta
2015 več kot štirikrat višja kot leta 2008. Precejšnja razlika med spoloma v nasprotni smeri je bila
opazna tudi pri tretjem najpogostejšem vzroku bolnišnične obravnave – motnjah hranjenja (F50),
kjer so bila dekleta hospitalizirana povprečno šestkrat pogosteje kot fantje. Primerljivih podatkov
za starostno skupino od 6 do 14 let na evropski ravni ni na voljo. Na voljo so mednarodni podatki
za stopnje bolnišničnih obravnav otrok od 10. do 14. leta starosti. Pri tej starostni skupini otrok se
je stopnja bolnišničnih obravnav v Sloveniji v obdobju od leta 2008 do leta 2014 minimalno
povečala. Podobno dinamiko sprememb je mogoče zaslediti na Finskem, Češkem, Danskem in
Nizozemskem. Stopnje bolnišničnih obravnav v tej starostni skupini otrok so se v večji meri
povečale v Nemčiji, Litvi, na Poljskem, Malti in Cipru, znižale pa v Latviji, Avstriji in na Hrvaškem.
Stopnje se med državami precej razlikujejo – med Nemčijo, ki ima eno izmed najvišjih stopenj
bolnišničnih obravnav, in Združenim kraljestvom, ki ima eno izmed najnižjih stopenj bolnišničnih
obravnav, je kar 20-kratna razlika. Stopnja bolnišničnih obravnav pri otrocih, starih od 10 do 14
let, je v Sloveniji sedemkrat večja kot v Združenem kraljestvu in skoraj trikrat nižja kot v Nemčiji
(Eurostat, 2017).
Stopnja bolnišničnih obravnav pri mladostnikih, starih od 15 in 19 let, se je v opazovanem obdobju
nekoliko povečala. Najpogostejša diagnoza bolnišničnih obravnav so bile duševne in vedenjske
motnje zaradi uživanja alkohola (F10), tem sledijo mešane motnje vedenja in čustvovanja (F92)
ter motnje hranjenja (F50). Bolnišnične obravnave zaradi zadnjih dveh naštetih diagnoz so bile
104
mnogo pogostejše pri dekletih. Primerjava z evropskimi državami pokaže, da je stopnja
bolnišničnih obravnav pri mladostnikih v Sloveniji naraščala počasneje kot v večini drugih držav.
Bolnišnične obravnave mladostnikov med 15. in 19. letom starosti so se najbolj povečale na
Poljskem, Malti, v Estoniji in Litvi. Znižale so se na Irskem, Hrvaškem, v Avstriji in Franciji. Tudi
med mladostniki ima Nemčija eno najvišjih stopenj bolnišničnih obravnav, ki je več kot dvakrat
večja od stopnje v Sloveniji, medtem ko je stopnja v Združenem kraljestvu ena najnižjih v Evropi
in je od slovenske skoraj štirikrat nižja (Eurostat, 2017).
Približno tretjina otrok in mladostnikov je bila zaradi duševnih in vedenjskih motenj
hospitalizirana v zdravstvenih ustanovah, kjer opravljajo dejavnost psihiatrije ali otroške in
mladostniške psihiatrije. V najmlajši starostni skupini so bili praktično vsi otroci obravnavani na
pediatričnem oddelku ali oddelku otroške in mladostniške psihiatrije. Podobno velja za otroke od
6. do 14. leta starosti, kjer je bilo na oddelkih za odrasle bolnišnično obravnavanih več kot 5 %
otrok le v letih 2009 (8 %), 2013 (20 %) in 2014 (6 %). Drugačna je slika pri mladostnikih od 15. do
19. leta starosti; v tej skupini je bila v obravnavanem obdobju na oddelkih za odrasle (v glavnem
na psihiatričnih oddelkih) hospitalizirana četrtina mladostnikov z duševnimi in vedenjskimi
motnjami. Redke primerljive analize iz tujine prikazujejo podobna razmerja obravnav otrok in
mladostnikov izven dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije (Hazell et al., 2016; Health
Service Executive (Ireland), n.d.). Otroci in mladostniki, ki so bili bolnišnično obravnavani izven
dejavnosti psihiatrije, so bili najpogosteje bolnišnično obravnavani na pediatričnih oddelkih.
Poglavitni razlog za tovrstno prakso je pomanjkanje prostorskih in kadrovskih kapacitet za
bolnišnično obravnavo otrok in mladostnikov v psihiatričnih bolnišnicah. V Sloveniji je bilo leta
2010 za bolnišnično obravnavno otrok in mladostnikov na voljo samo 46 postelj, za katere je
skrbelo 7,5 otroškega in mladostniškega psihiatra, ki so bili zelo neenakomerno porazdeljeni po
Sloveniji (eden v Mariboru, ostali v Ljubljani). Tako je pogosto, v primeru popolne zasedenosti teh
46 postelj, bolnišnična obravnava otroka ali mladostnika z duševno in vedenjsko motnjo na
pediatričnem oddelku edina možnost. Takšna praksa se izvaja tudi drugje po svetu, kjer se soočajo
z majhnim številom postelj, namenjenih psihiatričnemu zdravljenju otrok in mladostnikov (Hazell
idr., 2016; Royal College of Psychiatrists, 2015). Ni pa to edini razlog, zakaj se nekateri otroci in
mladostniki ne zdravijo v psihiatrični bolnišnici. Pri odločanju o zdravstvenem zavodu, kjer se bo
izvajalo bolnišnično zdravljenje, bi se morala upoštevati tudi oddaljenost od doma – prakse iz
tujine kažejo, da se v želji, da otrok ali mladostnik ne bi bil izločen iz njegovega okolja, lahko tako
zdravljenje izvaja tudi na pediatričnih oddelkih splošnih bolnišnic s sodelovanjem specialistov
otroške in mladostniške psihiatrije, vendar se ta praksa v Sloveniji le redko izvaja. V določenih
primerih, pri katerih je potrebno sodelovanje specialistov različnih strok, je obravnava na
pediatričnih oddelkih lahko tudi bolj ustrezna izbira (npr. motnje hranjenja) (Royal College of
Psychiatrists, 2015). Dodaten dejavnik, ki vpliva na izbiro ustanove, v kateri se izvaja psihiatrično
zdravljenje, je tudi stigmatiziranost duševnih in vedenjskih motenj ter posledično psihiatričnih
ustanov. Ker starši svojega otroka ne želijo označiti kot duševno bolnega, zavračajo bolnišnično
zdravljenje v psihiatričnih ustanovah. Ker obravnava v nepsihiatričnih ustanovah ne nosi bremena
stigme duševne motnje, je zanje pogosto bolj sprejemljiva (Corrigan, Druss in Perlick, 2014;
Remschmidt, 2012). Ker se podatki o napotitvah in odklonitvah rutinsko še ne zbirajo, zgornje
trditve v slovenskem prostoru ni mogoče preveriti. Del bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in
vedenjskih motenj, ki so bile izvedene v zdravstvenih zavodih, kjer ne izvajajo psihiatrične
dejavnosti, je lahko tudi posledica napačnega beleženja glavnega vzroka bolnišnične obravnave.
Stopnje bolnišničnih obravnav izven zdravstvene dejavnosti psihiatrije so se v opazovanem
105
obdobju znižale ali ostale nespremenjene v vseh zdravstvenih ustanovah, ki smo jih zajeli v
obravnavi.
Več kot 75 % bolnišničnih dni zaradi duševnih in vedenjskih motenj so prispevale obravnave
mladostnikov, starejših od 15 let. Bolnišnično zdravljenje zaradi duševnih in vedenjskih motenj je
navadno potrebno pri hudih oblikah motenj oz. pri kompleksnih motnjah, ki zahtevajo tudi
somatsko obravnavo. Ker se pogostost tovrstnih motenj viša s starostjo, je večja pogostost
bolnišničnih obravnav mladostnikov, starejših od 15 let, ki v povezavi z dolgim trajanjem
bolnišničnega zdravljenja prispeva tako obsežen delež bolnišničnih dni, pričakovana. Povprečna
ležalna doba je bila pri otrocih in mladostnikih, ki so se zdravili zaradi duševnih in vedenjskih
motenj v zdravstvenih zavodih, kjer izvajajo dejavnost psihiatrije, zelo dolga. Večina bolnišničnih
obravnav otrok in mladostnikov v psihiatričnih ustanovah je trajala več kot 10 dni. Povprečno
trajanje bolnišnične obravnave pri obravnavi bolezni, ki so razporejene v druga poglavja MKB-10
(na primer bolezni dihal, prebavil, neoplazme itn.), namreč le izjemoma preseže povprečje desetih
dni). Pri navedeni primerjavi je treba upoštevati dejstvo, da se potek duševnih motenj in
psihiatrično zdravljenje v marsikaterem pogledu razlikujeta od zdravljenja ostalih bolezni.
Posledično so ležalne dobe za psihiatrično zdravljenje navadno daljše, primerjava, ki smo jo
predstavili, pa ima omejeno vrednost. Veliko krajše so bile bolnišnične obravnave otrok in
mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj v zdravstvenih zavodih, kjer ne izvajajo
dejavnosti psihiatrije ali otroške in mladostniške psihiatrije. Del razlage je v drugačni strukturi
glavnih diagnoz, zaradi katerih so bili otroci in mladostniki bolnišnično obravnavani – v veliki večini
primerov so bili bolnišnično obravnavani na pediatričnih oddelkih. Glavna diagnoza je v teh
primerih pogosto izhajala iz sklopov diagnoz, zaradi katerih so bile bolnišnične obravnave v
povprečju dolge le nekaj dni. V teh primerih so bile hospitalizacije verjetno potrebne tudi zaradi
težav s telesnim zdravjem, ki so nastale kot posledica duševne motnje. Tovrstne težave bi se sicer
morale po standardih kodiranja beležiti z diagnozo težave, zaradi katere je bila oseba bolnišnično
obravnavana, vendar je glede na dostopne podatke moč sklepati, da so se pogosto beležile z
diagnozo iz poglavja duševnih in vedenjskih motenj. Iz prikazanih podatkov je torej mogoče
sklepati, da so glavnino bolnišničnih obravnav izven psihiatrije predstavljale kratke urgentne
bolnišnične obravnave, medtem ko so na oddelkih, kjer izvajajo psihiatrično dejavnost,
prevladovale daljše elektivne bolnišnične obravnave.
5.8 Zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
pri otrocih in mladostnikih
5.8.1 Število izdanih receptov in poraba zdravil za zdravljenje duševnih
in vedenjskih motenj
Število receptov, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj (zdravila iz
farmakoloških skupin N05A, N05B, N05C, N06A in N06B), pri osebah, mlajših od 20 let, na leto, se
je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečalo za slabih 50 % (slika 33). Porast števila izdanih
receptov je bil približno enak pri obeh spolih.
106
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 33. Število receptov, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj, glede na spol v
starostni skupni 0–19 let, med letoma 2008 in 2015
Na sliki 34 je razviden trend večanja porabe zdravil (poraba je prikazana s številom DDD na 1000
oseb na dan), ki je prisoten pri obeh spolih. V absolutnih številkah je najmanj narasla poraba zdravil
v najmlajši starostni skupini – povečala se je za 0,3 DDD na 1000 oseb na dan. Poraba je najbolj
narasla v starostni skupini 15 do 19 let, v kateri je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008. Opisani
porast porabe zdravil med mladostniki od 15 do 19 let je bil približno enak pri obeh spolih. Razlika
med spoloma v spremembi porabe zdravil je največja v starostni skupini od 6 do 14 let, kjer je bil
porast porabe pri fantih trikrat večji kot pri dekletih.
V obravnavanem obdobju se je povečal tudi delež porabe, ki ga v primerjavi z vsemi zdravili,
izdanimi osebam do 19. leta starosti, predstavljajo zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih
motenj. Leta 2015 je poraba slednjih predstavljala 5,7 % porabe vseh zdravil mladostnikov od 15.
do 19. leta starosti, 4,9 % porabe vseh zdravil otrok od 6. do 14. leta ter 0,3 % porabe vseh zdravil
otrok do 5. leta starosti. Dinamika spreminjanja deleža porabe zdravil je prikazana na sliki 35.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 34. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol, med
letoma 2008 in 2015
0
5000
10000
15000
20000
25000
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Šte
vilo
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
107
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 35. Delež porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
5.8.2 Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
po statističnih regijah
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih je od leta
2008 do leta 2015 naraščala v obeh kohezijskih regijah. Nekoliko počasneje je naraščala v zahodni
kohezijski regiji, v katero uvrščamo goriško, gorenjsko, osrednjeslovensko in obalno-kraško
regijo. V letih 2009 in 2010 je bila tako poraba zdravil v zahodni Sloveniji večja kot v vzhodni, od
leta 2011 pa se več zdravil predpiše otrokom in mladostnikom iz vzhodne kohezijske regije. Razlika
med vzhodom in zahodom se je od leta 2011 povečevala in je bila leta 2015 največja – 0,6 DDD na
1000 oseb na dan (slika 36).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 36. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj v starostni
skupini 0–19 let v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, med letoma 2008 in 2015
Pregled porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po statističnih regijah v
Sloveniji pokaže precejšnje razlike med posameznimi regijami. V jugovzhodni Sloveniji, statistični
regiji z največjo porabo zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj (6,6 DDD na 1000
oseb), je bila poraba v opazovanem obdobju v povprečju dvakrat večja kot v savinjski regiji, ki je
regija z najmanjšo porabo teh zdravil (3,5 DDD na 1000 oseb) (slika 37).
0123456789
10
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0123456789
10
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0123456789
10
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
%
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
3,50
4,00
4,50
5,00
5,50
6,00
6,50
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
DD
D n
a 10
00
ose
b n
a d
an
Leto
Zahodna regija
Vzhodna regija
Skupaj
Fantje Dekleta Skupaj
108
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 37. Povprečno število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
po statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015
5.8.3 Število izdanih receptov in poraba zdravil za zdravljenje duševnih
in vedenjskih motenj po farmakoloških skupinah
Od posameznih farmakoloških skupin se je največ receptov izdalo za zdravila iz skupine
psihostimulansov (v nadaljevanju psihostimulansi) (N06B). Psihostimulansi predstavljajo tretjino
vseh receptov za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj, predpisanih osebam, mlajšim od 20
let. Število izdanih receptov se je sicer povečalo pri vseh farmakoloških skupinah zdravil (slika 38).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 38. Število receptov na 1000 oseb, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj, v
starostni skupini 0–19 let po farmakoloških skupinah, med letoma 2008 in 2015
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki
Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi
Antidepresivi
Psihostimulansi
4,63
4,63 – 4,91
4,92 – 5,49
5,50
109
Nekoliko drugačno sliko dobimo, če prikažemo podatke o zdravilih, izdanih za zdravljenje
duševnih in vedenjskih motenj v stopnji DDD na 1000 oseb na dan. Tudi po takšnem prikazu se je
poraba zdravil v obravnavanem obdobju povečala – leta 2015 je bila za slabih 40 % večja kot leta
2008. Iz prikaza po posameznih farmakoloških skupinah je razvidno, da sta za večanje porabe
zdravil za zdravljenje dušenih in vedenjskih motenj pri otrocih in mladostnikih odgovorni
predvsem farmakološki skupini N06A – antidepresivi (v nadaljevanju antidepresivi) in
psihostimulansi. Poraba antidepresivov se je od leta 2008 do leta 2015 povečala za dobrih 43 %,
medtem ko se je poraba psihostimulansov povečala za dobrih 87 %. Poraba zdravil iz preostalih
skupin je bila skozi leta približno enaka oz. se je zmanjševala (slika 39).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 39. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj,
v starostni skupini 0–19 let po farmakoloških skupinah, med letoma 2008 in 2015
5.8.4 Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj po spolu
in starosti
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj otrok do 5. leta starosti
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je v tej starostni skupini najbolj porasla poraba anksiolitikov
– na koncu opazovanega obdobja je bila približno trikrat večja kot na začetku. Ob tem je treba
upoštevati, da iz uporabljenih podatkov ne moremo razbrati stanj, zaradi katerih so bila zdravila
predpisana oz. uporabljena. Del izdanih anksiolitikov je bil gotovo namenjen zdravljenju
vročinskih krčev, ki so najpogostejši ravno pri otrocih do 5. leta starosti, ter epileptičnih napadov.
Poleg anksiolitikov je pri otrocih do 5. leta starosti opaziti porast porabe hipnotikov in sedativov
(N05C ) (v nadaljevanju hipnotiki in sedativi) ter, posebej pri dekletih, psihostimulansov. Ker se do
6. leta starosti po strokovnih smernicah zdravljenje duševnih motenj z zdravili ne priporoča, je
večina porabljenih zdravil, ki jih prikazujemo, verjetno namenjena za zdravljenje somatskih težav
in bolezni (slika 40).
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki
Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi
Antidepresivi
Psihostimulansi
110
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 40. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–5 let glede
na spol in farmakološko skupino, med letoma 2008 in 2015
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjs kih motenj otrok od 6. do 14. leta starosti
Glavnino porabe (59 %) zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri otrocih od 6. do
14. leta starosti predstavljajo psihostimulansi. Poraba teh se je pri fantih v obravnavanem obdobju
povečala za več kot dvakrat. Pri dekletih je mogoče poleg porasta porabe psihostimulansov
opaziti tudi porast porabe antidepresivov (slika 41). Poraba antidepresivov se je pri dekletih leta
2013 povečala za približno 70 %, od takrat pa se ni veliko spreminjala.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 41. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 6–14 let glede
na spol in farmakološko skupino, med letoma 2008 in 2015
0,00
0,05
0,10
0,15
0,20
0,25
0,30
0,35
0,40
0,45
0,502
00
8
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0,00
0,05
0,10
0,15
0,20
0,25
0,30
0,35
0,40
0,45
0,50
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0,00
0,05
0,10
0,15
0,20
0,25
0,30
0,35
0,40
0,45
0,50
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0
1
2
3
4
5
6
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0
1
2
3
4
5
6
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0
1
2
3
4
5
6
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
Fantje Dekleta Skupaj
Fantje Dekleta Skupaj
111
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj otrok od 15. do 19. leta starosti
Antidepresivi (N06A) so predstavljali več kot polovico celotne porabe zdravil pri mladostnikih od
15. do 19. leta starosti, pri dekletih celo več kot 85 % porabe vseh zdravil, namenjenih zdravljenju
duševnih in vedenjskih motenj. Od leta 2008 do leta 2015 se je poraba antidepresivov povečala za
70 % pri dekletih in za 88 % pri fantih. Poleg porasta porabe antidepresivov je opazen tudi porast
porabe psihostimulansov pri fantih – ta se je v obravnavanem obdobju povečala za kar sedemkrat
(slika 42).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 42. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj v starostni
skupini 15–19 let glede na spol in farmakološko skupino, med letoma 2008 in 2015
5.9 Razprava
Od leta 2008 do leta 2015 se je število receptov za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih
motenj pri osebah, mlajših od 20 let, povečalo za slabih 50 %. V opazovanem obdobju je bilo
največ receptov izdanih za psihostimulanse. Število izdanih receptov se je do leta 2015 povečalo
pri vseh farmakoloških skupinah zdravil (N06B – psihostimulansi, N06A – antidepresivi, N05A –
antipsihotiki, N05B – anksiolitiki, N05C – hipnotiki in sedativi). Pri interpretaciji podatkov o izdaji
zdravil je treba upoštevati, da informacije o indikacijah za zdravljenje niso dostopne. Posledično
obstaja možnost, da je bil del zdravil iz obravnavanih farmakoloških skupin izdan za zdravljenje
stanj, ki se ne uvrščajo med duševne in vedenjske motnje (npr. anksiolitik za zdravljenje vročinskih
krčev).
Primerjava porabe zdravil po DDD na 1000 oseb na dan pokaže, da se je poraba zdravil pri otrocih
in mladostnikih od leta 2008 do leta 2015 povečala za slabih 40 %. Za povečanje porabe so
odgovorni predvsem antidepresivi in psihostimulansi. Nekoliko je do leta 2011 naraščala tudi
poraba antipsihotikov, ki pa je po tem letu postopoma začela upadati. Poraba anksiolitikov se ni
spreminjala, poraba hipnotikov in sedativov pa se je do leta 2015 celo nekoliko zmanjšala.
Podobne spremembe v porabi zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj opažajo tudi v
drugih evropskih državah (Bachmann idr., 2016; Hartz, Skurtveit, Steffenak, Karlstad in Handal,
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
Antipsihotiki Anksiolitiki
Hipnotiki in sedativi Antidepresivi
Psihostimulansi
Fantje Dekleta Skupaj
112
2016). Razlika je prisotna le v porabi antipsihotikov, ki v Sloveniji od leta 2011 upada, medtem ko
v nekaterih evropskih državah poročajo o povečanju porabe (Hartz idr., 2016; Olfson, Blanco,
Wang, Laje in Correll, 2014; Steinhausen in Bisgaard, 2014).
Pri osebah, mlajših od 20 let, se je poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
večala v obeh kohezijskih regijah. Na začetku opazovanega obdobja je bila poraba višja na zahodu
Slovenije, od leta 2011 pa je bila višja na vzhodu. Razlago povečane porabe zdravil pri otrocih in
mladostnikih z vzhoda Slovenije je mogoče iskati v manjšem številu otroških in mladostniških
psihiatrov, ki v tej regiji delujejo na zunajbolnišnični ravni. Ker so nekatera območja celo brez
otroškega in mladostniškega psihiatra, se strokovna pomoč pogosto poišče prepozno, ko je
klinična slika motnje že napredovala do stopnje, ko je uvedba zdravil nujna. Prav tako je uvedba
zdravil v regijah, kjer je dostopnost strokovne pomoči nizka, pogosto edina preostala oblika
pomoči. Po posameznih statističnih regijah je bila poraba zdravil najvišja v jugovzhodni Sloveniji,
kjer je bila dvakrat večja kot v savinjski regiji, ki je regija z najmanjšo porabo zdravil.
Pregled porabe zdravil po starostnih skupinah pokaže, da so v treh starostnih skupinah na prvem
mestu tri različne skupine zdravil. Med najmlajšimi je tako najvišja poraba anksiolitikov.
Natančnejši vpogled v izdana zdravila pokaže, da so bila to v veliki večini zdravila, ki so bila izdana
za zdravljenje vročinskih krčev oz. epilepsije. Med otroki od 6. do 14. leta starosti so bili
najpogosteje predpisani psihostimulansi, poraba katerih je v opazovanih letih zelo narasla. To je
mogoče pripisati predvsem povečanju števila predpisanih zdravil fantom, kar je skladno z
raziskavami o pojavnosti motenj pozornosti in porabi psihostimulansov (Polanczyk, Willcutt,
Salum, Kieling in Rohde, 2014; Zoëga idr., 2011). Večanje porabe psihostimulansov je bilo mogoče
opaziti tudi pri dekletih, ki jim je bilo sicer izdanih petkrat manj psihostimulansov kot fantom. V
primerjavi s fanti so dekleta pogosteje nepozorna kot pa hiperaktivna ali impulzivna. Slednje vodi
do slabše prepoznave motenj pri dekletih in tudi manj izdanih zdravil (Hartz idr., 2016). Povečanje
porabe psihostimulansov lahko pripišemo tudi večji ozaveščenosti družbe o motnjah pozornosti
in spremembam klinične prakse. Med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bilo izdanih največ
antidepresivov, katerih poraba se je od leta 2008 do leta 2015 povečala za več kot 75 %. Poraba
antidepresivov je bila povprečno za 88 % večja pri dekletih. Opisani porast porabe antidepresivov
je skladen z dinamiko sprememb števila obravnav na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kot
možen razlog se navajajo predvsem večja pojavnost duševnih motenj, zaradi katerih otroci in
mladostniki prejmejo antidepresive, ter sprememba klinične prakse. V najstarejši starostni skupini
se je pomembno povečala tudi poraba psihostimulansov, kar lahko pripišemo predvsem
povečanju porabe pri fantih.
Vzrokov povečane porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj na podlagi
podatkov, s katerimi smo razpolagali v tej analizi, v celoti ni mogoče določiti. V obdobju od leta
2008 do leta 2015 se pogostost motenj, ki se zdravijo z obravnavanimi zdravili, ni spremenila v
tolikšni meri, da bi pojasnila povečano porabo. Možni vzroki so večja sprejemljivost uporabe
psihotropnih zdravil med otroki in mladostniki, izboljšano prepoznavanje duševnih in vedenjskih
motenj pri otrocih in mladostnikih, slaba dostopnost do nefarmakoloških oblik zdravljenja,
zahteva (staršev) po hitrejših načinih zdravljenja ter časovna in kadrovska omejenost izvajalcev
zdravstvene dejavnosti (Harrison, Cluxton-Keller in Gross, 2012). Za določitev dejavnikov, ki so
botrovali porastu porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj v Sloveniji, bi bile
potrebne dodatne raziskave.
113
5.10 Zaključek
Analize podatkov zunajbolnišnične in bolnišnične statistike ter izdaje zdravil nam v povezavi s
podatki iz zbirke izvajalcev zdravstvenega varstva omogočajo predvsem vpogled v delo in
ugotovitve, ki jih zdravniki zabeležijo pri obiskih ter bolnišničnih obravnavah otrok in
mladostnikov. Sami načini zbiranja omenjenih podatkov v treh podatkovnih zbirkah ter poročanja
o njih se med sabo razlikujejo in ne omogočajo primerjav, prav tako na njihovi osnovi ne moremo
sklepati o razširjenosti posameznih motenj med otroki in mladostniki. Do ocen prevalence in
incidence duševnih motenj lahko pridemo s pomočjo usmerjenih raziskav, tako domačih kot tujih,
ter s spremenjenim načinom beleženja in zbiranja podatkov.
Glavne vzporednice med rezultati analize vseh treh podatkovnih zbirk za prikazovano obdobje so
povečevanje števila obiskov otrok in mladostnikov zaradi težav duševnega zdravja tako na
primarni kot na sekundarni ravni zdravstvenega varstva, povečano število izdanih receptov za
zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter znižanje stopnje bolnišničnih obravnav. Sklepamo
lahko, da se je, gledano na ravni celotne Slovenije, število bolnišničnih obravnav znižalo zaradi
zgodnejše in boljše obravnave otrok in mladostnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu.
Seveda pa se lahko vprašamo tudi, ali kapacitete, še zlasti v dejavnosti psihiatrija v bolnišnični
dejavnosti ali otroška in mladostniška psihiatrija, ustrezajo dejanskim potrebam po bolnišnični
obravnavi. Razlike v stopnji obiskov na primarni in sekundarni ravni ter v stopnji bolnišničnih
obravnav med posameznimi regijami odsevajo verjetno bolj kadrovske in organizacijske
zmožnosti v posameznih regijah ter večjo ali manjšo ozaveščenost prebivalstva, stigmatiziranost
duševnih in vedenjskih motenj, pa tudi kulturne in druge značilnosti posameznih regij kakor pa
dejanske razlike v težavah duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
5.11 Predlogi ukrepov
Podatki rutinske zdravstvene statistike, prikazani v poglavju negativno duševno zdravje,
prikazujejo stanje obravnav v sistemu zdravstvenega varstva od leta 2008 do leta 2015. Ker so
posamezne duševne motnje otrok in mladostnikov ter mreža zdravstvene službe, ki je namenjena
obravnavi otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju, obravnavane v ločenih poglavjih,
se pri navajanju ukrepov v nadaljevanju osredotočamo predvsem na ukrepe za izboljšanje
uporabnosti rutinsko zbranih podatkov. Glavnina ukrepov priporoča širitev nabora in izboljšanje
kakovosti podatkov, ki se trenutno zbirajo v že obstoječih zbirkah podatkov. Nekaterih ukrepov ni
mogoče izvesti samo s spremembo nabora podatkov v trenutnih zbirkah, temveč bi bilo treba
uvesti tudi nove načine zbiranja podatkov. Poleg sprememb nabora oz. načinov zbiranja podatkov
v trenutnih zbirkah podatkov je za uresničitev predlaganih ukrepov potrebna sprememba
področne zakonodaje.
Zunajbolnišnične in bolnišnične obravnave
Podatki o zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnavah so pomemben vir informacij za
spremljanje, načrtovanje, vodenje in razvijanje zdravstvene dejavnosti ter za ocenjevanje
zdravstvenega stanja prebivalstva. Ukrepi v nadaljevanju so namenjeni širitvi nabora podatkov,
na podlagi katerih je mogoče izvajati naštete javnozdravstvene dejavnosti, in niso omejeni zgolj
na podatkovne zbirke Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva, Evidenca o boleznih in stanjih,
ugotovljenih v specialistični ambulantni dejavnosti, in Evidenca bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v
bolnišnici.
114
Predlagani ukrepi za področje zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah na ravni posameznika bi omogočilo vpogled
v število oseb, ki so prejele zdravstveno storitev v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu. Po
trenutni metodologiji zbiranja podatkov v zbirkah Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva
in Evidenca o boleznih in stanjih, ugotovljenih v specialistični ambulantni dejavnosti, se namreč
zbirajo podatki o obiskih, ki so združeni v skupine (starostne skupine, spol ipd.).
Vodenje vseh podatkovnih zbirk na ravni posameznika z osebnim označevalcem, ki bi omogočal
povezovanje vseh relevantnih podatkovnih zbirk (tako iz zdravstva kot izven njega).
Poenotenje poročanja za potrebe zdravstvene statistike in zdravstvene zavarovalnice bi olajšalo
delo izvajalcem in posredno povečalo kakovost podatkov.
Izvajalec naj bi imel možnost prikaza statistike obiskov in zabeleženih ugotovitev za svojo
ambulanto oziroma svoje paciente (na ravni posameznika), kar bi posredno vplivalo na kakovost
beleženja podatkov.
Zbiranje podatkov o odklonitvah bolnišnične obravnave bi ponudilo uvid v odločitve o
bolnišničnem zdravljenju, ki jih sprejemajo starši otrok ali mladostniki. Če bi izvajalec
zdravstvene dejavnosti odklonil bolnišnično obravnavo na oddelku za otroško in mladostniško
psihiatrijo, pa bi lahko pridobili tudi podatek o številu otrok in mladostnikov, ki niso prejeli
ustrezne zdravstvene obravnave zaradi razlogov, ki izhajajo iz dejavnosti izvajalca
(neprimernost napotitve, zasedenost postelj idr.).
Zbiranje podatkov o napotitvah na bolnišnično obravnavo bi omogočilo spremljanje števila
otrok in mladostnikov, ki so bili napoteni na bolnišnično zdravljenje zaradi duševnih motenj. Na
podlagi primerjave podatkov o napotitvah na bolnišnične obravnave, o odklonitvah bolnišničnih
obravnav in o izvedenih bolnišničnih obravnavah bi pridobili informacije o ustreznosti napotitev
s strani zdravnikov napotovalcev oz. o poteku triažnega postopka za sprejem v bolnišnično
obravnavo ter o odnosu do bolnišničnega zdravljenja, ki ga imajo mladostniki oz. starši otrok in
mladostnikov.
Zbiranje podatkov o prisilnih bolnišničnih obravnavah bi omogočilo osnovno epidemiološko
spremljanje tovrstnih dogodkov, ki pa zaenkrat v praksi ni izvedljivo.
Zbiranje podatkov o neprekinjenosti obravnave (s povezovanjem z drugimi ustreznimi
podatkovnimi zbirkami, ki niso nujno omejene na zdravstveni sistem) zagotavlja informacije o
kakovosti zdravljenja otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami. Neprekinjenost obravnave
je namreč izrednega pomena tako s strokovnega kot tudi z etičnega vidika zdravljenja duševnih
motenj.
Predlagani ukrepi za preprečevanje duševnih težav in motenj
Ozaveščanje javnosti o najpogostejših duševnih motnjah in njihovih znakih.
Razvijanje programov za destigmatizacijo duševnih težav.
Krepitev varovalnih dejavnikov in zmanjševanje dejavnikov tveganja za nastanek duševnih
motenj in težav (npr. motenj hranjenja, hiperkinetične motnje pri otrocih in mladostnikih).
Zagotovitev dostopa do ustrezne in hitre zdravniške pomoči, svetovanja in terapevtskega
zdravljenja, ki mora poleg psihofarmakološke obravnave nujno vključevati tudi psihološko oz.
psihoterapevtsko pomoč, vsem otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem.
115
Uvedba novih oblik pomoči, programov v lokalnih skupnostih za otroke in mladostnike z
duševnimi težavami in njihove starše po vzoru primerov dobrih praks iz tujine.
Spodbujanje zgodnjega prepoznavanja simptomov duševnih motenj (npr. depresije in
anksioznosti, motenj hranjenja, hiperkinetične motnje) v otroštvu in mladostništvu, pa tudi
zgodnje prepoznavanje posameznikov z visokim tveganjem za razvoj teh duševnih težav s
pomočjo presejalnih programov.
Vključevanje preventivnih programov v vzgojno-izobraževalne sisteme. Poleg nudenja
organizirane psihološke pomoči posameznikom, ki jih pestijo duševne težave, naj vzgojno-
izobraževalne institucije ozaveščajo mlade o simptomih duševnih motenj, dejavnikih tveganja
za njihov razvoj in zdravem življenjskem slogu.
Tveganje za razvoj različnih duševnih težav se razlikuje po spolu in starosti. Te razlike med
spoloma je treba upoštevati tako pri prepoznavanju simptomatike kot tudi pri razvoju
intervencij in preventivnih programov. Poleg tega je treba za različno stare otroke oz.
mladostnike pripraviti različne programe, prilagojene starosti in razvoju.
Izobraževanje za odrasle, ki prihajajo v stik z otroki in mladostniki, predvsem starše, vzgojitelje
in učitelje, glede prepoznavanja duševnih motenj in težav, kako naj nudijo oporo mladim, kje
lahko poiščejo dodatne informacije in kam se lahko obrnejo po pomoč.
Izobraževanje za zdravnike primarne ravni zdravstvenega varstva (šolski zdravniki, pediatri,
splošni/družinski zdravniki, ginekologi …) o prepoznavanju glavnih motenj pri otrocih in
mladostnikih (npr. motnje hranjenja).
Zdravila
Evidenca porabe zdravil, izdanih na recept, je podatkovna zbirka, ki je osnovni vir podatkov o
porabi zdravil v Sloveniji. Ker je namen zbiranja podatkov o ambulantni porabi zdravil v osnovi
administrativen, so ukrepi namenjeni predvsem širjenju nabora (kliničnih) podatkov, ki se zbirajo
za namene javnozdravstvenega spremljanja in niso omejeni zgolj na podatkovno zbirko
ambulantne porabe zdravil.
Predlagani ukrepi
Zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju, zaradi katerega je bilo predpisano zdravilo, bi
omogočilo spremljanje porabe zdravil pri osebah, ki so jim bila ta predpisana za zdravljenje
določene duševne motnje.
Zbiranje podatkov o dogovorjenem režimu uporabe zdravila bi omogočilo spremljanje
sodelovanja pri zdravljenju z zdravili, predpisanimi zaradi zdravljenja duševne motnje.
Zbiranje podatkov o predpisanih zdravilih, ki jih bolnik ni prevzel, bi omogočilo spremljanje
primarnega nesodelovanja pri zdravljenju z zdravili, predpisanimi zaradi zdravljenja duševne
motnje.
116
5.12 Literatura
Bachmann, C. J., Aagaard, L., Burcu, M., Glaeske, G., Kalverdijk, L. J., Petersen, I. ... Hoffmann, F. (2016).
Trends and patterns of antidepressant use in children and adolescents from five western countries,
2005–2012. European Neuropsychopharmacology, 26(3), 411–419.
Corrigan, P. W., Druss, B. G., in Perlick, D. A. (2014). The impact of mental illness stigma on seeking and
participating in mental health care. Psychological Science in the Public Interest, 15(2), 37–70.
Eurostat. (2017). Health care. Pridobljeno s http://ec.europa.eu/eurostat/web/health/health-care.
Gandhi, S., Chiu, M., Lam, K., Cairney, J. C., Guttmann, A., in Kurdyak, P. (2016). Mental health service use
among children and youth in Ontario: population-based trends over time. The Canadian Journal of
Psychiatry, 61(2), 119–124.
Graham, P. (2006). Forty Years On: The Development of Child psychiatry, 1965-2005 - Past Experience and
Future Trends. V: Zbornik predavanj: prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in
mladostnikih. Dolgotrajni kašelj pri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na
primarni zdravstveni ravni. XVI. srečanje pediatrov v Mariboru, Maribor, 2006 (str. 25–32). Maribor:
Splošna bolnišnica.
Gregorič Krumperščak, H. (2006). Prepoznava in obravnava psihotičnih motenj v otroštvu in mladostništvu.
V: Zbornik predavanj: prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.
Dolgotrajni kašelj pri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni
ravni. XVI. srečanje pediatrov v Mariboru, Maribor, 2006 (str. 41–46). Maribor: Splošna bolnišnica.
Gregorič Krumperščak, H. (2012). Med depresijo, adolescenčno krizo, samopoškodovalnim in samomorilnim
vedenjem. V: Zbornik predavanj: tuberkuloza otrok – čas za nove smernice. Samopoškodovalno
vedenje in depresija pri otrocih in mladostnikih. XXII. srečanje pediatrov v Mariboru, Maribor, 2012 (str.
91–96). Maribor: Univerzitetni klinični center.
Hafner, A. (2011). Epidemiologija. V: A. Hafner (ur.), Razumeti motnje hranjenja (str. 23–28). Kranj: Zavod za
zdravstveno varstvo Kranj.
Harrison, J. N., Cluxton-Keller, F., in Gross, D. (2012). Antipsychotic medication prescribing trends in children
and adolescents. Journal of Pediatric Health Care, 26(2), 139–145.
Hartz, I., Skurtveit, S., Steffenak, A. K. M., Karlstad, Ø., in Handal, M. (2016). Psychotropic drug use among 0–17
year olds during 2004–2014: a nationwide prescription database study. BMC psychiatry, 16(1), 12–22.
Hazell, P., Sprague, T., in Sharpe, J. (2016). Psychiatric hospital treatment of children and adolescents in New
South Wales, Australia: 12-year trends. British Journal of Psychiatry Open, 2(1), 1–5.
Health Service Executive. (2017). Fourth Annual Child and Adolescent Mental Health Service Report 2011–2012.
Ireland: Health Service Executive. Pridobljeno s
http://www.drugsandalcohol.ie/18890/1/camhs20112012annualreport.pdf.
Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M., in Roškar, S. (2009). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/dusevno_zdravje_publikacija.pdf.
Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Koprivnikar, H., Pucelj, V., Bajt, M., in Zupanič, T. (2011). Neenakosti v zdravju
in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije.
Knopf, D., Park, M. J., in Mulye, T. P. (2008). The mental health of adolescents: A national profile, 2008. San
Francisco: National Adolescent Health Information Center.
117
Kores Plesničar, B. (2006). Uporaba psihofarmakov pri otrocih in mladostnikih. V: Zbornik predavanj:
prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašelj pri otrocih.
Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni ravni. XVI. srečanje pediatrov
v Mariboru, Maribor, 2006 (str. 67–77). Maribor: Splošna bolnišnica.
Mrevlje, G., Kogovšek, B., in Ovsenik, N. (1987). Duševne motnje v otroštvu in adolescenci in proces
zdravstvene nege. Obzornik zdravstvene nege, 21, 175–202.
Olfson, M., Blanco, C., Wang, S., Laje, G., in Correll, C. U. (2014). National trends in the mental health care
of children, adolescents, and adults by office-based physicians. JAMA psychiatry, 71(1), 81–90.
Olfson, M., Druss, B. G., in Marcus, S. C. (2015). Trends in mental health care among children and
adolescents. New England Journal of Medicine, 372(21), 2029–2038.
Polanczyk, G. V., Willcutt, E. G., Salum, G. A., Kieling, C., in Rohde, L. A. (2014). ADHD prevalence estimates
across three decades: an updated systematic review and meta-regression analysis. International
journal of epidemiology, 43(2), 434–442.
Potočnik Dajčman, N. (2006). Prepoznava motenj vedenja, impulzov in hiperkinetične motnje. V: Zbornik
predavanj: prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašelj
pri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni ravni. XVI. srečanje
pediatrov v Mariboru, Maribor, 2006 (str. 47–53). Maribor: Splošna bolnišnica.
Remschmidt, H. (2012). Understanding depression in Children and adolescents. V: Zbornik predavanj:
tuberkuloza otrok – čas za nove smernice. Samopoškodovalno vedenje in depresija pri otrocih in
mladostnikih. XXII. srečanje pediatrov v Mariboru. Zbornik predavanj, Maribor, 2012 (str. 87–89).
Maribor: Univerzitetni klinični center.
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2011–2016 /ReNPDZ/ (2011). Pridobljeno s
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2011/resoluc_dusevno_z
dravje/Resolucija_dusevno_zdravje_060411.pdf.
Royal College of Psychiatrists. (2015). Survey of In-patient Admissions for Children and Young People with
Mental Health Problems. UK: The Royal College of Psychiatrists. Pridobljeno s
https://www.rcpsych.ac.uk/pdf/FR%20CAP%2001%20for%20website.pdf.
Schmidt, I., in Vidmar, J. (2006). Prepoznava in obravnava stresnih in somatoformnih motenj. V: Zbornik
predavanj: prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašelj
pri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni ravni. XVI. srečanje
pediatrov v Mariboru, Maribor, 2006 (str. 55–65). Maribor: Splošna bolnišnica.
Steinhausen, H. C., in Bisgaard, C. (2014). Nationwide time trends in dispensed prescriptions of psychotropic
medication for children and adolescents in Denmark. Acta Psychiatrica Scandinavica, 129(3), 221–231.
WHO Collaborating Centre for Drug Statistics Methodology. (2015). Guidelines for ATC classification and
DDD assignment 2015. Pridobljeno s
https://www.whocc.no/filearchive/publications/2017_guidelines_web.pdf.
Zwaanswijk, M., van Dijk, C. E., in Verheij, R. A. (2011). Child and adolescent mental health care in Dutch
general practice: time trend analyses. BMC family practice, 12(1), 133–144.
Problem pa je da se nemorem
vec sprijazniti z sabo sama sebi se
zdim grda. Res je da bi morala
spostovati to kaj mi je dala narava
ampak nemorem .Ko gledam druge
punce sem prav ljubusumna ker
imajo to kar jas nimam. Za nekaj
casa se sama z sabo sprijaznim,sem
srecna ampak ces nekaj casa se mi
vse vrne in zelim v ogledalu videti
nekoga drugega samo sebe ne. Zelela
bi si pogovoriti z nekom ki me nebi
obsojal glede tega ampak me samo
poslusal.
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
119
6. Javna zdravstvena mreža služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov
6.1 Glavne ugotovitve
Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da obstoječa javnozdravstvena mreža ni skladna z
dejanskimi potrebami otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja.
Razporeditev razvojnih ambulant je v Sloveniji glede na statistične regije zelo neenakomerna.
Poleg tega so velike razlike med regijami tudi v delu, ki ga razvojne ambulante opravijo.
Dispanzerji za duševno zdravje so v Sloveniji, gledano po statističnih regijah, neenakomerno
razporejeni, vendar se v regijah z manjšim številom timov obseg dela ni povečal preko
predvidenega plana.
Iz dostopnih podatkov ni mogoče ugotoviti dejanske sestave timov v razvojnih ambulantah in
dispanzerjih za duševno zdravje.
Zunajbolnišnična dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije se izvaja v večjem obsegu, kot je
planirano, kar verjetno pomeni, da so potrebe večje od predvidenih.
Glede na število prvih in vseh obiskov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije so med
regijami velike razlike. Izstopa podravska regija z 2,6-krat večjim številom obiskov, kot je
povprečje v Sloveniji.
Dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije je v Sloveniji zelo neenakomerno razporejena,
enako velja za kadre. Koroška, posavska in primorsko-notranjska regija nimajo planiranega
programa v tej dejavnosti.
Pri analizi podatkov se je pokazalo, da sta kakovost in popolnost podatkov pomanjkljivi.
6.2 Uvod
Javne službe, ki skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov, so temelj družbene skrbi za
duševno zdravje in obsegajo dejavnosti, programe in storitve v zdravstvenem, socialnem in
šolskem sektorju s področja promocije duševnega zdravja, preventive duševnih težav in motenj,
zdravljenja in rehabilitacije. Čeprav je multidisciplinarno in medinstitucionalno timsko
sodelovanje služb zdravstvenega in socialnega varstva ter šolstva ključno za učinkovito
javnozdravstveno delovanje in celostno obravnavo, se bomo v nadaljevanju usmerili predvsem v
javnozdravstveno mrežo služb za obravnavo težav in motenj v duševnem zdravju otrok in
mladostnikov. Največ podatkov je na voljo za dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije
oziroma psihiatrije, zato smo se v analizi omejili predvsem na to področje. Pomanjkljivosti in
prednosti sodelovanja zdravstvenih, socialnih in šolskih služb v skrbi za dobro duševno zdravje je
namreč podrobno analiziral poseben raziskovalni projekt, ki ga je financirala Agencija RS za
raziskovalno dejavnost, in je potekal od 1. 3. 2016 do 28. 2. 2017.
Dobra organiziranost, hitra in enakomerna dostopnost ter kakovost javnozdravstvenih služb na
področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov lahko odločilno pripomorejo k zmanjševanju
in/ali preprečevanju duševnih motenj ter k hitrejšemu zdravljenju in zmanjševanju bremena
120
duševnih motenj. Analize so pokazale, da se obstoječe službe za duševno zdravje otrok in
mladostnikov v državah EU vse bolj usmerjajo v zunajbolnišnično obravnavo, dnevno bolnišnično
obravnavo in komplementarne službe v skupnosti ter visoko specializirane službe za posamezne
motnje (EC, 2008; Remschmidt in Belfer, 2005; WHO, 2005, 2008, 2015). V Sloveniji še vedno
prevladujejo institucionalne oblike oskrbe, medtem ko so službe v skupnosti pomanjkljive oz.
slabo razvite (CRP, 2017; Drobnič Radobuljac, 2016). Zato tudi Resolucija o nacionalnem planu
zdravstvenega varstva 2016 do 2025 (ReNPZV, 2016) posebno pozornost namenja prehodu od
različnih oblik institucionalne oskrbe do storitev v skupnosti ter boljšo povezanost med
zdravstvom in socialnim varstvom, šolstvom in nevladnimi organizacijami.
Mreža javne zdravstvene službe je v Sloveniji sestavljena iz služb na primarni ravni, in sicer iz
ambulant za zdravstveno varstvo otrok in mladine (razvojnih ambulant, dispanzerjev za duševno
zdravje, pediatričnih ambulant oz. ambulant splošne in družinske medicine), na sekundarni (in
terciarni) ravni pa obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezenskih stanj in izvajanje
ambulantne rehabilitacije, ki jo opravljajo specialistične (otroške in mladostniške) psihiatrične,
kliničnopsihološke ambulante, psihiatrične bolnišnice ter Svetovalni center za otroke,
mladostnike in starše v Ljubljani (Jeriček Klanšček, Zorko, Bajt in Roškar, 2009). Javne zdravstvene
službe so formalno dostopne vsem prebivalcem Slovenije, vendar dosedanje analize kažejo
neenakomerno razporeditev izvajalcev in zdravstvenih delavcev po regijah. Predlog Resolucije o
nacionalnem programu duševnega zdravja 2014–2018 (ReNPDZ, 2014), ki žal še vedno ni bil
sprejet, posebej izpostavlja pomanjkljivo dostopnost služb za otroško in mladostniško psihiatrijo
in specialistov klinične psihologije.
6.3 Namen
Namen prispevka je na podlagi dostopnih podatkov prikazati stanje in razporejenost
javnozdravstvenih služb za obravnavo težav in motenj na področju duševnega zdravja otrok in
mladostnikov ter nekatere spremembe v preteklih letih na tem področju. Prikazujemo poti
obravnave otroka in mladostnika s težavami in motnjami v duševnem zdravju. V nadaljevanju pa
se osredotočamo na razvojne ambulante, dispanzerje za duševno zdravje ter specialistične
ambulante otroške in mladostniške psihiatrije.
Prikazali bomo geografsko porazdelitev timov razvojnih ambulant, dispanzerjev za duševno
zdravje, izvajalcev dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije ter zdravnikov v dejavnosti
otroške in mladostniške psihiatrije z namenom ugotavljanja značilnosti porazdelitve
(enakomerna/neenakomerna). V zvezi s tem so nas še posebej zanimale morebitne razlike med
načrtovanimi/dogovorjenimi/realiziranimi storitvami (ZZZS, Splošni dogovor) in geografsko
razporeditvijo služb.
6.4 Viri podatkov
V Sloveniji je za analizo javnozdravstvene mreže na voljo sicer več različnih virov podatkov, ki pa
so zaradi različne metodologije, terminologije in pomanjkljivega poročanja neprimerljivi. Za
potrebe prikaza stanja in razporejenosti javnozdravstvene mreže služb za obravnavo težav in
motenj na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov smo izbrali letni program
zdravstvenih storitev, kot ga določajo Splošni dogovor in druge pogodbene obveznosti, določene
med izvajalci zdravstvenih storitev in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v
121
nadaljevanju ZZZS), ter izhodišča za njihovo izvajanje. Ti podatki namreč odražajo razpoložljivost
programov zdravstvenih storitev po posameznih zdravstvenih dejavnostih.
Vir za prikaz zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov z duševnimi težavami in motnjami
sta bili Evidenca osnovnega zdravstvenega varstva ter Evidenca o boleznih in stanjih, ugotovljenih
v specialistični ambulantni dejavnosti. V analizi stanja so upoštevane zunajbolnišnične obravnave
otrok in mladostnikov, starih do 19 let, ki so jih v letu 2015 opravili zdravniki v dejavnosti razvojnih
ambulant ter otroške in mladostniške psihiatrije.
V povezavi s podatki zunajbolnišničnih obravnav so bili uporabljeni tudi letni podatki ZZZS o
realizacijah programa zdravstvenih storitev po posameznih zdravstvenih dejavnostih. V okviru
posamezne dejavnosti so za vsako obdobje prikazani podatki ločeno in po statističnih regijah
izvajalca, in kjer je smiselno, tudi po izvajalcih po območnih enotah ZZZS.
Dejavnost razvojnih ambulant se plačuje v pavšalu, kar pomeni, da podatki o realizaciji obiskov pri
ZZZS niso na razpolago. Podatke o izvedenih obiskih zato prikazujemo na podlagi podatkov iz
Evidence osnovnega zdravstvenega varstva ter Evidence o boleznih in stanjih, ugotovljenih v
specialistični ambulantni dejavnosti.
V primeru ambulant otroške in mladostniške psihiatrije ter dispanzerjev za duševno zdravje smo
za prikaz obsega dela uporabili podatke ZZZS o planiranih in realiziranih storitvah pri posameznih
izvajalcih.
Poleg tega smo pri dejavnostih zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije preverili in
primerjali tudi podatke o številu prvih in ostalih obiskov, ki jih NIJZ spremlja v okviru Evidence
osnovnega zdravstvenega varstva ter Evidence zbirke podatkov o boleznih zunajbolnišničnih
obravnav na primarni ravni in stanjih, ugotovljenih na sekundarni ravni (v specialistični ambulantni
dejavnosti). Tovrstna primerjava zaradi spremembe v razvrstitvi služb v preteklih letih ni mogoča
v primeru dejavnosti dispanzerjev za duševno zdravje.
Za preračune na 100.000 prebivalcev, starih od 0 do 19 let, so uporabljeni podatki Statističnega urada
RS (v nadaljevanju SURS) za stanje na dan 1. 7. v letih, ki so navedena. Na podlagi Uredbe NUTS
(Uredba (ES), 2003) se podatki o statističnih regijah v Sloveniji praviloma spreminjajo vsaka tri leta.
Prvega januarja 2015 je prišlo do določenih sprememb, ki so v naši analizi upoštevane pri analizi
razvojnih ambulant, in sicer pri preračunih števila prebivalcev v starosti do 19 let za leti 2008 in 2011.
Občina Litija je prešla iz osrednjeslovenske v zasavsko statistično regijo. Občini Radeče in Bistrica ob
Sotli sta prešli iz savinjske v posavsko statistično regijo. Število prebivalcev omenjenih občin je zato
za leti 2008 in 2011 odšteto od osrednjeslovenske oz. savinjske regije ter prišteto k zasavski oz.
posavski regiji, da so stopnje timov na 100.000 prebivalcev v starosti do 19 let z letom 2015
primerljive. Ostale dejavnosti prikazujemo le za leto 2015, zato preračuni niso bili potrebni. Ob tem
je treba izpostaviti, da imajo vse regije razen osrednjeslovenske, manj kot 100.000 prebivalcev v
starostni skupini od 0 do 19 let, zato je število timov navidezno večje od dejanskega stanja.
Za opis stanja zaposlenih v zdravstvu so bili uporabljeni podatki iz Evidence gibanja zdravstvenih
delavcev in mreže zdravstvenih zavodov (Baza podatkov o izvajalcih). Iz te baze so uporabljeni
podatki o vseh zdravnikih, ki so bili leta 2015 zaposleni v dejavnosti otroške in mladostniške
psihiatrije v zunajbolnišnični dejavnosti. Pri tem je pomembno poudariti, da so zaposlitve, o
katerih so izvajalci poročali v dejavnosti bolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije, izključene.
Take zaposlitve so bile na dan 6. 1. 2016 zabeležene 4, in sicer 3 v osrednjeslovenski regiji in 1 v
podravski.
122
6.5 Dejavnosti javne zdravstvene mreže za obravnavo otrok
in mladostnikov
6.5.1 Zunajbolnišnična raven
Dejavnosti za duševno zdravje se v okviru zunajbolnišničnega zdravstvenega varstva pričnejo že v
obdobju nosečnosti. Usmerjene so v spremljanje splošnega zdravstvenega stanja nosečnice in
otroka ter ocene dejavnikov tveganja za razvoj določene patologije, vključno s področja
duševnega zdravja (ReNPDZ, 2014). Nosečnice imajo poleg možnosti udeležbe v Šoli za bodoče
starše, kjer med drugim obravnavajo tudi vsebine s področja duševnega zdravja, zagotovljene
redne preglede v ginekoloških ambulantah in storitve patronažne medicinske sestre. Po rojstvu
so novorojenčki, dojenčki in malčki do 18. meseca starosti spremljani v t. i. posvetovalnicah, kjer
se spremlja otrokov telesni, psihični, socialni in čustveni razvoj. Če se zaznajo motnje oz.
odstopanja v razvoju, se otroke napoti v razvojne ambulante k pediatru – razvojnemu nevrologu.
V starosti treh let se izvaja sistematski pregled, ki vključuje tudi pregled pri psihologu. Slednji v
primeru ocenjenih odstopanj (s pomočjo strukturiranega vprašalnika in presejalnega testa) napoti
otroka v obravnavo k specialistu kliničnemu psihologu, defektologu, logopedu ali otroškemu in
mladostniškemu psihiatru (ReNPDZ, 2014). Sistematski pregled pri otrokovem petem letu
dodatno vključuje pregled pri logopedu, hkrati pa predstavlja celostno oceno otrokovih spretnosti
in sposobnosti za vstop v šolo (ReNPDZ, 2014). Osnovna zdravstvena preventiva se kasneje redno
in sistematsko izvaja v času otrokovega oz. mladostnikovega šolanja. V obdobju od rojstva do 19.
leta poteka v okviru primarnega zdravstvenega varstva vzgoja za zdravje, ki vsebuje tudi teme s
področja duševnega zdravja. V sklopu prenovljenega preventivnega zdravstvenega varstva naj bi
se prenovljene in nadgrajene vsebine vzgoje za zdravje v prihodnosti v državi poenotile,
pripravljen je tudi program promocije zdravja za osipnike (Pucelj idr., 2016), ki pa še ni
implementiran.
V Sloveniji deluje mreža razvojnih ambulant, ki je namenjena zgodnjemu odkrivanju in zgodnji
obravnavi otrok z motnjami v razvoju, sledenju teh otrok ter strokovni pomoči otrokom in
njihovim družinam. Če pediater opazi težave ali zaostanek v razvoju, lahko otroka napoti na
nadaljnjo obravnavo na sekundarni ravni. Že leta 1993 je razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo
postavil standardni tim za razvojno ambulanto, ki naj bi ga sestavljali razvojni pediater, otroški in
mladostniški psihiater, medicinska sestra, psiholog, trije nevrofizioterapevti, delovni terapevt,
dva logopeda, specialni pedagog in socialni delavec. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev
standardi niso bili realizirani. Danes v Sloveniji v standardnem timu, ki je financiran na podlagi
Splošnega dogovora, delujejo razvojni pediater, medicinska sestra, dva nevrofizioterapevta, 0,5
delovnega terapevta in 0,5 logopeda.
Dispanzerji za duševno zdravje (poimenovani še kot dispanzerji za mentalno higieno, psihohigienski
dispanzerji, dispanzerji za mentalno zdravje, centri za duševno zdravje; v nadaljevanju jih bomo
navajali kot dispanzerje za duševno zdravje) so poleg razvojnih ambulant ključni za odkrivanje in
obravnavo različnih motenj v otrokovem razvoju (Mikuš-Kos, 2017; Mušič, 2011).
Dispanzerji za duševno zdravje so ena od oblik multidisciplinarne obravnave duševnih motenj, ki
je dostopna v lokalnem okolju na ravni osnovnega zdravstvenega varstva oz. ob prvem stiku
uporabnika z zdravstvenim sistemom, zato je pomembna njihova enakomerna distribucija oz.
geografska dostopnost. Naloge dispanzerjev so zaščita duševnega zdravja otrok, mladostnikov in
123
njihovih družin ter skrb zanj, ozaveščanje širše družbene skupnosti in vzgojno-izobraževalno delo.
Žal so se dispanzerji za duševno zdravje, ki so v okviru mreže primarnega zdravstvenega varstva v
preteklosti zagotavljali psihiatrično, psihološko in logopedsko obravnavo brez napotnice, v
devetdesetih letih prejšnjega stoletja preoblikovali na različne načine (Jeriček Klanšček idr., 2009).
Ponekod se je dejavnost psihiatrije izločila kot sekundarna specialistična dejavnost, ohranili pa sta
se psihološka in logopedska dejavnost (primer ZD Ljubljana). Ponekod so se dispanzerji preprosto
ukinili, psihiatrična dejavnost je, enako kot prej, postala sekundarna specialistična dejavnost,
ostale dejavnosti pa so se pridružile drugim službam v zdravstvenih domovih ali pa so se
osamosvojile. K temu sta prispevali sprememba organiziranosti zdravstvenega varstva (jasnejše
ločevanje primarne in sekundarne ravni, koncept izbranega osebnega zdravnika in sistem
napotnic) ter način financiranja (Jeriček Klanšček idr., 2009). S tem se je še dodatno okrnilo timsko
delo, otroci in mladostniki z duševnimi motnjami, ki potrebujejo pomoč več strokovnjakov, pa
dobivajo pomoč na različnih krajih (npr. pedagoško pomoč v svetovalnem centru, psihiatrično
pomoč pa pri otroškem in mladostniškem psihiatru s koncesijo v njegovih prostorih).
Na zunajbolnišnični ravni v Sloveniji delujejo tudi štirje svetovalni centri. To so javni zavodi oz.
strokovne ustanove, usmerjene v varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ki
pomagajo otrokom, mladostnikom in njihovim staršem pri razreševanju učnih, čustvenih,
vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih ter psihiatričnih motenj in težav (Mušič, 2011). Osrednji
svetovalni center za otroke, mladostnike in starše je v Ljubljani (z dvema zaposlenima
specialistoma otroške in mladostniške psihiatrije) in letno obravnava več kot 2000 otrok in
njihovih staršev. Skrbi za potrebe otrok osrednje Slovenije in drugih regij, kjer so te službe
deficitarne (ReNPDZ, 2014). Z multidisciplinarnim timskim pristopom, v katerega so vključeni
specialisti klinične psihologije, psihologi, otroški in mladostniški psihiatri, pedagogi, specialni
pedagogi, socialni delavci in logopedi, opravljajo ambulantno diagnostično, svetovalno,
korektivno in terapevtsko delo. Svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše so tudi v
Mariboru, Kopru in Novem mestu; ti centri še opravljajo svojo dejavnost izven mreže javne
zdravstvene službe in zato niso vključeni v kvantitativno analizo razpoložljivih kapacitet v
nadaljevanju tega poglavja.
6.5.2 Bolnišnična raven
V Sloveniji obstajajo trije psihiatrični oddelki za otroke in mladostnike, in sicer Služba za otroško
psihiatrijo na Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, Enota za adolescentno psihiatrijo na Psihiatrični
kliniki v Ljubljani ter Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo v sklopu Klinike za pediatrijo v
UKC Maribor. Služba za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani je imela leta 2016 12
postelj za obravnavo otrok z duševnimi motnjami do 14. leta starosti. V okviru oddelka deluje tudi
enota (6 postelj) za zdravljenje motenj hranjenja pri otrocih in mladostnikih do dopolnjenega 18.
leta (Drobnič Radobuljac, 2016; Mušič, 2011). Pri zdravljenju sodelujejo otroški in mladostniški
psihiatri, pediatri različnih specialnosti, klinični psihologi, specialni pedagogi, defektologi,
dietetiki, socialna delavka in medicinsko negovalno osebje. Od leta 2006 deluje Enota za otroško
in mladostniško psihiatrijo v sklopu Klinike za pediatrijo v UKC Maribor, ki ima 10 postelj za
obravnavo otrok in mladostnikov do dopolnjenega 19. leta starosti. Enota za adolescentno
psihiatrijo ima 18 postelj in deluje v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. Namenjena je mladim iz
vse Slovenije v starosti od 14 do 22 let, ki trpijo zaradi različnih duševnih težav in potrebujejo
obravnavo v bolnišnici (Drobnič Radobuljac, 2016; Mušič, 2011).
124
Poleg navedenega obstajata rehabilitacijska enota z 8 posteljami v Mladinskem klimatskem
zdravilišču Rakitna, ki je namenjena šesttedenskemu programu reintegracije in rehabilitacije za
mladostnike, stare od 16 do 26 let, ki imajo čustvene motnje in/ali motnje hranjenja, ter nedavno
vzpostavljeni 14-dnevni preventivni program za otroke in mladostnike z identificiranimi dejavniki
tveganja za razvoj duševnih težav oz. motenj (Drobnič Radobuljac, 2016; Mladinsko klimatsko
zdravilišče Rakitna, 2017). Dejavnost trenutno vodi psihiater in ne otroški in mladostniški psihiater
(Drobnič Radobuljac, 2016).
Zaradi majhnega števila postelj na psihiatričnih oddelkih za otroke in mladostnike so mladostniki
izjemoma hospitalizirani tudi v psihiatričnih bolnišnicah Begunje, Idrija, Ormož in Vojnik ter na
drugih oddelkih slovenskih bolnišnic (npr. na Oddelku za otroško, mladostniško in razvojno
nevrologijo in Oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike v
Ljubljani, v SB Celje ter Centru za zdravljenje bolezni otrok Stična).
Na sliki 43 prikazujemo službe na zunajbolnišnični in bolnišnični ravni za obravnavo težav ali
motenj v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, s poudarkom na službah, namenjenih izključno
tej populaciji. Prikazujemo tudi službe, ki opravljajo dejavnost na področju duševnega zdravja za
celotno populacijo in obravnavajo tudi otroke in mladostnike.
Slika 43. Pregled zunajbolnišničnih in bolnišničnih dejavnosti za obravnavo težav ali motenj v duševnem
zdravju otrok in mladostnikov v sistemu zdravstvenega varstva
125
V nadaljevanju prikazujemo potencialno pot obravnave predšolskega in šolskega otroka s
težavami in motnjami v duševnem zdravju (sliki 44 in 45).
Slika 44. Pregled možnih poti obravnave za predšolskega otroka s težavami in motnjami v duševnem zdravju
Slika 45. Pregled možnih poti obravnave za šolskega otroka s težavami in motnjami v duševnem zdravju
126
Ključni strokovnjak v skrbi za duševno zdravje predšolskega ali šolskega otroka je izbrani pediater
oz. osebni zdravnik. Težave ali motnje v razvoju in/ali duševnem zdravju se lahko zaznajo ob
sistematskih pregledih, lahko pa nanje izbranega pediatra opozorijo starši, vzgojitelji, svetovalne
službe v vrtcih in šolah, lokalna skupnost itd. Centri za socialno delo s svojimi programi za otroke
in mladostnike (dnevni in družinski centri, pisarne za informiranje in svetovanje, programi
zagovorništva, skupine za samopomoč ter programi za svojce oseb, ki imajo dolgotrajne težave v
duševnem zdravju) pomembno dopolnjujejo obravnavo v zdravstveni službi.
Sodobni trendi v skrbi za duševno zdravje vedno bolj opozarjajo na pomen skupnostne obravnave
oz. dostopnosti pomoči v lokalni skupnosti. Samo z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh
služb se lahko zagotovi pravočasna in učinkovita pomoč za vse otroke in mladostnike, tudi
najranljivejše.
6.6 Stanje in razporejenost služb/izvajalcev na področju duševnega
zdravja za obravnavo težav in motenj otrok in mladostnikov
V nadaljevanju se osredotočamo na razporejenost razvojnih ambulant, dispanzerjev za duševno
zdravje in dejavnosti na področju otroške in mladostniške psihiatrije v specialistični
zunajbolnišnični dejavnosti.
Kot merilo za oceno razpoložljivosti navedenih služb na področju duševnega zdravja za obravnavo
težav in motenj otrok in mladostnikov smo upoštevali obseg dela, s pogodbo dogovorjenega z
ZZZS. Te podatke smo, kjer so bili na voljo, primerjali s podatki o dejansko opravljenih storitvah.
Poleg tega pa smo, kjer je bilo možno, primerjali stanje v letih 2008, 2011 in 2015.
6.6.1 Razvojne ambulante
Na podlagi podatkov ZZZS (ki sicer temeljijo na Splošnih dogovorih) ugotavljamo, da je bilo
število pogodbeno dogovorjenih timov v razvojnih ambulantah v letih 2008 in 2011 enako (19,9),
v letu 2015 pa se je povečalo na 20,6 (tabela 44), kar pomeni povečanje obsega programa za 3,5 %. V
letu 2015 so trije izvajalci (ZD Koper, ZD Kranj in ZD Ljubljana) imeli skupaj 0,7 tima več kot v letu
2011. Standardni tim, opredeljen in plačan po Splošnem dogovoru, sestavljajo en zdravnik
specialist, dva nevrofizioterapevta, 0,5 logopeda, 0,5 dipl. del. terapevta/višjega del. terapevta,
ena dipl. med. sestra/višja med. sestra, 0,76 administrativnega tehničnega delavca. To pomeni, da
npr. 0,4 tima predstavlja 40 % predvidnega celotnega tima oz. sorazmerni delež kadra in
predvidenega obsega dela.
127
Tabela 44. Število timov v razvojnih ambulantah po izvajalcih zdravstvene dejavnosti za leta 2008, 2011 in 2015
Naziv izvajalca Št. timov leta 2008 Št. timov leta 2011 Št. timov leta 2015
ZD Celje 2 2 2
ZD Koper 0,7 0,7 1
ZD Postojna 0,3 0,3 0,3
OZG Kranj 1,83 1,83 2
ZD Krško 0,6 0,6 0,6
ZD Ljubljana 4,7 4,7 5,1
ZD Domžale 1 1 1
ZD Trbovlje 0,4 0,4 0,4
ZD Idrija 0,1 0,1 0,1
ZD Maribor 2 2 2
ZD Slov. Bistrica 0,3 0,3 0,3
SB Ptuj 1 1 1
SB Murska Sobota 1,2 1,2 1,2
ZD Novo mesto 1,2 1,2 1,2
ZD Velenje 0,6 0,6 0,6
SB Slovenj Gradec 0,8 0,8 0,8
SB Dr. Franc Derganc Nova Gorica oz. ZD Nova Gorica 1 1 1
Zasebna pediatrična ordinacija 0,17 0,17 0
S k u p a j 1 9 , 9 1 9 , 9 2 0 , 6
(Vir: ZZZS.)
Povprečno število timov na 100.000 otrok in mladostnikov od 0 do 19 let je bilo v Sloveniji v vseh
treh letih (2008, 2011 in 2015) približno 5/100.000. Sedem statističnih regij je bilo po številu timov
(na 100.000 oseb) pod slovenskim povprečjem, pet pa nad njim. Izstopa predvsem primorsko-
notranjska regija, ki je imela v vseh opazovanih letih daleč najnižje število timov (približno
3/100.000 oseb). Regija z najvišjo gostoto timov (Koroška) je imela približno enkrat večje število
timov od regije z najnižjih številom (na 100.000 oseb) (primorsko-notranjska) (slika 46).
(Vir: ZZZS, SURS.)
Slika 46. Število timov na 100.000 oseb v razvojnih ambulantah po statističnih regijah izvajalca v letih 2008, 2011 in 2015
0
1
2
3
4
5
6
7
Šte
vilo
Statistične regije izvajalca
2008
2011
2015
128
Poleg tega je razviden očiten porast v številu timov v razvojnih ambulantah (na 100.000 oseb) v
obalno-kraški regiji med letoma 2011 in 2015. ZD Koper je leta 2015 pridobil 0,3 tima, s čimer se je
obalno-kraška regija s številom timov (na 100.000 oseb) skoraj povsem približala slovenskemu
povprečju (slika 47).
(Vir: ZZZS, SURS.)
Slika 47. Število timov na 100.000 oseb, v razvojnih ambulantah po območnih enotah (OE) ZZZS izvajalca v letih 2008, 2011 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, ZZZS, SURS.)
Slika 48. Število timov na 100.000 oseb glede na število prvih obiskov v razvojnih ambulantah na 100.000
oseb (po statističnih regijah bivališča osebe) v letu 2015
0
1
2
3
4
5
6
7
Šte
vilo
OE ZZZS izvajalca
2008
2011
2015
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Posavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Primorsko-notranjska
Goriška
Obalno-kraška
SLOVENIJA
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
0 1 2 3 4 5 6 7
Šte
vilo
prv
ih o
bis
kov
v ra
zvo
jnih
am
bu
lan
tah
Število pogodbenih timov na osebo
129
Primerjava med številom timov v razvojnih ambulantah (na 100.000 oseb) po statističnih regijah,
ob upoštevanju sedeža izvajalca, in stopnjo prvih obiskov otrok in mladostnikov (na 100.000 oseb)
po statističnih regijah, ob upoštevanju stalnega bivališča pregledanih oseb, v letu 2015 kaže, da
imata regiji z najvišjim številom timov (na 100.000 oseb) – pomurska in koroška regija – najmanj
prvih pregledov oseb s stalnim bivališčem v teh dveh regijah. Največ prvih obiskov je bilo pri
osebah, ki imajo stalno bivališče na Gorenjskem, kjer je število timov (na 100.000 oseb) približno
enako slovenskemu povprečju (slika 48).
6.6.2 Dispanzerji za duševno zdravje
V dejavnosti dispanzerjev za duševno zdravje je prišlo leta 2012 do sprememb, in sicer je ZZZS 1. 7. 2012
socialne delavce izločil iz te dejavnosti (Splošni dogovor ZZZS, 2012). Zato primerjave med leti
2008, 2011 in 2015 niso mogoče in v nadaljevanju prikazujemo le leto 2015.
Tim dispanzerja za duševno zdravje sestavljajo en psiholog ali en logoped ali en defektolog, 0,3
tehnika zdravstvene nege in 0,2 administrativnega tehničnega delavca (skupaj 1,5 polno
zaposlene osebe). Dejavnost dispanzerjev za duševno zdravje ZZZS ne plačuje pavšalno, tako kot
razvojne ambulante, ampak glede na realizacijo programa, izraženega v točkah.
Dejavnost dispanzerjev za duševno zdravje je v letu 2015 potekala na 43 lokacijah, od tega v
42 zdravstvenih domovih in v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Ljubljani (tabela 45).
Tabela 45. Število timov v dispanzerjih za duševno zdravje in število lokacij po OE ZZZS izvajalcev
zdravstvene dejavnosti v letu 2015
Območna enota ZZZS Število timov glede na sklenjene
pogodbe z ZZZS 2015 Število lokacij
OE Celje 10,69 8
OE Koper 1,00 2
OE Krško 4,60 3
OE Kranj 8,00 1
OE Ljubljana 18,67 10
OE Maribor 7,20 4
OE Murska Sobota 6,82 4
OE Nova Gorica 2,80 1
OE Novo mesto 6,93 4
OE Ravne na Koroškem 7,47 6
S k u p a j 7 4 , 1 8 4 3
(Vir: ZZZS.)
V letu 2015 je ZZZS sklenil pogodbo za opravljanje dejavnosti dispanzerja za duševno zdravje za
74,18 tima, in sicer največ v OE Ljubljana, najmanj pa v OE Koper (tabela 45).
130
(Vir: ZZZS, SURS.)
Slika 49. Število timov v dispanzerjih za duševno zdravje po statističnih regijah izvajalca na 100.000 oseb, v letu 2015
Iz slike 49 so razvidne velike razlike v številu timov (na 100.000 oseb) v dejavnosti dispanzerjev za
duševno zdravje. Tako je bila leta 2015 med obalno-kraško regijo z najmanjšim številom timov in
koroško regijo z največjim številom timov (na 100.000 oseb) več kot sedemkratna razlika.
(Vir: ZZZS, SURS.)
Slika 50. Število timov na 100.000 oseb, v dispanzerjih za duševno zdravje, po statistični regiji izvajalca, glede
na realizacijo pogodbenega programa (števila točk, v odstotkih) v letu 2015
0
5
10
15
20
25
30
35
40
Šte
vilo
Statistične regije izvajalca
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
ZasavskaPosavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Primorsko-notranjska
Goriška
Obalno-kraška
0%
20%
40%
60%
80%
100%
120%
140%
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Rea
lizac
ija p
og
od
ben
ega
pro
gra
ma
(v %
)
Število timov na 100.000 oseb
131
Primerjava med številom timov v dejavnosti dispanzerjev za duševno zdravje (na 100.000 oseb)
po statistični regiji izvajalca in realizacijo pogodbenega programa (v odstotkih planiranega števila
točk) v letu 2015 kaže, da manjše število timov (na 100.000 oseb) ni povezano z večjo realizacijo
predvidenega pogodbenega programa oz. z doseženim višjim številom točk, kot bi bilo
pričakovano. Obalno-kraška regija na primer ima najnižje število timov (na 100.000 oseb) in je
med regijami z najnižjim deležem realizacije (90,2-odstotna realizacija programa) (slika 50).
6.6.3 Dejavnost na področju otroške in mladostniške psihiatrije
v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti
Zunajbolnišnična otroška in mladostniška psihiatrična dejavnost se izvaja na sekundarni ravni in
je uporabniku praviloma dostopna brez napotnice. Specialistična ambulantna dejavnost je
organizirana v okviru dejavnosti zdravstvenih domov, bolnišnic ali pa kot samostojna služba
(zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti).
Tim v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije po standardih iz Splošnega dogovora obsega
delo enega otroškega in mladostniškega psihiatra, ene diplomirane ali višje medicinske sestre in
0,31 administrativnega tehničnega kadra. Iz pogodbeno dogovorjenega števila timov izhaja tudi
obseg pogodbeno dogovorjenega plana v točkah. Prikazujemo planirani obseg dejavnosti
zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije, izražen v številu planiranih točk (na 100.000
oseb) v letu 2015 (slika 51).
(Vir: ZZZS, SURS.)
Slika 51. Planiran obseg programa (v točkah na 100.000 oseb) v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije
po statičnih regijah izvajalca, v letu 2015
Koroška, posavska in primorsko-notranjska regija so bile v letu 2015 brez programa na področju
otroške in mladostniške psihiatrije (po pogodbi z ZZZS). Povprečni plan dela v preostalih regijah,
izražen v točkah, je bil 75.723/100.000. Iz slike 51 je razvidno, da so bile med statističnimi regijami
velike razlike v planu. Med savinjsko in podravsko regijo je več kot šestkratna razlika.
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
Pla
n t
očk
na
100
.00
0 o
seb
Statistične regije izvajalca
132
(Vir: ZZZS, SURS.)
Slika 52. Planiran obseg programa (v točkah na 100.000 oseb) glede na realizirane storitve (v odstotkih
planiranega števila točk) na področju pedopsihiatrije po statističnih regijah izvajalca, v letu 2015
Razmerje med realiziranimi storitvami (v odstotkih planiranega števila točk) in planiranimi
storitvami (v točkah na 100.000 oseb) po statističnih regijah izvajalca v letu 2015 kaže, da se je v
vseh regijah, razen v obalno-kraški (90,4 %), zunajbolnišnična dejavnost otroške in mladostniške
psihiatrije realizirala v 120 odstotkih ali več glede na plan (slika 52).
Primerjava med planiranim obsegom programa (po statistični regiji tima) in njegovo realizacijo (v
odstotkih planiranega števila točk) v letu 2015 kaže, da manjši obseg načrtovanega programa ne
odraža večjega preseganja programa v primerjavi z drugimi regijami. Pri tem je treba upoštevati,
da skoraj vse regije vidno presegajo plan (slika 52).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, SURS.)
Slika 53. Število prvih in vseh obiskov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb,
po statistični regiji bivališča osebe v letu 2015
Pomurska
Podravska
Savinjska
Zasavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednjeslovenska
GorenjskaGoriška
Obalno-kraška
SLOVENIJA
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
0 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 140.000 160.000
Rea
lizac
ija p
lan
a to
čk (
v %
)
Plan točk na 100.000 oseb
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
10000
Šte
vilo
Statistične regije prebivališča osebe
Število prvih obiskov (na 100.000 oseb) vdejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije
Število vseh obiskov (na 100.000 oseb) vdejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije
133
Razlika v številu vseh obiskov otrok in mladostnikov v ambulantah otroške in mladostniške
psihiatrije (na 100.000 oseb) je bila po statističnih regijah v letu 2015 velika. Najvišja stopnja
obiskov (na 100.000 oseb), tako prvih kot ponovnih, je bila v podravski regiji, najnižja pa v
pomurski (slika 53). Ob predpostavki približno enakih potreb v vseh regijah bi pričakovali, da bi
bila v vseh regijah približno enaka stopnja prvih obiskov (na 100.000 oseb), vendar slika 54 kaže,
da je bilo prvih obiskov v podravski regiji 2,6-krat več, kot je bilo slovensko povprečje. Razlike v
razmerju med prvimi in vsemi obiski po posameznih regijah bivališča osebe so prav tako zelo
velike, in sicer od 2,6 v podravski regiji do 7,2 v obalno-kraški regiji.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, SURS.)
Slika 54. Stopnja prvih obiskov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statistični
regiji bivališča osebe v letu 2015
Stanje je podobno tudi, če obravnavamo obiske v ambulantah otroške in mladostniške psihiatrije
po statističnih regijah izvajalcev (slika 55). V določenih regijah (koroška, pomurska, posavska), kot
smo že ugotavljali, programa dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije nimajo
vzpostavljenega. Iz slike 55 je razvidno, da je velika večina obravnav opravljena v dveh regijah, ki
sta tudi kadrovsko najbolj podkrepljeni (osrednjeslovenska in podravska).
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
4000
Sto
pn
ja
Statistične regije prebivallišča osebe
134
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, ZZZS, SURS.)
Slika 55. Plan točk po pogodbenem programu po statistični regiji izvajalca na 100.000 oseb, glede na stopnjo
obiskov v pedopsihiatrični dejavnosti na 100.000 oseb, po statistični regiji bivališča osebe
Pri osebah iz dveh statističnih regij (koroške in posavske), ki nista imeli pogodbenega programa z
ZZZS, je bila stopnja obiskov nizka, osebe iz podravske regije, kjer je bil obseg programa (na
100.000 oseb) največji, pa je bilo obiskov največ (na 100.000 oseb) (slika 55). Izstopata tudi
primorsko-notranjska in osrednjeslovenska regija; iz prve je obravnavnih relativno veliko otrok in
mladostnikov, čeprav v tej regiji nimajo planiranega programa, v drugi pa je obseg programa
relativno velik, stopnja obiskov pa je nizka.
6.6.4 Psihiatri ter otroški in mladostniški psihiatri
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, SURS.)
Slika 56. Število zdravnikov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statistični
regiji izvajalca v letu 2015
Pomurska
Podravska
KoroškaSavinjska
Zasavska
Posavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednjeslovenska
GorenjskaPrimorsko-notranjskaGoriška
Obalno-kraška
SLOVENIJA
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
10000
0 20.000 40.000 60.000 80.000 100.000 120.000 140.000 160.000
Šte
vilo
ob
isko
v v
ped
op
sih
iatr
ičn
i d
ejav
no
sti n
a 10
0.0
00
ose
b p
o
stai
stič
ni r
egiji
njih
ove
ga
pre
biv
alst
va
Plan točk na 100.000 oseb po statistični regiji izvajalca
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Šte
vilo
zd
ravn
iko
v v
dej
avn
ost
i ped
op
sih
iatr
ija
na
100
.00
0 o
seb
Statistične regije izvajalca
Število specializantov (na 100.000 oseb) vdejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije
Število specialistov (na 100.000 oseb) vdejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije
135
Po podatkovnih zbirkah NIJZ je bilo v dejavnosti zunajbolnišnične otroške in mladostniške
psihiatrije leta 2015 zaposlenih 34 zdravnikov, in sicer 30 zdravnikov specialistov (psihiatrov in/ali
otroških in mladostniških psihiatrov) in 4 specializanti otroške in mladostniške psihiatrije. Vseh
specialistov otroške in mladostniške psihiatrije v registru Zdravniške zbornice Slovenije je bilo leta
2015 sicer 26, specializantov pa 22 (slika 56).
Razlike v številu zdravnikov (na 100.000 oseb) po statističnih regijah izvajalcev so velike. Koroška
in posavska regija sta bili skladno s tem, da nista imeli pogodbenega programa za dejavnost
otroške in mladostniške psihiatrije z ZZZS, brez zaposlenega zdravnika v dejavnosti. V primorsko-
notranjski regiji pa so bili zdravniki, čeprav niso imeli sklenjenega pogodbenega programa z ZZZS,
zaposleni v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije (slika 56).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, ZZZS, SURS.)
Slika 57. Število zdravnikov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, glede na plan v
dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statistični regiji izvajalca v letu 2015
Iz slike 57 je razvidna povezava med številom zdravnikov (na 100.000 oseb) v dejavnosti otroške
in mladostniške psihiatrije in planiranim obsegom programa (v številu točk na 100.000 oseb) za
leto 2015.
Pomurska
Podravska
Savinjska
Zasavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Primorsko-notranjska
Goriška
Obalno-kraška
SLOVENIJA
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
Pla
n t
očk
v d
ejav
no
sti p
edo
psi
hia
trija
na
100
.00
0 o
seb
Število zdravnikov v dejavnosti pedopsihiatrija na 100.000 oseb
136
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ, ZZZS, SURS.)
Slika 58. Število zdravnikov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, glede na stopnjo
obiskov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statističnih regijah bivališča
osebe v letu 2015
Posavska in koroška regija nista imeli pogodbenega programa z ZZZS za dejavnost otroške in
mladostniške psihiatrije in nista imeli zaposlenega otroškega in mladostniškega psihiatra ali
psihiatra v dejavnosti. Obiskov otrok in mladostnikov (na 100.000 oseb) z bivališčem iz teh regij
pa je bilo v povprečju manj, kot je slovensko povprečje (slika 58).
Odstopa tudi pomurska regija, ki je bila v letu 2015 po številu otroških in mladostniških psihiatrov
ali psihiatrov (na 100.000 oseb) nad slovenskim povprečjem, vendar je poročala o najnižjem številu
vseh obiskov otrok in mladostnikov (na 100.000 oseb) (slika 58).
Za leto 2015 obstaja povezava med številom zdravnikov (na 100.000 oseb) v dejavnosti otroške in
mladostniške psihiatrije in stopnjo obiskov (na 100.000 oseb) otrok in mladostnikov v tej
dejavnosti glede na statistično regijo prebivališča (slika 58).
6.7 Razprava
Možnost proučitve javne zdravstvene mreže, v okviru katere se izvajajo storitve na področju
duševnega zdravja otrok in mladostnikov, je pogosto omejena z ravnijo podrobnosti podatkov, ki
se redno zbirajo. Analizo smo omejili na dejavnosti, ki so namenjene izključno obravnavi duševnih
motenj otrok in mladostnikov. Dejavnosti pediatrije, psihiatrije in klinične psihologije, ki lahko
igrajo vlogo pri obravnavi duševnih motenj otrok in mladostnikov, vključujejo tudi druge vrste
obravnav, ki zaradi načina zbiranja podatkov onemogočajo oceno stanja zgolj na področju
duševnih motenj otrok in mladostnikov. Zato smo se osredotočili na dejavnosti razvojnih
ambulant, dispanzerjev za duševno zdravje ter zunajbolnišnične otroške in mladostniške
psihiatrije. Bolnišnična dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije je obravnavana v drugem
poglavju.
Pomurska
Podravska3
Koroška
Savinjska
Zasavska
Posavska
JugovzhodnaSlovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Primorsko-notranjska
Goriška
Obalno-kraška
SLOVENIJA
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
9000
10000
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
Šte
vilo
ob
isko
v v
dej
avn
ost
i ped
op
sih
iatr
ija n
a 10
0.0
00
ose
b
Število zdravnikov v dejavnosti pedopsihiatrija na 100.000 oseb
137
Pri teh dejavnostih smo analizirali predvsem pogodbeno dogovorjeni obseg programa in njegovo
realizacijo. Pogodbeno dogovorjeni obseg programa je bil izbran iz dveh razlogov: alternativni viri
informacij (podatki o kadru) so za nekatera področja sorazmerno nezanesljivi, poleg tega pa lahko
podatki o pogodbeno dogovorjenem obsegu dela bolje odražajo obseg storitev, ki so na razpolago
pacientom, na primer število razpoložljivih zdravstvenih strokovnjakov. V razpravi o
razpoložljivosti kadra ter njegovi povezavi z obsegom pogodbeno dogovorjenega programa dela
in dejansko izvedenimi storitvami je pomembno ponovno poudariti tri dejstva: naša analiza se je
omejila na javno zdravstveno mrežo in tako ne vključuje svetovalnih centrov, katerih prispevek k
obravnavi otrok in mladostnikov je zelo pomemben; pri analizi kadra smo tega upoštevali glede
na razvrstitev v dejavnost, ki jo je opredelil izvajalec (pogosto je razmejitev kadra med bolnišnično
in zunajbolnišnično dejavnost nenatančna, saj večina zdravnikov, ki dela v bolnišničnem okolju,
izvaja obe vrsti dejavnosti); številni specializanti ter specialisti otroške in mladostniške psihiatrije
imajo hkrati tudi licenco za področje psihiatrije – to dejstvo je lahko vir napak pri razvrstitvi
zdravnikov v eno ali drugo specialnost.
Ugotovili smo, da obstajajo velike razlike v številu timov (na 100.000 oseb) in stopnji realiziranih
programov zdravstvenih storitev po statističnih regijah za vse tri proučevane dejavnosti (razvojne
ambulante, dispanzerji in zunajbolnišnična dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije).
Število razvojnih ambulant se v letih 2008, 2010 in 2015 v posameznih statističnih regijah ni
pomembneje spreminjalo, razen v obalno-kraški regiji, kjer je bilo v letu 2015 opazno pomembno
povečanje števila timov (na 100.000 oseb), kar je to regijo iz ene izmed regij z najmanjšim številom
timov dvignilo na slovensko povprečje (tabela 45). Še vedno pa ostajajo štiri regije (primorsko-
notranjska, zasavska, jugovzhodna Slovenija in posavska), ki imajo bistveno nižje število timov (na
100.000 oseb), kot je slovensko povprečje.
Dejavnost razvojnih ambulant je ena izmed pomembnejših v zgodnjem otrokovem razvoju,
usmeritvi in podpori. Glede na povečano število obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih
težav in motenj v zdravstvenem sistemu, vse zgodnejše obravnave, razširjene indikacije ter
pričakovanja in zahteve staršev lahko domnevamo, da so potrebe na tem področju vse večje.
Zanimivo je, da v primeru prikaza števila timov (na 100.000 oseb) v razvojnih ambulantah po
območnih enotah ZZZS opazimo veliko manjše razlike kot v primeru enakega prikaza po statističnih
regijah izvajalca (sliki 46 in 47). Razliko lahko razložimo z dejstvom, da ZZZS pri načrtovanju in
sklepanju pogodb z izvajalci uporablja kot referenčno samo območje, ki je v pristojnosti posameznih
OE ZZZS, in ne statističnih regij. Zaradi tega je razporejenost timov v razvojnih ambulantah pri
prikazu po statističnih regijah bolj neenakomerna kot pri prikazu po OE ZZZS.
Poleg tega je sestava tima razvojnih ambulant po regijah neenotna in ne dosega standarda, ki ga
je predlagal RSK za pediatrijo glede vrste in števila strokovnjakov (leta 1993). Vse to še dodatno
otežuje celostni pristop k otroku in njegovi družini.
Bistveno večjih razlik (med statističnimi regijami in OE ZZZS) pa ni zaznati pri dispanzerjih za
duševno zdravje oz. v dejavnosti zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da ni povezave med stopnjo prvih obiskov (na 100.000 oseb) otrok in
mladostnikov z bivališčem na določenem območju in številom timov (na 100.000 oseb) v razvojnih
ambulantah na določenem območju (slika 48). Takšna ugotovitev namreč ne govori v prid
hipotezi, da je večja razpoložljivost – večje število timov (na 100.000 oseb) v regiji povezana z višjo
stopnjo obiskov (na 100.000 oseb) v ambulantah s strani otrok in mladostnikov iz te regije.
138
Posebej izstopa stopnja prvih obiskov (na 100.000 oseb) razvojnih ambulant v gorenjski regiji, ki
sicer ne izstopa po številu timov (na 100.000 oseb). Izstopata tudi pomurska in koroška regija, ki
imata največje število timov (na 100.000 oseb) in zanemarljivo število prvih obiskov. Prepričljivih
razlag za takšno izstopanje nismo našli. Morda je to povezano tudi z različnimi praksami
napotovanja s strani izbranih pediatrov.
V dejavnosti dispanzerjev za duševno zdravje so po analiziranih podatkih razvidne precej večje
razlike med številom oz. razpoložljivostjo timov (na 100.000 oseb) med regijami v primerjavi s
številom timov (na 100.000 oseb) v dejavnosti razvojnih ambulant (slika 49). Prav tako se razlike
med OE ZZZS z najmanjšim in najvišjim številom timov (na 100.000), v primerjavi z najnižjim in
najvišjim številom timov (na 100.000 oseb) po statističnih regijah, ne zmanjšajo kot pri razvojnih
ambulantah.
Pri dispanzerjih za duševno zdravje smo razpolagali s podatki o realizaciji pogodbeno
dogovorjenega programa z ZZZS, izraženimi v številu timov in številu točk (na 100.000 oseb).
Spraševali smo se, ali bodo imele statistične regije z manjšim številom timov večjo realizacijo
predvidenega pogodbenega programa ZZZS zaradi večjega pritiska otrok in mladostnikov, ki
takšne storitve potrebujejo, na te time. Predpostavljali smo, da so potrebe otrok in mladostnikov
na področju duševnega zdravja približno enake v vseh statističnih regijah. Večji pritisk za izvedbo
storitev bi se po pričakovanjih odrazil v večjem preseganju načrta storitev, vendar pa se ni (slika
49). Možni razlogi za to so številni. Nižje število timov (na 100.000 oseb) ne pomeni nujno
nezadovoljene potrebe po teh storitvah. Možno je tudi, da so potrebe po tovrstnih storitvah pri
otrocih in mladostnikih po regijah približno enake, a zadovoljene že pri najnižjem številu timov (na
100.000 oseb). Poleg tega je možno, da se pritisk za izvajanje več storitev ne odrazi v dejanski
izvedbi teh, saj naj bi bilo izvajanje storitev v skladu z načrtom predvsem skrb poslovodstva in ne
posledica pričakovanj ali potreb pacientov. Če izvajalci po izpolnitvi programa, dogovorjenega z
ZZZS, prenehajo izvajati storitve, čeprav je potreba po teh storitvah med prebivalstvom še vedno
prisotna, se poveča obremenitev drugih služb ali izvajalcev, ki izvajajo tovrstne storitve. To
interpretacijo do neke mere podpirajo tudi preostali rezultati, prikazani v tej analizi. Možno je, da
na dejanski obseg opravljenih storitev poleg poslovodske prakse in potreb po zdravstvenih
storitvah vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so na primer razpoložljivost kadrov in prostorov.
Tudi pri analizi zunajbolnišnične dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije nam ni uspelo
dokazati povezave med številom timov (na 100.000 oseb) in realizacijo programa ZZZS.
Primerjava med planiranim obsegom programa (po statistični regiji nosilca) in njegovo realizacijo
(v odstotkih planiranega števila točk) v letu 2015 kaže, da manjši obseg načrtovanega programa
ne odraža večjega preseganja programa v primerjavi z drugimi regijami (povezava ni statistično
značilna) (slika 52). Pri tem je treba upoštevati, da skoraj vse regije, razen obalno-kraške,
presegajo plan za najmanj 20 %, kar verjetno pomeni, da so potrebe večje od predvidenih. Hkrati
na stopnjo realizacije vplivajo še drugi dejavniki, ki so opisani v prejšnjem odstavku.
Pri dejavnosti zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije preseneča odsotnost
pogodbenega programa v treh statističnih regijah (koroška, posavska, pomurska) oziroma v dveh
območjih v pristojnosti OE ZZZS (Krško, Ravne na Koroškem). Pri tem se postavi vprašanje, ali je
razporeditev teh specialističnih ambulant na sekundarni ravni po Sloveniji enako pomembna kot
geografska razporeditev razvojnih ambulant in dispanzerjev za duševno zdravje, ki svojo
dejavnost izvajajo praviloma v okviru zdravstvenih domov.
139
Pri analizi dejavnosti zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije smo zaznali več
neskladij med podatki, npr. nekatere regije nimajo planiranega programa, po drugi strani pa
poročajo o večjem številu obiskov, kar bi zahtevalo podrobnejšo raziskavo (slika 55).
Hkrati je zanimivo, da pri razvojnih ambulantah in dispanzerjih za duševno zdravje ni povezave med
številom timov po regijah in stopnjo prvih obiskov (na 100.000 oseb) oz. deležem realizacije plana.
Po drugi strani pa je pri dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije povezava med številom timov
in stopnjo obiskov (na 100.000 oseb) za leto 2015 statistično značilna (slika 57). Manjši predviden
obseg storitev se je izkazal za pomembno povezanega z manjšo stopnjo zunajbolnišničnih obiskov
na 100.000 otrok in mladostnikov s prebivališčem v določeni regiji, kar izpostavlja vprašanje o
neenakosti v dostopnosti do zdravstvenih storitev. Na konkretnem primeru to pomeni, da so otroci
in mladostniki, ki bivajo v koroški in posavski regiji, kjer timov otroške in mladostniške psihiatrije ni
bilo, v povprečju manj pogosto obiskali zdravnika v ambulanti otroške in mladostniške psihiatrije,
čeprav so seveda lahko obiskali ambulante otroške in mladostniške psihiatrije v drugih regijah.
Verjetnost, da so otroci in mladostniki, ki bivajo v koroški ali posavski regiji, obiskali otroškega in
mladostniškega psihiatra oz. psihiatra, ki dela na področju otroške in mladostniške psihiatrije, je bila
manjša v primerjavi z otroki in mladostniki, ki so bivali v podravski ali obalno-kraški regiji, kjer je bilo
število timov (na 100.000 oseb) sorazmerno visoko.
Analizirali smo tudi, ali se je v regijah, kjer je število zdravnikov (na 100.000 oseb) manjše, opravilo
sorazmerno več prvih pregledov. Vprašanje temelji na predpostavki, da je incidenca duševnih
težav in motenj v regijah približno enaka, in torej na pričakovanju, da so potrebe po prvih obiskih,
ob upoštevanju velikosti mladoletne populacije, približno enake v vseh regijah. Ugotovili smo, da
je bilo največ prvih obiskov prav v podravski regiji, kjer je tudi število zdravnikov največje (slika 58).
To lahko pomeni, da naša predpostavka o približno enakih potrebah v vseh regijah ne drži. Poleg
tega pa je možno, da podatki ne odražajo dejanskega stanja oz. da gre za napako pri poročanju.
Verjetna razlaga prikazanih podatkov je tudi, da se otroci in mladostniki, ki zaradi premajhnega
števila zdravnikov niso obravnavani v regiji, kjer prebivajo, poiščejo pomoč v regiji, kjer je število
timov večje.
Poudariti je treba tudi, da nekateri otroci in mladostniki oz. njihovi starši ne poiščejo pomoči,
zaradi različnih drugih razlogov (Mikuš-Kos, 2017). Mnogim staršem so zdravstvene službe
nedosegljive zaradi materialnih in praktičnih preprek, drugi so premalo poučeni o možni koristi,
mnogi pa se bojijo stigmatizacije.
Pri analizi podatkov o številu specialistov oz. specializantov otroške in mladostniške psihiatrije iz
različnih zbirk podatkov (NIJZ, Zdravniška zbornica Slovenije) smo ugotovili razlike, ki nam jih ni
uspelo v celoti pojasniti. Pomembno dejstvo pa je, da so v dejavnosti otroške in mladostniške
psihiatrije po podatkih zbirk NIJZ zaposleni tudi zdravniki, ki niso specialisti otroške in
mladostniške psihiatrije, hkrati pa so v podatkovni bazi specialisti otroške in mladostniške
psihiatrije, ki so aktivni v okviru drugih dejavnosti, ki ni bolnišnična ali zunajbolnišnična otroška in
mladostniška psihiatrija.
Vemo, da je specializacija iz otroške in mladostniške psihiatrije v Sloveniji relativno nova, saj
poteka šele od leta 2000 (Drobnič Radobuljac, 2016). V preteklosti so se posamezni specialisti
psihiatri subspecializirali za delo z otroki in mladostniki in nekateri med njimi še vedno
obravnavajo zgolj ali predvsem to populacijo in so tudi zaposleni v dejavnosti otroške in
mladostniške psihiatrije, ne pa vsi.
140
Po podatkih zbirk NIJZ je bilo v dejavnosti zunajbolnišnične otroške in mladostniške psihiatrije
konec leta 2015 aktivno zaposlenih 30 zdravnikov specialistov psihiatrov ter specialistov otroške
in mladostniške psihiatrije ter štirje specializanti otroške in mladostniške psihiatrije. Evropski
normativ priporoča vsaj enega specialista otroške in mladostniške psihiatrije na 15.000 otrok in
mladostnikov, starih do 19 let (Drobnič Radobuljac, 2016; ReNDPZ, 2014). Za slovenski prostor to
pomeni 26,8 specialista otroške in mladostniške psihiatrije, kar pomeni, da izpolnjujemo
navedene kriterije glede števila. Res pa je, da nimajo vsi specializacije iz otroške in mladostniške
psihiatrije, teh je samo 15, in da niso enakomerno razporejeni po statističnih regijah. Glede na to,
da gre za specialistično dejavnost na sekundarni ravni, je seveda vprašanje, ali je nujna
enakomerna razporeditev, ali pa bi bilo dovolj določiti sprejemljivo razdaljo do specialistične
obravnave v sosednji regiji. Poleg tega je bilo po podatkih ZZS v letu 2016 25 specializantov
otroške in mladostniške psihiatrije, kar bo v prihajajočih letih občutno okrepilo to dejavnost, ob
predpostavki, da bodo v tej dejavnosti tudi zaposleni. Sicer se vrednost občutno razlikuje od tiste,
ki jo beležimo v okviru podatkovne zbirke NIJZ, verjetno zato, ker v teh zbirkah niso zajeti
specialisti, ki opravljajo dodatno specializacijo.
Z zaposlitvijo večjega števila otroških in mladostniških psihiatrov bi bilo treba znova postaviti tudi
regionalno mrežo timov za duševno zdravje otrok.
Za ostale strokovnjake, ki so del interdisciplinarnih timov v razvojnih ambulantah in dispanzerjih,
npr. klinični psihologi, logopedi, delovni terapevti itd., analize niso bile narejene, ponekod tudi
niso možne, vendar pa bi bile za dober vpogled v stanje in standardizacijo obravnave nujne. Poleg
tega ni jasno določenih minimalnih standardov glede tega, kateri poklici oz. profili strokovnjakov
naj bi bili v vsaki regiji oz. kateri naj bi sestavljali posamezne time.
Po evropskih normativih naj bi bilo npr. razmerje otroških in mladostniških psihiatrov ter kliničnih
psihologov za delo z otroki in mladostniki 1 : 3 (ReNPDZ, 2014). V letu 2013 pa je pregled mreže
kliničnih psihologov pokazal, da je bilo v Sloveniji v zdravstvu zaposlenih 36 specialistov klinične
psihologije ter 16 psihologov (brez specializacije), ki so delali z otroki in mladostniki (ZKP, 2014),
kar pomeni, da na tem področju ne dosegamo evropskih normativov.
Odraz dostopnosti specialističnih pregledov so tudi čakalne dobe. V Sloveniji še nimamo
določenega specifičnega normativa za še dopustno čakalno dobo za pregled pri specialistu
otroške in mladostniške psihiatrije, temveč zgolj splošno določeno najdaljšo dopustno čakalno
dobo za zdravstvene storitve, je pa daljša čakalna doba pri otrocih zaradi dinamike razvojnih
značilnosti še posebej problematična.
V mnogih evropskih državah je v zadnjih letih prišlo do premika iz institucionalne v skupnostno
obravnavo tudi na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Vzpostavljajo centre za
zgodnjo obravnavo, socialne pediatrične službe, dnevne obravnave, oddelke otroške in
mladostniške psihiatrije v okviru lokalnih bolnišnic ali pediatričnih bolnišnic, še posebej večji
poudarek pa je na službah za rehabilitacijo posebnih skupin in različnih vrst skupnostnih
namestitev (Remschidt in Belfer, 2005). Osnovno vodilo naj bi bilo večja sredstva usmeriti v
skupnostne oblike obravnave blizu doma, šole in družine, zagotoviti pomoč družinam ter s tem
zmanjševati proces institucionalizacije in dosegati največje koristi za otroka in njegovo družino.
V Sloveniji še ni bila izvedena analiza učinkovitosti dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije,
zato bi bilo koristno določiti kriterije za učinkovito obravnavo v specialistični zunajbolnišnični
dejavnosti na področju otroške in mladostniške psihiatrije ter omogočiti njihovo spremljanje.
141
Potrebno pa je ravnovesje med promocijo, preventivo, primarno skrbjo in specializiranimi
službami, pri vseh službah pa je treba upoštevati dostopnost, strokovnost, varnost, cenovno
učinkovitost in sodobnost njihove organizacije ter delovanja.
6.8 Zaključek
Že v prejšnjih poglavjih smo ugotavljali precejšnje razlike v zunajbolnišničnih in bolnišničnih
obravnavah otrok in mladostnikov po regijah, v tem poglavju pa ugotavljamo neenakomerno
razporejenost služb po regijah. Prve razlike niso le posledica razlik v obolevnosti, temveč jih lahko
pripišemo tudi razlikam v razporejenosti zdravstvenih storitev oz. organizacijskim in kadrovskim
zmožnostim izvajalcev v regijah. Morda je vzrok teh razlik tudi v različni stopnji stigmatiziranosti
duševnih motenj.
Za izboljšanje učinkovitosti pomoči je pomembno sodelovanje različnih strokovnjakov. Za
prikazano širšo koncepcijo in politiko varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov so
potrebne spremembe organizacijskih oblik delovanja institucij in služb, posvečanje pozornosti
prepoznavanju in zdravljenju duševnih motenj že v otroštvu, saj to pomembno vpliva na njihovo
pojavnost v odrasli dobi in s tem na vsakogar izmed nas.
6.9 Predlogi ukrepov
V tem poglavju smo obravnavali le javno zdravstveno mrežo služb in ne tudi vseh drugih služb, ki
so ravno tako ključnega pomena za krepitev duševnega zdravja, preprečevanje duševnih težav in
tudi hitro ukrepanje v primeru težav in motenj. Predlogi ukrepov so zato povezani predvsem z
našimi ugotovitvami glede razvojnih ambulant, dispanzerjev za duševno zdravje in specialistično
zunajbolnišnično dejavnost otroške in mladostniške psihiatrije.
Predlagani ukrepi
Vzpostavitev javne zdravstvene mreže, ki se bo odzivala na potrebe otrok in mladostnikov na
področju duševnega zdravja ter bo upoštevala sodobne smernice za obravnavo in zagotavljala
enako dostopnost.
Izboljšanje kakovosti sistema zbiranja, proučevanja in vrednotenja podatkov.
Zagotovitev bolj poglobljene analize velikih razlik med številom timov (na 100.000 oseb) in stopnjo
prvih obiskov (na 100.000 oseb) otrok in mladostnikov v razvojnih ambulantah po regijah.
Revizija oz. ponovna proučitev ustreznosti sestave tima v razvojni ambulanti.
Proučitev, ali je sestava tima razvojnih ambulant v vseh regijah ustrezna.
Sprememba pavšalnega načina plačevanja razvojnih ambulant v plačevanje glede na realizacijo
obiskov.
Redefinicija vloge dispanzerjev za duševno zdravje, sestave tima in njegove umestitve v javno
zdravstveno mrežo.
Strateško načrtovanje kadrov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
142
6.10 Literatura
Ciljni raziskovalni programi (CRP), Razvoj modela nacionalne mreže služb za duševno zdravje otrok in
mladostnikov. (2017). Pridobljeno s https://www.arrs.gov.si/sl/progproj/crp/razpisi/15/inc/ARRS-
RPROJ-CRP-15-dodatno-1.pdf.
Drobnič Radobuljac, M. (2016). The state of child and adolescent psychiatry in Slovenia: a brief report.
European Child and Adolescent Psychiatry, 25(5), 561–563.
European commission. (2008). European Pact for Mental Health and Well-being. Pridobljeno s
http://ec.europa.eu/health/ph_determinants/life_style/mental/docs/pact_en.pdf.
Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M., in Roškar, S. (2009). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/dusevno_zdravje_publikacija.pdf.
Mikuš Kos, A. (2017). O varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov – aktualna tema sedanjega časa.
ISIS, 28. Pridobljeno s http://online.pubhtml5.com/agha/mmqa/#p=29.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna (2017). Program reintegracije in rehabilitacije mladostnikov s
čustvenimi motnjami in/ali motnjami hranjenja. Pridobljeno s http://www.mkz-rakitna.si/program-
reintegracije-in-rehabilitacije.php.
Mušič, D. (2011). Mreža pomoči otrokom in mladostnikom z duševno motnjo v Sloveniji. Slovenska pediatrija,
18, 34–39.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost (ZUBSTAT). Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/podatki/zunajbolnisnicna-zdravstvena-dejavnost-0.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2017). Baza podatkov izvajalcev (BPI). Pridobljeno s
www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/mn_bpi_ver_1.08.pdf.
Pridobljeno s http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0006/96450/E91732.pdf.
Pucelj, V., Peternel, L., Drglin, Z., Torkar, T., Hafner, A., Koprivnikar, H., in Kuhar, D. (2016). Skupaj za
zdravje – Za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju otrok in mladostnikov. Program
vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike (0 do 19 let) (predlog). Ljubljana: Nacionalni inštitut za
javno zdravje. Pridobljeno s
http://www.skupajzazdravje.si/media/program.vzgoje.za.zdravje.za.otroke.in.mladostnike.pdf.
Remschmidt, H., in Belfer, M. (2005). Mental health care for children and adolescents worldwide: a review.
World Psychiatry, 4(3), 147–153.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« /ReNPZV 16-25/.
(2016). Uradni list RS, št. 25/16. Pridobljeno s
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-0999?sop=2016-01-0999.
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2014–2018 /ReNPDZ/. (2014). Pridobljeno s
http://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/155900?disposition=inline.
Statistični urad Republike Slovenije. (2017). Podatki o prebivalstvu Slovenije z dne 1. 7. 2017, 1. 7. 2011 in 1. 7. 2015.
Pridobljeno s http://www.stat.si/statweb.
Uredba (ES), št. 1059/2003 Evropskega parlamenta o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (2003). Uradni
list RS, št. 154/03. Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4094.
143
World Health Organization (2005). Mental health: facing the challenges, building solutions: report from the
WHO European Ministerial Conference. Denmark: WHO Regional Office for Europe. Pridobljeno s
http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/96452/E87301.pdf.
World Health Organization. (2008). Policies and practices for mental health in Europe-meeting the challenges.
Denmark: WHO Regional Office for Europe. Pridobljeno s
http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0006/96450/E91732.pdf.
World Health Organization. (2015). The European Mental Health Action Plan 2013-2020. Denmark: WHO
Regional Office for Europe. Pridobljeno s
http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0020/280604/WHO-Europe-Mental-Health-
Acion-Plan-2013-2020.pdf.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). (2017). Plan in realizacija zdravstvenih storitev. (2017).
Pridobljeno s
https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravstvene_storitve/plan_in_realizacija/podatki_o
_planu_in_realizaciji_zdrav_storitve/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8ziTQxdPd2N_
Q08_c29TAwcHf3DHMN8gw0NPE30C7IdFQFBzz1P/.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). (2017). Splošni dogovori za pogodbeno leto 2008, 2011,
2012, 2015. Pridobljeno s
https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravstvene_storitve/splosni_dogovori_in_aneksi/s
plosni_dogovori_in_aneksi.
Zbornica kliničnih psihologov Slovenije (ZKP). (2014). Predlog mreže kliničnih psihologov v zdravstvu (za
ZZZS). Pridobljeno s http://klinicna-psihologija.si/.
Zdravniška zbornica Slovenije. (2016). Pridobljeno s https://www.zdravniskazbornica.si/.
Ko sem pod stresom
in mi gre za nohte prav
histerična postanem
((pre)hitro diham, jokam,
tresem se tako močno da se
stol skup z mano, ne morm
govorit, gledam v prazno
ali pa imam zaprte oči in
se pozibavam naprej in
nazaj na mestu)...
Počasi me bo uničilo
to konstantno sekiranje in
stres pod katerim sem večino
svojega časa, ker se tako
obremenjujem z vsemi
mislimi.
Zapisa iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
145
7. Doživljanje stresa, psihosomatskih simptomov ter čustvene in vedenjske težave pri otrocih in mladostnikih
7.1 Glavne ugotovitve
Doživljanje stresa
Zunajbolnišnične in bolnišnične obravnave zaradi reakcije na hud stres so bile pogostejše pri
dekletih kot pri fantih. Število obravnav je naraščalo s starostjo.
Leta 2013 je v raziskavi Mladina 35,2 % mladostnikov v starosti 16 do 19 let poročalo, da stresa
ne doživljajo oz. ga doživljajo nekajkrat letno, približno 3,3 % mladostnikov pa je poročalo, da
doživljajo stres večino dni v tednu.
Po podatkih iz raziskave HBSC je v letu 2014 53,0 % deklet in 40,2 % fantov v starosti 11, 13 in 15
let poročalo o obremenjenosti oz. stresu zaradi šole. Trend od leta 2002 do leta 2014 kaže
upadanje deleža fantov in naraščanje deleža deklet, ki poročajo o doživljanju pritiska zaradi dela
za šolo.
Slovenski otroci in mladostniki v raziskavi HBSC so v primerjavi z vrstniki v tujini pogosteje
poročali o obremenjenosti oz. stresu zaradi šole.
Podatki iz raziskav o doživljanju stresa, ki so na voljo, merijo le določen vidik doživljanja stresa;
primanjkuje raziskav, ki bi bolj celostno ocenjevale doživljanje stresa in spoprijemanje z njim.
Doživljanje psihosomatskih simptomov
V letu 2014 je po podatkih iz raziskave HBSC 27,9 % otrok in mladostnikov v starosti 11, 13 in 15
let poročalo o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Slovenski otroci in
mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 %), nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti
(18,9 %) in potrtosti (16,2 %).
V raziskavi HBSC je bil opazen postopen upad v doživljanju psihosomatskih simptomov v letih
2002–2010, medtem ko se je v letu 2014 pojavil izrazit porast v doživljanju simptomov pri fantih
in dekletih.
V raziskavi HBSC so dekleta v letih 2002–2014 pogosteje poročala o doživljanju psihosomatskih
simptomov kot fantje. Prav tako so v primerjavi z mlajšimi (11-letniki) psihosomatske simptome
pogosteje doživljali starejši mladostniki (13- in 15-letniki).
Glede na podatke tujih vrstnikov v raziskavi HBSC so slovenski mladostniki redkeje poročali o
doživljanju psihosomatskih simptomov.
Vedenjske in čustvene težave
Na podlagi raziskave HBSC večina (79,7 %) otrok in mladostnikov (starih 11, 13 in 15 let) ni imela
čustvenih in vedenjskih težav.
V raziskavi HBSC so dekleta pogosteje poročala o čustvenih težavah, medtem ko so o vedenjskih
težavah, hiperaktivnosti in nepozornosti ter o težavah v odnosih z vrstniki fantje in dekleta
poročali približno enako pogosto.
146
S starostjo pri mladostnikih so v raziskavi HBSC naraščale čustvene težave, vedenjske težave ter
težave, povezane s hiperaktivnostjo in nepozornostjo – ta porast je bil posebej izrazit pri
dekletih.
Na podlagi podatkov iz raziskave HBSC je razvidno, da se pogostost čustvenih in vedenjskih
težav pri 15-letnih dekletih od leta 2006 do leta 2014 veča, medtem ko se pri 15-letnih fantih
manjša.
7.2 Uvod
Doživljanje negativnega stresa ni značilno le za odrasle, ampak tudi za otroke in mladostnike.
Vzroki za stres so pri otrocih in mladostnikih lahko zelo raznoliki in so pogosto povezani s telesnimi
spremembami v obdobju odraščanja, medosebnimi odnosi (težavami v odnosu s starši, vrstniki in
sorojenci) ter z nekaterimi manj predvidljivimi situacijami v družini ali šoli (npr. finančnimi
težavami, ločitvijo, boleznijo starša, zahtevami v šoli, trpinčenjem) (Greene in Walker, 1997;
Zimmer-Gembeck in Skinner, 2008). Kratkotrajen stres ni škodljiv, dolgotrajen, ponavljajoč se in
intenziven stres pa lahko vodi v razvoj različnih simptomov in težav, med drugim tudi v razvoj
psihosomatskih simptomov (Poikolainen idr., 1995) ter čustvenih in vedenjskih težav (Flouri in
Panourgia, 2014).
Pogosto doživljanje stresa torej lahko vodi tudi v razvoj čustvenih, vedenjskih in drugih težav v
duševnem zdravju (Flouri in Panourgia, 2014), ki so med pogostejšimi kroničnimi zdravstvenimi
stanji v otroštvu in adolescenci (Pastor, Reuben in Duran, 2012). Raziskovalci ocenjujejo, da so
težave v duševnem zdravju značilne za 10 do 20 % otrok in mladostnikov po vsem svetu in so
odgovorne za velik delež globalnega bremena bolezni (Kieling idr., 2011). Zato so težave, kot npr.
anksioznost, depresivnost, vedenjske težave, hiperaktivnost in nepozornost ter težave v odnosih
z vrstniki, ključni javnozdravstveni problem v obdobju otroštva in mladostništva (Hölling, Kurth,
Rothenberger, Becker in Schlack, 2008). Čustvene in vedenjske težave so pogosto velika
obremenitev za posameznika in ovirajo njegovo funkcioniranje v šolskem okolju ter vplivajo na
njegovo blagostanje in na socialne odnose v družinskem okolju ter med prijatelji (Ravens-
Sieberer, Erhart idr., 2008). Z drugimi besedami, vedenjske in čustvene težave imajo negativen
vpliv na posameznikovo šolsko uspešnost in socialni razvoj (Pastor idr., 2012) ter pomembno
znižujejo posameznikovo kvaliteto življenja (Ravens-Sieberer, Erhart idr., 2008).
7.3 Namen
V poglavju bomo predstavili razpoložljive podatke o doživljanju stresa, psihosomatskih
simptomih ter čustvenih in vedenjskih težavah otrok in mladostnikov v Sloveniji v starosti od 0 do
19 let. Predstavljeni bodo podatki o zunajbolnišničnih obravnavah na primarni in sekundarni ravni
zdravstvenega varstva in bolnišničnih obravnavah ter anketni podatki iz nacionalnih in
mednarodnih raziskav. Prikazane bodo razlike med spoloma, med starostnimi skupinami in
spremembe, do katerih je prišlo v obdobju med letoma 2008 in 2015. Kjer je to možno, bodo
slovenski podatki primerjani s podatki tujih držav.
147
7.4 Viri podatkov
Doživljanje stresa
V analizi so uporabljeni podatki iz raziskav HBSC, Mladina in podatkovnih zbirk Zubstat in Bolob
o obravnavah otrok in mladostnikov v starosti od 0 do 19 let zaradi diagnoze F43 Reakcija na hud
stres in prilagoditvene motnje po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) v obdobju od leta 2008
do leta 2015. Motnje, ki se uvrščajo pod diagnozo F43, so akutna stresna reakcija (F43.0),
posttravmatska stresna motnja (F43.1), prilagoditvena motnja (F43.2), druge reakcije na hud stres
(F43.8) in neopredeljene reakcije na hud stres (F43.9). Reakcija na hud stres spada v sklop
nevrotskih, stresnih in somatoformnih motenj (sklop diagnoz F40–F48).
Podatki raziskave HBSC vključujejo odgovore na vprašanje »Koliko si zaradi dela za šolo pod
pritiskom?«, na katero so v letih 2002, 2006, 2010 in 2014 odgovarjali (možni odgovori: sploh nič,
malo, še kar, zelo) 11-, 13- in 15-letniki. Podatki raziskave Mladina pa vključujejo odgovor na
vprašanje »Kako pogosto čutiš stres?«, na katero so leta 2010 odgovarjali (možni odgovori: nikoli
oz. nekajkrat v letu, vsak mesec, vsak teden, nekaj dni v tednu, večino dni v tednu) mladi med 15.
in 29. letom, v letu 2013 pa mladi med 16. in 27. letom. Zaradi primerljivosti podatkov so
predstavljeni le rezultati starostne skupine od 16 do 19 let. Postavka o stresu je bila v raziskavi v
letih 2010 in 2013 enaka, le da so bila v letu 2010 vprašanja anketirancem postavljena pisno, v letu
2013 pa ustno.
Doživljanje psihosomatskih simptomov
Vir podatkov za psihosomatske simptome sta raziskavi HBSC in ESPAD. HBSC zajema podatke o
doživljanju osmih psihosomatskih simptomov (glavobol, bolečine v želodcu, bolečine v hrbtu,
občutek potlačenosti, razdražljivost, nervoznost, nespečnost in omotičnost) med 11-, 13- in 15-
letniki. Nekateri avtorji (Berntsson idr., 2001; Svedberg, Eriksson in Boman, 2013) med
psihosomatske simptome štejejo tudi izgubo apetita in težave s koncentracijo, po čemer vprašuje
raziskava ESPAD. Leta 2011 je raziskava ESPAD vključevala mladostnike, ki so bili rojeni leta 1995
– v času raziskave je bila njihova povprečna starost 15,8 leta.
Vedenjske in čustvene težave
Vir podatkov za vedenjske in čustvene težave je raziskava HBSC, v katero je vključen Vprašalnik
prednosti in slabosti (angl. SDQ – Strengths and Difficulties Questionnaire). SDQ je kratek
presejalni instrument, ki v originalni obliki vsebuje 25 postavk, navezujočih se na štiri problemska
področja (čustveni simptomi, vedenjske težave, hiperaktivnost in nepozornost ter težave v
odnosih z vrstniki) ter eno pozitivno področje (prosocialno vedenje), ki pa v slovenski vprašalnik ni
bilo vključeno. Na podlagi vprašalnika je mogoče oceniti verjetnost prisotnosti klinično
pomembnih duševnih težav na splošno, posamezne podlestvice vprašalnika (štiri problemska
področja) pa omogočajo oceno verjetnosti prisotnosti specifičnih duševnih težav. Glede na
rezultat vprašalnika SDQ lahko mladostnike razdelimo v tri skupine: skupino z normalnim
rezultatom, ki kaže na majhno verjetnost klinično pomembnih težav; skupino z mejnim
rezultatom, ki kaže na možno prisotnost klinično pomembnih težav; ter skupino s povišanim
rezultatom, ki kaže na veliko verjetnost prisotnosti klinično pomembnih duševnih težav.
V letih 2006 in 2010 so na vprašalnik odgovarjali le 15-letniki, leta 2014 pa tudi 11- in 13-letniki.
Podatki za leto 2014 zato vključujejo vse tri starostne skupine. Posebej so predstavljeni podatki za
15-letnike, pri katerih je prikazana tudi primerjava po letih merjenja.
148
7.5 Doživljanje stresa
Zunajbolnišnične obravnave zaradi reakcije na hud stres
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo na primarni ravni skupaj 3459 zunajbolnišničnih
obravnav zaradi reakcije na hud stres, od tega 2052 (59,3 %) deklet in 1407 (40,7 %) fantov. Število
zunajbolnišničnih obravnav od leta 2008 do leta 2015 narašča (z izjemo upada leta 2010) in je bilo
v letu 2015 v primerjavi z letom 2008 višje za 30,7 %. V vseh prikazanih letih so bila dekleta
pogosteje obravnavana kot fantje, v letu 2015 je delež deklet med obravnavanimi mladimi znašal
61,5 %, delež fantov pa 38,5 % (tabela 46).
Tabela 46. Število prvih obiskov zaradi reakcije na hud stres glede na spol v starostni skupini 0–19 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj
2008 155 232 387
2009 173 245 418
2010 147 214 361
2011 183 231 414
2012 185 237 422
2013 174 298 472
2014 195 284 479
2015 195 311 506
Sk u p a j 1 4 0 7 2 0 5 2 3 4 5 9
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Število zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni zdravstvenega varstva je bilo v obdobju od
leta 2008 do leta 2015 najnižje v starostni skupini od 0 do 5 let (6,4 %), navišje pa v starostni skupini
od 15 do 19 let (59,5 %). Obravnava zaradi reakcije na hud stres je bila najpogostejša pri starejših
otrocih in mladostnikih, pri katerih je bil med obravnavanimi leti opazen največji porast (41,6-
odstoten porast števila obravnav v starostni skupini od 15 do 19 let ter 25,8-odstoten v skupini od
6 do 14 let) (tabela 47).
Tabela 47. Število prvih obiskov zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
0–5 let 6–14 let 15–19 let
2008 33 128 226
2009 31 154 233
2010 20 110 231
2011 35 128 251
2012 30 167 225
2013 23 170 279
2014 26 160 293
2015 25 161 320
Sk u p a j 2 2 3 1 1 7 8 2 0 5 8
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
149
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bila povprečna stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi
reakcije na hud stres pri obeh spolih najvišja v starostni skupini od 15 do 19 let (3,4/1000), pri čemer
je bilo v tej starostni skupini več zunajbolnišničnih obravnav pri dekletih kot pri fantih (slika 59).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 59. Stopnja prvih obiskov zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
Na sekundarni ravni zdravstvenega varstva je bilo med letoma 2008 in 2015 zaradi reakcije na hud
stres 2539 zunajbolnišničnih obravnav, od tega 1529 (60,2 %) deklet in 1010 (39,8 %) fantov. Število
zunajbolnišničnih obravnav v obdobju od leta 2008 do leta 2014 je nekoliko naraščalo, v letu 2015 pa
glede na leto 2008 zasledimo upad v številu obravnav pri fantih, ki znaša za fante 9,6 %, pri dekletih
pa je poraslo za 2,8 % (tabela 48).
Tabela 48. Število končnih diagnoz zaradi reakcije na hud stres glede na spol v starostni skupini 0–19 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj
2008 115 179 294
2009 134 171 305
2010 102 197 299
2011 143 168 311
2012 139 195 334
2013 129 228 357
2014 144 207 351
2015 104 184 288
Sk u p a j 1 0 1 0 1 5 2 9 2 5 3 9
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Največ zunajbolnišničnih obravnav je bilo v starostni skupini od 15 do 19 let (65,6 %), sledi skupina
od 6 do 14 let (29,7 %) in za njo skupina od 0 do 5 let (4,6 %). V primerjavi z letom 2008 zasledimo
v letu 2015 upad v številu obravnav pri starostnih skupinah od 0 do 5 let (35,3 %) in 6 do 14 let (32,0 %)
ter porast v starostni skupini od 15 do 19 let (18,1 %) (tabela 49).
0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
150
Tabela 49. Število končnih diagnoz zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
0–5 let 6–14 let 15–19 let
2008 17 100 177
2009 9 105 191
2010 10 65 224
2011 18 98 195
2012 23 116 195
2013 9 95 253
2014 21 108 222
2015 11 68 209
Sk u p a j 1 1 8 7 5 5 1 6 6 6
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Povprečna stopnja zunajbolnišničnih obravnav na sekundarni ravni zdravstvenega varstva zaradi
reakcije na hud stres je bila v obdobju 2008–2015 pri obeh spolih najvišja v starostni skupini od 15
do 19 let (2,1/1000), in sicer višja pri dekletih kot pri fantih. Sledita starostni skupini od 6 do 14 let
(0,6/1000) in od 0 do 5 let (0,1/1000), kjer ni bistvenih razlik med spoloma (slika 60).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 60. Stopnja končnih diagnoz na 1000 oseb zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015
Bolnišnične obravnave zaradi reakcije na hud stres
Ker je bilo v opazovanih letih število bolnišničnih obravnav otrok v starostni skupini od 0 do 5 let
zaradi reakcije na hud stres manjše od 5, smo to starostno skupino izpustili iz prikaza števila in
stopnje bolnišničnih obravnav. Sicer je bilo zaradi reakcije na hud stres zabeleženih 624 obravnav
otrok in mladostnikov v starostni skupini od 6 do 19 let, od tega 182 (29,2 %) pri fantih in 442 (70,8 %)
pri dekletih. V številu obravnav po letih zasledimo manjša nihanja, predvsem pri dekletih, pri
katerih beležimo od 32 bolnišničnih obravnav leta 2009 do 72 obravnav leta 2012. Enako kot pri
podatkih o zunajbolnišničnih obravnavah na primarni in sekundarni ravni je bil v vseh prikazanih
letih delež obravnav višji pri dekletih kot pri fantih – v letu 2015 je bil delež obravnav deklet 64,2 %,
delež obravnav fantov pa 35,8 % (tabela 50).
0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,00,51,01,52,02,53,03,54,04,55,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
151
Tabela 50. Število bolnišničnih obravnav zaradi reakcije na hud stres glede na spol v starostni skupini 0–19 let,
med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj
2008 19 41 60
2009 21 32 53
2010 25 70 95
2011 24 72 96
2012 23 70 93
2013 26 60 86
2014 20 55 75
2015 24 43 67
Sk u p a j 1 8 2 4 4 2 6 2 4
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Večina bolnišničnih obravnav je bila opravljena v starostni skupini od 15 do 19 let (70,8 %). Število
obravnav v starostni skupini od 6 do 14 let se je gibalo od 12 obravnav leta 2014 do 25 leta 2010. V
starostni skupini od 15 do 19 let pa je opazen najprej porast števila obravnav v obdobju od leta
2010 do leta 2012, nato pa postopen upad števila obravnav (tabela 51).
Tabela 51. Število bolnišničnih obravnav zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
6–14 let 15–19 let
2008 16 44
2009 13 39
2010 25 70
2011 17 79
2012 22 71
2013 21 65
2014 12 63
2015 17 50
Sk u p a j 1 4 3 4 8 1
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V obdobju 2008–2015 je bila povprečna stopnja bolnišničnih obravnav zaradi reakcije na hud stres
pri fantih v starostni skupini od 15 do 19 let 0,3/1000, v starostni skupini od 6 do 14 let pa 0,1/1000.
Pri dekletih pa so bile stopnje bolnišničnih obravnav v starostni skupini od 15 do 19 let za več kot
dvakrat višje kot pri fantih (0,7/1000), v starostni skupini od 6 do 14 let pa enake kot pri fantih
(0,1/1000) (slika 61).
152
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 61. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi reakcije na hud stres v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let glede na spol,
med letoma 2008 in 2015
Podatki presečnih raziskav
V letu 2014 je v raziskavi HBSC na vprašanje »Koliko si zaradi dela za šolo pod pritiskom?« 46,7 %
mladostnikov odgovorilo s še kar ali zelo. Starejši mladostniki (13 in 15 let) so o doživljanju stresa
poročali pogosteje kot 11-letniki, prav tako so o doživljanju stresa pogosteje poročala starejša
dekleta kot enako stari fantje (13 in 15 let). Trend od leta 2002 do leta 2014 kaže upadanje deleža
fantov in naraščanje deleža deklet, ki poročajo o doživljanju pritiska zaradi dela za šolo (slika 62).
(Vir: HBSC, 2002, 2006, 2010, 2014.)
Slika 62. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Koliko si zaradi dela za šolo pod
pritiskom?« odgovorili s »še kar« ali »zelo«, glede na spol in leto izvedbe raziskave
Slovenski mladostniki so se glede na pogostost doživljanja stresa v šoli v primerjavi z vrstniki iz
tujine uvrstili v zgornjo tretjino držav. O doživljanju pritiska zaradi dela za šolo poroča 30,0 %
slovenskih in 23 % vseh 11-letnikov, 54,5 % slovenskih in 36 % vseh 13-letnikov ter 54,5 %
slovenskih in 39 % vseh 15-letnikov (Inchley idr., 2016; Jeriček Klanšček idr., 2015).
Na podlagi podatkov iz raziskave Mladina je leta 2013 o občutenju stresa večino dni v tednu
poročalo manj mladostnikov kot leta 2010 (3,3 % in 4,0 %). Medtem ko je leta 2010 o doživljanju
stresa večino dni v tednu poročalo več deklet kot fantov, pa je bilo leta 2013 stanje obratno. V
primerjavi z letom 2010 se je v letu 2013 zmanjšalo število mladih, ki poročajo o doživljanju stresa
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pm
jaLeto
6–14 let 15–19 let
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
10
20
30
40
50
60
2002 2006 2010 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
Fantje Dekleta Skupaj
153
vsaj enkrat na mesec, in povečalo število tistih, ki nikoli ali redko doživljajo stres. Delež
mladostnikov, ki nikoli oz. nekajkrat v letu občutijo stres, je bil v obeh izvedbah raziskave višji pri
fantih (tabela 52).
Tabela 52. Delež mladostnikov v starostni skupini 16–19 let po izbranih odgovorih na vprašanje »Kako
pogosto čutiš stres?« glede na spol, v letih 2010 in 2013
Doživljanje stresa Fantje Dekleta Skupaj
2010
Nikoli/nekajkrat v letu 38,4 21,4 29,9
Vsaj vsak mesec 61,6 78,6 70,1
Večino dni v tednu 3,6 4,4 4,0
2013
Nikoli/nekajkrat v letu 46,7 23,7 35,2
Vsaj vsak mesec 53,3 76,3 64,8
Večino dni v tednu 3,6 3,0 3,3
(Vir: Mladina, 2010, 2013.)
7.6 Psihosomatski simptomi
Slovenski mladostniki v raziskavi HBSC iz leta 2014 najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 %),
nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti (18,9 %) in potrtosti (16,2 %). Po manjšem upadu leta 2010
beležimo leta 2014 večjo pojavnost psihosomatskih simptomov (slika 63).
(Vir: HBSC, 2002, 2006, 2010, 2014.)
Slika 63. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so poročali o prisotnosti različnih psihosomatskih
simptomov, glede na leto izvedbe raziskave
O doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden je poročalo 27,9 % mladostnikov, pri
čemer je bil delež deklet v vseh izvedbah raziskave višji od deleža fantov (slika 64).
0
5
10
15
20
25
2002 2006 2010 2014
%
Leto
Nespečnost
Nervoznost
Razdražljivost
Potrtost, potlačenost
Glavobol
Bolečine v hrbtu
Bolečine v želodcu
Omotičnost
154
(Vir: HBSC, 2002, 2006, 2010, 2014.)
Slika 64. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so poročali o doživljanju vsaj dveh
psihosomatskih simptomov na teden, glede na spol in leto izvedbe raziskave
Pogostost psihosomatskih simptomov je bila leta 2014 pri slovenskih mladostnikih nekoliko nižja,
kot je bilo povprečje sodelujočih držav raziskave HBSC (o dveh simptomih tedensko ali več poroča
19,5 % slovenskih in 27 % vseh 11-letnikov, 29 % slovenskih in 33 % vseh 13-letnikov ter 34,5 %
slovenskih in 39 % vseh 15-letnikov) (Inchley idr., 2016; Jeriček Klanšček idr., 2015). Primerjave
med slovenskimi mladostniki in njihovimi vrstniki v drugih državah, vključenih v raziskavo, kažejo,
da dekleta v vseh državah pogosteje poročajo o prisotnosti psihosomatskih simptomov kot fantje
in da starejša dekleta poročajo o več simptomih kot mlajša.
V raziskavi ESPAD je v letu 2011 31 % slovenskih deklet in 13 % fantov odgovorilo, da so v zadnjem
tednu imeli pogosto oz. večino časa težave s koncentracijo. Da so v zadnjem tednu pogosto oz.
večino časa občutili izgubo apetita, je poročalo 17 % deklet in 5 % fantov.
7.7 Vedenjske in čustvene težave
Podatki HBSC raziskave iz leta 2014 kažejo, da večina mladostnikov (79,7 %) izraža majhno
verjetnost prisotnosti klinično pomembnih duševnih težav. Delež mladostnikov, pri katerih je
izražena velika verjetnost za prisotnost klinično pomembnih duševnih težav, je 8,9 % (slika 65).
Analiza po spolu je pokazala, da dosegajo dekleta statistično značilno (χ2 = 30,58; df = 2; p < ,000)
večji delež mejnih in povišanih rezultatov pri skupnem seštevku Vprašalnika prednosti in slabosti,
ki predstavlja oceno verjetnosti prisotnosti klinično pomembnih duševnih težav. Razlike med
spoloma so se pokazale tudi pri naslednjih duševnih težavah: dekleta so v primerjavi s fanti
poročala o več čustvenih težavah (χ2 = 160,59; df = 2; p < ,000), fantje pa v primerjavi z dekleti o
več težavah na področju odnosov z vrstniki (χ2 = 6,39; df = 2; p = ,041). Na preostalih dveh
podlestvicah, hiperaktivnost in nepozornost ter vedenjske težave, med spoloma ni bilo bistvenih
razlik.
0
5
10
15
20
25
30
35
40
2002 2006 2010 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
155
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 65. Skupni delež 11, 13, in 15 let starih mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni ali povišan rezultat
v skupnem seštevku Vprašalnika prednosti in slabosti glede na spol
Prav tako lahko opazimo določene razlike po starostnih skupinah (slika 66): 11-letniki v primerjavi
s 13- in 15-letniki dosegajo večji delež normalnih rezultatov (χ2 = 54,94; df = 4; p < ,000).
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 66. Delež mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti glede na starostno skupino
Primerjava rezultatov pri podlestvicah glede na starost kaže, da s starostjo narašča delež mejnih
in povišanih rezultatov na področju čustvenih težav (χ2 = 68,78; df = 4; p < ,000) ter hiperaktivnosti
in nepozornosti (χ 2= 49,91; df = 4; p < ,000). V primerjavi z 11-letniki se 15- in 13-letniki na področju
vedenjskih težav pogosteje uvrščajo v kategorijo povišanih rezultatov (χ2 = 19,66; df = 4; p = ,001).
Na podlestvici težav z vrstniki se rezultati med starostnimi skupinami bistveno ne razlikujejo.
Razlik v verjetnosti prisotnosti klinično pomembnih duševnih težav med fanti različnih starosti z
dodatnimi analizami nismo ugotovili. Pri dekletih pa so 11-letnice poročale o najmanj težavah v
duševnem zdravju, medtem ko so 13- in predvsem 15-letnice dosegale rezultate, ki kažejo na
možno oz. veliko verjetnost klinično pomembnih duševnih težav v pomembno višjem deležu
(χ2 = 75,68; df = 4; p < ,000) (slika 67).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Fantje Dekleta Skupaj
%
Spol
Normalen
Mejni
Povišan
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
11 let 13 let 15 let
%
Starostna skupina
Normalen
Mejni
Povišan
156
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 67. Delež mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti glede na spol in starostno skupino
Nadaljnja analiza je narejena le na vzorcu 15-letnikov, v starostni skupini, ki v povprečju poroča o
največ težavah na področju duševnega zdravja. Podatki iz slike 68 kažejo, da večina 15-letnikov
(75,3 %) nima klinično pomembnih težav v duševnem zdravju. Petnajstletniki najpogosteje poročajo
o vedenjskih težavah in težavah v odnosih z vrstniki. Primerjava med spoloma je pokazala, da
dekleta v primerjavi s fanti poročajo o več težavah v duševnem zdravju (χ2 = 51,46; df = 1; p < ,000).
Dekleta v primerjavi s fanti pogosteje poročajo o čustvenih težavah (χ2 = 124,91; df = 1; p < ,000), o
težavah, ki se navezujejo na področje hiperaktivnosti in nepozornosti (χ2 = 5,61; df = 1; p = ,018),
medtem ko na preostalih podlestvicah ni statistično pomembnih razlik.
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 68. Delež 15 let starih mladostnikov, ki so na posameznih področjih Vprašalnika prednosti in slabosti
dosegli mejni ali povišan rezultat, glede na spol
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
11 let 13 let 15 let 11 let 13 let 15 let
Fantje Dekleta
%
Starostna skupina
Normalen
Mejni
Povišan
0
5
10
15
20
25
30
35
Skupni seštevek Čustvenetežave
Vedenjsketežave
Hiperaktivnostin nepozornost
Težave vodnosih z
vrstniki
% Fantje
Dekleta
Skupaj
157
Podatki na sliki 69 kažejo, da se delež 15-letnikov, ki so dosegli mejni ali povišan rezultat v
skupnem seštevku Vprašalnika prednosti in slabosti med letoma 2006 in 2010, ni občutno
spremenil in se je gibal okoli 20 %. Občuten porast deleža je bil zaznan v obdobju med letoma
2010 in 2014. V tem obdobju je delež narastel za skoraj 25 %. Analiza po spolu je pokazala trend
naraščanja deleža deklet z mejnim ali povišanim rezultatom (p < ,000) ter rahel trend upadanja pri
fantih z mejnim ali povišanim rezultatom v skupnem seštevku vprašalnika, ki pa ni bil statistično
pomemben (p = ,065).
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 69. Delež 15 let starih mladostnikov, ki so dosegli mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti, glede na spol in leto izvedbe raziskave
Med letoma 2006 in 2014 je bilo mogoče opaziti statistično pomemben trend naraščanja deleža
deklet z mejnim ali povišanim rezultatom na treh problemskih področjih: čustvene težave,
hiperaktivnost in nepozornost ter težave v odnosih. V istem obdobju je bilo mogoče opaziti
zmanjšanje deleža fantov, ki so na podlestvici vedenjskih težav dosegli mejni ali povišan rezultat.
7.8 Razprava
V poglavju smo predstavili in povzeli razpoložljive podatke o doživljanju stresa, psihosomatskih
simptomov ter čustvenih in vedenjskih težav pri slovenskih otrocih in mladostnikih. Med
duševnimi težavami otrok in mladostnikov, starih od 6 do 19 let, je reakcija na hud stres eden
najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo zaradi
reakcije na hud stres na primarni ravni 3459 zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov v
starosti od 0 do 19 let, na sekundarni ravni pa 2539. V istem časovnem obdobju je bilo opravljenih
624 bolnišničnih obravnav. Med letoma 2008 in 2015 opažamo postopen porast števila
zunajbolnišničnih obravnav zaradi reakcije na hud stres. Tudi na bolnišnični ravni je bilo v letu 2015
sicer več obravnav kot leta 2008, vendar pa so v številu obravnav med posameznimi leti prisotna
nihanja, zaradi katerih ne moremo govoriti o trendu povečevanja števila hospitalizacij. Število
obravnav zaradi reakcije na hud stres narašča predvsem v starostni skupini od 15 do 19 let. Podatki
nakazujejo, da se število reakcij na hud stres verjetno povečuje, vendar pa ne moremo izključiti
možnosti, da je višje število obravnav posledica pogostejšega iskanja strokovne pomoči zaradi
doživljanja stresa.
0
5
10
15
20
25
30
35
2006 2010 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
158
Raziskava HBSC kaže, da se delež slovenskih mladostnikov, ki poročajo o obremenjenosti z delom
za šolo, od leta 2002 do leta 2014 bistveno ne spreminja in da so slovenski mladostniki v vseh
opazovanih letih o obremenjenosti poročali v višjem deležu kot mladostniki drugih sodelujočih
držav. Medtem ko obremenjenost z delom za šolo v obdobju od leta 2002 do leta 2014 pri dekletih
narašča, pa pri fantih upada in je v letu 2014 pri 15-letnih fantih prvič (od leta 2002) nižja od
povprečja ostalih držav. Tudi West in Sweeting (2003) ugotavljata, da so dekleta bolj kot fantje
dovzetna za posledice predvsem s šolo povezanega stresa. Stres, povezan s šolo, pa ni posledica
zgolj šolskih obremenitev, ampak je povezan tudi s pričakovanji staršev in učiteljev (Vieno,
Perkins, Smith in Santinello, 2005; Murberg in Bru, 2004).
V raziskavi Mladina je leta 2013 64,8 % mladostnikov poročalo o doživljanju stresa vsak mesec, od
tega več deklet kot fantov. Dekleta so o doživljanju stresa vsaj vsak mesec poročala pogosteje od
fantov. Medtem ko ostaja delež deklet, ki so v letih 2010 in 2013 poročale o doživljanju stresa vsaj
vsak mesec, skoraj nespremenjen, pa je pri fantih opazen upad (z 61,6 na 53,3 %).
Podatki iz podatkovnih zbirk (ZubStat, Bolob) in raziskave HBSC kažejo, da starejši mladostniki
pogosteje poročajo o doživljanju stresa kot mlajši in dekleta pogosteje kot fantje. Podoben vzorec
je značilen za doživljanje psihosomatskih simptomov in duševnih težav, ki se pogosto pojavijo kot
posledica doživljanja dolgotrajnega stresa (Flouri in Panourgia, 2014; Villalonga-Olives idr., 2011).
Slovenski mladostniki najpogosteje poročajo o težavah s spanjem (22,4 %), nervozi (20,4 %),
razdražljivosti (18,9 %) in potrtosti (16,2 %). V letih 2002–2010 je doživljanje psihosomatskih
simptomov postopoma upadalo, obratno pa v letu 2014 v primerjavi z letom 2010 beležimo izrazit
porast v doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Rezultati od leta 2002 kažejo
trend naraščanja doživljanja psihosomatskih simptomov.
Čeprav obstaja splošno prepričanje, da doživljanje stresa in s stresom povezanih težav narašča, pa
so podatki, ki bi omogočali takšno sklepanje, omejeni (West in Sweeting, 2003). Med različnimi
državami in kulturami obstajajo precejšnje razlike v deležu doživljanja psihosomatskih simptomov
(Brill, Patel in MacDonald, 2001), ki jih zaradi neenotne metodologije težko primerjamo. Nekoliko
lažje primerjamo rezultate držav, vključenih v raziskavo HBSC. Mednarodna poročila raziskave
HBSC (Currie idr., 2004, 2008, 2012; Inchley idr., 2016) kažejo, da je bila Slovenija v letih 2002,
2006 in 2010 po pogostosti pojavljanja psihosomatskih simptomov zelo nizko glede na povprečje
ostalih držav, ki so sodelovale v raziskavi HBSC, v letu 2014 pa je kljub porastu po številu
psihosomatskih simptomov tik pod povprečjem ostalih držav. Čeprav v Sloveniji beležimo trend
naraščanja psihosomatskih simptomov, ostaja povprečje ostalih sodelujočih raziskav HBSC v
obdobju od leta 2002 do leta 2014 bolj ali manj nespremenjeno (Currie idr., 2004, 2008, 2012;
Inchley in dr., 2016).
Med možnimi posledicami stresa so tudi duševne težave, za razvoj slednjih pa so mladostniki še
posebej dovzetni (Bartels, van der Aa, van Beijsterveldt, Middeldorp in Boomsma, 2011; Hölling
idr., 2008). Podatki raziskave HBSC kažejo, da lahko za približno 20 % mladostnikov
predvidevamo, da imajo na področju duševnega zdravja klinično pomembne (čustvene in
vedenjske) težave. Na splošno dekleta pogosteje poročajo o težavah z duševnim zdravjem kot
fantje. Glede na posamezna področja dekleta v primerjavi s fanti pogosteje poročajo o čustvenih
težavah ter o težavah s hiperaktivnostjo in nepozornostjo, medtem ko med spoloma ni bistvenih
razlik v izražanju vedenjskih težav in težav v odnosih z vrstniki. Podobno so večjo pogostost
čustvenih težav pri dekletih na primerljivem vzorcu ugotovili tuji raziskovalci (Lundh, Wångby-
Lundh in Bjärehed, 2008). Njihovi rezultati se od slovenskih razlikujejo predvsem v tem, da so
159
fantje pogosteje od deklet poročali o vedenjskih težavah in težavah v odnosih z vrstniki. V
poročanju o težavah s hiperaktivnostjo in nepozornostjo pa razlik med spoloma niso zaznali. Tudi
nekateri ostali raziskovalci ugotavljajo, da izražajo dekleta več čustvenih težav in fantje več
vedenjskih težav, težav s hiperaktivnostjo in pozornostjo (Hölling idr., 2008; Lundh idr., 2008;
Ronning, Handegaard, Sourander in Morch, 2004) ter težav v odnosih z vrstniki (Van Roy, Grøholt,
Heyerdahl in Chelch-Aas, 2006). Dekleta torej izražajo več težav ponotranjenja (npr. anksioznost,
depresivnost), fantje pa več težav, ki se kažejo navzven (npr. kršenje pravil, agresivno vedenje)
(Bartels idr., 2011; Leadbeater, Kuperminc, Blatt in Hertzog, 1999).
Dodatna primerjava s tujimi raziskavami kaže, da je delež mladostnikov s čustvenimi in
vedenjskimi težavami v Sloveniji nekoliko višji kot v Evropi. Raziskava BELLA (BEfragung zum
seeLischen WohLbefinden und VerhAlten), ki je bila izvedena v 13 evropskih državah, kaže, da ima
14,7 % mladostnikov, starih od 12 do 15 let, mejno ali povišano verjetnost težav na področju
duševnega zdravja. Najnižji delež je bil v Nemčiji (med 10,3 in 12,2 %) in na Nizozemskem (10,2 %),
najvišji pa v Združenem kraljestvu, kjer je delež mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi
težavami presegal 24 % (Ravens-Sieberer, Erhart idr., 2008; Ravens-Sieberer, Wille idr., 2008). Pri
primerjavi deležev tujih raziskav s slovenskimi moramo upoštevati, da raziskovalci uporabljajo
različne načine ocenjevanja težav, vključujejo različne starostne skupine, pogosto pa se razlikujejo
tudi leta izvedbe raziskave.
Podatki o doživljanju stresa in s stresom povezanih težav slovenskih otrok in mladostnikov kažejo
na večjo pogostost tovrstnih težav pri dekletih. Podobno kot v Sloveniji tudi v tujini dekleta
pogosteje poročajo o stresu in s stresom povezanih težavah. Kelly, Molcho, Doyle in Gabhainn
(2010) kot možen razlog za razlike med spoloma navajajo, da so dekleta skladno z njihovo spolno
vlogo bolj pripravljene govoriti o svojih simptomih kot fantje, medtem ko fantje teh težav mogoče
ne prepoznajo ali si jih nočejo priznati. Dodatna možna razlaga je, da dekleta nastopijo puberteto
bolj zgodaj kot fantje. Mladostniki, zajeti v raziskavo HBSC, so v času sodelovanja v raziskavi glede
na starost v obdobju tik pred puberteto in v nastopu pubertete (Inchley idr., 2016). Fiziološke
spremembe, ki nastopijo ob puberteti, so lahko same po sebi stresne, nekateri avtorji pa
ugotavljajo tudi, da je za dekleta, pri katerih nastopi puberteta zgodaj, značilno slabše
spoprijemanje s stresom (Sontag, Graber, Brooks-Gunn in Warren, 2008) in višje doživljanje stresa
(Rhee, 2005). Raziskovalci z Nove Zelandije ugotavljajo tudi, da dekleta doživljajo več dogodkov
kot stresne v primerjavi s fanti, prav tako pa zaznavajo iste dogodke kot bolj intenzivne v
primerjavi s fanti (Jose in Ratcliffe, 2004). Ge, Lorenz, Conger, Elder in Simons (1994) se strinjajo,
da se dekleta in fantje različno odzivajo na stresne dogodke, vendar menijo, da med spoloma ni
večjih razlik v številu stresnih dogodkov. Dekleta se zaradi negativnih dogodkov počutijo bolj pod
stresom kot fantje in doživljajo več čustvenih težav kot fantje (Cyranowski, Frank, Young in Shear,
2000). Na razlike med spoloma pri izražanju vedenjskih in čustvenih težav vplivajo še socialno-
čustven razvoj, temperament ter biološke, fizične in kognitivne razlike med spoloma (Zahn-
Waxler, Shirtcliff in Marceau, 2008).
Slovenski in tuji podatki kažejo tudi na višjo pogostost doživljanja stresa in psihosomatskih
simptomov pri starejših mladostnikih. Te razlike nekateri avtorji pojasnjujejo z višjim pritiskom s
strani šole, vrstnikov in širše družbe (Kelly idr., 2010; Zimmer-Gembeck in Skinner, 2008). V
obdobju mladostništva se tudi poveča delež časa, ki ga mladostniki preživijo s svojimi vrstniki, s
čimer se poveča verjetnost, da mladostniki izkusijo negativne izkušnje v odnosih z vrstniki. Starejši
slovenski mladostniki so v primerjavi z mlajšimi kazali tudi več vedenjskih in čustvenih težav, kar
160
je v nasprotju z ugotovitvami nekaterih tujih raziskovalcev. Ti ugotavljajo, da izražajo mlajši
mladostniki več vedenjskih in čustvenih težav (Hölling idr., 2008; Koskelainen, Sourander in
Kaljonen, 2000) oz. da po starostnih skupinah ni nobenih razlik (Ravens-Sieberer, Erhart idr.,
2008). Ob tem je treba poudariti, da so v slovenskem vzorcu mladostnikov razlike med starostnimi
skupinami posledica predvsem večje pogostosti duševnih težav pri starejših dekletih, kar je v
omejenem obsegu skladno tudi z ugotovitvami iz tujine (Ronning idr., 2004).
Doživljanje stresa in s stresom povezanih težav je v obdobju mladostništva pogosto, prav tako pa
ima neuspešno soočanje z viri stresa številne negativne učinke na mladostnikovo zdravje in
kvaliteto življenja. Pomembno je, da otroke in mladostnike naučimo konstruktivnih načinov
spoprijemanja s stresom. Metaanaliza raziskav je pokazala, da so programi obvladovanja stresa in
spoprijemanja z njim pri mladostnikih zmanjšali število simptomov, povezanih s stresom, ter
izboljšali njihov način spoprijemanja s stresom (Kraag, Zeegers, Kok, Hosman in Abu-Saad, 2006).
Pri tem je pomembno, da razumemo dejanske stresorje, način, kako mladostniki osmislijo stresne
dogodke ter kako se nanje odzivajo in z njimi spoprijemajo (Zimmer-Gembeck in Skinner, 2008).
Ugotavljamo, da so mladostniki občutljiva skupina za razvoj s stresom povezanih težav, kar še
posebej velja za starejša dekleta. Čustvene in vedenjske težave, ki se začnejo v otroštvu in
adolescenci, lahko vztrajajo do odraslosti ali pa se prenesejo v odraslost v nekoliko drugačni obliki
ter posledično negativno vplivajo tudi na posameznike v odrasli dobi (Ravens-Sieberer, Erhart idr.,
2008). Težave v duševnem zdravju pa že v obdobju mladostništva pomembno vplivajo na dobro
počutje mladostnika in na njegove odnose z družino, v šoli in v družbi na splošno (Barkmann, 2003,
v Ravens-Sieberer, Erhart idr., 2008), zato je pomembno, da oblikujemo ukrepe in intervencije,
usmerjene v zmanjševanje oz. obvladovanje stresa in s stresom povezanih težav.
7.9 Zaključek
Obdobje adolescence prinaša nove izzive in spremembe v mladostnikovem življenju, s katerimi se
nekateri mladostniki soočajo uspešno, drugi pa manj uspešno. Čeprav je stres naraven pojav in je
do neke mere tudi koristen, pa raziskave kažejo, da imajo učenci z visoko ravnijo stresa več
možnosti za pojav psihosomatskih simptomov (Torsheim in Wold, 2001) ter čustvenih in
vedenjskih težav (Flouri in Panourgia, 2014). V poglavju smo prikazali doživljanje stresa in s
stresom povezanih težav otrok in mladostnikov v Sloveniji s predstavitvijo podatkov iz dveh
podatkovnih zbirk, ki nam omogočata vpogled v število obravnav pri zdravniku zaradi reakcije na
hud stres ter s stresom povezanih težav, in s populacijskimi raziskavami, ki nam omogočajo oceno
doživljanja stresa pri mladostnikih. Kljub sistematičnemu zbiranju podatkov, njihovi
reprezentativnosti in kvaliteti raziskav pa je pri interpretaciji predstavljenih podatkov treba
upoštevati omejitve zaradi načina zbiranja in beleženja podatkov ter njihovo ciljno starostno
skupino. Ne glede na omejeno možnost opisa doživljanja stresa in s stresom povezanih težav pri
mladostnikih pa lahko trdimo, da se pojavljajo razlike med spoloma in starostnimi skupinami.
Dekleta so pogosteje kot fantje obravnavane pri zdravniku zaradi reakcije na hud stres ter
pogosteje poročajo o doživljanju psihosomatskih simptomov in težav v duševnem zdravju. Prav
tako starejši mladostniki pogosteje kot mlajši poročajo o doživljanju stresa, psihosomatskih
simptomih in težavah v duševnem zdravju. V letu 2014 glede na leto 2010 izstopa izrazit porast
doživljanja psihosomatskih simptomov pri obeh spolih in porast s šolo povezanega stresa pri
dekletih. Zaskrbljujoč je trend naraščanja čustvenih in vedenjskih težav pri 15-letnikih, ki je še
posebej izrazit pri dekletih. Pri dekletih je od leta 2008 pomembno narasel delež tistih, ki
161
nakazujejo na prisotnost klinično pomembnih težav s področja čustvenih težav, hiperaktivnosti in
nepozornosti ter težav v odnosih z vrstniki. Bolj spodbuden je trend pri fantih, pri katerih se znižuje
delež oseb s težavami v odnosih z vrstniki, prav tako glede na prejšnja leta upada delež fantov, ki
poročajo o doživljanju stresa. Hkrati izstopa pomanjkanje raziskav, ki bi s stresom povezane
težave zajele bolj celostno. Nimamo namreč informacije o tem, kaj slovenski mladostniki občutijo
kot največji vir stresa in v kolikšni meri menijo, da se s stresom uspešno spoprijemajo. Mladostniki,
ki čutijo stres in imajo občutek, da ga ne obvladujejo, imajo namreč več možnosti za razvoj s
stresom povezanih težav (Zimmer-Gembeck in Skinner, 2008). Pomembno je, da te mladostnike
prepoznamo, bolje spoznamo njihove potrebe in posebnosti ter jih vključimo v intervencije,
usmerjene v zniževanje negativnih posledic stresa.
7.10 Literatura
Bartels, M., van de Aa, N., Van Beijsterveldt, C. E. M., Middeldorp, C. M., in Boomsma, D. I. (2011). Adolescent
Self-Report of Emotional and Behavioral Problems: Interactions of Genetic Factors with Sex and
Age. Journal of the Canadian Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 20(1), 35–52.
Berntsson, L. T., Köhler, L., in Gustafsson, J. E. (2001). Psychosomatic complaints in schoolchildren: A Nordic
comparison. Scandinavian Journal of Public Health, 29, 44–54.
Brill, S. R., Patel, D. R., in MacDonald, E. (2001). Psychosomatic disorders in pediatrics. Indian Journal of
Pediatrics, 68(7), 597–603.
Currie, C., Gabhain, N., Godeau, E., Roberts, C., Smith, R., Currie, D. … Barnekow, V. (ur). (2008). Inequalities
in young people's health: HBSC international report from the 2005/06 Survey. Health policy for
children and adolescents, No.5. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
Currie, C., Morgan, A., Barnekow Rasmussen, V., Roberts, C., Samdal, O., Setterobulte, W., in Smith, R. (ur.).
(2004). Young people's health in context: International report from the HBSC 2001/02 survey. Health
policy for children and adolescents, No.4. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
Currie, C., Zanotti, C., Morgan, A., Currie, D., De Looze, M., Roberts, C. … Barnekow, V. (ur.). (2012). Social
determinants of health and well-being among young people. Health behaviour in school-aged children
(HBSC) study: International report from the 2009/2010 survey. Health policy for children and
adolescents, No.6. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
Cyranowski, J. M., Frank, E., Young, E., in Shear, K. (2000). Adolescent onset of the gender difference in
lifetime rates of major depression. A theoretical model. Archives of General Psychiatry, 57, 21–27.
Flouri, E., in Panourgia, C. (2014). Negative automatic thoughts and emotional behavioural problems in
adolescence. Child and Adolescent Mental Health, 19(1), 46–51.
Ge, X., Lorenz, F. O., Conger, R. D., Elder, G. H., in Simons, R. L. (1994). Trajectories of stressful life events
and depressive symptoms during adolescence. Developmental Psychology, 30(4), 467–483.
Greene, J. W., in Walker, L. S. (1997). Psychosomatic problems and stress in adolescence. Pediatric Clinics of
North America, 44(6), 1557–1572.
Hölling, H., Kurth, B. A., Rothenberger, A., Becker, A., in Schlack, R. (2008). Assessing psychopathological
problems of children and adolescents from 3 to 17 years in a nationwide representative sample:
results of the German health interview and examination survey for children and adolescents
(KiGGS). European Child and Adolescent Psychiatry, 17, 34–41.
162
Inchley, J., Currie, D., Young, T., Samdal, O., Torsheim, T., Augustson, L. … Barnekow, V. (ur.). (2016). Growing
up unequal: Gender and socioeconomic differences in young people's health and well-being. Health
behaviour in school-aged children (HBSC) study: International report from the 2013/2014 survey. Health
Policy for Children and Adolescents, No.7. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe.
Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T., in Britovšek, K. (2015). Z zdravjem
povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: Izsledki mednarodne raziskave
HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/publikacije/z-zdravjem-povezano-vedenje-v-solskem-obdobju-med-
mladostniki-v-sloveniji-hbsc-2014.
Jose, P. E., in Ratcliffe, V. (2004). Stressor frequency and perceived intensity as predictors of internalizing
symptoms: Gender and age differences in adolescence. New Zealand Journal of Psychology, 33(3),
145–154.
Kelly, C., Molcho, M., Doyle, P., in Gabhainn, S. N. (2010). Psychosomatic symptoms among schoolchildren.
International Journal of Adolescent Medicine and Health, 22(2), 227–233.
Kieling, C., Baker-Henningham, H., Belfer, M., Conti, G., Ertem, I., Omigbodun, O. ... Rahman, A. (2011). Child
and adolescent mental health worldwide: Evidence for action. The Lancet, 378(9801), 1515–1525.
Koskelainen, M., Sourander, A., in Kaljonen, A. (2000). The Strenghts and Difficulties Questionnaire among
Finish school-aged children and adolescents. European Child and Adolescent Psychiatry, 9(4), 277–284.
Kraag, G., Zeegers, M. P., Kok, G., Hosman, C., in Abu-Saad, H. H. (2006). School programs targeting stress
management in children and adolescents. The Journal of School Psychology, 44, 449–472.
Leadbeater, B. J., Kuperminc, G. P., Blatt, S. J., in Hertzog, C. (1999). A multivariate model of gender
differences in adolescents' internalizing and externalizing problems. Developmental Psychology,
35(5), 1268–1282.
Lundh, L. G., Wångby-Lundh, M., in Bjärehed, J. (2008). Self-reported emotional and behavioral problems in
Swedish 14 to 15-year-old adolescents: A study with the self-report version of the Strengths and
Difficulties Questionnaire. Scandinavian Journal of Psychology, 49(6), 523–532.
Murberg, T. A., in Bru, E. (2004). School-related stress and psychosomatic symptoms among Norwegian
adolescents. School Psychology International, 25(3), 317–332.
Pastor, P. N., Reuben, C. A., in Duran, C. R. (2012). Identifying Emotional and Behavioral Problems in Children
Aged 4–17 Years: United States, 2001–2007. National Health Statistics Reports, 48, 1–17.
Poikolainen, K., Kanerva, R., in Lönnqvist, J. (1995). Life events and other risk factors for somatic symptoms
in adolescence. Pediatrics, 96(1), 59–63.
Ravens‐Sieberer, U., Erhart, M., Gosch, A., in Wille, N. (2008). Mental health of children and adolescents in
12 European countries—results from the European KIDSCREEN study. Clinical psychology &
psychotherapy, 15(3), 154–163.
Ravens-Sieberer, U., Wille, N., Erhart, M., Bettge, S., Wittchen, H. U., Rothenberger, A. ... Barkmann, C.
(2008). Prevalence of mental health problems among children and adolescents in Germany: results
of the BELLA study within the National Health Interview and Examination Survey. European child
and adolescent psychiatry, 17(1), 22–33.
Rhee, H. (2005). Relationships between physical symptoms and pubertal development. Journal of Paediatrics
and Child Health, 19, 95–103.
163
Ronning, J. A., Handegaard, B. H., Sourander, A., in Morch, W. T. (2004). The Strengths and Difficulties Self-
Report Questionnaire as a screening instrument in Norwegian community samples. European Child
in Adolescent Psychiatry, 13(2), 73–82.
Sontag, L. M., Graber, J. A., Brooks-Gunn, J., in Warren, M. P. (2008). Coping with social stress: Implications
for psychopathology in young adolescent girls. Journal of Abnormal Child Psychology, 36, 1159–1174.
Svedberg, P., Eriksson, M., in Boman, E. (2013). Associations between scores of psychosomatic health
symptoms and health-related quality of life in children and adolescents. Health and Quality of Life
Outcomes, 11, 176.
Torsheim, T., in Wold, B. (2001). School-related stress, school support, and somatic complaints: A general
population study. Journal of Adolescent Research, 16(3), 293–303.
Van Roy, B., Grøholt, B., Heyerdahl, S., in Clench-Aas., J. (2006). Self-reported strengths and difficulties in a
large Norwegian population 10–19 years. European Child and Adolescent Psychiatry, 15(4), 189–198.
Vieno, A., Perkins, D. D., Smith, T. M., in Santinello, M. (2005). Democratic school climate and sense of community
in school: A multilevel analysis. American Journal of Community Psychology, 36(3-4), 327–341.
Villalonga-Olives, E., Forero, C. G., Erhart, M., Palacio-Vieira, J. A., Valderas, J. M, Herdman, M. … Alonso, J.
(2011). Relationship between life events and psychosomatic complaints during adolescence/youth:
A structural model approach. Journal of Adolescent Health, 49, 199–205.
West, P., in Sweeting, H. (2003). Fifteen, female and stressed: Changing patterns of psychological distress
over time. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 44(3), 399–411.
Zahn-Waxler, C., Shirtcliff, E. A., in Marceau, K. (2008). Disorders of Childhood and Adolescence: Gender and
Psychopathology. Annual Review of Clinical Psychology, 4, 275–303.
Zimmer-Gembeck, M. J., in Skinner, E. A. (2008). Adolescents coping with stress: Development and diversity.
The Prevention Researcher, 15(4), 3–7.
Spremlja me tudi jeza,
depresija, anksioznost. Tudi meni
razpoloženje nenormalno niha -
seveda navznoter. Oziroma
včasih občutijo žal moji domači,
ko imam kaki izbruh…
Problem tiči v tem, da sem
se zaradi depresije zapustila. Ne
razumite me narobe. Nisem
LENA. Ampak zaradi psihičnega
stanja sem vedno izčrpana in
zvečer preprosto ne morem najti
dovolj energije, da bi se umila.
Tako se včasih ne umijem po ves
teden in vem, da to zelo grozno
zveni.
Zapisa iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
165
8. Depresija in anksioznost
8.1 Glavne ugotovitve
Med slovenskimi 6- do 19-letniki je prišlo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 do porasta v številu
oz. stopnji zunajbolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj. V številu oz. stopnji
zunajbolnišničnih obravnav zaradi depresije poseben trend ni opazen.
V povprečju je bila stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj višja v
primerjavi s stopnjo obravnav zaradi depresije. Število zunajbolnišničnih in bolnišničnih
obravnav zaradi depresije in anksioznosti je bilo večje pri dekletih in starejših mladostnikih.
V številu in stopnji bolnišničnih obravnav zaradi depresije v obdobju od leta 2008 do leta 2015
med 6- do 19-letniki ni bilo večjih sprememb. Pri fantih je bilo razmeroma stabilno tudi število
oz. stopnja bolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj, pri dekletih pa lahko po letu 2012
opazimo blag porast. Na splošno je bila povprečna stopnja bolnišničnih obravnav dokaj nizka.
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je prišlo do porasta v številu ambulantno izdanih receptov
za antidepresive otrokom in mladostnikom, predvsem tistim v starostni skupini od 15 do 19 let.
V številu receptov za anksiolitike, ki so bili izdani starejšim otrokom in mladostnikom, ni prišlo
do večjih sprememb.
Po podatkih iz raziskave EHIS je leta 2014 5,6 % 15- do 19-letnikov poročalo o anksioznosti v
zadnjem letu, 7,7 % pa o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi
depresije pojavljali pri približno 29 % mladih.
V raziskavi HBSC, ki je zajela 11, 13 in 15 let stare otroke in mladostnike, je leta 2010 o
subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno tudi klinične depresije) poročalo 29,0 %
mladostnikov, leta 2014 pa je bil ta delež nižji in je znašal 22,8 %. V obeh raziskavah so o depresiji
oz. depresivnosti in anksioznosti pogosteje poročala dekleta.
Zaskrbljujoča ostaja precejšnja razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in
anksioznosti oz. o simptomih teh duševnih težav, ter deležem tistih, ki zaradi depresije in
anksioznih motenj poiščejo zdravniško pomoč in prejmejo potrebno obravnavo.
8.2 Uvod
Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj v razvitem svetu, ki se lahko pojavi v kateremkoli
življenjskem obdobju. Mednarodne raziskave kažejo, da se njena prevalenca povečuje (Andrade
idr., 2003; Kessler idr., 2005; Twenge idr., 2010). Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da
bo do leta 2020 depresija na drugem mestu vzrokov invalidnosti oz. nezmožnosti za delo (za
srčno-žilnimi obolenji; WHO, 2001), do leta 2030 pa bo najpogostejši vzrok za breme bolezni na
svetu (WHO, 2008). Nemalokrat se simptomi depresije pojavljajo skupaj s simptomi anksioznosti
oz. tesnobe, ki prav tako sodi v sam vrh najbolj prevalentnih duševnih motenj na svetu (Kessler
idr., 2009). Zaradi njune tesne povezanosti in pogoste komorbidnosti (Cummings, Caporino in
Kendall, 2014; Garber in Weersing, 2010) depresijo in anksioznost obravnavamo v skupnem
poglavju.
166
Depresijo označuje poslabšano razpoloženje, ki traja daljše časovno obdobje in prizadene
posameznikovo delovanje na različnih življenjskih področjih. Njeni simptomi se kažejo na
emocionalni, kognitivni in vedenjski ravni, prisotne pa so tudi spremembe v fizičnem blagostanju.
Na emocionalni ravni so za depresijo značilni podaljšana občutja žalosti, pomanjkanje motivacije
in energije, hitra utrujenost in zmanjšana zmožnost uživanja v različnih aktivnostih. Na kognitivni
ravni jo označujejo pomanjkanje zanimanja, težave s koncentracijo in kratkoročnim spominom,
neodločenost, nizko samospoštovanje in pretirani občutki krivde. Na vedenjski ravni jo spremljajo
simptomi, kot so umik iz družbe, apatično vedenje, nemirnost, znižana produktivnost in
pomanjkanje spolne sle. Spremembe v fizičnem blagostanju pa se kažejo kot nespečnost ali
utrujenost kljub podaljšanemu spanju ter kot spremembe v apetitu in telesni teži (MKB-10).
Po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) depresijo skupaj z manično epizodo, bipolarno
afektivno motnjo ter trajnimi razpoloženjskimi motnjami uvrščamo v širši sklop razpoloženjskih
motenj (F30–F39). MKB-10 ločuje depresivno epizodo (F32) in ponavljajočo se depresivno motnjo
(F33). Slednja se diagnosticira v primerih ponavljajočih se epizod depresije.
Pomembno je, da klinično depresijo razlikujemo od normalnih obdobij žalosti in slabšega
razpoloženja, ki jih označujemo z izrazom depresivnost. Depresivnost v nekaterih življenjskih
okoliščinah, kot je na primer izguba bližnje osebe, je normalen oz. prilagojen odziv posameznika.
Klinična depresija se od depresivnosti kot razpoloženja razlikuje predvsem v resnosti in
podaljšanem trajanju simptomov ter v dodatnih simptomih (npr. samodestruktivne misli), ki
pomembno odstopajo od normalnih nihanj v razpoloženju, niso prilagojeni situaciji in so za
posameznika škodljivi (Horwitz in Wakefield, 2007; Maj, 2010).
Glavna značilnost anksioznih motenj je bojazen, ki je bodisi povezana z določenimi dobro
opredeljenimi okoliščinami, ki na splošno niso nevarne, bodisi je generalizirana oz. neomejena s
posebnimi okoliščinami. V prvem primeru govorimo o tako imenovanih fobijah. Posameznik se
okoliščinam, ki mu vzbujajo strah in stisko, izogiba oz. ga navdajajo z občutki groze. Sem sodijo
agorafobija (strah pred odprtimi prostori in zapuščanjem doma), socialne fobije (strah pred
ocenjevanjem drugih) in druge specifične fobije (npr. akrofobija – strah pred višino, živalske
fobije). V drugem primeru pa bojazen ni povezana s konkretnimi vzroki, ampak so zanjo značilni
nenehni občutki zaskrbljenosti, strahu, stiske in nemira. Spremljajo jih lahko mišična napetost,
potenje, tresenje, omotica, palpitacije ipd. V nekaterih primerih se lahko pojavijo tudi napadi
panike oz. hude anksioznosti (če se ponavljajo, govorimo o panični motnji), ko se običajnim
simptomom anksioznosti pridružijo še dodatni simptomi (npr. občutek dušenja, občutek
nerealnosti oz. depersonalizacije) in strahovi (strah pred smrtjo, izgubo nadzora ali norostjo). V
okvir drugih anksioznih motenj uvrščamo tudi mešano anksiozno in depresivno motnjo, ko se pri
posamezniku pojavljajo tako simptomi depresije kot tudi anksioznosti, med katerimi pa nobeni
jasno ne prevladujejo (MKB-10).
Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB-10) anksiozne motnje uvršča v širši sklop nevrotskih,
stresnih in somatoformnih motenj (F40–F48). Sem poleg fobičnih anksioznih motenj (F40) in
drugih anksioznih motenj (F41) sodijo še obsesivno-kompulzivna motnja, reakcije na hud stres in
prilagoditvene motnje, disociativne motnje, somatoformne motnje in druge nevrotske motnje.
167
Anksioznost lahko sicer razumemo tudi kot osebnostno potezo. Predstavlja relativno stabilno
nagnjenost posameznika, da na situacije reagira s subjektivnimi občutji napetosti, ogroženosti in
zaskrbljenosti ter povečano aktivacijo avtonomnega živčnega sistema (Spielberger, Gorsuch in
Lushene, 1970). Visoka anksioznost kot osebnostna poteza predstavlja povišano tveganje za pojav
klinične anksioznosti in drugih duševnih težav.
Depresija in anksioznost nista omejeni na obdobje odraslosti, ampak se lahko pojavita že
razmeroma zgodaj v razvoju (Costello, Mustillo, Erkanli, Keeler in Angold, 2003). V otroštvu sta
sicer še redki, vendar pa njuna prevalenca močno poraste v obdobju adolescence (Kessler in
Walters, 1998; Merikangas, Nakamura in Kessler, 2009). Kažeta se s podobnimi simptomi kot v
odraslosti, spremljajo pa ju lahko tudi nekateri specifični simptomi, kot je na primer popuščanje v
šoli. Raziskave so na primer pokazale, da napovedujeta nižjo akademsko uspešnost, na primer
nižjo stopnjo zaključka srednje šole (Duchesne, Vitaro, Larose in Tremblay, 2008). Poleg
akademskih težav se pri depresivnih otrocih in mladostnikih verjetneje pojavljajo vedenjske
motnje (neprilagojeno vedenje, agresivnost), pogostejši so kajenje, uporaba in zloraba drog ter
povišana telesna teža (Angold in Costello, 1993; Covey, Glassman in Stetner, 1998; Goodman in
Whitaker, 2002; Rohde, Lewinsohn in Seeley, 1991). Ne nazadnje je depresija v mladostništvu
pomemben dejavnik tveganja za samomorilno vedenje (Windfuhr idr., 2008). Za posameznike, ki
jih pestijo simptomi depresije in/ali anksioznih motenj, je tako na splošno značilno bolj
turbulentno obdobje poznega otroštva in mladostništva s težavami na socialnem, emocionalnem
in akademskem področju. Slednje negativno učinkujejo na razvoj in imajo lahko pomembne
psihološke, socialne in ekonomske posledice pozneje v posameznikovem življenju (Chen idr.,
2006; McCrone, Knapp in Fombonne, 2005; Rao, 2006).
Otroštvo in mladostništvo je obdobje intenzivnega razvoja. Uspešen razvoj v tem obdobju je
podlaga za nadaljnji razvoj in zdravje v odraslosti. Raziskave namreč kažejo, da se večina duševnih
težav iz odraslosti prične že v otroštvu oz. adolescenci (Birmaher idr., 2004; Kessler idr., 2007).
Zato ima poznavanje razširjenosti ter razvojnih in časovnih trendov v pojavnosti depresije in
anksioznih motenj pri otrocih in mladostnikih – ob ustreznem razumevanju dejavnikov tveganja
za njihov razvoj – zelo pomembno vlogo pri oblikovanju ustreznih politik ter preventivnih in
promocijskih programov na področju duševnega zdravja.
8.3 Namen
Ta prispevek se osredotoča na opis pojavnosti depresije in anksioznih motenj pri slovenskih
otrocih in mladostnikih, in sicer na podlagi podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah na primarni
in sekundarni ravni zdravstvenega varstva ter bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije in
anksioznih motenj, podatkov o porabi zdravil, ki se najpogosteje predpisujejo za zdravljenje
depresije in anksioznih motenj (tj. antidepresivov in anksiolitikov), ter anketnih podatkov oz.
samoocen. Poudarek bo na opisu sprememb, do katerih je prišlo v obdobju med letoma 2008 in
2009 ter 2014 in 2015. Posebna pozornost bo posvečena tudi primerjavi med spoloma in – kjer
bodo to podatki omogočali – starostnimi skupinami (tj. med mlajšimi in starejšimi otroki oz.
mladostniki).
168
8.4 Viri podatkov
V podatkovni zbirki ZubStat se zbirajo podatki o zunajbolnišničnih obravnavah zaradi diagnoz
depresije (F32 – depresivna epizoda in F33 – ponavljajoča se depresivna motnja) in anksioznih
motenj (F40 – fobične anksiozne motnje in F41 – druge anksiozne motnje) na primarni ravni
zdravstvenega varstva ter podatki o končnih diagnozah oz. zunajbolnišničnih obravnavah s
končno diagnozo depresije in anksioznih motenj v specialističnih ambulantah na sekundarni ravni
zdravstvenega varstva. V podatkovni zbirki Bolob se zbirajo podatki o prvih in ponovnih primerih
bolnišničnih obravnav zaradi depresije in anksioznih motenj kot glavne diagnoze, tj. glavnega
vzroka, zaradi katerega je posameznik potreboval bolnišnično obravnavo. Iz obeh zbirk
prikazujemo podatke, ki so bili zbrani v obdobju od leta 2008 do leta 2015. Podatki so prikazani za
starostno obdobje od 6 do 19 let. V starostni skupini od 0 do 5 let je absolutno število vseh
zunajbolnišničnih oz. bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije ali anksioznih motenj zelo
nizko (pogosto manjše od 5 na leto), zato bo ta skupina izključena iz prikaza. Poleg števila vseh
zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav v posameznem letu bo prikazana tudi stopnja
zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav, tj. število zunajbolnišničnih oz. bolnišničnih obravnav
na 1000 oseb.
Podatki o ambulantno predpisanih zdravilih iz farmakoloških podskupin N06A – antidepresivi in
N05B – anksiolitiki po Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikaciji zdravil (Anatomical
Therapeutic Chemical – ATC) so prikazani za starostno skupino od 0 do 19 let, in sicer z absolutnim
številom izdanih receptov in z definiranim dnevnim odmerkom (Defined Daily Dose – DDD) na
1000 oseb na dan (DID). DDD je povprečen vzdrževalni odmerek zdravila, ki ga v enem dnevu
prejme odrasla oseba za zdravljenje glavne indikacije zdravila. Omogoča nam standardiziran
prikaz porabe zdravil. V prikaz so zajeta posamezna leta v obdobju od leta 2008 do leta 2015.
Nazadnje so prikazani še anketni podatki iz raziskav HBSC in EHIS. V slovensko različico
mednarodnega standardiziranega vprašalnika iz raziskave HBSC smo v letih 2010 in 2014 dodali
vprašanje o prisotnosti daljših obdobij žalosti ali brezupa v preteklem letu, ki so eden izmed
indikatorjev depresivnosti. Raziskava je bila v obeh letih izvedena na reprezentativnem vzorcu 11-,
13- in 15-letnikov. Poleg primerjave med letoma je prikazana primerjava med starostnimi
skupinami in po spolu. Iz raziskave EHIS prikazujemo podatke za leto 2014, ko je bilo v končnem
vzorcu 341 udeležencev, starih od 15 do 19 let. Prikazan je delež posameznikov v tej starostni
skupini, ki so poročali, da so imeli v zadnjih 12 mesecih depresijo ali tesnobo/anksioznost (izbrali
so ju s seznama različnih bolezni oz. bolezenskih stanj). Poleg tega je prikazana tudi resnost
trenutnih simptomov depresije, in sicer v obliki indikatorja, preračunanega na podlagi odgovorov
na vprašanja z lestvice Patient Health Questionnaire depression scale – PHQ-8 (Kroenke in
Spitzer, 2002), ki je vključena v EHIS. Lestvica vsebuje kriterije (osem postavk), na podlagi katerih
je po Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj DSM-IV-TR (APA, 2000)
opredeljena diagnoza klinične depresije.
169
8.5 Depresija in depresivnost
8.5.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi depresije
Tabela 53 prikazuje podatke o zunajbolnišničnih obravnavah otrok in mladostnikov od 6 do 19 let
za diagnozi depresivne epizode (F32) ali ponavljajoče se depresivne motnje (F33). Na primarni in
sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti močno prevladujejo zunajbolnišnične obravnave zaradi
depresivnih epizod v primerjavi z zunajbolnišničnimi obravnavami zaradi ponavljajoče se
depresivne motnje. Skupno gledano je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 na primarni ravni
2156 zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije, od tega 1891 (87,7 %) zaradi
depresivnih epizod in 265 (12,3 %) zaradi ponavljajoče se depresivne motnje. Na sekundarni ravni
je bila v enakem obdobju 2301 zunajbolnišnična obravnava, od tega 2067 (89,8 %) z diagnozo
depresivne epizode in 234 (10,2 %) z diagnozo ponavljajoče se depresivne motnje. Na primarni
ravni večjega nihanja v skupnem številu zunajbolnišničnih obravnav v obdobju med letoma 2008
in 2015 ni bilo. Na sekundarni ravni je bilo v tem obdobju nekaj več nihanj, vendar poseben trend
ni opazen.
Tabela 53. Število prvih obiskov ter število končnih diagnoz depresivne epizode in ponavljajoče se
depresivne motnje za starostno skupino 6–19 let, med letoma 2008 in 2015
F32, depresivna
epizoda F33, ponavljajoča se
depresivna motnja F32 + F33
skupaj
Primarna raven (prvi obiski)
2008 242 37 279
2009 255 34 289
2010 216 38 254
2011 238 21 259
2012 241 21 262
2013 242 35 277
2014 238 41 279
2015 219 38 257
Sk u p a j 1 8 9 1 2 6 5 2 1 5 6
Sekundarna raven (končne diagnoze)
2008 252 25 277
2009 276 23 299
2010 193 28 221
2011 229 27 256
2012 302 28 330
2013 281 26 307
2014 286 51 337
2015 248 26 274
Sk u p a j 2 0 6 7 2 3 4 2 3 0 1
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
170
Pregled združenih podatkov (za F32 – depresivne epizode in F33 – ponavljajoče se depresivne
motnje skupaj), ločenih po starosti in spolu (tabela 54), pokaže, da se diagnozi depresije pogosteje
pojavljata pri dekletih, njuno število pa močno naraste s starostjo. V starostni skupini od 6 do 14
let je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 na primarni ravni 282 zunajbolnišničnih obravnav
zaradi diagnoz depresije, v starostni skupini od 15 do 19 let pa 1874 (tj. približno 6,6-krat toliko kot
pri 6- do 14-letnikih). Na sekundarni ravni je bilo v tem obdobju v starostni skupini od 6 do 14 let
341 zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo depresije, v starostni skupini od 15 do 19 let pa
je bilo takih obravnav 1960 (tj. približno 5,7-krat toliko kot pri 6- do 14-letnikih).
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo med 6- do 14-letniki na primarni ravni 114 (40,4 %)
zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije, zabeleženih pri fantih, 168 (59,6 %) pa pri
dekletih. Na sekundarni ravni je bilo v istem obdobju pri fantih zabeleženih 125 (36,6 %)
zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo depresije. Pri dekletih je bilo takih obravnav 216
(63,4 %). Med 15- do 19-letnimi fanti je bilo v istem obdobju na primarni ravni zabeleženih 601
(32,1 %) zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije, med dekleti pa je bilo zabeleženih 1273
(67,9 %) obravnav. Na sekundarni ravni je bilo pri fantih 598 (30,5 %) zunajbolnišničnih obravnav s
končno diagnozo depresije, pri dekletih pa je bilo takih obravnav 1362 (69,5 %).
Tabela 54. Število prvih obiskov ter število končnih diagnoz depresivne epizode in ponavljajoče se depresivne motnje glede
na spol, v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj
Primarna raven (prvi obiski)
2008 17 13 30 78 171 249
2009 15 17 32 79 178 257
2010 12 24 36 63 155 218
2011 14 14 28 85 146 231
2012 12 23 35 69 158 227
2013 15 31 46 73 158 231
2014 17 22 39 77 163 240
2015 12 24 36 77 144 221
Sk u p a j 1 1 4 1 6 8 2 8 2 6 0 1 1 2 7 3 1 8 7 4
Sekundarna raven (končne diagnoze)
2008 19 29 48 59 170 229
2009 16 24 40 64 195 259
2010 9 19 28 53 140 193
2011 28 17 45 62 149 211
2012 21 15 36 122 172 294
2013 10 29 39 91 177 268
2014 8 47 55 81 201 282
2015 14 36 50 66 158 224
Sk u p a j 1 2 5 2 1 6 3 4 1 5 9 8 1 3 6 2 1 9 6 0
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
171
Med otroki in mladostniki, starimi od 6 do 19 let, je povprečna stopnja obravnav zaradi diagnoz
depresije (diagnozi F32 – depresivne epizode in F33 – ponavljajoče se depresivne motnje skupaj)
na primarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju od leta 2008 do leta 2015 znašala 1,00 na 1000
oseb. Pri fantih je bila stopnja obravnav zaradi depresije vsa leta nižja kot pri dekletih in je v
povprečju znašala 0,64 na 1000 oseb. Pri dekletih je znašala 1,38 na 1000 oseb.
Slika 70 prikazuje gibanje stopnje zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije glede na
spol in starost. Vidimo lahko, da stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije s
starostjo močno naraste, kar je še posebej izrazito pri dekletih. Pri 6- do 14-letnikih je povprečna
stopnja obravnav med letoma 2008 in 2015 znašala 0,21 na 1000 oseb (0,17 pri fantih in 0,26 pri
dekletih), pri 15- do 19-letnikih pa je znašala 2,31 na 1000 oseb (1,44 pri fantih in 3,23 pri dekletih).
S slike je razvidno, da med letoma 2008 in 2015 v nobeni izmed starostnih skupin ni bilo večjih
sprememb v stopnji zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije. V starostni skupini od 6
do 19 let je leta 2008 stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije znašala 0,18 na
1000 oseb (0,20 pri fantih in 0,16 pri dekletih), leta 2015 pa 0,21 (0,13 pri fantih in 0,28 pri dekletih).
Pri starejših mladostnikih, starih od 15 do 19 let, je leta 2008 stopnja zunajbolnišničnih obravnav
zaradi diagnoz depresije znašala 2,22 na 1000 oseb (1,34 pri fantih in 3,17 pri dekletih), leta 2015
pa 2,33 (1,57 pri fantih in 3,13 pri dekletih).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 70. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja glede na spol v
starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Stopnja zunajbolnišničnih obravnav depresije na sekundarni ravni zdravstvenega varstva je med
letoma 2008 in 2015 v starostni skupini od 6 do 19 let v povprečju znašala 1,07 na 1000 oseb. Vsa
leta je bila nižja pri fantih (v povprečju je znašala 0,65 na 1000 oseb) in višja pri dekletih (v
povprečju je znašala 1,51 na 1000 oseb).
Podobno kot na primarni ravni zdravstvenega varstva tudi na sekundarni ravni pri starejših otrocih
in mladostnikih stopnja zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo depresije poraste.
Ponovno je ta porast višji pri dekletih v primerjavi s fanti (slika 71). Med mlajšimi otroki in
mladostniki je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povprečna stopnja zunajbolnišničnih obravnav
znašala 0,28 na 1000 oseb (0,20 pri fantih in 0,36 pri dekletih), med starejšimi pa 2,42 na 1000 oseb
(1,44 pri fantih in 3,46 pri dekletih). S slike lahko razberemo, da pri mlajših otrocih in mladostnikih
v navedenem obdobju ni bilo večjih sprememb v stopnji zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo
depresije. Leta 2008 je znašala 0,28 na 1000 oseb (0,22 pri fantih in 0,35 pri dekletih), leta 2015 pa
0
1
2
3
4
5
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
172
0,29 (0,16 pri fantih in 0,43 pri dekletih). Pri starejših fantih je v letu 2012 stopnja zunajbolnišničnih
obravnav z diagnozo depresije nekoliko porastla, nato pa je do leta 2015 spet upadala. Pri starejših
dekletih lahko opazimo upad stopnje zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo depresije v letu 2010,
temu pa sledi porast vse do leta 2014 ter v letu 2015 ponovno upad. Skupno gledano je med letoma
2008 in 2015 stopnja zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo depresije nekoliko bolj nihala pri
starejših mladostnikih v primerjavi z mlajšimi. Leta 2008 je v tej starostni skupini znašala 2,04 na
1000 oseb (1,02 pri fantih in 3,15 pri dekletih), leta 2015 pa 2,36 (1,35 pri fantih in 3,43 pri dekletih).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 71. Stopnja končnih diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja glede na spol in starostni skupini 6–14 let in 15–
19 let, med letoma 2008 in 2015
8.5.2 Bolnišnične obravnave zaradi depresije
Skupaj je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 444 bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov
v starosti od 6 do 19 let, od tega 358 (81 %) zaradi depresivne epizode (F32) in 86 zaradi
ponavljajoče se depresivne motnje (F33, 19 %). V navedenem časovnem obdobju ni bilo večjih
nihanj oz. sprememb v skupnem številu bolnišničnih obravnav na leto. Izjema je leto 2011, ko je
število bolnišničnih obravnav nekoliko upadalo. Do blažjega porasta pa je prišlo v letu 2015 (tabela 55).
Tabela 55. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna
motnja v starostni skupini 6–19 let, med letoma 2008 in 2015
F32, depresivna
epizoda F33, ponavljajoča se
depresivna motnja F32 + F33,
skupaj
2008 50 8 58
2009 43 9 52
2010 45 12 57
2011 30 10 40
2012 45 13 58
2013 43 15 58
2014 48 10 58
2015 54 9 63
Sk u p a j 3 5 8 8 6 4 4 4
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
0
1
2
3
4
5
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
52
00
8
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
173
Iz tabele 56 lahko razberemo, da je število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije višje pri
dekletih kot pri fantih. Skupaj je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 zaradi diagnoz depresije
299 (67,3 %) bolnišničnih obravnav pri dekletih in 145 (32,7 %) pri fantih. Število bolnišničnih
obravnav pri otrocih v starostni skupini od 6 do 14 let je bilo razmeroma nizko, porastlo pa je pri
starejših otrocih oz. mladostnikih. V starostni skupini od 6 do 14 let je bilo v obdobju od leta 2008
do leta 2015 77 bolnišničnih obravnav zaradi depresije, v starostni skupini od 15 do 19 let pa 367 (tj.
približno 4,8-krat toliko kot pri 6- do 14-letnikih).
Tabela 56. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna
motnja glede na spol in starostni skupini 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta 6–14 let 15–19 let
2008 14 44 6 52
2009 12 40 9 43
2010 23 34 11 46
2011 20 20 7 33
2012 22 36 8 50
2013 23 35 11 47
2014 14 44 8 50
2015 17 46 17 46
Sk u p a j 1 4 5 2 9 9 7 7 3 6 7
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 72 prikazuje stopnjo bolnišničnih obravnav zaradi depresije v obdobju od leta 2008 do leta
2015. Skupno gledano med otroki in mladostniki, starimi od 6 do 19 let, v tem časovnem obdobju
ni prišlo do večjih sprememb v stopnji bolnišničnih obravnav (razen manjšega upada v letu 2011).
Leta 2008 je v tej starostni skupini stopnja bolnišničnih obravnav zaradi depresije znašala 0,21,
leta 2015 pa 0,23. Pregled po spolu pokaže nekaj več nihanja pri dekletih v primerjavi s fanti. Od
leta 2008 do leta 2011 je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi depresije pri dekletih upadala, nato
pa do leta 2015 spet naraščala. Leta 2008 je znašala 0,32, leta 2015 pa 0,35 na 1000 oseb. Pri fantih
so bile razlike med leti manjše. Nekoliko višja stopnja bolnišničnih obravnav je bila sicer pri njih
zabeležena v obdobju med letoma 2010 in 2013. Leta 2008 je znašala stopnja bolnišničnih
obravnav pri fantih 0,10, leta 2015 pa 0,12 na 1000 oseb. V povprečju je med letoma 2008 in 2015
stopnja bolnišničnih obravnav zaradi depresije znašala 0,21 na 1000 oseb. Vsa leta je bila višja pri
dekletih (v povprečju je znašala 0,29 na 1000 oseb) in nižja pri fantih (v povprečju je znašala 0,13
na 1000 oseb).
174
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 72. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se
depresivna motnja v starostni skupini 6–19 let glede na spol, med letoma 2008 in 2015
8.5.3 Zdravila za zdravljenje depresije (antidepresivi)
Skupno število ambulantno izdanih receptov za antidepresive (zdravila iz farmakološke skupine
N06A) v obdobju od leta 2008 do leta 2015 je v starostni skupini od 0 do 19 let znašalo 35.014. Od
tega je bilo 168 (0,5 %) receptov predpisanih otrokom, starim od 0 do 5 let, 6042 (17,3 %) otrokom,
starim od 6 do 14 let, in 28.804 (82,3 %) mladostnikom, starim od 15 do 19 let. Iz tabele 57 lahko
razberemo, da je skupno število izdanih receptov za antidepresive v obdobju od leta 2008 do leta
2015 naraščalo, najbolj v starostni skupini od 15 do 19 let. Leta 2015 je bilo izdanih za 26 % več
receptov za antidepresive kot leta 2008. Najbolj izrazit porast je opazen v zadnjih treh letih (tj.
med letoma 2013 in 2015).
V tabeli 57 je absolutno število receptov za antidepresive, ki so bili izdani v obdobju od leta 2009
do leta 2014, prikazano tudi glede na spol (med 0- do 5-letniki razdelitve glede na spol nismo prikazali
zaradi nizkega skupnega števila izdanih receptov). Skupno je bilo obdobju od leta 2008 do leta 2015
v starostni skupini od 6 do 14 let približno enako število receptov predpisanih fantom in dekletom.
Fantje so prejeli 2982 (49,3 %), dekleta pa 3060 (50,7 %) receptov. V starostni skupini od 15 do 19 let
so več receptov, in sicer 18.977 (65,9 %), prejela dekleta. Fantje so prejeli 9827 (34,1 %) receptov.
Razlike med spoloma so torej opazne predvsem v najstarejši starostni skupini. Največje so v letih
2013, 2014 in 2015, ko je število izdanih receptov za antidepresive v tej starostni skupini pri
dekletih porastlo močneje kot pri fantih.
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
175
Tabela 57. Število izdanih receptov za zdravila iz farmakološke skupine N06A Antidepresivi glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Skupaj Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj
2008 12 400 351 751 1089 2184 3273
2009 20 311 312 623 1115 2210 3325
2010 15 348 305 653 1240 2146 3386
2011 22 383 311 694 1172 2069 3241
2012 30 343 290 633 1220 2217 3437
2013 27 409 491 900 1274 2647 3921
2014 27 396 488 884 1307 2739 4046
2015 15 392 512 904 1410 2765 4175
Sk u p a j 1 6 8 2 9 8 2 3 0 6 0 6 0 4 2 9 8 2 7 1 8 . 9 7 7 2 8 . 8 0 4
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 73 prikazuje podatke o številu definiranih dnevnih odmerkov (DDD) antidepresivov na 1000
oseb, starih od 6 do 19 let, na dan za obdobje od leta 2008 do leta 2015. Tudi iz tega prikaza je
razvidno, da se je poraba antidepresivov v navedenem obdobju povečala. Do porasta je prišlo
predvsem pri starejših mladostnikih. Pri fantih je bil porast blažji, izrazitejši pa pri dekletih, in sicer
predvsem po letu 2012. Razvidno je tudi, da se s starostjo poraba antidepresivov močno poveča.
Večji porast glede na starost je opazen pri dekletih.
Leta 2008 je bilo v starostni skupini od 6 do 14 let skupaj izdanih 0,66 DDD na 1000 oseb na dan
za antidepresive (0,70 fantom in 0,61 dekletom), leta 2015 pa 0,83 (0,68 fantom in 0,98 dekletom),
kar kaže na blag porast v tem obdobju. V povprečju je bilo 6- do 14-letnikom med letoma 2008 in
2015 izdanih 0,71 DDD antidepresivov na 1000 oseb na dan (0,70 fantom in 0,71 dekletom). V
starostni skupini od 15 do 19 let je bilo leta 2008 skupaj izdanih 4,76 DDD na 1000 oseb na dan za
antidepresive (3,12 fantom in 6,50 dekletom), leta 2015 pa 8,37 (5,86 fantom in 11,05 dekletom).
Porast v navedenem obdobju je bil torej v tej starostni skupini precejšen. Povprečno gledano je
bilo med letoma 2008 in 2015 15- do 19-letnikom izdanih 6,37 DDD na 1000 oseb na dan za
antidepresive (4,47 fantom in 8,38 dekletom).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 73. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila iz farmakološke skupine N06A Antidepresivi, glede na spol in starostni skupini 6–14
let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
176
8.5.4 Podatki presečnih raziskav
V raziskavi EHIS je leta 2014 7,7 % udeležencev, starih od 15 do 19 let, poročalo, da so imeli v
zadnjih 12 mesecih depresijo (9,7 % deklet in 5,9 % fantov; razlika v deležu ni bila statistično
značilna). Odgovori na vprašanja z lestvice PHQ-8 (Kroenke in Spitzer, 2002), ki vključuje kriterije
za diagnozo klinične depresije po DSM-IV (Ameriška psihiatrična zveza, 1994), so omogočili
izračun indikatorja, ki kaže na resnost trenutnih simptomov depresije pri udeležencih. O blagih
simptomih depresije je poročalo 22,8 % udeležencev (20,0 % fantov in 25,9 % deklet), o zmernih
ali resnih simptomih depresije pa 6,3 % udeležencev (3,1 % fantov in 9,8 % deklet) (slika 74). χ2
test je pokazal statistično značilno razliko v deležu fantov in deklet brez simptomov, z blagimi ali
zmernimi/resnimi simptomi depresije (χ2 = 9,2; df = 2; p = 0,010). V primerjavi z dekleti več fantov
ni kazalo simptomov depresije. Obratno pa je v primerjavi s fanti več deklet kazalo zmerne ali
resne simptome depresije.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 74. Delež mladostnikov v starostni skupini 15–19 let, ki so glede na rezultate na lestvici PHQ-8
brez simptomov, z blagimi simptomi ter z zmernimi ali resnimi simptomi depresije, glede na spol, v letu 2014
V raziskavi HBSC smo v letih 2010 in 2014 11-, 13- in 15-letnike spraševali o prisotnosti daljših
obdobij žalosti ali brezupa v preteklem letu, ki so eden izmed indikatorjev depresivnosti. Leta 2010
je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo 29,0 % otrok oz. mladostnikov (36,5 % deklet in 21,7 %
fantov), leta 2014 pa 22,8 % otrok oz. mladostnikov (28,9 % deklet in 16,5 % fantov). V letu 2014
lahko torej opazimo upad v skupnem deležu pritrdilnih odgovorov glede na leto 2010, ki je tudi
statistično značilen (χ2 = 50,3; df = 1; p < 0,001). Prav tako je statistično značilna razlika v deležu
deklet in fantov, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno (za leto 2010: χ2 = 141,6; df = 1; p < 0,001;
za leto 2014: χ2 = 105,7; df = 1; p < 0,001). Več pritrdilnih odgovorov so tako leta 2010 kot leta 2014
podala dekleta. V obeh letih lahko opazimo tudi porast v deležu pritrdilnih odgovorov glede na
starost udeležencev. Leta 2010 je na vprašanje o prisotnosti daljših obdobij žalosti ali brezupa v
preteklem letu pritrdilno odgovorilo 21,8 % 11-letnikov, 30,0 % 13-letnikov in 35,1 % 15-letnikov.
Leta 2014 je na to vprašanje pritrdilno odgovorilo 14,4 % 11-letnikov, 23,9 % 13-letnikov in 30,3 %
15-letnikov. χ2 test v obeh primerih pokaže statistično značilne razlike v deležu različno starih
otrok, ki so odgovorili pritrdilno (za leto 2010: χ2 = 77,7; df = 2; p < 0,001; za leto 2014: χ2 = 116,7;
df = 2; p < 0,001). Slika 75 še nekoliko natančneje prikazuje delež otrok oz. mladostnikov, ki so na
vprašanje o prisotnosti daljših obdobij žalosti ali brezupa v preteklem letu odgovorili pritrdilno –
ločeno po spolu in starosti, posebej za leti 2010 in 2014.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Dekleta
Fantje
%
Brez simptomov
Blagi simptomi
Zmerni ali resni simptomi
177
(Vir: HBSC, 2010, 2014.)
Slika 75. Delež mladostnikov, ki so na vprašanje »Ali si imel/-a v zadnjem letu obdobje, v katerem si se dva tedna
zapored ali več skoraj vsak dan počutil/-a tako žalostno ali brezupno, da si zaradi tega prenehal/-a početi stvari,
ki jih počneš sicer?« odgovorili pritrdilno, glede na spol, starostno skupino in leto izvedbe raziskave
8.6 Anksiozne motnje
8.6.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi anksiozne motnje
Tabela 58 prikazuje obravnave mladostnikov v starosti od 6 do 19 let v ambulantah na primarni in
sekundarni ravni zdravstvenega varstva zaradi težav, na podlagi katerih je bila opredeljena
diagnoza fobične anksiozne motnje (F40) ali drugih anksioznih motenj (F41). Podatki so prikazani
za obe diagnozi posebej ter združeno. Tako na primarni kot na sekundarni ravni zdravstvenega
varstva močno prevladujejo zunajbolnišnične obravnave zaradi drugih anksioznih motenj, manj je
obravnav zaradi fobične anksiozne motnje. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo na primarni
ravni skupaj 2888 obravnav zaradi anksioznih motenj, od tega 352 (12,2 %) zaradi fobične
anksiozne motnje in 2536 (87,8 %) zaradi drugih anksioznih motenj. V enakem obdobju je bilo na
sekundarni ravni 3142 zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo anksioznih motenj, od tega
382 (12,2 %) obravnav s končno diagnozo fobične anksiozne motnje in 2760 (87,8 %) obravnav s
končno diagnozo drugih anksioznih motenj. Po letu 2010 je skupno število zunajbolnišničnih
obravnav postopoma naraščalo vse do leta 2015 na primarni ravni oz. do leta 2014 na sekundarni
ravni. Posebej izrazit porast opazimo med letoma 2011 in 2014 na sekundarni ravni.
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
55
60
Fantje Dekleta Fantje Dekleta Fantje Dekleta
11 let 13 let 15 let
% 2010
2014
178
Tabela 58. Število prvih obiskov in število končnih diagnoz fobične anksiozne motnje ter druge anksiozne
motnje v starostni skupini 6–19 let, med letoma 2008 in 2015
F40, fobične
anksiozne motnje F41, druge
anksiozne motnje F40 + F41,
skupaj
Primarna raven (prvi obiski)
2008 36 287 323
2009 29 259 288
2010 46 257 303
2011 51 262 313
2012 38 304 342
2013 42 338 380
2014 48 397 445
2015 62 432 494
Sk u p a j 3 5 2 2 5 3 6 2 8 8 8
Sekundarna raven (končne diagnoze)
2008 39 174 213
2009 47 176 223
2010 42 153 195
2011 27 190 217
2012 59 254 313
2013 63 502 565
2014 61 721 782
2015 44 590 634
Sk u p a j 3 8 2 2 7 6 0 3 1 4 2
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Pregled po spolu pokaže, da se diagnozi anksioznih motenj (F40 – fobične anksiozne motnje in
F41 – druge anksiozne motnje skupaj) pogosteje pojavljata pri dekletih, njihovo število pa na obeh
ravneh zdravstvenega varstva močno poraste med starejšimi mladostniki (tabela 59). Med 6- do
14-letniki je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2014 na primarni ravni 719 zunajbolnišničnih
obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj, med 15- do 19-letniki pa 2169 (tj. približno 3-krat
toliko kot pri 6- do 14-letnikih). V istem obdobju je bilo med 6- do 14-letniki na sekundarni ravni
650 zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo anksioznih motenj, med 15- do 19-letniki pa
2492 (tj. približno 3,8-krat toliko kot pri 6- do 14-letnikih).
V starostni skupini od 6 do 14 let je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 na primarni ravni skupaj
294 (40,9 %) obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj, zabeleženih pri fantih, 425 (59,1 %) pa pri
dekletih. Na sekundarni ravni je bilo v tej starostni skupini pri fantih zabeleženih 173 (26,6 %)
zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo anksioznih motenj, pri dekletih pa 477 (73,4 %).
Med starejšimi mladostniki v starostni skupini od 15 do 19 let je bilo med letoma 2008 in 2015 na
primarni ravni pri fantih 661 (30,5 %) obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj, pri dekletih pa
1508 (69,5 %). Na sekundarni ravni je bilo pri fantih 810 (32,5 %) zunajbolnišničnih obravnav s
končno diagnozo anksioznih motenj, pri dekletih pa 1682 (67,5 %).
179
Tabela 59. Število prvih obiskov ter število končnih diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne
motnje glede na spol in starostni skupin 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj
Primarna raven (prvi obiski)
2008 29 35 64 81 178 259
2009 21 50 71 68 149 217
2010 41 43 84 69 150 219
2011 36 39 75 73 165 238
2012 43 53 96 80 166 246
2013 39 68 107 89 184 273
2014 44 60 104 99 242 341
2015 41 77 118 102 274 376
Sk u p a j 2 9 4 4 2 5 7 1 9 6 6 1 1 5 0 8 2 1 6 9
Sekundarna raven (končne diagnoze)
2008 14 29 43 69 101 170
2009 17 23 40 70 113 183
2010 13 20 33 55 107 162
2011 16 33 49 68 100 168
2012 24 44 68 98 147 245
2013 18 83 101 155 309 464
2014 48 177 225 154 403 557
2015 23 68 91 141 402 543
Sk u p a j 1 7 3 4 7 7 6 5 0 8 1 0 1 6 8 2 2 4 9 2
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
V starostni skupini od 6 do 19 let je bila na primarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju od leta
2008 do leta 2015 povprečna stopnja obravnav zaradi anksioznih motenj (diagnozi F40 – fobične
anksiozne motnje in F41 – druge anksiozne motnje skupaj) 1,34 na 1000 oseb. Pri fantih je bila vsa
leta nižja (v povprečju 0,86 na 1000 oseb), pri dekletih pa višja (v povprečju 1,85 na 1000 oseb).
Na sliki 76 je prikazano gibanje stopnje zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih
motenj glede na spol in starost. S starostjo število zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz
anksioznih motenj močno naraste. Podobno kot pri diagnozah depresije je tudi v tem primeru
porast večji pri dekletih v primerjavi s fanti. Pri mlajših otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 14
let, je znašala povprečna stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj v
obdobju od leta 2008 do leta 2015 0,54 na 1000 oseb (0,43 pri fantih in 0,65 pri dekletih). Pri
starejših mladostnikih, starih od 15 do 19 let, pa je znašala povprečna stopnja zunajbolnišničnih
obravnav 2,70 na 1000 oseb (1,59 pri fantih in 3,87 pri dekletih). V obdobju od leta 2008 do leta
2015 lahko v mlajši starostni skupini opazimo zelo blag porast v stopnji obravnav zaradi diagnoz
anksioznih motenj, večjega pa v starejši starostni skupini, in sicer predvsem pri dekletih. Še
posebej izrazit je bil pri dekletih porast po letu 2013. Med 6- do 14-letniki je leta 2008 stopnja
zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj znašala 0,38 (0,33 pri fantih in 0,43
pri dekletih), leta 2015 pa 0,68 na 1000 oseb (0,46 pri fantih in 0,91 pri dekletih). Med 15- do 19-
letniki je bila leta 2008 stopnja obravnav 2,31 (1,40 pri fantih in 3,30 pri dekletih), leta 2015 pa 3,96
na 1000 oseb (2,08 pri fantih in 5,96 pri dekletih).
180
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 76. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje glede na spol v
starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Na sekundarni ravni zdravstvenega varstva je bila v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povprečna
stopnja zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo anksioznih motenj (diagnozi F40 – fobične
anksiozne motnje in F41 – druge anksiozne motnje skupaj) 1,47 na 1000 oseb. Pri fantih je bila nižja
kot pri dekletih in je v povprečju znašala 0,89 na 1000 oseb. Pri dekletih je znašala 2,08 na 1000 oseb.
S slike 77 je razvidno, da je stopnja zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo anksioznih motenj med
starejšimi otroki in mladostniki višja v primerjavi z mlajšimi. Razlika glede na starost je večja pri
dekletih kot pri fantih. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je med 6- do 14- letniki povprečna
stopnja zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo anksioznih motenj znašala 0,48 na 1000 oseb (0,25
pri fantih in 0,73 pri dekletih), med 15- do 19-letniki pa 3,14 na 1000 oseb (1,97 pri fantih in 4,37 pri
dekletih). Od leta 2008 do leta 2015 je stopnja zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo anksioznih
motenj porastla tako med mlajšimi kot tudi med starejšimi otroki in mladostniki. Med 6- do 14-
letniki je bil porast blažji. Leta 2008 je v tej starostni skupini stopnja zunajbolnišničnih obravnav s
končno diagnozo anksioznih motenj znašala 0,25 na 1000 oseb (0,16 pri fantih in 0,35 pri dekletih),
leta 2015 pa 0,53 na 1000 oseb (0,26 pri fantih in 0,81 pri dekletih). Zelo izrazit pa je bil porast med
15- do 19-letniki, posebej med dekleti, in sicer predvsem po letu 2011. Leta 2008 je pri njih stopnja
zunajbolnišničnih obravnav z diagnozo anksioznih motenj znašala 1,52 na 1000 oseb (1,19 pri
fantih in 1,87 pri dekletih), leta 2015 pa 5,72 (2,88 pri fantih in 8,74 pri dekletih).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 77. Stopnja končnih diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje na 1000 oseb glede na spol in starostne skupine,
med letoma 2008 in 2015
0123456789
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0123456789
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0123456789
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0123456789
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0123456789
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0123456789
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
Fantje Dekleta Skupaj
181
8.6.2 Bolnišnične obravnave zaradi anksiozne motnje
Tabela 60 prikazuje podatke o številu bolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov, starih od 6 do
19 let, zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje (F40) in drugih anksioznih motenj (F41), posebej
glede na spol in glede na starost. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj
je bilo višje pri dekletih v primerjavi s fanti. Skupaj je bilo med letoma 2008 in 2015 zabeleženih
130 (37,9 %) bolnišničnih obravnav pri fantih in 213 (62,1 %) pri dekletih. Iz tabele je razvidno tudi,
da število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj poraste s starostjo. Med 6- do
14-letniki je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 zabeleženih 111 bolnišničnih obravnav, med
15- do 19-letniki pa 232 bolnišničnih obravnav (tj. približno 2,1-krat toliko kot pri 6- do 14-letnikih).
Skupno gledano je število bolnišničnih obravnav v navedenem obdobju nekoliko nihalo, vendar
razlike med leti niso bile zelo velike. Od leta 2012 lahko sicer pri dekletih opazimo porast v številu
bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj.
Tabela 60. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne
motnje, glede na spol v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Fantje Dekleta Skupaj 6–14 let 15–19 let
2008 19 32 51 16 35
2009 17 17 34 15 19
2010 15 17 32 11 21
2011 19 32 51 14 37
2012 11 18 29 14 15
2013 16 25 41 11 30
2014 17 26 43 13 30
2015 16 46 62 17 45
Sk u p a j 1 3 0 2 1 3 3 4 3 1 1 1 2 3 2
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Podobno sliko kaže tudi pregled stopenj bolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj (diagnozi
F40 – fobične anksiozne motnje in F41 – druge anksiozne motnje) v obdobju od leta 2008 do leta
2015. Skupna stopnja bolnišničnih obravnav je med otroki in mladostniki, starimi od 6 do 19 let,
leta 2011 nekoliko porastla, v letu 2012 spet upadla in nato blago naraščala vse do leta 2015. Leta
2008 je znašala 0,18 na 1000 oseb, leta 2015 pa 0,23. Pri fantih je bila sicer v obdobju od leta 2008
do leta 2015 stopnja bolnišničnih obravnav razmeroma stabilna. Leta 2008 je znašala 0,13 na 1000
oseb, leta 2015 pa 0,12. Večja nihanja lahko opazimo pri dekletih. V zadnjih letih, tj. od leta 2012,
je pri njih stopnja bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj naraščala. Leta 2008 je
znašala 0,24 na 1000 oseb, leta 2015 pa 0,35. Povprečna stopnja bolnišničnih obravnav zaradi
anksioznih motenj med letoma 2008 in 2014 je znašala 0,16 na 1000 oseb. Pri dekletih je bila
nekoliko višja kot pri fantih in je znašala 0,20 na 1000 oseb. Pri fantih je znašala 0,12 na 1000 oseb
(slika 78).
182
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 78. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje in druge
anksiozne motnje glede na spol v starostni skupini 6–19 let, med letoma 2008 in 2015
8.6.3 Zdravila za zdravljenje anskiozne motnje (anksiolitiki)
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo mladostnikom, starim od 0 do 19 let, skupaj izdanih
23.920 receptov za anksiolitike (zdravila iz farmakološke skupine N05B). Od tega je bilo 7581 (31,7 %)
receptov izdanih otrokom v starostni skupini od 0 do 5 let, 7298 (30,5 %) otrokom v starostni
skupini od 6 do 14 let in 9041 (37,8 %) mladostnikom v starostni skupini od 15 do 19 let. Skupno
število izdanih receptov za anksiolitike je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 naraslo. Skupaj je
bilo v starostni skupini od 0 do 19 let leta 2015 izdanih za 91 % več receptov za anksiolitike kot leta
2008. Največji porast je opazen v letih 2010 in 2011. Do najbolj izrazitega porasta v številu izdanih
receptov za anksiolitike je prišlo v starostni skupini od 0 do 5 let, nekoliko blažji porast opazimo
tudi pri 6- do 14-letnikih, v najstarejši starostni skupini pa ni prišlo do večjih sprememb. V starostni
skupini od 0 do 5 let se anksiolitiki v največji meri predpisujejo predvsem za zdravljenje epileptičnih
napadov, tako da porast porabe najverjetneje ni posledica povečanega predpisovanja zaradi
zdravljenja anksioznosti.
Tabela 61 prikazuje absolutno število receptov za anksiolitike, ki so bili izdani v obdobju od leta
2008 do leta 2015, tudi glede na spol. V najmlajši skupini, tj. od 0 do 5 let, je bilo fantom
predpisanih 4043 (53,3 %) receptov za anksiolitike, dekletom pa 3538 (46,7 %). V starostni skupini
od 6 do 14 let so fantje prejeli 4013 (55,0 %) receptov, dekleta pa 3285 (45,0 %). V najstarejši
skupini, tj. med 15- do 19-letniki, pa so fantje prejeli 4297 (47,5 %) receptov, dekleta pa 4744 (52,5 %).
V mlajših starostnih skupinah je bilo torej nekaj več receptov predpisanih fantom v primerjavi z
dekleti, v najstarejši starostni skupini pa so več receptov prejela dekleta, vendar razlike niso velike.
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1,0
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
183
Tabela 61. Število izdanih receptov za zdravila iz farmakološke skupine N05B Anksiolitiki glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj
2008 60 65 125 425 346 771 483 654 1137
2009 123 131 254 343 314 657 530 553 1083
2010 379 364 743 465 393 858 626 571 1197
2011 612 519 1131 541 433 974 539 596 1135
2012 529 504 1033 566 416 982 516 583 1099
2013 756 592 1348 511 444 955 511 587 1098
2014 717 631 1348 546 442 988 520 603 1123
2015 867 732 1599 616 497 1113 572 597 1169
Sk u p a j 4 0 4 3 3 5 3 8 7 5 8 1 4 0 1 3 3 2 8 5 7 2 9 8 4 2 9 7 4 7 4 4 9 0 4 1
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Na sliki 79 lahko vidimo podatke o številu definiranih dnevnih odmerkov (DDD) anksiolitikov na
1000 oseb, starih od 0 do 19 let, na dan v obdobju od leta 2008 do leta 2015. Ta prikaz nam ponudi
nekoliko drugačen vpogled v gibanje porabe anksiolitikov. Nihanje v obdobju od leta 2008 do leta
2015 je bistveno manjše, kot ga prikazuje pregled absolutnega števila izdanih receptov za
anksiolitike. Do večjih sprememb v tem obdobju ni prišlo. Slika kaže, da s starostjo število DDD
anksiolitikov na 1000 oseb na dan narašča. Nekoliko večje število DDD na 1000 oseb na dan je bilo
vsa leta izdanih fantom, vendar pa so razlike majhne.
Otrokom iz starostne skupine od 0 do 5 let je bilo leta 2008 skupaj izdanih 0,09 DDD anksiolitikov
na 1000 oseb na dan (0,09 fantom in ravno toliko dekletom), leta 2015 pa 0,28 (0,33 fantom in 0,22
dekletom), kar kaže na blažji porast. V povprečju so med letoma 2008 in 2015 0- do 5-letniki prejeli
0,23 DDD anksiolitikov na 1000 oseb na dan (0,26 fantje in 0,19 dekleta). V starostni skupini od 6
do 14 let je bilo leta 2008 skupaj izdanih 0,67 DDD anksiolitikov na 1000 oseb na dan (0,74 fantom
in 0,60 dekletom), leta 2015 pa 0,54 (0,63 fantom in 0,44 dekletom). V tej starostni skupini je torej
v navedenem obdobju prišlo do manjšega upada v številu DDD na 1000 oseb na dan. V povprečju
so 6- do 14-letniki v obdobju od leta 2008 do leta 2015 prejeli 0,59 DDD na 1000 oseb na dan (0,65
fantje in 0,53 dekleta). Najstarejši skupini, tj. od 15 do 19 let, je bilo leta 2008 izdanih 0,89 DDD
anksiolitikov na 1000 oseb na dan (0,88 fantom in 0,90 dekletom), leta 2015 pa 1,08 (1,18 fantom
in 0,97 dekletom), kar podobno kot v najmlajši starostni skupini kaže na zelo blag porast.
Povprečno gledano je bilo med letoma 2009 in 2014 15- do 19-letnikom izdanih 1,02 DDD
anksiolitikov na 1000 oseb na dan (1,11 fantom in 0,92 dekletom).
184
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 79. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila iz farmakološke skupine N05B Anksiolitiki glede na spol in starostno skupino, med
letoma 2008 in 2015
8.6.4 Podatki presečnih raziskav
Med 15- do 19-letnimi udeleženci raziskave EHIS iz leta 2014 jih je 5,6 % poročalo, da so imeli v
zadnjih 12 mesecih tesnobo oz. anksioznost. Med fanti je bilo takih udeležencev 2,1 %, med dekleti
pa 9,3 %. Razlika v deležu med fanti in dekleti je statistično značilna (χ 2 = 7,53; df = 1; p = 0,006).
8.7 Razprava
Depresija in anksioznost ne sodita le med najpogostejše duševne motnje, ampak tudi med najbolj
razširjene zdravstvene težave na splošno (WHO, 2001, 2004). V otroštvu in mladostništvu vplivata
na posameznikov razvoj, socialne odnose in akademsko uspešnost, zato imata pomembne
posledice tudi pozneje v odraslosti (npr. slabše zaposlitvene možnosti, težave v medosebnih
odnosih, duševne težave; Rao, 2006). Ustrezno poznavanje razširjenosti depresije in anksioznih
motenj med otroki in mladostniki ter njihovo zgodnje prepoznavanje in učinkovita obravnava –
skupaj z aktivnostmi preventive in promocije pozitivnega duševnega zdravja – so zato strateškega
pomena za kakovostno življenje in razvoj ljudi, posledično pa tudi za gospodarsko stabilnost
družbe. V tem poglavju smo želeli orisati pogostost pojavljanja teh motenj med slovenskimi otroki
in mladostniki. Zaradi tega smo najprej predstavili podatke o koriščenju zdravstvenih storitev na
primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva in o bolnišničnih obravnavah zaradi diagnoz
depresije in anksioznih motenj, o porabi ambulantno predpisanih zdravil za zdravljenje depresije
in anksioznih motenj ter anketne podatke o prevalenci teh težav med otroki in mladostniki.
Predstavljeni podatki kažejo, da je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 poraslo število oz. stopnja
zunajbolnišničnih obravnav na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva zaradi diagnoz
anksioznih motenj. Porast je blažji med mlajšimi otroki in mladostniki, velik pa med starejšimi, 15
do 19 let starimi mladostniki, in posebej izrazit na sekundarni ravni zdravstvenega varstva.
Stopnja zunajbolnišničnih obravnav s končno diagnozo anksioznih motenj v obdobju od leta 2008
do leta 2015 med 15- do 19-letniki naraste kar za 3,8-krat. Izrazitejši porast lahko opazimo pri
dekletih. Po drugi strani je stopnja zunajbolnišničnih obravnav na primarni in sekundarni ravni
zdravstvenega varstva zaradi diagnoz depresije med letoma 2008 in 2015 razmeroma stabilna.
Nekaj več nihanj je opaziti le pri 15- do 19-letnikih na sekundarni ravni zdravstvenega varstva,
vendar o posebnem trendu težko govorimo. V povprečju je med letoma 2008 in 2015 na obeh
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Šte
vilo
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Šte
vilo
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,0
0,2
0,4
0,6
0,8
1,0
1,2
1,4
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Šte
vilo
Leto
0–5 let let 6–14 let 15-19 let
Fantje Dekleta Skupaj
185
ravneh zdravstvenega varstva stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj višja
v primerjavi s stopnjo zunajbolnišničnih obravnav zaradi depresije (pri 15- do 19-letnikih znaša
povprečna stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj na primarni oz.
sekundarni ravni zdravstvenega varstva 2,70/3,14, zaradi depresije pa 2,31/2,42).
Zaradi simptomov depresije in anksioznih motenj pomoč na primarni in sekundarni ravni
zdravstvenega varstva pogosteje poiščejo dekleta, pri katerih je v obdobju od leta 2008 do leta
2015 zabeleženih približno dvakrat toliko zunajbolnišničnih obravnav kot pri fantih. Še nekoliko
večja je razlika med spoloma v stopnji zunajbolnišničnih obravnav zaradi depresije in anksioznih
motenj. S starostjo absolutno število zunajbolnišničnih obravnav na različnih ravneh
zdravstvenega varstva močno naraste. Skupaj je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 pri 15- do 19-
letnikih število zunajbolnišničnih obravnav zaradi depresije približno šestkrat tolikšno kot pri 6- do
14- letnikih, število zunajbolnišničnih obravnav zaradi anksioznih motenj pa približno trikrat
(primarna raven) oz. štirikrat tolikšno (sekundarna raven). Tudi v tem primeru je razlika v stopnji
zunajbolnišničnih obravnav med mlajšimi in starejšimi otroki oz. mladostniki še nekoliko večja.
V številu in stopnji bolnišničnih obravnav oz. bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresije v
obdobju med letoma 2008 in 2015 ni večjih sprememb (izjema je upad v letu 2011), kar kaže na to,
da je v navedenem časovnem obdobju število primerov s hujšimi simptomi depresije razmeroma
stabilno. Pri fantih je razmeroma stabilno tudi število oz. stopnja bolnišničnih obravnav zaradi
anksioznih motenj, pri dekletih pa lahko po letu 2012 in predvsem v letu 2015 opazimo blažji
porast. V primerjavi s povprečno stopnjo zunajbolnišničnih obravnav na primarni in sekundarni
ravni zdravstvenega varstva zaradi diagnoz depresije in anksioznih motenj je povprečna stopnja
bolnišničnih obravnav zaradi teh diagnoz na splošno dokaj nizka (0,21 na 1000 oseb pri depresiji in
0,16 pri anksioznih motnjah). Podobno kot pri zunajbolnišničnih obravnavah na različnih ravneh
zdravstvenega varstva je tudi pri bolnišničnih obravnavah zaradi depresije in anksioznih motenj
več primerov (in višja stopnja) zabeleženih pri dekletih in pri starejših mladostnikih.
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je poraslo število ambulantno izdanih receptov za
antidepresive v starostni skupini od 0 do 19 let. Največji porast je opazen med 15- do 19-letniki, in
sicer tako v absolutnem številu kot tudi v številu DDD na 1000 oseb na dan. To pomeni, da je poleg
števila receptov narastla tudi povprečna količina zdravila, ki se predpiše na en recept. Nekoliko
večji porast opazimo pri dekletih v primerjavi s fanti, in sicer predvsem po letu 2012. Razlike med
spoloma in starostnimi skupinami so podobne, kot jih kaže statistika (zunaj)bolnišničnih
obravnav. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 so 15- do 19-letna dekleta v povprečju prejela
približno dvakrat toliko receptov (v absolutnem in DDD) za antidepresive kot fantje. Opazen je
tudi izrazit porast v številu izdanih receptov s starostjo.
V absolutnem številu izdanih receptov za anksiolitike v starostni skupini od 15 do 19 let med
letoma 2008 in 2015 ni večjih sprememb. Nasprotno pa lahko opazimo zelo velik porast v
absolutnem številu izdanih receptov za anksiolitike 0- do 5-letnikom, manjši pa je tudi porast pri
6- do 14-letnikih. Porast je najbolj izrazit med letoma 2009 in 2012. Natančnejši pregled podatkov
pokaže, da sta najpogosteje predpisana anksiolitika v starostnih skupinah od 0 do 5 let in od 6 do
14 let Stesolid (diazepam), ki se uporablja predvsem za takojšnje zdravljenje vročinskih krčev pri
otrocih (zdravilo je v celoti krito iz ZZZS od leta 2010, kar lahko pojasni porast v njegovem
predpisovanju v navedenem obdobju), in na drugem mestu Frisium (klobazam), ki se med drugim
uporablja pri dolgotrajnem zdravljenju epilepsije. Med 15- do 19- letniki so ob Frisiumu
najpogosteje predpisani anksiolitiki Helex (alprazolam), Apaurin (diazepam) in drugi klasični
186
anksiolitiki, ki se uporabljajo za blaženje tesnobe in nemira ter delujejo pomirjevalno. Nekoliko
več receptov za anksiolitike je v starostni skupini od 0 do 14 let med letoma 2008 in 2015
predpisanih fantom (med katerimi je sicer tudi prevalenca vročinskih krčev in epilepsije nekoliko
višja kot pri dekletih; Hauser, Annegers in Rocca, 1996), v starostni skupini od 15 do 19 let pa
dekletom, vendar so razlike med spoloma majhne.
Gibanje v številu DDD anksiolitikov na 1000 oseb na dan po drugi strani pokaže, da v nobeni od
starostnih skupin v obdobju od leta 2008 do leta 2015 ni prišlo do večjih sprememb. Razliko v
gibanju porabe anksiolitikov, kot jo kaže število DDD na 1000 oseb na dan v primerjavi z
absolutnim številom izdanih receptov pri mlajših otrocih in mladostnikih, lahko deloma razložimo
z nižanjem povprečnega števila DDD na recept za anksiolitike v tem obdobju (v starostni skupini
od 0 do 14 let je leta 2008 povprečno število DDD na recept znašalo 50,4, leta 2015 pa 17,5). To
lahko pripišemo bodisi manjšim pakiranjem zdravil bodisi manjšemu številu škatel zdravil, ki se
predpišejo na en recept. Zanimiva je tudi razlika med razmeroma stabilnim številom receptov za
anksiolitike v skupini 15- do 19-letnikov ter precejšnjim porastom v številu in stopnji
zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoz anksioznih motenj na različnih ravneh zdravstvenega
varstva v tej starostni skupini. Vsaj deloma jo morda razložimo z dejstvom, da anksiolitiki
povzročajo toleranco organizma in posledično lahko vodijo v odvisnost. Predpisuje se jih torej le v
primerih prepričljivih indikacij, in sicer v manjših odmerkih za krajše časovno obdobje (Lader,
1994). Ker se simptomi anksioznosti nemalokrat pojavljajo skupaj s simptomi depresije, velja tudi,
da se zanje večkrat raje predpisujejo antidepresivi, ki ne povzročajo odvisnosti.
Podatkovne baze z informacijami o koriščenju storitev na različnih ravneh zdravstvenega varstva,
o bolnišničnih obravnavah in porabi ambulantno predpisanih zdravil zajamejo le posameznike, ki
zaradi svojih težav poiščejo medicinsko pomoč. Vendar pa raziskave kažejo, da zelo veliko
posameznikov, ki jih pestijo različne duševne težave, ne poišče ali ne prejme ustrezne zdravstvene
pomoči (Kohn, Saxena, Levav in Saraceno 2004; Wang idr., 2007). Zato so dragoceno dopolnilo
informacijam iz podatkovnih baz anketni podatki, ki jih pridobimo na reprezentativnih vzorcih
populacije. Z njimi dobimo vpogled v samooceno občutij oz. prisotnosti depresije in anksioznosti
pri posameznikih.
V raziskavi EHIS, ki je bila izvedena leta 2014, je 7,7 % 15- do 19-letnikov poročalo o depresiji, 5,6 %
pa o tesnobi/anksioznosti v zadnjih 12 mesecih. V primerjavi s podatki o zunajbolnišničnih
obravnavah na različnih ravneh zdravstvenega varstva zaradi diagnoz depresije in anksioznih
motenj v tej starostni skupini je ta delež zelo visok. Razlika se ujema s preteklimi raziskavami in
kaže na to, da zdravstveni sistem večine mladih, ki trpijo za občutji depresije in anksioznosti, ne
zajame – bodisi zato, ker ne poiščejo zdravniške pomoči, bodisi zato, ker njihove težave niso
ustrezno prepoznane (Kohn idr., 2004; Wang idr., 2007). Eden izmed možnih razlogov za to je, da
simptome depresije in anksioznih motenj v tem življenjskem obdobju nemalokrat zamenjujemo s
težavami, povezanimi z odraščanjem. Poleg tega mnogi, posebej fantje, svoja občutja težje
verbalizirajo. Podobno kot podatkovne baze tudi podatki iz raziskave EHIS kažejo, da o depresiji
in anksioznosti pogosteje poročajo dekleta v primerjavi s fanti. Delež 15- do 19-letnih deklet, ki
poročajo o depresiji v preteklem letu, je približno 1,6-krat tolikšen kot delež enako starih fantov,
delež deklet, ki poročajo o anksioznosti, pa približno 4,4-krat tolikšen kot delež fantov.
Zanimivo je, da po podatkih raziskave EHIS več mladih navaja, da so imeli v zadnjih 12 mesecih
pogosteje depresijo kot tesnobo/anksioznost. Obratno podatkovne baze kažejo višjo stopnjo
zunajbolnišničnih obravnav na različnih ravneh zdravstvenega varstva zaradi diagnoz anksioznih
187
motenj v primerjavi z diagnozami depresije. To razliko lahko vsaj deloma razložimo z verjetno bolj
razširjenim poznavanjem depresije v splošni javnosti in pogosto komorbidnostjo simptomov
depresije in anksioznosti (Cummings idr., 2014; Garber in Weersing, 2010). Mogoče je tudi, da
mladi s simptomi anksioznosti prej poiščejo pomoč kot tisti, pri katerih se pojavljajo le izolirani
simptomi depresije.
V raziskavi EHIS je bila uporabljena tudi lestvica PHQ-8 (Kroenke in Spitzer, 2002), ki omogoča,
da po kriterijih Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj DSM-IV-TR (APA,
2000) posameznike razvrstimo v več skupin glede na resnost trenutnih simptomov depresije.
Rezultati so pokazali, da 22,8 % 15- do 19-letnikov trpi za blagimi simptomi depresije, 6,3 % pa jih
poroča o zmernih do resnih simptomih depresije. Skupaj torej približno 29 % mladih v tej starostni
skupini poroča o vsaj blagih simptomih depresije. Med njimi je ponovno večji delež deklet.
Raziskava HBSC se za razliko od raziskave EHIS in podatkovnih zbirk osredotoča na prisotnost
subjektivnih občutij depresivnosti (tj. daljših obdobij žalosti in brezupa) v preteklem letu, ki ne
pomenijo nujno tudi klinične depresije. Primerjava odgovorov, ki so jih v letih 2010 in 2014 podali
11-, 13- in 15-letniki, je tudi v tem primeru pokazala, da delež otrok oz. mladostnikov, ki poročajo
o subjektivnih občutjih depresivnosti, narašča s starostjo. Prav tako o subjektivnih občutjih
depresivnosti poroča več deklet v primerjavi s fanti. Zanimivo je, da je prišlo v obdobju med letoma
2010 in 2014 do upada v deležu otrok oz. mladostnikov, ki poročajo o subjektivnih občutjih
depresivnosti (leta 2010 je bilo takih 29 %, leta 2014 pa 22,8 %). Ta podatek je vsekakor
razveseljujoč, težje pa je primerljiv s podatki o koriščenju zdravstvenih storitev zaradi diagnoz
depresije (ti kažejo razmeroma stabilno sliko v obdobju od leta 2008 do leta 2015) in o porabi
antidepresivov (njihova poraba je v zadnjih letih v porastu). Omeniti velja tudi pomanjkljivost
mere, na podlagi katere so pridobljeni ti podatki. Sestavljena je le iz enega vprašanja, na katerega
je treba podati dihotomen odgovor (tj. da ali ne). Za ugotavljanje psihološkega konstrukta, kot je
depresivnost, taka mera ni nujno dovolj natančna. Za natančnejši vpogled v časovne spremembe
v samooceni depresivnosti pri mladih bi zato vsekakor potrebovali dodatne raziskave z
ustreznejšimi merskimi inštrumenti.
Mednarodne študije sicer kažejo, da se prevalenca depresije in anksioznih motenj v populaciji
zvišuje (Andrade idr., 2003; Kessler idr., 2005; Twenge idr., 2010). Pomembno je povezana z
različnimi pokazatelji modernizacije družbe, med katere sodijo sodoben način življenja in
spremembe v socialnem okolju, kot so naraščajoča tekmovalnost, socialne neenakosti in socialna
izolacija (Hidaka, 2012). Naraščajoča prevalenca duševnih težav se povezuje tudi s posledicami
ekonomske krize (Butterworth, Rodgers in Windsor, 2009), ki lahko preko staršev in družinskega
okolja vplivajo na duševno zdravje otrok in mladostnikov (Anagnostopoulos in Soumaki, 2012). S
tem se ujemajo tudi naše ugotovitve o precejšnjem porastu v številu zunajbolnišničnih obravnav
otrok in mladostnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva zaradi diagnoz anksioznih
motenj, o blažjem porastu v številu bolnišničnih obravnav zaradi teh težav med dekleti ter porastu
v številu izdanih receptov za antidepresive v obdobju med letoma 2008 in 2015. Po drugi strani
naši podatki kažejo, da je bilo v istem časovnem obdobju število zunajbolnišničnih obravnav otrok
in mladostnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva in število bolnišničnih obravnav zaradi
diagnoz depresije bolj ali manj stabilno. Sklepamo lahko torej, da so med slovenskimi mladimi v
porastu predvsem težave, povezane s stisko in tesnobo, za katere zdravniki sicer pogosto raje
predpišejo antidepresive kakor anksiolitike, ki lahko povzročajo odvisnost. Razmeroma stabilno
število bolnišničnih obravnav zaradi depresije in deloma tudi anksioznosti (predvsem pri fantih) v
188
istem obdobju in upad v samooceni subjektivnih občutij depresivnosti, ki ga kažejo anketni
podatki, bi lahko kazala tudi na to, da mladi in/ali njihovi starši ob blažjih simptomih danes prej
poiščejo zdravniško pomoč kot pred leti, za blaženje simptomov pa jim zdravniki pogosteje
predpišejo zdravila. Te spremembe bi lahko med drugim pripisali večji ozaveščenosti družbe o
problematiki duševnih težav, novim raziskavam na tem področju ter dodatnim izobraževanjem
zdravstvenih delavcev.
8.8 Zaključek
Depresija in anksioznost sta pogosti duševni težavi, ki se lahko pojavita že zgodaj v otroštvu ali
mladostništvu in pomembno vplivata na posameznikov razvoj. V Sloveniji nam informacije o njuni
razširjenosti nudijo baze s podatki o koriščenju zdravstvenih storitev na različnih ravneh
zdravstvenega varstva, o bolnišničnih obravnavah in porabi zdravil. Poleg tega so nam na voljo
tudi nekateri anketni podatki, zbrani na reprezentativnih vzorcih mladostnikov. Čeprav
mednarodne raziskave kažejo, da prevalenca depresije in anksioznih motenj na splošno narašča,
na podlagi pregledanih podatkov ne moremo zagotovo trditi, da to velja tudi za populacijo
slovenskih otrok in mladostnikov. Lahko pa sklenemo, da je v slovenskem zdravstvenem sistemu
prepoznanih in zdravljenih vedno več mladih s tovrstnimi težavami, predvsem takih, ki jih pestijo
simptomi anksioznih motenj. Med njimi je več deklet v primerjavi s fanti in več starejših
mladostnikov v primerjavi z mlajšimi otroki, kar se ujema s podatki številnih raziskav (Merikangas
idr., 2009). Kljub temu ostaja zaskrbljujoča precejšnja razlika med deležem mladih, ki poročajo o
depresiji in anksioznosti oz. o simptomih teh duševnih težav, ter deležem tistih, ki zaradi depresije
in anksioznih motenj poiščejo zdravniško pomoč in prejmejo potrebno obravnavo. To so
ugotovitve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju ukrepov za pomoč otrokom in mladostnikom
s tovrstnimi težavami ali z visokim tveganjem za njihov razvoj. Ker imajo duševne težave v
otroštvu in mladostništvu pomembne psihološke, socialne in ekonomske posledice pozneje v
odraslosti, je zelo pomembno, da jih pravočasno prepoznamo in ustrezno obravnavamo, pa tudi
da s kakovostnimi preventivnimi in promocijskimi aktivnostmi zmanjšamo tveganje za njihov
razvoj.
8.9 Literatura
American Psychiatric Association. (2000). Diagnostic and statistical manual of mental disorders DSM-IV-TR
(4th ed., text rev.). Washington, DC.
Anagnostopoulos, D., in Soumaki, E. (2012). The impact of socioeconomic crisis on mental health of children
and adolescents. Editorial. Psychiatriki, 23, 15–16.
Andrade, L., Caraveo‐anduaga, J. J., Berglund, P., Bijl, R. V., Graaf, R. D., Vollebergh, W. ... Kawakami, N.
(2003). The epidemiology of major depressive episodes: results from the International Consortium
of Psychiatric Epidemiology (ICPE) Surveys. International journal of methods in psychiatric
research, 12(1), 3–21.
Angold, A., in Costello, E. J. (1993). Depressive comorbidity in children and adolescents: Empirical,
theoretical, and methodological issues. American Journal of Psychiatry, 150, 1779–1791.
Birmaher, B., Williamson, D., Dahl, R., Axelson, D. A., Kaufman, J., in Dorn, L. (2004). Clinical presentation
and course of depression in youth: Does onset in childhood differ from onset in adolescence?
Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 43, 63–70.
189
Butterworth, P., Rodgers, B., in Windsor, T. D. (2009). Financial hardship, socio-economic position and
depression: Results from the PATH Through Life Survey. Social science and medicine, 69(2), 229–237.
Chen, H., Cohen, P., Kasen, S., Johnson, J. G., Berenson, K., in Gordon, K. (2006). Impact of adolescent
mental disorders and physical illnesses on quality of life 17 years later. Archives of Pediatrics and
Adolescent Medicine, 160(1), 93–99.
Costello, E. J., Mustillo, S., Erkanli, A., Keeler, G., in Angold, A. (2003). Prevalence and development of
psychiatric disorders in childhood and adolescence. Archives of General Psychiatry, 60, 837–844.
Covey, L. S., Glassman, A. H., in Stetner, F. (1998). Cigarette smoking and major depression. Journal of
Addictive Diseases, 17, 35–46.
Cummings, C., Caporino, N., in Kendall, P. C. (2014). Comorbidity of anxiety and depression in children and
adolescents: 20 years after. Psychological Bulletin, 140, 816–845.
Duchesne, S., Vitaro, F., Larose, S., in Tremblay, R. E. (2008). Trajectories of anxiety during elementary-
school years and the prediction of high school noncompletion. Journal of Youth and Adolescence,
37, 1134–1146.
Garber, J., in Weersing, V. R. (2010). Comorbidity of anxiety and depression in youth: Implications for
treatment and prevention. Clinical Psychology Science and Practice, 17, 293–306.
Goodman, E., in Whitaker, R. C. (2002). A prospective study of the role of depression in the development and
persistence of adolescent obesity. Pediatrics, 109(3), 497–504.
Hauser, W. A., Annegers, J. F., in Rocca, W. A. (1996). Descriptive epidemiology of epilepsy: Contributions of
population-based studies from Rochester, Minnesota. Mayo Clinic Proceedings, 71(6), 576–586.
Hidaka, B. H. (2012). Depression as a disease of modernity: Explanations for increasing prevalence. Journal
of Affective Disorders, 140(3), 205–214.
Horwitz, A. V., in Wakefield, J. C. (2007). The Loss of Sadness: How psychiatry transformed normal sorrow into
depressive disorder. New York: Oxford University Press.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. (1995). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih
zdravstvenih problemov za statistične namene. Deseta revizija. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja Republike Slovenije.
Kessler, R. C., in Walters, E. E. (1998). Epidemiology of DSM-III-R major depression and minor depression among
adolescents and young adults in the National Comorbidity Survey. Depression and Anxiety, 7, 3–14.
Kessler, R. C., Aguilar-Gaxiola, S., Alonso, J., Chatterji, S., Lee, S., Ormel, J. ... Wang, P. S. (2009). The global
burden of mental disorders: an update from the WHO World Mental Health (WMH) surveys.
Epidemiology and Psychiatric Sciences, 18(1), 23–33.
Kessler, R. C., Amminger, G. P., Aguilar‐Gaxiola, S., Alonso, J., Lee, S., in Ustun, T. B. (2007). Age of onset of
mental disorders: A review of recent literature. Current Opinion in Psychiatry, 20(4), 359–364.
Kessler, R. C., Berglund, P., Demler, O., Jin, R., Merikangas, K. R., in Walters, E. E. (2005). Lifetime prevalence
and age-of-onset distributions of DSM-IV disorders in the National Comorbidity Survey
Replication. Archives of general psychiatry, 62(6), 593–602.
Kohn, R., Saxena, S., Levav, I., in Saraceno, B. (2004). The treatment gap in mental health care. Bulletin of
the World Health Organization, 82(11), 858–866.
Kroenke, K., in Spitzer, R. L. (2002). The PHQ-9: A new depression and diagnostic severity measure.
Psychiatric Annals, 32, 509–521.
190
Lader, M. (1994). Anxiolytic drugs: dependence, addiction and abuse. European Neuropsychopharmacology, 4(2),
85–91.
Maj, M. (2010). Depression vs. "understandable sadness": Is the difference clear, and is it relevant to
treatment decisions? Asian Journal of Psychiatry, 3(3), 96–98.
McCrone, P., Knapp, M., in Fombonne, E. (2005). The Maudsley longterm follow-up of child and adolescent
depression: Predicting costs in adulthood. European Child and Adolescent Psychiatry, 14, 407–413.
Merikangas, K. R., Nakamura, E. F., in Kessler, R. C. (2009). Epidemiology of mental disorders in children and
adolescents. Dialogues in Clinical Neuroscience, 11, 7–20.
Rao, U. (2006). Development and natural history of pediatric depression: Treatment implications. Clinical
Neuropsychiatry, 3(3), 194–204.
Rohde, P., Lewinsohn, P. M., in Seeley, J. R. (1991). Comorbidity of unipolar depression: II. Comorbidity with
other mental disorders in adolescents and adults. Journal of Abnormal Psychology, 100, 214–222.
Spielberger, C. D., Gorsuch, R. L., in Lushene, R. E. (1970). The State-Trait Anxiety Inventory: Test manual.
Palo Alto, CA: Consulting Psychologist Press.
Twenge, J. M., Gentile, B., DeWall, C. N., Ma, D., Lacefield, K., in Schurtz, D. R. (2010). Birth cohort increases
in psychopathology among young Americans, 1938–2007: A cross-temporal meta-analysis of the
MMPI. Clinical psychology review, 30(2), 145–154.
Wang, P. S., Aguilar-Gaxiola, S., Alonso, J., Angermeyer, M. C., Borges, G., Bromet, E. J. ... Haro, J. M. (2007).
Use of mental health services for anxiety, mood, and substance disorders in 17 countries in the
WHO world mental health surveys. The Lancet, 370(9590), 841–850.
Windfuhr, K., While, D., Hunt, I., Turnbull, P., Lowe, R., Burns, J. ... Kapur, N. (2008). Suicide in juveniles and
adolescents in the United Kingdom. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 49(11), 1155–1165.
World Health Organization. (2001). The World Health Report 2001. Mental Health. New Understanding. New
Hope. Ženeva: WHO.
World Health Organization. (2008). WHO Global Burden of Disease: 2004 update. Ženeva: WHO.
Enostavno
ne morem biti
pri miru…
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
192
9. Hiperkinetična motnja
9.1 Glavne ugotovitve
Število zunajbolnišničnih in bolnišničnih obravnav zaradi hiperkinetične motnje v zadnjem
obdobju narašča. Obravnave zaradi hiperkinetične motnje so veliko pogostejše pri fantih kot pri
dekletih.
Tako pri fantih kot pri dekletih je opazen porast tako zunajbolnišničnih obravnav zaradi
hiperkinetične motnje kot tudi izdanih receptov za zdravljenje hiperkinetične motnje.
Največ zunajbolnišničnih obravnav zaradi hiperkinetične motnje je v starosti od 6 do 14 let, kar
kaže na to, da je motnja v tem obdobju največkrat prepoznana.
Na podlagi podatkov iz raziskave HBSC lahko sklepamo, da je pri približno 16 % mladostnikov
večja verjetnost klinično pomembnih težav zaradi hiperaktivnosti in nepozornosti.
V raziskavi HBSC 13- in 15-letniki izražajo več težav zaradi hiperaktivnosti oz. nepozornosti v
primerjavi z 11-letniki.
Starejše mladostnice v raziskavi HBSC izražajo največ težav zaradi hiperaktivnosti oz.
nepozornosti. Za razliko od fantov se delež deklet z veliko verjetnostjo klinično pomembnih
težav v zadnjem obdobju veča.
Hiperkinetična motnja je glede na ocene najverjetneje pogosto neprepoznana, še posebej pri
dekletih.
9.2 Uvod
Hiperkinetična motnja (HKM) je ena od pogostejših motenj v otroštvu in mladostništvu. V svetu
se za skupino motenj s tega področja najpogosteje uporablja izraz motnja pozornosti in
koncentracije s hiperaktivnostjo ali brez nje – angleška kratica ADHD (angl. Attention
Deficit/Hyperactivity Disorder), ki pa v slovenskem prostoru ni uvedena kot diagnostična
kategorija (Potočnik Dajčman, 2015), zato bomo uporabljali pri nas bolj uveljavljeni izraz – to je
hiperkinetična motnja.
Hiperkinetična motnja je skupina motenj, za katere so značilni zgodnji začetek (običajno v prvih
petih letih življenja) in simptomi, ki segajo na področje motorične hiperaktivnosti, znižane
pozornosti in impulzivnosti (MKB-10). Motorična hiperaktivnost se navezuje na pretirano
motorično aktivnost v situacijah, ko to ni primerno (npr. otrok hodi naokoli, ko bi moral sedeti), ali
na motorični nemir. Znižana pozornost vključuje težave z vzdrževanjem pozornosti, ki se kažejo s
kratkim razponom pozornosti, nezmožnostjo dokončanja naloge ali posvetitve dovolj pozornosti
detajlom določene naloge. Impulzivnost se navezuje na nezmožnost inhibicije vedenjskega odziva
ob primernem času, npr. težko počaka na vrsto, prekinja druge. Otroci s hiperkinetično motnjo se
nagibajo k nezgodam in se pogosto znajdejo v težavah zaradi nepremišljenih kršitev pravil. V
odnosu z odraslimi jim manjka običajne zadržanosti in pazljivosti. Med drugimi otroki taki otroci
običajno niso priljubljeni in lahko postanejo izolirani (MKB-10).
Diagnoza F90 – hiperkinetične motnje združuje naslednje kategorije: F90.0 – motnjo aktivnosti in
pozornosti, ki vključuje motnjo s hiperaktivnostjo, hiperaktivnostno motnjo in sindrom s
hiperaktivnostjo; F90.1 – hiperkinetično motnjo vedenja; F90.8 – druge vrste hiperkinetične
193
motnje ter F90.9 – neopredeljeno hiperkinetično motnjo, ki vključuje hiperkinetično reakcijo v
otroštvu in adolescenci ter hiperkinetični sindrom (MKB-10). Diagnoza se praviloma postavi, kadar
gre za pomembno odstopanje na področju pozornosti, motorične aktivnosti in/ali impulzivnosti,
ki se odraža v različnih okoljih (npr. v šoli, doma) in je vezano na daljše časovno obdobje. Ob tem
je treba izključiti možnost, da so odstopanja posledica drugih psihičnih motenj, ki lahko z delom
klinične slike spominjajo na hiperkinetično motnjo (Potočnik Dajčman, 2015).
Hiperkinetična motnja je ena izmed pogostejših nevropsihiatričnih motenj v otroštvu in
adolescenci, kar samo po sebi zahteva pozornost tako splošne javnosti kot tudi strokovnjakov, ki
se ukvarjajo s področjem duševnega zdravja. Ob tem je treba poudariti, da HKM lahko povzroči
resne težave z zdravjem, če ni prepoznana in zdravljena v otroštvu. Otroci s HKM so v šoli
praviloma manj uspešni in vedenjsko izstopajo ter so tako hitreje, pogosteje in intenzivneje
podvrženi kritiki učiteljev, staršev in sovrstnikov. Razvijejo lahko slabšo samopodobo, pričnejo se
umikati iz družbe, postanejo lahko anksiozni, depresivni in razvijejo problematično vedenje.
Pomiritev pogosteje kot splošna populacija iščejo v alkoholu in psihoaktivnih substancah
(Gregorič Kumperščak, 2015). Na ta način se razvijejo sekundarni problemi in duševne motnje, ki
dodatno otežijo prepoznavo in s tem uspešno zdravljenje HKM. V današnjem času vemo tudi, da
motnja ne izzveni, temveč se pri večini nadaljuje v odraslost, vendar z nekoliko drugačno klinično
sliko (Gregorič Kumperščak, 2015).
9.3 Namen
V poglavju bomo predstavili podatke o pojavnosti (razlike med spoloma, po starostnih skupinah,
spremembe med letoma 2008 in 2015) hiperkinetične motnje med otroki in mladostniki v
Sloveniji. Predstavljeni bodo podatki o zunajbolnišničnih obravnavah na primarni in sekundarni
ravni zdravstvenega varstva ter bolnišničnih obravnavah zaradi diagnoze hiperkinetične motnje,
podatki o porabi zdravil, ki se najpogosteje uporabljajo za zdravljenje hiperkinetične motnje, in
podatki iz mednarodne raziskave HBSC.
9.4 Viri podatkov
V podatkovni zbirki ZubStat se zbirajo podatki o zunajbolnišničnih obravnavah zaradi diagnoze
F90 – hiperkinetične motnje po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10). V podatkovni zbirki
Bolob se zbirajo podatki o prvih in ponovnih primerih bolnišničnih obravnav zaradi hiperkinetične
motnje kot glavne diagnoze, tj. glavnega vzroka, zaradi katerega je posameznik potreboval
bolnišnično obravnavo. Podatki o hiperkinetični motnji so predstavljeni za obdobje od leta 2008
do leta 2015 ter za starostno skupino od 0 do 19 let, razen pri prikazu podatkov o številu
bolnišničnih obravnav, kjer je zaradi nizkega števila obravnav starostna skupina od 0 do 5 let
izključena iz prikaza. Podatki so predstavljeni v obliki absolutnega števila zunajbolnišničnih
obravnav in bolnišničnih obravnav ter glede na stopnjo (delež oseb na 1000 oseb).
Uporabili bomo tudi podatke iz zbirke ambulantno predpisanih zdravil oz. zdravil, izdanih na
recept. Prikazani bodo podatki o zdravilih iz farmakološke skupine N06B – psihostimulansi,
učinkovine za zdravljenje hiperkinezije in učinkovine za obnavljanje celic centralnega živčnega
sistema, ki se uporabljajo za zdravljenje hiperkinetične motnje.
194
Eden izmed virov podatkov za hiperkinetično motnjo je tudi raziskava HBSC (2006, 2010, 2014), v
katero je bil v Sloveniji vključen tudi Vprašalnik prednosti in slabosti (angl. SDQ – The Strengths
and Difficulties Questionnaire, Goodman (1997)). SDQ je kratek presejalni instrument za otroke
in mladostnike. Vsebuje 25 postavk, ki se navezujejo na štiri problemska področja, in sicer
čustvene simptome, vedenjske težave, hiperaktivnost in nepozornost ter težave v odnosih z
vrstniki, ter na področje prednosti – prosocialno vedenje. S seštevkom točk na posameznih
področjih (razen prosocialnega vedenja) je mogoče dobiti t. i. skupni težavnostni rezultat, kjer višji
rezultat nakazuje večje težave v duševnem zdravju. Skupni težavnostni rezultat predstavlja
verjetnost prisotnosti klinično pomembnih duševnih težav, posamezne lestvice pa bolj specifično
opredeljujejo vrsto težav. V poglavju se bomo osredotočili le na informacije, ki se navezujejo na
problemsko področje hiperaktivnosti in nepozornosti, ostali podatki so predstavljeni v poglavju
Doživljanje stresa, psihosomatskih simptomov in težav v duševnem zdravju.
9.5 Hiperkinetična motnja
9.5.1 Zunajbolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je na primarni ravni v starostni skupini od 0 do 19 let
zabeleženih 2954 zunajbolnišničnih obravnav zaradi hiperkinetične motnje. Pogostost HKM kot
razloga za zunajbolnišnično obravnavo pri otrocih in mladostnikih na primarni ravni v zadnjih letih
(z izjemo rahlega upada v letu 2009) narašča – leta 2008 je bilo zabeleženih 334 zunajbolnišničnih
obravnav, leta 2015 pa že 515. Pri fantih je HKM kot razlog za zunajbolnišnično obravnavo na
primarni ravni zdravstvenega varstva v primerjavi z dekleti pogostejši. Povprečje
zunajbolnišničnih obravnav v obdobju od leta 2008 do leta 2015 pri fantih znaša 296,1, pri dekletih
pa 73,1. Skupno povprečje v omenjenem obdobju znaša 369,3 zunajbolnišnične obravnave na
primarni ravni zdravstvenega varstva.
Na sliki 80 je navedena stopnja zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni zdravstvenega
varstva zaradi hiperkinetične motnje po spolu ter starostnih skupinah. Kot je razvidno iz slike, je
stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi HKM višja pri fantih kot pri dekletih, pri obeh spolih pa
lahko opazimo, da je stopnja zunajbolnišničnih obravnav najvišja v starostni skupini od 6 do 14 let.
Pri obeh spolih in vseh starostnih skupinah lahko v zadnjih letih opazimo trend naraščanja
pogostosti HKM kot razloga za zunajbolnišnično obravnavo (z izjemo rahlega upada pri dekletih v
starosti od 15 do 19 let leta 2015).
195
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 80. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi hiperkinetične motnje glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015.
Na sekundarni ravni zdravstvenega varstva je bilo v obdobju 2008–2015 zabeleženih 10.149
zunajbolnišničnih obravnav zaradi diagnoze HKM. V omenjenih letih lahko opazimo velika nihanja
v številu zunajbolnišničnih obravnav (od najmanj 834 leta 2008 do največ 1530 leta 2015). V
povprečju je na leto beleženih 1268,6 zunajbolnišnične obravnave z diagnozo hiperkinetične
motnje. V povprečju je opravljenih 1056,9 zunajbolnišnične obravnave fantov in 211,8 obravnave
deklet.
Na sliki 81 je navedena stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi končne diagnoze hiperkinetične
motnje na sekundarni ravni zdravstvenega varstva po spolu in starostnih skupinah. Kot je razvidno
na sliki, je stopnja obravnav višja pri fantih kot pri dekletih, pri obeh spolih pa lahko opazimo, da
je najvišja stopnja v starostni skupini od 6 do 14 let. Sledi starostna skupina od 15 do 19 let, najmanj
postavljenih končnih diagnoz HKM pa je v starostnih skupini do 5 let.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 81. Stopnja končnih diagnoz hiperkinetične motnje na 1000 oseb glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
jaLeta
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
14
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
2
4
6
8
10
12
14
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
Fantje Dekleta Skupaj
196
9.5.2 Bolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje
Skupaj je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2015 zaradi hiperkinetične motnje izvedenih 481
bolnišničnih obravnav pri otrocih in mladostnikih, starih od 6 do 19 let. Skozi leta se opaža
naraščanje števila obravnav (razen leta 2014, ko je opazen rahel upad). V letu 2008 je bilo
izvedenih 21 bolnišničnih obravnav, leta 2015 že 94. V povprečju je na leto opravljenih 60,1
bolnišnične obravnave. Število bolnišničnih obravnav je pri fantih v primerjavi z dekleti izrazito
višje, in sicer je povprečje bolnišničnih obravnav pri fantih na leto 48,9, pri dekletih pa 11,5
obravnave.
Kot je razvidno iz slike 82, je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi HKM višja pri fantih kot pri
dekletih, pri obeh spolih pa lahko opazimo, da je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi HKM
najvišja v starostni skupini od 6 do 14 let. V tej starostni skupini lahko opazimo tudi trend
naraščanja števila obravnav pri fantih, medtem ko pri dekletih lahko opazimo večja nihanja.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 82. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi hiperkinetične motnje glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
9.5.3 Zdravila za zdravljenje hiperkinetične motnje
Podatki o številu izdanih receptov za zdravljenje HKM (tj. farmakološka skupina N06B –
psihostimulansi), predstavljeni v tabeli 62, kažejo na naraščanje skupnega števila izdanih receptov
v zadnjih letih. V letu 2008 je bilo izdanih 4169 receptov, leta 2015 7084. V povprečju je bilo v
obdobju od leta 2008 do leta 2015 izdanih 5584,9 recepta na leto. Največ jih je bilo izdanih fantom,
in sicer v povprečju na leto 4582,1 recepta. Dekletom je bilo za zdravljenje HKM izdanih v
povprečju 1002,8 recepta.
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0,0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
197
Tabela 62. Število izdanih receptov N06B glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj Fantje Dekleta Skupaj
2008 16 0 16 3170 541 3711 336 106 442
2009 19 8 27 3587 541 4128 385 109 494
2010 34 10 44 3683 637 4320 508 118 626
2011 10 5 15 3819 803 4622 602 147 749
2012 46 21 67 4035 826 4861 619 242 861
2013 45 51 96 4328 858 5186 720 303 1023
2014 29 32 61 4158 913 5071 888 323 1211
2015 26 31 57 4605 1029 5634 989 368 1357
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Tudi iz slike 83 je razvidno, da se poraba zdravil za zdravljenje hiperkinetične motnje v obdobju od
leta 2008 do leta 2015 pri osebah, mlajših od 20 let, povečuje. Stopnja DDD na 1000 oseb na dan
je pri obeh spolih najvišja v starostni skupini od 6 do 14 let. Pri obeh spolih lahko največji porast
opazimo v starostni skupini od 15 do 19 let.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 83. Stopnja DDD na 1000 oseb na dan za zdravila iz farmakološke skupine N06B – psihostimulansi glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015
9.5.4 Podatki presečnih raziskav
V nadaljevanju predstavljamo podatke, ki nam jih o hiperaktivni motnji nudi raziskava HBSC. Iz
slike 84 je razvidno, da večina mladostnikov, tj. 83,7 %, v letu 2014 dosega normalen rezultat, ki
nakazuje na majhno verjetnost prisotnosti klinično pomembnih težav s področja hiperaktivnosti
in nepozornosti. Rezultat, na podlagi katerega lahko sklepamo na možno oz. na veliko verjetnost
prisotnosti klinično pomembnih težav (mejni in povišan rezultat), pa dosega 11,3 % 11-letnikov,
17,4 % 13-letnikov in 20,2 % 15-letnikov.
0
1
2
3
4
5
6
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja D
DD
na
100
0 o
seb
na
dan
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
6
200
8
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja D
DD
na
100
0 o
seb
na
dan
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
0
1
2
3
4
5
62
008
200
9
201
0
201
1
201
2
201
3
201
4
201
5
Sto
pn
ja D
DD
na
100
0 o
seb
na
dan
Leto
0–5 let 6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta Skupaj
198
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 84. Delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni in povišan rezultat na
podlestvici hiperaktivnost in nepozornost Vprašalnika prednosti in slabosti
Dodatna analiza podatkov je pokazala, da med spoloma ni bistvenih razlik (χ2 = 0,12; df = 2; p = ,942),
medtem ko so po starostnih skupinah statistično pomembne razlike. Delež oseb z normalnim
rezultatom je pomembno višji pri 11-letnikih v primerjavi s 13- in 15-letniki (χ2 = 49,91; df = 4; p < ,000).
Pri fantih se deleži povišanih in mejno povišanih rezultatov ne spreminjajo bistveno po starostnih
skupinah (χ2 = 7,07; df = 4; p = ,132). Pri dekletih pa rezultati kažejo, da 15- in 13-letnice v primerjavi z
11-letnicami dosegajo pomembno višji delež mejnih in povišanih rezultatov (slika 85).
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 85. Delež mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni in povišan rezultat na podlestvici hiperaktivnost
in nepozornost Vprašalnika prednosti in slabosti, glede na spol in starostno skupino
Analiza podatkov za 15-letnike kaže (slika 86), da se delež mladostnikov, ki so med letoma 2006
in 2010 dosegli mejni ali povišan rezultat na podlestvici hiperaktivnost in nepozornost, ni
pomembno spremenil (p > ,05), se je pa rahlo zvišal leta 2014 v primerjavi z letom 2006 (s 17,8 %
leta 2006 na 20,2 % leta 2014). Analiza po spolu nakazuje statistično pomemben trend naraščanja
deleža mladostnic z mejnim ali povišanim rezultatom (p < 0,05) ter rahlo upadanje trenda pri
mladostnikih z mejnim ali povišanim rezultatom na podlestvici hiperaktivnost in nepozornost, ki
pa ni bilo statistično pomembno.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
11 let 13 let 15 let
%
Starostna skupina
Normalen
Mejni
Povišan
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
11 let 13 let 15 let 11 let 13 let 15 let
Fantje Dekleta
%
Starostna skupina
Normalen
Mejni
Povišan
199
(Vir: HBSC, 2006, 2010, 2014.)
Slika 86. Delež mladostnikov, ki so dosegli mejni ali povišan rezultat na podlestvici hiperaktivnost in
nepozornost Vprašalnika prednosti in slabosti glede na spol in leto izvedbe raziskave
9.6 Razprava
Hiperkinetična motnja je v svetu ena izmed pogostejših nevropsihiatričnih motenj v otroštvu in
mladostništvu (Potočnik Dajčman, 2015). Različne epidemiološke študije ugotavljajo, da se za
osnovnošolsko populacijo prevalenca giblje med 2,4 in 19,8 % (Lecendreux, Konofal in Faraone,
2011). V Španiji ocenjujejo prevalenco HKM na 6,8 % (Catalá-López idr., 2012), v Franciji se
prevalenca giblje med 3,5 in 5,6 % (Lecendreux idr., 2011). Pred kratkim narejena metaanaliza,
osnovana na 175 različnih raziskavah o prevalenci motnje, narejenih v zadnjih 36 letih, ki je
vključevala več kot milijon posameznikov z različnih območij sveta, je ocenila prevalenco HKM na
7,2 % (95-% IZ: 6,7 7,8). Ta ocena lahko služi kot merilo, ali je v določeni državi hiperkinetična
motnja premalokrat ali prevečkrat diagnosticirana (Thomas, Sanders, Doust, Beller in Glasziou,
2015). V Sloveniji trenutno epidemioloških podatkov o prevalenci in incidenci HKM ni. Po
nekaterih ocenah je v Sloveniji HKM pogosta duševna motnja, a je v primerjavi z zahodnimi
državami premalokrat diagnosticirana (Štuhec, Švab in Locatelli, 2015).
V zadnjem času je opazen trend naraščanja števila posameznikov z diagnozo hiperkinetične
motnje (Boyle idr., 2011), kar kažejo tudi naši podatki. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je
opazno naraščanje števila zunajbolnišničnih obravnav zaradi hiperkinetične motnje tako na
primarni kot tudi na sekundarni ravni zdravstvenega varstva. Ob tem je treba poudariti, da je trend
verjetno v večji meri posledica boljše diagnostike in ozaveščenosti o sami motnji kot dejanskega
večanja prevalence (Štuhec idr., 2015), saj metaanaliza avtorjev Thomas idr. (2015) ni ugotovila,
da bi se skozi čas ocene prevalence HKM statistično pomembno povečevale.
Vidimo lahko tudi, da je tako na primarni kot na sekundarni ravni zdravstvenega varstva število
zunajbolnišničnih obravnav zaradi hiperkinetične motnje pri fantih pogostejše kot pri dekletih.
Podatki se skladajo z ugotovitvami iz tujine, kjer ocenjujejo, da je razmerje med spoloma 4 : 1
(Visser idr., 2014). Ob tem je treba poudariti, da vpliv spola še ni docela pojasnjen in da se razmerje
med spoloma v odrasli dobi skorajda izenači. Možno je, da je med dekleti motnja pogosto
spregledana, saj je vedenje manj moteče. Pri deklicah namreč prednjači pomanjkljiva pozornost
(angl. Attention Deficit Disorder), ki je manj opazna (Rucklidge, 2010). Ob tem imajo dekleta
sočasno več motenj ponotranjenja (npr. aksioznost, depresivnost) (Belec, 2015), ki lahko dodatno
zakrijejo motnjo in otežijo prepoznavo.
0
5
10
15
20
25
2006 2010 2014
%
Leto
Fantje
Dekleta
Skupaj
200
Omenimo lahko, da je največ zunajbolnišničnih obravnav zaradi HKM in postavljenih končnih
diagnoz v starostnem razponu od 6 do 14 let, na podlagi česar lahko sklepamo, da je motnja v tem
starostnem obdobju najpogosteje prepoznana. Zgodnja prepoznava je pomembna, saj se lahko z
ustreznimi zgodnjimi pristopi oz. intervencijami pomembno zniža škodljiv vpliv motnje in se v
veliki meri prepreči razvoj sekundarnih težav (Wilens idr., 2002), kot sta npr. nizko
samospoštovanje in disocialno vedenje.
Podatkovna zbirka bolnišničnih obravnav kaže na trend naraščanja števila obravnav zaradi
hiperkinetične motnje v obdobju med letoma 2008 in 2015. Pri fantih je število bolnišničnih
obravnav izrazito višje kot pri dekletih. Razmerje obravnav med fanti in dekleti je pričakovano, saj
je motnja pri fantih bolj pogosta. Prav tako sta pri njih pogosteje izraženi hiperaktivnost in
impulzivnost s sočasnimi vedenjskimi motnjami, ki se kažejo navzven (npr. kljubovalno in
agresivno vedenje) (Belec, 2015), s tem pa je povezano tudi izražanje več težav, ki lahko botrujejo
večjemu številu bolnišničnih obravnav.
Število ambulantno izdanih receptov za zdravljenje hiperkinetične motnje kaže sliko, ki je
razvidna že iz ostalih predstavljenih podatkov. Večji delež receptov je izdanih fantom, kar se
sklada z absolutnim številom zunajbolnišničnih obravnav hiperkinetične motnje pri fantih.
Vprašalnik prednosti in slabosti ter podlestvica hiperaktivnost in nepozornost se lahko uporabita
kot kratek presejalni instrument za napovedovanje (predikcijo) hiperkinetične motnje (Goodman,
Ford, Simmons, Gatward in Meltzer, 2003). Če povzamemo podatke, ugotovljene s pomočjo te
podlestvice, lahko ugotovimo, da večina mladostnikov (tj. 11-, 13- in 15-letnikov) dosega rezultate,
na podlagi katerih lahko sklepamo na majhno verjetnost prisotnosti klinično pomembnih težav s
področja hiperaktivnosti in nepozornosti. Več težav na tem področju izražajo starejši mladostniki,
predvsem starejša dekleta. Pri slednjih (tj. 15-letnice) je v obdobju med letoma 2008 in 2014
opazen trend naraščanja deleža rezultatov, ki nakazujejo možno oz. veliko verjetnost prisotnosti
klinično pomembnih težav na področju hiperaktivnosti in nepozornosti. Delež fantov, ki bi lahko
izražali klinično pomembne težave na področju hiperaktivnosti in nepozornosti, se v tem obdobju
ni bistveno spremenil. Ob tem je treba poudariti, da je napovedna moč oz. občutljivost vprašalnika
in njegove podlestvice bistveno slabša, če se uporabi le ena oblika vprašalnika (v našem primeru
samoocenjevalna oblika). Za večjo gotovost in boljšo napovedno moč bi bilo treba pridobiti
informacije tudi od staršev in učiteljev (Goodman idr., 2003). Kljub tej pomanjkljivosti lahko
sklepamo na določen delež oseb, predvsem deklet, ki izražajo težave na področju pozornosti in
motorične aktivnosti.
9.7 Zaključek
Hiperkinetična motnja si zaradi svoje pogostosti in vpliva na posameznika zasluži večjo pozornost,
kot je je deležna. Posebej pomembna je zgodnja prepoznava in s tem hitra uvedba zdravljenja, saj
se v nasprotnem primeru pri otrocih in mladostnikih pogosto razvijejo različne sekundarne težave
in duševne motnje, ki še dodatno znižujejo kvaliteto življenja osebe.
V poglavju smo na podlagi podatkovnih zbirk in raziskave predstavili in povzeli podatke o
hiperkinetični motnji pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Podatki kažejo na naraščanje števila
otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjo ter na naraščanje uporabe zdravil zanjo ter
opozarjajo na potrebo po boljšem pregledu nad stanjem motnje, večjem ozaveščanju in ukrepanju
na področju hiperkinetične motnje v Sloveniji.
201
9.8 Literatura
Belec, B. (2015). Hiperkinetična motnja v adolescenci. V: B. Novak Šarotar, (ur.), Hiperkinetična motnja (str. 16–23).
Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Boyle, C. A., Boulet, S., Schieve, L. A., Cohen, R. A., Blumberg, S. J., Yeargin-Allsopp, M. ... Kogan, M. D.
(2011). Trends in the prevalence of developmental disabilities in US children, 1997–2008. Pediatrics,
127(6), 1034–1042.
Catalá-López, F., Peiró, S., Ridao, M., Sanfélix-Gimeno, G., Gènova-Maleras, R., in Catalá, M. A. (2012).
Prevalence of attention deficit hyperactivity disorder among children and adolescents in Spain: a
systematic review and meta-analysis of epidemiological studies. BMC psychiatry, 12(1), 168–181.
Goodman, R. (1997). The Strengths and Difficulties Questionnaire: a research note. Journal of child
psychology and psychiatry, 38(5), 581–586.
Goodman, R., Ford, T., Simmons, H., Gatward, R., in Meltzer, H. (2003). Using the Strengths and Difficulties
Questionnaire (SDQ) to screen for child psychiatric disorders in a community sample. International
Review of Psychiatry, 15(1-2), 166–172.
Gregorič Kumperščak, H. (2015). Uvodnik. V: B. Novak Šarotar, (ur.). Hiperkinetična motnja (str. 4–5). Ljubljana:
Slovensko zdravniško društvo, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. (2016). Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih
zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10). Šesta izdaja.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Lecendreux, M., Konofal, E., in Faraone, S. V. (2011). Prevalence of attention deficit hyperactivity disorder
and associated features among children in France. Journal of attention disorders, 15(6), 516–524.
Potočnik Dajčman, N. (2015). Hiperkinetična motnja v otroštvu. V: B. Novak Šarotar, (ur.). Hiperkinetična
motnja (str. 6–15). Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Združenje psihiatrov pri Slovenskem
zdravniškem društvu.
Rucklidge, J. J. (2010). Gender differences in attention-deficit/hyperactivity disorder. Psychiatric Clinics of
North America, 33(2), 357–373.
Štuhec, M., Švab, V. in Locatelli, I. (2015). Prevalence and incidence of attention-deficit/hyperactivity
disorder in Slovenian children and adolescents: a database study from a national perspective.
Croatian medical journal, 56(2), 159–165.
Thomas, R., Sanders, S., Doust, J., Beller, E., in Glasziou, P. (2015). Prevalence of attention-deficit/hyperactivity
disorder: a systematic review and meta-analysis. Pediatrics, 135(4), 994–1001.
Visser, S. N., Danielson, M. l., Bitsko, R. H., Holbrook, J. R., Kogan, M. D., Ghandour, R. M. … Blumberg, S. J.
(2014). Trends in the parent-report of health care provider diagnosed and medicated attention-
deficit/hyperactivity disorder: United States, 2003-2011. Journal of the American Academy of Child
and Adolescent Psychiatry, 53 (1), 34–46.
Wilens, T. E., Biederman, J., Brown, S., Tanguay, S., Monuteaux, M. C., Blake, C., in Spencer, T. J. (2002).
Psychiatric Comorbidity and Functioning in Clinically Referred Preschool Children and School-Age
Youths With ADHD. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 41(3),
262–268.
Od leda 2011 se že soočam
z 'motnjami hranjena'.
Nisem prepričana ali je dejasnko res,
da imam motnje hranjenja ali pa
imam samo nekakšno obdobje. Glede
nato da to vse traja že kar nekaj
časa sem se odločila, da bi rada
pomoč. Enostravno mi vzame preveč
časa razmišlanje o hrani in ta moja
obsedenost. Rada bi pomoč.
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
203
10. Motnje hranjenja
10.1 Glavne ugotovitve
Motnje hranjenja so pogostejše pri dekletih – obravnave deklet so predstavljale 91,3 % vseh
obravnav na primarni ravni, 92,8 % vseh obravnav na sekundarni ravni in 90,0 % bolnišničnih
obravnav.
Osebe, zdravljene zaradi motenj hranjenja, so najpogosteje stare od 15 do 19 let – dve tretjini ali
več obravnav zaradi motenj hranjenja na primarni (66 %) in sekundarni ravni (69 %) in skoraj dve
tretjini bolnišničnih zdravljenj (62,3 %) je bilo pri osebah, starih od 15 do 19 let.
Anoreksija nervoza je najpogostejši vzrok obravnav na primarni in sekundarni ravni ter zdravljenj
v bolnišnici.
Tudi v obdobju mladostništva se v Sloveniji že srečujemo s smrtjo zaradi motenj hranjenja.
Po podatkih iz raziskave HBSC je v letu 2014 12,6 % 15-letnih deklet imelo čezmerno telesno
težo, 23,4 % jih je bilo na dieti, 53,1 % pa jih je bilo prepričanih, da so predebele.
Glede na prejšnja leta (2002–2010) se je v letu 2014 zmanjšal delež oseb, ki se ocenjujejo kot
predebele, a se slovenski mladostniki še vedno po nezadovoljstvu s telesom uvrščajo v evropski vrh.
Nezadovoljstvo s telesom je pomemben dejavnik tveganja za razvoj motenj hranjenja.
10.2 Uvod
Že v najzgodnejšem obdobju hrana in hranjenje ne zadovoljujeta le bioloških potreb po preživetju,
temveč tudi potrebo po varnosti, ljubezni, sprejetosti in celo spoštovanju. Zaradi tako tesne
prepletenosti čustvenih in telesnih potreb ob hranjenju se psihološki pomen hranjenja iz
najzgodnejšega obdobja prenaša v vsa kasnejša. Že pri malčkih lahko opazimo, da s hranjenjem
rešujejo različne stiske (Fox in Joughin, 2002).
Večina otrok ima v prvih petih letih življenja občasne motnje pri hranjenju. Tako na primer jedo le
nekaj vrst hrane ali pa je celotna količina zaužite hrane majhna. Vendar je tako vedenje normalna
stopnja razvoja te starostne skupine, ki preizkuša nove okuse in sestavo hrane, kakor tudi učinek,
ki ga ima njihovo vedenje na starše in skrbnike. Za večino je to prehodna motnja, ki jo bodo
prerasli. Kasneje pa bi npr. pri izbirčnem osemletniku, ki bi jedel le sendviče, čips in sirovo ali
paradižnikovo pico, tako vedenje označili za resnejše stanje, ki ni več del otrokove razvojne
stopnje (Fox in Joughin, 2002).
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in do telesa.
Čeprav se pri osebah z motnjami hranjenja na videz vse vrti okoli hrane in se zdi problem
enostavno rešljiv že z vzpostavitvijo normalnega hranjenja, je v resnici kompleksnejši in težji.
Hrana je pri teh osebah le simptom, sredstvo za lajšanje duševnih bolečin in stisk, hranjenje in
odklanjanje hrane pa način osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznanih čustev. V ozadju se
torej skrivajo težke duševne stiske, nesprejemanje samega sebe in slaba samopodoba (Hafner in
Torkar, 2011; Sernec, 2011).
Opomba: Za nadaljnje informacije o motnjah hranjenja se lahko obrnete na avtorico poglavja Alenko Hafner ([email protected]).
204
Anoreksija nervoza, bulimija nervoza in prisilno prenajedanje so najbolj poznane oblike motenj
hranjenja, v zadnjem času pa se pojavljajo še nekatere novejše: bigoreksija nervoza in ortoreksija
nervoza. Čeprav te motnje ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo številne značilnosti teh bolezni.
Misli oseb z motnjami hranjenja se skoraj ves čas vrtijo le okoli hrane, porabe kalorij in telesne
teže. Prizadeti izgubijo občutek lakote in sitosti, ob uživanju hrane pa občutijo strah in krivdo.
Bojijo se, da bi jih drugi videli jesti, zato se takim priložnostim izogibajo. Tudi telesna teža,
ukvarjanje s kilogrami oziroma številke na tehtnici pomembno vplivajo na njihovo počutje in
razpoloženje (Hafner in Torkar, 2011).
Motnje hranjenja, še posebno anoreksija nervoza in bulimija nervoza, so pomembne duševne
motnje mladostniškega obdobja. Anoreksija nervoza se najpogosteje pojavlja med 14. in 18.
letom, v zadnjem času pa naraščajo tudi zgodnje oblike anoreksije nervoze, ki se pojavljajo že v
predpubertetnem in zgodnjem pubertetnem obdobju. Bulimija nervoza je najpogostejša med 18.
in 25. letom, prisilno prenajedanje pa v starosti od 18 do 45 let. Motnje hranjenja so v zadnjih letih
v zahodnem svetu vse pogostejše. V mladostniškem obdobju so sicer redkejše od čezmerne
prehranjenosti in debelosti, saj se pojavljajo pri enem do treh odstotkih mladostnikov, a so zaradi
resnosti zdravstvenih posledic deležne precejšnje pozornosti. Med obolelimi prevladujejo ženske,
od 10 do 15 odstotkov je moških (Hafner, 2011).
Različne skupine motenj hranjenja pogosto prehajajo druga v drugo. Delitev motenj hranjenja,
predvsem anoreksije nervoze in bulimije nervoze, na še dodatne podskupine se zato ne zdi več
smiselna, saj se skupina motenj hranjenja iz kroga anoreksije nervoze in skupina motenj iz kroga
bulimije nervoze sicer razlikujeta glede na telesno težo oziroma indeks telesne mase, ki je glavni
razločevalni dejavnik za postavitev diagnoze. Pri osebah pa ni razlik v osebnostnih lastnostih in
posledično pri izbiri terapevtskih metod. Zato se danes vse več govori o motnjah hranjenja kot
kontinuumu, kjer pri eni osebi posamezni podtipi prehajajo iz ene oblike v drugo (Sernec, 2012).
10.3 Namen
V poglavju bomo predstavili dostopne podatke o motnjah hranjenja pri otrocih in mladostnikih v
Sloveniji v starosti od 6 do 19 let. Predstavljeni bodo podatki iz podatkovnih zbirk Bolob, ZubStat
in iz Zbirke umrlih ter iz mednarodnih presečnih raziskav (HBSC in ECB). Kjer je to možno, bomo
podatke primerjali s podatki drugih držav (raziskava HBSC in ECB).
10.4 Viri podatkov
Za poskus ocene razširjenosti motenj hranjenja v populaciji bomo uporabili podatke iz zbirke
ZubStat, ki pa zaradi beleženja zunajbolnišničnih obravnav, ne oseb, bolj kaže obremenitve
zdravnikov primarne ravni z motnjami hranjenja. Zbirka Bolob nam je nudila vpogled v težje
primere motenj hranjenja, zaradi katerih so bili oboleli zdravljeni v bolnišnicah. Zbirka umrlih nam
je služila za oceno najtežjih primerov motenj hranjenja, z njeno pomočjo smo spremljali umljivost
zaradi motenj hranjenja. Mednarodna raziskava HBSC nam je omogočila tako mednarodne
primerjave na področju obremenjenosti s telesno težo kot tudi spremljanje trendov v slovenskem
prostoru. Mednarodna raziskava ECB (Evropskega sveta za možgane) iz leta 2010 je ponudila
oceno števila bolnikov z motnjami hranjenja (anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo) v Sloveniji
ter oceno stroškov omenjenih motenj.
205
Podatkovne zbirke ZubStat, Bolob in Zbirka umrlih beležijo obisk zdravnika, bolnišnično
obravnavo ali smrt, povezano z motnjami hranjenja. Predstavljeni so podatki za obdobje od leta
2008 do leta 2015 za starostno skupino od 6 do 19 let (ZubStat) oziroma od 7 do 19 let (Bolob).
Podatki iz podatkovnih zbirk Zubstat in Bolob so zapisani v obliki absolutnega števila
zunajbolnišničnih obravnav in bolnišničnih obravnav ter glede na stopnjo (pojavnost obravnav na
100.000 oseb iste starostne skupine), podatki iz Zbirke umrlih so prikazani v obliki absolutnih
številk. Pri umrljivosti smo spremljali smrti v starostni skupini od 6 do 19 let v obdobju od leta 2008
do leta 2015. Vse baze beležijo obisk zdravnika, bolnišnično obravnavo oziroma smrt, povezano z
motnjami hranjenja, po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov
(MKB-10) pod diagnozo F50 – motnje prehranjevanja. Poimenovanje motnje prehranjevanja je
napačno in zavajajoče, pravilen slovenski prevod bi bil motnje hranjenja, saj so pod to diagnozo
uvrščene duševne motnje, ki jih v slovenskem prostoru poznamo pod tem imenom. Med vsemi
šiframi v sklopu F50 smo v pregled vključili anorexio nervoso (F50.0), atipično anorexio nervoso
(F50.1), bulimio nervoso (F50.2), atipično bulimio nervoso (F50.3) in motnje hranjenja,
neopredeljene (F50.9). Te diagnoze nam omogočajo spremljanje trendov in mednarodne
primerjave.
Podatki o zunajbolnišničnih obravnavah na sekundarni ravni so zelo nezanesljivi, saj v letu 2010
manjkajo podatki izvajalca specialistične ambulantne dejavnosti osrednjeslovenske regije, v letu
2013 pa je večji izvajalec osrednjeslovenske regije poročal o precej manjšem številu specialističnih
ambulantnih pregledov kot leta 2012.
Kot smo že omenili, so na voljo tudi podatki iz raziskav HBSC in mednarodne raziskave ECB.
Podatki raziskave HBSC vključujejo odgovore, ki se nanašajo na odnos do telesa in diet, in sicer na
vprašanja o dojemanju svojega telesa (»Mislim, da sem nekoliko ali močno predebel/-a«), o
dejanskem stanju ITM, ki je bil izračunan na osnovi samoporočanih podatkov o telesni teži in
telesni višini (»Koliko tehtaš brez obleke?«, »Koliko si visok/-a brez čevljev?«), in vprašanja o
dietah (» Ali si trenutno na dieti ali počneš karkoli, da bi shujšal/-a?«). Na ta vprašanja so v letih
2002, 2006, 2010 in 2014 odgovarjali 11-, 13- in 15-letniki. Podatki raziskave HBSC so periodični in
tako omogočajo primerjavo med leti, dodatno pa še primerjavo slovenskih podatkov s podatki
drugih držav. Poleg Slovenije je bilo v letu 2014 v raziskavo vključenih še 42 držav. Primerjati je
možno deleže mladostnikov, ki mislijo, da so predebeli, in so na dieti, oziroma deleže
mladostnikov, ki so na osnovi izračunanega indeksa telesne mase (ITM) debeli in predebeli.
Mednarodna raziskava Evropskega sveta za možgane (ECB), v katero je bilo vključenih 514
milijonov oseb iz 27 držav Evropske unije ter Islandije, Norveške in Švice, je ena redkih raziskav, v
kateri je bila ocenjena letna prevalenca za posamezno bolezen na nacionalni ravni. Ob tem so bile
upoštevane diagnoze za motnje hranjenja (F50.0 do F50.3). Raziskavo so ocenili epidemiološki
odbori s pregledom virov v objavljeni literaturi. V primeru pomanjkanja podatkov so prevalenco
ocenili z ekstrapolacijo podatkov, dostopnih za druge države. Za validacijo tako ocenjene
prevalence so dodatno izvedli še nacionalne ankete v posamičnih državah s pomanjkljivimi
epidemiološkimi podatki. Ocenjene vrednosti prevalenc bolezni za Slovenijo so povprašani
nacionalni strokovnjaki potrdili kot ustrezne. Prav zaradi tega jih prikazujemo tudi v tem poglavju,
čeprav ocene niso omejene na starostno skupino do 19 let.
206
10.5 Zunajbolnišnične obravnave zaradi motenj hranjenja
V osemletnem obdobju od leta 2008 do leta 2015 sta bili na primarni ravni zdravstvenega varstva
zaradi motenj hranjenja (anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj
hranjenja) pri otrocih in mladostnikih v starosti od 6 do 19 let 1002 obravnavi ali v povprečju 125,3
na leto (od 104 leta 2011 do 152 leta 2014); 91,3 % vseh obravnav je bilo pri dekletih. Dve tretjini
obravnav sta bili pri osebah, starih od 15 do 19 let, skoraj 30 % pri osebah, starih od 10 do 14 let, in
manj kot 3 % pri osebah, mlajših od 10 let. Pri fantih (55,2 %) je v primerjavi z dekleti (30,5 %)
precej večji delež vseh obravnav odpadel na mlajši starostni skupini, in sicer na starostno skupino
od 6 do 9 let 18,4 % in na starostno skupino od 10 do 14 let 36,8 %.
Slika 87 prikazuje podatke o zunajbolnišničnih obravnavah zaradi motenj hranjenja na primarni
ravni, preračunane na 100.000 oseb, ločeno za fante in dekleta ter ločeno za starostni skupini od
6 do 14 let (osnovnošolsko obdobje) in od 15 do 19 let (srednješolsko obdobje). Medtem ko se
stopnja zunajbolnišničnih obravnav pri fantih ni pomembno spreminjala ne v prvi ne v drugi
starostni skupini, pa pri dekletih v obeh starostnih skupinah opazujemo porast stopnje
zunajbolnišničnih obravnav. Obravnav zaradi omenjenih motenj je bilo pri dekletih na primarni
ravni v prvi starostni skupini (od 6 do 14 let) v opazovanem obdobju od 5- do 10-krat več kot pri
fantih, v drugi starostni skupini pa celo od 11- do 23-krat več.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 87. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi motenj hranjenja glede na spol v starostnih skupinah
6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Pri dekletih je 59,7 % vseh zunajbolnišničnih obravnav zaradi motenj hranjenja v starostni skupini
od 6 do 19 let na primarni ravni v obdobju od leta 2008 do leta 2015 odpadlo na anoreksijo nervozo,
15,7 % je bilo zunajbolnišničnih obravnav zaradi bulimije nervoze in 24,6 % zaradi neopredeljenih
motenj hranjenja.
0
50
100
150
200
250
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
50
100
150
200
250
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
Fantje Dekleta
207
Sliki 88 in 89 prikazujeta gibanje posameznih motenj hranjenja pri dekletih na osnovi zunajbolnišničnih
obravnav na primarni ravni, ločeno za osnovnošolsko in za srednješolsko obdobje. Največ obravnav
v prvi starostni skupini je pri dekletih odpadlo na anoreksijo nervozo, vendar se je stopnja
statistično značilno zniževala, statistično značilno pa je rasla stopnja zaradi neopredeljenih
motenj hranjenja. Zunajbolnišnične obravnave zaradi bulimije nervoze so bile v tej starostni
skupini redkost. Tudi v starostni skupini od 15 do 19 let je bilo največ obravnav zaradi anoreksije
nervoze, pri nobeni od motenj pa se v opazovanem obdobju stopnja ni statistično značilno
spreminjala. Stopnje zunajbolnišničnih obravnav zaradi vseh treh oblik motenj hranjenja so bile
pogostejše v starejši starostni skupini, pri anoreksiji nervozi se je stopnja gibala med 69,1 (2009)
in 129,4 (2014) na 100.000 oseb, pri bulimiji nervozi pa med 15,3 (2015) in 44,3 (2013).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 88. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih
motenj hranjenja med dekleti v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 89. Stopnja prvih obiskov na primarni ravni na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja med dekleti v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
0
20
40
60
80
100
120
140
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
0
20
40
60
80
100
120
140
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
208
Večina (60,9 %) vseh zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni zaradi motenj hranjenja pri
fantih v starosti od 6 do 19 let je bila v obdobju od leta 2008 do leta 2015 zaradi anoreksije nervoze,
5,7 % je bilo zunajbolnišničnih obravnav zaradi bulimije nervoze in 33,3 % zaradi neopredeljenih
motenj hranjenja.
Sliki 90 in 91 prikazujeta gibanje posameznih motenj hranjenja pri fantih na osnovi zunajbolnišničnih
obravnav na primarni ravni, ločeno za osnovnošolsko in za srednješolsko obdobje. Obravnave zaradi
posameznih motenj hranjenja na primarni ravni so pri fantih tako v starostni skupini od 6 do 14 let
kot od 15 do 19 let redek pojav (87 zunajbolnišničnih obravnav v 8 letih). Bulimija nervoza je bila v
mlajši starostni skupini zabeležena kot vzrok zunajbolnišnične obravnave le v dveh oziroma treh letih
opazovanega obdobja, tudi anoreksija nervoza v prvem letu opazovanja v mlajši starostni skupini ni
bila nikdar zabeležena kot vzrok stika z zdravstveno službo, stopnja zunajbolnišničnih obravnav v
starejši starostni skupini pa se je v opazovanem obdobju gibala med 3,6 in 11,2 na 100.000 oseb in je
bila od 1,4- do 5-krat višja od stopnje zunajbolnišničnih obravnav v prvi starostni skupini.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 90. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih
motenj hranjenja med fanti v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 91. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih
motenj hranjenja med fanti v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
0
2
4
6
8
10
12
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
209
V osemletnem obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo na sekundarni ravni zdravstvenega varstva
zaradi vseh motenj hranjenja (anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj
hranjenja) pri otrocih in mladostnikih v starosti od 6 do 19 let zabeleženih 4440 končnih diagnoz
ali v povprečju 555 na leto (od 180 leta 2010 do 995 leta 2012); 92,8 % vseh obravnav je bilo pri
dekletih, 69 % obravnav je bilo pri osebah, starih od 15 do 19 let, 30 % pri osebah, starih od 10 do
14 let, in manj kot 1 % pri osebah, mlajših od 10 let. Pri fantih je v primerjavi z dekleti precej večji
delež obravnav odpadel na mlajši starostni skupini (od 6 do 9 let 4,1 % in od 10 do 14 let 42,8 %).
Slika 92 prikazuje podatke o zabeleženih končnih diagnozah motenj hranjenja na 100.000 oseb za
osnovnošolsko ter srednješolsko obdobje za oba spola. Spremljanje trenda zaradi izpada
podatkov v letih 2010 in 2013 ni mogoče. Na sekundarni ravni je bilo obravnav zaradi omenjenih
motenj pri dekletih v prvi starostni skupini (od 6 do 14 let) v posameznih letih opazovanega
obdobja od 4- do skoraj 33-krat več kot pri fantih, v drugi starostni skupini pa celo od skoraj 12- do
več kot 38-krat več.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 92. Stopnja končnih diagnoz vseh motenj hranjenja na 100.000 0seb, glede na spol v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 93. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja med dekleti v starostni skupini od 6 do 14 let, med letoma 2008 in 2015
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
16002
00
8
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
6–14 let 15–19 let
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
Fantje Dekleta
210
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 94. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja med dekleti v starostni skupini od 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Pri fantih je 84,1 % vseh končnih diagnoz zaradi motenj hranjenja v starostni skupini od 6 do 19 let
na sekundarni ravni v obdobju od leta 2008 do leta 2015 odpadlo na anoreksijo nervozo, 0,9 % je
bilo obravnav zaradi bulimije nervoze in 15,0 % zaradi neopredeljene motnje hranjenja. Anoreksija
nervoza je bila najpogostejša končna diagnoza tako v mlajši kot v starejši starostni skupini.
Sliki 95 in 96 prikazujeta gibanje stopnje obravnav posameznih motenj hranjenja na sekundarni
ravni pri fantih, ločeno za osnovnošolsko in srednješolsko obdobje. Obravnave zaradi posameznih
motenj hranjenja so tudi na sekundarni ravni pri fantih tako v starostni skupini od 6 do 14 let kot v
starostni skupini od 15 do 19 let redek pojav (320 obravnav v osmih letih). Stopnja pa se je za
anoreksijo nervozo gibala v starostni skupini od 6 do 14 let med 2,3 (2008) in 67,0 (2012), v
starostni skupini od 15 do 19 let pa med 16,3 (2009) in 55,9 (2011) in je bila večino opazovanega
obdobja višja v starejši starostni skupini. Let 2010 in 2013 nismo upoštevali.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 95. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja med fanti v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
80
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
211
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 96. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja med fanti v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
10.6 Bolnišnične obravnave zaradi motenj hranjenja
V osemletnem opazovanem obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo v Sloveniji 710 bolnišničnih
obravnav zaradi motenj hranjenja (anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj
hranjenja) pri otrocih in mladostnikih v starosti od 7 do 19 let ali v povprečju 88,8 na leto (od 75
leta 2011 do 99 leta 2015); 90,0 % vseh bolnišničnih zdravljenj je bilo pri dekletih, 62,3 % je bilo pri
osebah, starih od 15 do 19 let, 37,7 % pa pri osebah, starih od 7 do 14 let. Pri fantih je v primerjavi
z dekleti večji delež bolnišničnih obravnav odpadel na mlajšo starostno skupino (fantje 45,1 %,
dekleta 36,9 %). Večina (74,5 %) vseh bolnišničnih obravnav je bila zaradi anoreksije nervoze (pri
dekletih 74,3 %, pri fantih 76,1 %), 13,7 % bolnišničnih obravnav je bilo zaradi bulimije nervoze (pri
dekletih 15,0 %, pri fantih 1,4 %) in 11,8 % zaradi neopredeljenih motenj hranjenja (pri dekletih
10,6 %, pri fantih 22,5 %).
Slika 97 prikazuje gibanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi vseh motenj hranjenja pri dekletih
oziroma fantih po starostnih skupinah. Pri fantih so bila bolnišnična zdravljenja zaradi motenj
hranjenja precej redkejši pojav kot pri dekletih, med mlajšo in starejšo starostno skupino pa ni bilo
velikih razlik, v letih 2010 in 2012 je bila stopnja bolnišničnih obravnav v mlajši starostni skupini
celo višja od stopnje bolnišničnih obravnav v starejši starostni skupini. Pri dekletih (slika 97) je bila
stopnja bolnišničnih zdravljenj v starejši starostni skupini od 15 do 19 let vse opazovano obdobje
višja od stopnje v mlajši starostni skupini in se je statistično značilno povečevala. Gibala se je med
81,6 (2008) in 129,0 (2015) bolnišničnih obravnav na 100.000 deklet te starosti. V mlajši starostni
skupini se stopnja bolnišničnih obravnav ni pomembno spreminjala, gibala pa se je med 22,1
(2009) in 46,4 (2008).
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
80
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
212
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 97. Stopnja bolnišničnih obravnav na 100.000 oseb zaradi vseh motenj hranjenja glede na spol v starostnih
skupinah 7–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
Slika 98 prikazuje gibanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi anoreksije nervoze, bulimije
nervoze in neopredeljenih motenj pri fantih oziroma dekletih. Pri obeh spolih je bila v starostni
skupini od 7 do 19 let najpogostejša motnja hranjenja anoreksija nervoza. V opazovanem obdobju
od leta 2008 do leta 2015 se stopnja bolnišničnih zdravljenj pri fantih ni statistično pomembno
spreminjala, med posameznimi leti pa je zaradi majhnih absolutnih številk precej nihala (od 2,3
leta 2010 na 100.000 fantov te starostne skupine do 11,1 leta 2012). Stopnja bolnišnične obravnave
zaradi neopredeljenih motenj hranjenja se je povečevala, trend pa ni bil statistično značilen,
bolnišnične obravnave zaradi bulimije pa so bile pri fantih zabeležene le v letu 2013. Pri dekletih je
stopnja bolnišnične obravnave zaradi anoreksije nervoze statistično značilno rasla, gibala se je od
38,5 (2009) do 61,9 (2015) na 100.000 deklet.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 98. Stopnja bolnišničnih obravnav na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja glede na spol, med letoma 2008 in 2015
0
25
50
75
100
125
150
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
7–14 let 15–19 let
0
25
50
75
100
125
150
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
7–14 let 15–19 let
0
10
20
30
40
50
60
70
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
0
10
20
30
40
50
60
70
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
Anoreksija nervoza
Bulimija nervoza
Neopredeljene motnje hranjenja
Fantje Dekleta
213
Slika 99 prikazuje gibanje stopnje bolnišnične obravnave zaradi anoreksije nervoze pri dekletih,
ločeno za mlajšo in starejšo starostno skupino. V mlajši starostni skupini se stopnja bolnišnične
obravnave ni pomembno spreminjala, v starejši pa se je statistično značilno povečevala, gibala pa
se je med 55,6 (2008) in 96,2 (2015).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 99. Stopnja bolnišničnih obravnav na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, med dekleti v starostnih
skupinah 7–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015
10.6.1 Umrljivost
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 so bile motnje hranjenja zabeležene kot osnovni vzrok smrti
pri eni od oseb, starih od 6 do 19 let. Zavedamo se, da v bazi umrlih niso bile zabeležene vse smrti,
katerih osnovni vzrok so bile motnje hranjenja. Ob smrti so namreč še vedno kot osnovni vzrok
namesto motenj hranjenja, ki so sprožile dogajanje, ki je pripeljalo do smrti, zabeležene posledice
oziroma neposredni vzrok smrti v obliki motenj ritma, elektrolitskih motenj, samomora …
10.6.2 Podatki presečnih raziskav
Raziskava HBSC je v letu 2014 pokazala, da je v Sloveniji 36,3 % mladostnikov ocenjevalo, da so
nekoliko ali močno predebeli (dekleta 44,3 %, fantje 28,0 %); delež se je zviševal s starostjo in je
bil pri dekletih pomembno višji kot pri fantih (slika 100).
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 100. Delež mladostnikov, ki so odgovorili, da so nekoliko ali močno predebeli glede na spol in starostno skupino
0
25
50
75
100
125
150
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Sto
pn
ja
Leto
7–14 let 15–19 let
0
10
20
30
40
50
60
11 let 13 let 15 let
%
Starostna skupina
Fantje
Dekleta
214
Na podlagi samoporočane teže in višine je bil izračunan indeks telesne mase (ITM). Na osnovi
izračunane vrednosti se je v skupino debelih oz. predebelih uvrstilo 17,1 % mladostnikov, kar je več
kot pol manj, kot je delež mladostnikov, ki sami sebe ocenjujejo kot nekoliko ali močno predebele
(Jeriček Klanšček idr., 2015). Na dieti (ali pa počnejo karkoli, da bi shujšali) je bilo 13,1 %
mladostnikov (dekleta 17,4 %, fantje 8,6 %). S starostjo se je delež mladostnikov, ki so bili na dieti,
pomembno zviševal. Delež deklet, ki so bila na dieti, je bil pomembno višji od deleža fantov, razen
v starostni skupini 11-letnikov, kjer ni bilo razlik med spoloma (11-letniki: dekleta 9,5 %, fantje 9,4 %;
13-letniki: dekleta 18,6 %, fantje 9,3 %; 15-letniki: dekleta 23,4 %, fantje 7,1 %) (Jeriček Klanšček
idr., 2015). Slika 101 prikazuje deleže deklet, ki so bile po lastni oceni predebele, imele na osnovi
izračunanega ITM čezmerno telesno težo in bile na dieti. S starostjo je naraščal delež deklet, ki so
bile po lastni oceni predebele, in delež deklet na dieti, čeprav je bil delež predebelih deklet na
osnovi izračunanega ITM pri 13- in 15- letnicah nižji kot pri 11-letnicah. Na dieti so bila tudi 13- in
15-letna dekleta, katerih teža ni bila čezmerna.
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 101. Delež mladostnic, ki so se ocenjevale kot predebele, imele izračunan ITM v območju debelosti
ali navedle, da so na dieti, glede na starostno skupino
V obdobju 2002–2014 se je znižal delež tistih mladostnikov, ki se ocenjujejo kot nekoliko ali močno
predebeli (predvsem je upad značilen za dekleta) (Jeriček Klanšček idr., 2015).
V vseh raziskavah HBSC od leta 2002 do 2014 se je Slovenija na področju odnosa do telesne teže
oziroma nezadovoljstva s telesom, ki je najmočnejši dejavnik tveganja za razvoj motenj hranjenja,
uvrščala v sam vrh v raziskavi sodelujočih držav. Pri 11-letnikih je bila leta 2002 (Stergar, Scagnetti,
Pucelj in Lavrič, 2006) na prvem mestu, pri 13-letnikih na drugem in pri 15-letnikih na tretjem. V
raziskavi leta 2006 (Jeriček Klanšček idr., 2015) se je obremenjenost slovenskih mladostnikov s
telesno težo nekoliko znižala, še vedno pa so ostali naši 11-letniki med vsemi vključenimi
evropskimi državami na prvem mestu, 13- in 15-letniki pa na tretjem mestu. Predvsem so se kot
predebela doživljala dekleta, pri 15 letih je bilo takih kar 54 odstotkov. Tudi v raziskavi iz leta 2010
(Jeriček Klanšček idr., 2015) je nezadovoljstvo s telesno težo ostalo veliko, saj smo se pri 11-
letnikih uvrščali na tretje, pri 13-letnikih na četrto in pri 15-letnikih na tretje mesto. Po
obremenjenosti s telesno težo, oziroma samooceni debelosti je bila Slovenija v letu 2014 v nekaj
boljšem položaju, čeprav še vedno v vrhu, in sicer se je pri 11-letnikih uvrščala na 8. mesto, pri 13-
letnikih na 4. mesto in pri 15-letnikih na 5. mesto (Inchley idr., 2016). Ob tem je pomembno
poudariti, da se je od leta 2002 do leta 2014 povečevalo tudi število vključenih držav.
0
10
20
30
40
50
60
11 let 13 let 15 let
%
Starostna skupina
Samoocena
Izračun
Na dieti
215
V raziskavi leta 2014 se je pri fantih v Sloveniji prevalenca oseb, ki se dojemajo kot predebele, z
višanjem blagostanja zniževala (razlika 4 %), pri dekletih pa poviševala (razlika 3 %). Enak pojav
imata med vsemi državami le še Norveška in Latvija.
Druga mednarodna raziskava ECB je za leto 2010 ocenila prevalenco motenj hranjenja v Sloveniji.
Na osnovi te raziskave je leta 2010 v Sloveniji živelo 5951 oseb z motnjami hranjenja, od tega je
bilo 3330 oseb, ki so imele diagnozo anoreksija nervoza, in 2621 oseb z diagnozo bulimija nervoza.
Stroški motenj hranjenja so bili ocenjeni na osnovi neposrednih zdravstvenih (zunajbolnišnične
obravnave pri zdravniku, bolnišnične obravnave, stroški zdravil …) in nezdravstvenih (socialne
službe, namestitve, neformalna oskrba) ter posrednih stroškov (odsotnost z dela, zgodnje
upokojevanje …). Letni strošek teh motenj je bil ocenjen na 2,6 milijona evrov (Bon idr., 2013).
10.7 Razprava
V poglavju smo predstavili in povzeli podatke o motnjah hranjenja pri otrocih in mladostnikih, starih
od 6 do 19 let, in sicer tako za anoreksijo nervozo kot za bulimijo nervozo in neopredeljene motnje
hranjenja. Z izjemo raziskave ECB iz leta 2010 (ki pa ni omejena na otroke in mladostnike) posebnih
raziskav, ki bi proučevale razširjenost anoreksije nervoze in bulimije nervoze ter omogočale
mednarodne primerjave, v Sloveniji nimamo. Določen vpogled v problematiko nam lahko ponudijo
podatki o zunajbolnišničnih obravnavah oziroma o zdravljenju v bolnišnicah, ki pa so le vrh ledene
gore, saj vključujejo le tiste, ki so iskali zdravniško pomoč oziroma so bili zdravljeni v bolnišnici.
Imamo pa te podatke na voljo za daljše časovno obdobje tudi v Sloveniji. Dejansko ti podatki bolj
odražajo obremenitev zdravstvene službe z motnjami hranjenja kot pa resnično število obolelih,
vendar se tudi drugod v svetu poslužujejo enakega načina spremljanja in ocenjevanja razširjenosti
motenj hranjenja. Ker se osebe trudijo svojo bolezen zanikati ali prikriti, so namreč populacijske
raziskave drage in neučinkovite. Številne epidemiološke raziskave zato uporabljajo registre
psihiatričnih primerov ali podatke o bolnišničnih zdravljenjih in zunajbolnišničnih obravnavah pri
družinskih/splošnih zdravnikih (oziroma pri nas pri zdravnikih prvega kontakta: pediatrih, šolskih
zdravnikih, družinskih zdravnikih …). Tako zastavljene raziskave, kot je bilo že omenjeno, podcenijo
prevalenco motenj hranjenja v splošni populaciji poleg naštetega tudi še iz drugih razlogov, saj vsi
oboleli pri družinskih/splošnih oziroma drugih zdravnikih prvega kontakta niso prepoznani niti niso
vsi zdravljeni v bolnišnicah. Nadalje so lahko razlike v zaznanih stopnjah v različnih časovnih
obdobjih posledica izboljšanega prepoznavanja omenjenih motenj, saj večja ozaveščenost vodi do
zgodnejšega odkrivanja in širše mreže zdravstvenih storitev in ni posledica resničnega povečanja
incidence (Smink, van Hoeken in Hoek, 2012).
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 sta bili pri otrocih in mladostnikih v starosti od 6 do 19 let
zaradi motenj hranjenja na primarni ravni 1002 obravnavi ali v povprečju 125,3 na leto, na
sekundarni ravni pa je bilo zabeleženih 4440 obravnav ali v povprečju 555 na leto. Predvsem
podatki s sekundarne ravni so še dodatno podcenjeni zaradi izpada podatkov nekaterih
poročevalcev v določenih letih, kar je tudi preprečilo spremljanje trendov na sekundarni ravni.
Razmerje med obravnavami na primarni in sekundarni ravni v opazovanem obdobju kaže 4-krat
več obravnav na sekundarni kot na primarni ravni. Po znanih podatkih iz preteklih raziskav to
razmerje v preteklosti ni bilo tako veliko. Zabeleženih obravnav na sekundarni ravni je bilo v
obdobju od leta 1997 do leta 1999 le 1,2-krat več kot na primarni ravni (Hafner, 2000). Podatek je
pomemben, saj lahko kaže na težave pri diagnosticiranju motenj hranjenja na primarni ravni. Pri
dekletih je bilo 91,3 % vseh obravnav na primarni ravni oziroma 92,8 % obravnav na sekundarni
216
ravni. V obdobju od leta 1997 do leta 2005 je na ženske, stare od 7 do 49 let, odpadlo 94 % vseh
zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni (Hafner, 2011). Podatek kaže, da pomoč v
zdravstvenem sistemu zaradi omenjenih motenj verjetno pogosteje iščejo dekleta in ženske, saj
so motnje hranjenja za njih družbeno bolj sprejemljiva motnja, kar pa ni nujno odraz dejanskega
stanja v populaciji. So pa ti podatki skladni tudi s podatki drugih epidemioloških študij v svetu, ki
poročajo o 10 % motenj hranjenja pri moških (The National Association of Anorexia Nervosa and
Associated Disorders, 2002). Pri dekletih se je v obeh starostnih skupinah stopnja
zunajbolnišničnih obravnav na primarni ravni statistično značilno povečevala, največ obravnav je
bilo pri osebah, starih od 15 do 19 let, in zaradi anoreksije nervoze, kar je povsem skladno tudi z
ugotovitvami drugih raziskav, da obstaja povečanje incidence v visokorizični skupini deklet med
15. in 19. letom. Ob tem ni jasno, ali je porast posledica zgodnejšega odkrivanja ali zgodnejšega
nastopa anoreksije nervoze (Smink idr., 2012). Stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi
anoreksije nervoze je v starostni skupini od 15 do 19 let pri dekletih v obdobju od leta 2008 do leta
2015 za anoreksijo nervozo znašala od 69,1 do 129,4 na 100.000 deklet te starosti, v obdobju od
leta 1997 do leta 2005 pa od 62,9 do 108,8 (Hafner, 2011) in je povsem primerljiva s podatki
nizozemske študije, ki je za obdobje od leta 1995 do leta 1999 na enak način ocenila incidenco te
starostne skupine na 109,2 na 100.000 deklet (Smink idr., 2012). Pri bulimiji nervozi je bila stopnja
zunajbolnišničnih obravnav v starostni skupini od 15 do 19 let v opazovanem obdobju med 15,3 in
44,3 na 100.000 deklet, v obdobju od leta 1997 do leta 2005 pa od 14,0 in 105,9 na 100.000 deklet
(Hafner, 2011). Bulimija nervoza je v populaciji pogostejša, znotraj zdravstvenega sistema pa težje
prepoznana motnja hranjenja. Nižja stopnja zunajbolnišničnih obravnav zaradi bulimije nervoze
je lahko tudi posledica pojava novih motenj hranjenja, ki naj bi bile beležene v skupino F50.9
(motnje hranjenja, neopredeljene). V starostni skupini od 15 do 19 let je bila stopnja
zunajbolnišničnih obravnav zaradi te skupine od 21,7 do 57,0 na 100.000 deklet. Pri fantih so bile
zunajbolnišnične obravnave na primarni ravni zaradi katere koli motnje hranjenja redek pojav (8,7 %
vseh obravnav). V starejši starostni skupini so prevladovale obravnave zaradi anoreksije nervoze,
v mlajši pa zaradi anoreksije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja. Neopredeljene motnje
hranjenja so se na primarni ravni statistično značilno povečevale v obeh starostnih skupinah in pri
obeh spolih. Tudi na sekundarni ravni je bilo največ obravnav v starostni skupini od 15 do 19 let,
pri obeh spolih je prevladovala anoreksija nervoza, obravnave pri moških pa so bile redek pojav,
predstavljale so le 7,2 % vseh obravnav.
V obdobju od leta 2008 do leta 2015 je bilo v Sloveniji pri otrocih in mladostnikih v starosti od 7 do
19 let zaradi vseh motenj hranjenja (anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih
motenj hranjenja) 710 bolnišničnih zdravljenj ali v povprečju 88,8 na leto, kar je enako, kot je bilo
v obdobju od leta 1989 do leta 2004 število vseh zdravljenj zaradi motenj hranjenja v celotni
populaciji, stari od 7 do 49 let (Hafner, 2011). 90,0 % vseh bolnišničnih zdravljenj je bilo pri dekletih,
v obdobju od leta 1989 do leta 2004 pa 92 %. V bolnišnici so najpogosteje zdravljene osebe, stare
od 15 do 19 let. V obdobju od leta 1989 do leta 2004 je bilo v tej starostni skupini 47 % vseh
bolnišničnih obravnav, 21 % jih je moralo v bolnišnico že med 10. in 14. letom, kar 93 % vseh
bolnišničnih zdravljenj pa je bilo pri osebah, starih od 10 do 29 let (Hafner, 2011). Večina vseh
bolnišničnih zdravljenj je bila zaradi anoreksije nervoze (74,5 %), 13,7 % zaradi bulimije nervoze
(pri dekletih 15,0 %, pri fantih 1,4 %) in 11,8 % zaradi neopredeljenih motenj hranjenja (pri dekletih
10,6 %, pri fantih 22,5 %). V opazovanem obdobju od leta 2008 do leta 2015 so bile pri fantih v
porastu neopredeljene motenje hranjenja, pri dekletih pa vse motnje hranjenja v starostni skupini
od 15 do 19 let in anoreksija nervoza v isti starostni skupini. Stopnja bolnišničnih zdravljenj v
217
starostni skupini od 15 do 19 let je za anoreksijo nervozo znašala od 55,6 do 96,2 na 100.000 oseb.
Ker se zaradi močnega nasprotovanja mladostnikov bolnišničnemu zdravljenju ter dragih in
dolgotrajnih bolnišničnih zdravljenj pomembno spreminjajo terapevtski pristopi, lahko tudi pri nas
pričakujemo, da se bo število tovrstnih zdravljenj v prihodnosti začelo zmanjševati, tudi če se bo
incidenca motenj hranjenja povečevala.
Čeprav je na osnovi populacijskih raziskav ocenjena življenjska prevalenca motenj hranjenja nizka,
se njihova resnost in dramatični vpliv vedno znova kažeta v visoki stopnji resnih okvar,
zdravstvenih komplikacijah, komorbidnosti, zgodnji umrljivosti in samomorih (Swanson, Crow, Le
Grange, Swendsen in Merikangas, 2011). Motnje hranjenja imajo med vsemi duševnimi motnjami
najvišjo stopnjo umrljivosti (The National Association of Anorexia Nervosa and Associated
Disorders, 2015), ki pa še narašča, najbolj za anoreksijo nervozo (Smink idr., 2012). V opazovanem
obdobju od leta 2008 do leta 2015 smo tudi v Sloveniji v ciljni skupini od 6 do 19 let zabeležili eno
smrt zaradi motenj hranjenja, se pa te smrti tudi pri nas pojavljajo vsako leto, povprečna starost
umrlih pa je zelo nizka – 34,8 leta. Nizka povprečna starost ob smrti nakazuje zgoden nastop in
kroničen potek teh motenj. Povprečna starost ob nastopu naj bi znašala 12,3 leta (od 11,2 do 13
let) za anoreksijo nervozo, 12,4 leta (od 11,1 do 13,5 leta) za bulimijo in 12,6 leta (od 11,2 do 13,5
leta) za prisilno prenajedanje (Swanson idr., 2011).
Vse raziskave HBSC od leta 2002 do leta 2014 kažejo zelo visoko obremenjenost slovenskih
mladostnikov s telesno težo oziroma zelo visoko stopnjo nezadovoljstva s telesom, ki sta ob slabi
samopodobi močna dejavnika tveganja za razvoj motenj hranjenja. V opazovanem obdobju 2002–
2014 se je sicer znižal delež tistih, ki so se ocenjevali kot nekoliko ali močno predebeli, predvsem
je bil upad značilen za dekleta, a je bila tudi v letu 2014 Slovenija še vedno v vrhu, pri 11-letnikih
na 8., pri 13-letnikih na 4. in pri 15-letnikih na 5. mestu. Ob tem se je pri fantih v Sloveniji
prevalenca oseb, ki se dojemajo kot predebele, z višanjem blagostanja zniževala, pri dekletih pa
poviševala (Inchley idr., 2016), kar lahko zlasti pri dekletih nakazuje na povečane pritiske in
zahteve po vitkosti v višjih socialno-ekonomskih krogih. Na osnovi teh podatkov bi lahko
pričakovali, da je tudi razširjenost motenj hranjenja kot posledica nezadovoljstva s telesom, slabe
samopodobe in še vedno pozitivne konotacije perfekcionizma visoka in višja od evropskega
povprečja.
Mednarodna raziskava ECB je za leto 2010 na osnovi enotne mednarodne metodologije ocenila
prevalenco motenj hranjenja v Sloveniji, in ta ocena predvideva, da je tega leta v Sloveniji živelo
5951 oseb z motnjami hranjenja (Bon idr., 2013), kar je predstavljalo 0,3 % slovenske populacije.
Motnje hranjenja pa so bile pogostejše od živčno-mišičnih bolezni, možganskih tumorjev, multiple
skleroze in Parkinsonove bolezni. Podatki različnih raziskav nakazujejo, da je večina oseb z
motnjami hranjenja (od 67 do 86 %) obolela do 20. leta starosti (Hafner, 2011; The National
Association of Anorexia Nervosa and Associated Disorders, 2015), to pomeni, da je večina od 5951
oseb z motnjami hranjenja med otroki in mladostniki, starimi od 6 do 19 let, ki smo jih spremljali
v tem poglavju. Na osnovi raziskave ECB so bile motnje hranjenja najcenejša možganska bolezen
(Bon idr., 2013). Visoka obolevnost v času adolescence in zgodnje odrasle dobe je razlog za
relativno nizke ocenjene stroške te skupine bolezni, saj posrednih stroškov (bolniški stalež,
upokojevanje …) v tej starosti ni. Podatki o stiku z zdravstveno službo so sicer incidenčni, so bili pa
precej nižji od prikazanih v raziskavi ECB. Osebe z motnjami hranjenja so pogosti obiskovalci
zdravstvenega sistema, a ne zaradi težav, povezanih z motnjami hranjenja. Čeprav večina (od 73
do 88 %) teh oseb kadarkoli v življenju prejme neke vrste pomoč ali zdravljenje (samopomočne
218
skupine, svetovalna služba v šolah, nevladne organizacije, splošni zdravnik …), pa jih le malo
prejme ustrezno psihiatrično zdravljenje. V ZDA je le od 3,4 do 27,5 % oseb z motnjo hranjenja
zaradi svojih ključnih problemov obiskalo ustreznega specialista. Mladostniki namerno
zmanjšujejo/zanikajo probleme, povezane z motnjami hranjenja. Vzrok je tako sram kot stigma,
lahko pa tudi pomanjkljivo prepoznavanje simptomov pri zdravstvenem osebju, ki te osebe
obravnava zaradi drugih težav, saj so adolescenti z eno od oblik motenj hranjenja signifikantno
značilno pogosteje prihajali v stik z zdravstvenim sistemom (Swanson idr., 2011).
10.8 Zaključek
Motnje hranjenja se v poznem otroštvu in v mladostništvu pojavljajo najpogosteje. Zlasti je za to
obdobje značilen pojav anoreksije nervoze. Za sam potek bolezni je ključno, da motnje hranjenja
odkrijemo in zdravimo čim prej, saj zgodnje zdravljenje pomembno izboljša prognozo bolezni. Za
motnje hranjenja je značilna ambivalenca ali celo odpor do zdravljenja, ki skupaj s stigmo, ki še
vedno spremlja duševne motnje, ključno prispeva k redkemu zgodnjemu vključevanju v
zdravljenje.
Motnje hranjenja so vsekakor pomemben in spregledan javnozdravstveni problem, ki zaradi
resnih posledic zahteva tako ukrepanje različnih sektorjev kot tudi ozaveščanje družbe kot celote.
Pomembno vlogo na področju preprečavanja teh motenj ima šolsko okolje (Hafner, 2015),
zdravstvo in šolstvo skupaj pa lahko ob zvečani ozaveščenosti in manjši stigmi duševnih motenj
ključno prispevata k zgodnjemu odkrivanju in posledičnim zgodnjim intervencijam. Pri tem sta
pomembna tako edukacija staršev in mladostnikov kot kot tudi izobraževanje zdravstvenih
delavcev, ki ne delajo na področju duševnega zdravja (Hafner, 2015; Hafner idr., 2009; Swanson
idr., 2011).
10.9 Literatura
Bon, J., Koritnik, B., Bresjanac, M., Repovš, G., Pregelj, P., Dobnik, B., in Pirtošek, Z. (2013). Stroški
možganskih bolezni v Sloveniji v letu 2010. Zdrav Vestnik, 82, 164–175.
Fox, C., in Joughin, C. (2002). Eating problems in children: information for parents. London: Gaskel.
Hafner, A. (2000). Epidemiološko spremljanje anoreksije nervoze in bulimije nervoze v Sloveniji v obdobju od
1989 do 1999 (Specialistična naloga). Medicinska fakulteta, Ljubljana.
Hafner, A. (2011). Epidemiologija. V: A. Hafner (ur.), Razumeti motnje hranjenja (str. 23–28). Kranj: Zavod za
zdravstveno varstvo Kranj.
Hafner, A., in Torkar, T. (2011). Razumeti motnje hranjenja. Kranj: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.
Hafner, A., Sernec, K., Copak, M., Kuhar, M., Čarapić, J., in Torkar, T. (2009). Motnje hranjenja, kdo in kakšno
pomoč nudi v Ljubljani: raziskovalni projekt. Kranj: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.
Hafner, A. (2015). Smernice za obravnavo motenj hranjenja. V: H. Jeriček Klanšček, A. Hočevar Grom, N.
Konec Juričič in S. Roškar (ur.), Zdravje skozi umetnost: smernice za pogovore o izbranih
zdravstvenih temah za pedagoške delavce (str. 56–66). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno
zdravje. Pridobljeno s http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-
datoteke/zdravje_skozi_umetnost_update_09_09_2016.pdf.
219
Inchley, J., Currie, D., Young, T., Samdal, O., Torsheim, T., Augustson, L. … Barnekow, V. (ur.). (2016).
Growing up unequal: Gender and socioeconomic differences in young people's health and well-being.
Health behaviour in school-aged children (HBSC) study: International report from the 2013/2014
survey. Health Policy for Children and Adolescents, No.7. Köbenhavn: WHO Regional Office for
Europe.
Jeriček Klanšček, H., Bajt, M., Drev, A., Koprivnikar, H., Zupanič, T., in Pucelj, V. (2015). Z zdravjem povezana
vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014.
Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Sernec, K. (2011). Definicije in vrste motenj hranjenja. V: A. Hafner (ur.), Razumeti motnje hranjenja, (str. 9–
21). Kranj: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.
Sernec, K. (2012). Motnje hranjenja – bolezen sodobnega časa. V: K. Sernec (ur.), Motnje hranjenja (str. 15–
35), Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana.
Smink, F. R. E., Van Hoeken, D., in Hoek, H. W. (2012). Epidemiology of eating disorders: incidence,
prevalence and mortality rates. Current psychiatry reports, 14(4), 406–414.
Stergar, E., Scagnetti, N., Pucelj, V., in Lavrič, T. (2006). Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju:
HBSC Slovenija 2002: poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS.
Swanson, S. A., Crow, S. J., Le Grange, D., Swendsen, J., in Merikangas, K. R. (2011). Prevalence and
correlates of eating disorders in adolescents: Results from the national comorbidity survey
replication adolescent supplement. Archives of general psychiatry, 68(7), 714–723.
The National Association of Anorexia Nervosa and Associated Disorders, Inc. (ANAD). (2017). Eating Disorder
Statistics and Research. Pridobljeno s http://www.anad.org/get-information/about-eating-
disorders/eating-disorders-statistics/ in
http://www.eatingdisorderhope.com/information/statistics-studies.
The National Institute of Mental Health. (2001). Eating Disorders: Facts About Eating Disorders and The
Search for Solutions. Pridobljeno s http://nutrition.uwo.ca/eating_disorders.pdf.
Vem, da je zelo
nesramno od mene, da Vas
prosim za tako hiter
odgovor, ampak resnično ga
potrebujem. Zelo me je
sram in strah. Rada bi se
ubila, ker sem tako zanič
človek. Rotim Vas, da mi
pomagate.
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
221
11. Različne oblike samomorilnosti
11.1 Glavne ugotovitve
Samomor med slovenskimi mladostniki (starostna skupina 15–19 let) je bil v zadnjem desetletju
skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.
Samomori so med fanti trikrat bolj pogosti kot med dekleti.
Medtem ko pri dekletih nobena metoda samomora ne izstopa glede pogostejše uporabe, pri
fantih izrazito izstopa obešenje in namerna zadušitev.
V zadnjem desetletju beležimo upad bolnišničnih obravnav namernega samopoškodbenega
vedenja (z namenom smrti ali brez tega namena) tako pri otrocih kot tudi pri mladostnikih.
Samomorilne misli, samomorilni poskusi in namerno samopoškodovanje (z namenom smrti ali
brez tega namena) so pogostejši med dekleti kot med fanti. Slovenski mladostniki glede na
podatke študije ESPAD poročajo o več samomorilnih poskusih, kot je povprečje drugih
vključenih držav.
Med spoloma obstajajo razlike glede uporabljenih metod za samopoškodovanje. Med fanti v
starostni skupini 6–14 let je najbolj pogosta metoda samozastrupitev z alkoholom, medtem ko
pri enako starih dekletih prevladuje samozastrupitev z različnimi substancami. V starostni
skupini 15–19 let sta najpogosteje uporabljeni metodi pri fantih samozastrupitev z alkoholom in
samozastrupitev z različnimi substancami. Pri dekletih v isti starostni skupini prevladujeta
samozastrupitev z različnimi zdravili in uporaba ostrih predmetov.
Glede na podatke raziskave ESPAD je pogostost razmišljanja o samomoru med slovenskimi
mladostniki podobna kot v drugih vključenih državah.
Slovenija je bila v zadnjem desetletju glede na umrljivost zaradi samomora med mladostniki nad
evropskim povprečjem (razen v letu 2012). Hkrati pa v zadnjem desetletju beležimo upad
samomorov med mladostniki in se približujemo evropskemu povprečju.
Zaradi omejitev pri povezovanju podatkov med različnimi bazami (baza umrlih in baza
bolnišničnih obravnav) smo omejeni pri oceni tveganja za samomorilno vedenje oseb, ki so v
preteklosti imele izkušnjo samomorilnega vedenja.
11.2 Uvod
Razvoj samomorilnega vedenja je za vsakega posameznika specifičen proces. Obsega vrsto
različnih načinov izražanja , katerih skupni imenovalec je želja po škodovanju samemu sebi z
namenom smrti. V širšem pojmovanju samomorilnega procesa imamo v mislih vse oblike
samomorilnosti, ki zajemajo tako kognitivno komponento (samomorilne misli in namen) kot tudi
vedenjsko komponento (poskusi samomora in samomor) (van Heeringen, 2001). V populaciji
otrok in mladostnikov so izmed različnih pojavnih oblik samomorilnosti najpogosteje prisotne
samomorilne misli. Izraz samomorilne misli ali samomorilne ideacije označuje miselno
obremenjenost s samomorom. Izkušnje samomorilnih misli lahko variirajo od posameznika do
posameznika; lahko se pojavljajo v pasivni obliki (npr. oseba si želi, da bi se ji nekaj zgodilo ali da
bi umrla) ali v aktivni obliki (oseba razmišlja o tem, da bi sama končala svoje življenje) (van
Heeringen, 2001; Marušič in Farmer, 2001). Misli o samomoru so lahko prehodne in splošne, lahko
222
pa so bolj dolgotrajne, razdelane in podrobne, pri čemer lahko govorimo že o samomorilnem
namenu in celo načrtu. Samomorilne misli v mladostništvu so bolj pogoste pri dekletih kot pri
fantih (Groholt, Ekeberg, Wichstrom idr., 1999). Razmišljanje o smrti in o samomoru je za obdobje
mladostništva do neke mere normalen pojav (gledano z vidika psihološkega razvoja, v sklopu
katerega se mladostnik ukvarja tudi z nekaterimi eksistencialnimi vprašanji), take misli pa
postanejo nevarne, ko mladostnik v njih vidi rešitev svoje stiske. V takih primerih samomorilne
misli pogosto predstavljajo začetno fazo razvoja samomorilnega vedenja, ki se nadaljuje z
namernim samopoškodbenim vedenjem. Slednje ni enoznačen pojem, saj lahko namerno
samopoškodovanje obsega tako vedenja, katerih namen je povzročitev lastne smrti (poskus
samomora), kot tudi namerna samopoškodbena vedenja, katerih namen ni povzročitev smrti (npr.
rezanje; udarjanje z glavo ob zid; puljenje las itd.) (Kapur, Cooper, O’Connor in Hawton, 2013).
Čeprav je s podatki podprto, da dekleta v večji meri razmišljajo o samomoru in izkazujejo več
namernega samopoškodbenega vedenja kot fantje, ti pogosteje dejansko umrejo za posledicami
samomora (Groholt, Ekeberg, Wichstrom idr., 1999; Lewinsohn, Rohde, Seeley idr., 2001).
Samomorilno vedenje otrok in mladostnikov je pomemben javnozdravstveni problem, zato ga
moramo obravnavati z vseh možnih razpoložljivih zornih kotov.
Med letoma 2006 in 2015 je bil samomor med mladimi v Sloveniji drugi najpogostejši vzrok smrti
v starostni skupini od 15 do 19 let (po navadi takoj za prometnimi nesrečami) (baza umrlih, NIJZ).
Četudi je v Sloveniji mladih, ki umrejo za posledicami samomora, malo, se moramo zavedati, da
gre za daljnosežne dogodke, ki imajo pomemben vpliv na posameznikovo družino, širšo skupnost
in ne nazadnje tudi na družbo. Gledano s socialno-ekonomskega vidika je namreč vsaka smrt pred
65. letom opredeljena kot prezgodnja umrljivost, s čimer so povezani ekonomski stroški (ki so višji,
če oseba umre prej) (Gunnell in Middleton, 2003). Zato je izjemno pomembno poudariti, da je
samomor pojav, ki ga lahko preprečimo, in si že zaradi tega zasluži našo pozornost in obravnavo.
11.3 Namen
Namen tega prispevka je predstaviti podatke o različnih pojavnih oblikah samomorilnosti v
populaciji otrok in mladostnikov (0–19 let) v Sloveniji med letoma 2006 in 2015. S prispevkom
želimo opozoriti na problem, predstaviti njegovo razširjenost v Sloveniji ter podati na podatkih
temelječe predloge v zvezi z raziskovanjem in preventivo samomorilnosti. Naredili bomo pregled
podatkov iz obeh podatkovnih baz, BOLOB in baze umrlih, ter presečnih populacijskih raziskav, ki
so bile v opazovanem obdobju opravljene v Sloveniji (HBSC, ESPAD, SAYLE) (slika 1). V primeru
navajanja absolutnih vrednosti so nizke absolutne vrednosti pojavnosti samomorilnega vedenja,
ki so manjše kot 5 ali enake 5, prikazane kot ≤ 5. Gre za podatke občutljive narave, pri čemer
moramo zaščiti identiteto tistih, na katere se nanašajo. Dobljene podatke bomo primerjali tudi z
izbranimi oziroma dostopnimi kazalniki samomorilnosti med mladimi iz tujine. Za namene
primerjave umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji in v tujini bomo uporabili podatke iz baze
Eurostat, ki podatke navaja za posamezno starostno skupino znotraj populacije, ki je enaka naši
opazovani populaciji (0–19 let). Baza WHO MDB namreč navaja podatke le za starostni skupini od
10 do 14 let in od 15 do 29 let, zaradi česar teh podatkov ne moremo uporabiti za mednarodno
primerjavo v okviru naše publikacije. Iz Eurostatove baze smo na podlagi absolutnih podatkov o
samomorih znotraj starostne skupine od 15 do 19 let in števila oseb pripadajoče starostne skupine
za vse vključene evropske države, za katere so bili dostopni podatki, izračunali samomorilne
količnike – število umrlih na 100.000 oseb iste starostne skupine.
223
11.4 Viri podatkov
Podatki o samomorilnih mislih in o namernem samopoškodbenem vedenju se na vzorcu
mladostnikov v Sloveniji zbirajo v okviru dveh velikih mednarodnih študij; to sta Z zdravjem
povezano vedenje v šolskem obdobju (angl. Health Behaviour in School-Aged Children – HBSC) in
Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (angl. the European
School Survey Project on Alcohol and Other Drugs – ESPAD). Podatki obeh raziskav omogočajo
primerjavo s stanji v drugih evropskih in neevropskih državah.
Vprašanje o samomorilnih mislih je vključeno v izbirni del vprašalnika v študiji HBSC in je bilo v
letu 2014 prvič vključeno v slovensko verzijo vprašalnika za 15-letnike. Udeleženci na vprašanje
odgovarjajo samoocenjevalno (izbirajo med odgovoroma Da ali Ne), in sicer za obdobje zadnjega
leta. V vprašalnik študije ESPAD je vključeno vprašanje o samopoškodbenih mislih (ni torej
natančno opredeljeno, ali gre za samomorilne misli, ki vključujejo željo po smrti, ali za misli o
namernem samopoškodovanju brez želje po smrti). Udeleženci na vprašanje odgovarjajo
samoocenjevalno (izbirajo med odgovori Nikoli, Enkrat, Dvakrat, Tri- do štirikrat, Petkrat in
pogosteje) za obdobje kadarkoli v življenju.
Podatki o namernem samopoškodbenem vedenju v Sloveniji se sistematično zbirajo v sklopu baze
BOLOB, ki obsega primere bolnišničnih obravnav zaradi različnih vzrokov, tudi namernega
samopoškodovanja, ter v okviru priložnostnih presečnih raziskav. Gledano s stališča razvoja
samomorilnega vedenja otrok in mladostnikov, so podatki iz baze BOLOB pomemben vir
podatkov o primerih namernih samopoškodb. Pri poročanju o namernem samopoškodbenem
vedenju naletimo na težavo, saj podatki iz baze BOLOB ne omogočajo razlikovanja med
namernim samopoškodovanjem z namenom smrti (torej poskusom samomora) in namernim
samopoškodovanjem brez namena smrti. Tudi v primeru ločenega zbiranja podatkov enih in
drugih primerov bi bilo pogosto težko natančno oceniti stopnjo namena smrti. Pomemben vir
informacij o namernem samopoškodovanju je tudi raziskava ESPAD, v kateri so neposredno
spraševali po življenjski prevalenci poskusov samomora. Sodelujoči so izbirali med možnimi
odgovori Nikoli, Enkrat, Dvakrat, Tri- do štirikrat, Petkrat in pogosteje. Kot dodaten vir informacij
navajamo tudi evropsko študijo SEYLE, ki je vključevala mladostnike 11 evropskih držav s
povprečno starostjo 14,9 leta. Udeležence so spraševali po pojavnosti namernega
samopoškodbenega vedenja ne glede na namen smrti.
Zaradi naštetih razlogov, ki izhajajo iz različnih informacijskih vrednosti podatkov, bomo v
nadaljevanju poglavja pri sklicevanju na podatke iz baze BOLOB, ki temelji na Mednarodni
klasifikaciji bolezni (MKB-10), uporabljali izraz namerno samopoškodovanje za označevanje
namernega samopoškodovanja ne glede na stopnjo izraženosti namena smrti (diagnoze MKB
X60-X84), pri sklicevanju na podatke iz študije ESPAD pa bomo uporabljali izraz poskus samomora
(slika 102).
Pri prikazovanju podatkov smo zaradi usklajenosti z drugimi poglavji monografije obdržali
starostna razreda od 6 do 14 let in od 15 do 19 let, pri čemer gre poudariti, da se v nižji starostni
skupini zgodi največ namernega samopoškodbenega vedenja proti zgornjemu robu razreda, tj.
med starejšimi otroki znotraj starostne skupine od 6 do 14 let. Namerno samopoškodovanje je
eden izmed najmočnejših napovednikov samomorilnega vedenja v prihodnosti (zlasti samomora),
zato si zasluži veliko pozornosti.
224
Podatki o umrljivosti zaradi samomora so dostopni v bazi umrlih. Ta baza je pomemben vir
podatkov o zdravstvenem stanju celotne populacije, hkrati pa je standardiziran način beleženja in
klasifikacije podatkov. Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB-10) umešča samomor v zunanje
vzroke obolevnosti in umrljivosti (za posamezne diagnoze glej prilogo). Za razliko od področja
samomorilnih misli in namernega samopoškodbenega vedenja, kjer smo podatke prikazovali za
starostni skupini 6–14 let in 15–19 let, bomo podatke o pojavnosti samomorov prikazovali za
starostno skupino 12–19 let. Analiza pojavnosti samomorov za starostno skupino od 10 do 14 let
je namreč pokazala, da v opazovanem obdobju (2006–2015) nismo zabeležili primerov samomora
pred 12. letom. Dodaten argument za prikazovanje podatkov za starostni razred 12–19 let je, da
je starostni razred od 6 do 14 let zaradi razvojnih specifik in velikih vsestranskih razvojnih
sprememb preveč heterogena skupina z izrazito asimetrično distribucijo proti zgornjemu robu
starostne skupine.
Slika 102. Pregled kontinuiranih načinov zbiranja podatkov različnih pojavnih oblik samomorilnosti
med otroki in mladostniki v Republiki Sloveniji
225
11.5 Samomorilne misli
V študiji HBSC so na slovenskem vzorcu ugotovili, da je v zadnjem letu 15,5 % 15-letnikov imelo
samomorilne misli. Pri dekletih je bila ugotovljena višja pojavnost samomorilnih misli, in sicer 21,2 %,
medtem ko je pri fantih delež znašal 8,8 % (slika 103).
(Vir: HBSC, 2014.)
Slika 103. Delež 15 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje: »Ali si v zadnjih 12 mesecih kdaj resno
razmišljal/-a o tem, da bi poskušal/-a narediti samomor?« odgovorili pritrdilno, glede na spol
Podobno kot v študiji HBSC iz leta 2014 so tudi v študij ESPAD iz leta 2007 na slovenskem vzorcu
ugotavljali, da je delež deklet, ki so vsaj enkrat v življenju razmišljale, da bi se samopoškodovale,
višji kot delež fantov (delež odgovorov je zbir vseh odgovorov, ki so drugačni od Nikoli) (slika 104).
Kot je razvidno iz slike 104, so deleži pozitivnih odgovorov pri obeh spolih višji od tistih, ki so jih
ugotovili v študiji HBSC (slika 103). To je lahko posledica vsaj dveh dejstev: (i) v študiji ESPAD se
je vprašanje nanašalo na prisotnost samopoškodbenih misli kadarkoli v življenju (v študiji HBSC
na zadnjih 12 mescev) in (ii) vprašanje v študiji ESPAD se je nanašalo na samopoškodbene misli,
pri čemer ni bilo natančno opredeljeno, ali gre za samopoškodbene misli z namenom smrti
(samomorilne misli) ali za samopoškodbene misli brez namena smrti.
(Vir: ESPAD, 2007.)
Slika 104. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si
razmišljal/-a o tem, da bi se poškodoval/-a?« odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi, glede
na spol
0
5
10
15
20
25
%
Spol
Fantje
Dekleta
Skupaj
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Nikoli Enkrat Dvakrat Tri‐ do štirikrat Petkrat inpogosteje
%
Samopoškodbene misli
Fantje
Dekleta
226
Pogostost razmišljanja o samopoškodovanju mladostnikov v Sloveniji je izražena na podobni
stopnji kot v sosednjih državah: Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem, kar je hkrati blizu povprečja
vseh držav, vključenih v ESPAD 2011 (slika 105).
(Vir: ESPAD, 2007.)
Slika 105. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov iz različnih držav, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je
zgodilo, da si razmišljal/-a o tem, da bi se poškodoval/-a?« odgovorili drugače kot Nikoli
V študiji ESPAD iz leta 2011 so za slovenski vzorec ugotavljali podobne trende kot v predhodni
raziskavi izpred štirih let. Fantje v večji meri poročajo o odsotnosti samopoškodbenih misli
kadarkoli v življenju. Iz podrobne analize odgovorov je razvidno, da dekleta hkrati poročajo tudi o
pogostejši pojavnosti, torej o več ponovitvah samopoškodbenih misli (slika 106). Deleži
odgovorov obeh zadnjih študij ESPAD so si po višini in porazdelitvi zelo podobni, kar pomeni, da
se pojavnost samopoškodbenih misli med dvema opazovanima populacijama 15- in 16-letnikov v
obdobju štirih let med letoma 2007 in 2011 ni dosti spremenila.
(Vir: ESPAD, 2011.)
Slika 106. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si
razmišljal/-a o tem, da bi se poškodoval/-a?« odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi, glede
na spol
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
%
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Nikoli Enkrat Dvakrat Tri‐ do štirikrat Petkrat inpogosteje
%
Samopoškodbene misli
Fantje
Dekleta
227
11.6 Namerno samopoškodbeno vedenje z namenom smrti
in brez tega namena
V študiji ESPAD iz leta 2007 so raziskovalci mladostnike neposredno spraševali po poskusih
samomora. Ugotovitve na slovenskem vzorcu kažejo, da več kot 80 odstotkov fantov in deklet ni
imelo izkušnje poskusa samomora. Med mladostniki, ki so poročali o poskusu samomora vsaj
enkrat v življenju, je deklet kar enkrat več kot fantov, sicer pa dekleta v splošnem tudi poročajo o
pogostejši pojavnosti poskusov samomora (slika 107).
(Vir: ESPAD, 2007.)
Slika 107. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si
poskusil/-a storiti samomor?« odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi o pogostosti
samomorilnega poskusa v življenju, glede na spol
V Sloveniji mladostniki pogosteje poročajo o poskusih samomora v primerjavi s povprečjem v vseh
državah, vključenih v ESPAD 2007 (slika 108). Kot je razvidno iz slike, države z najvišjo oziroma najnižjo
stopnjo poskusov samomora med mladostniki hkrati tudi niso države z najvišjo oziroma najnižjo
stopnjo samopoškodbenih misli med mladostniki (trend se npr. obrne pri Veliki Britaniji, Latviji).
(Vir: ESPAD, 2007.)
Slika 108. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov iz različnih držav, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je
zgodilo, da si poskusil/-a storiti samomor?« odgovorili drugače kot Nikoli
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Nikoli Enkrat Dvakrat Tri‐ do štirikrat Petkrat inpogosteje
%
Poskus samomora
Fantje
Dekleta
0
5
10
15
20
25
30
35
%
228
Kot je razvidno iz slike 109, so v študiji ESPAD iz leta 2011 na slovenskem vzorcu ugotovili podobne
trende kot v predhodni raziskavi iz leta 2007. Dekleta so v primerjavi s fanti v večji meri navajala
izkušnjo samomorilnega poskusa kadarkoli v življenju. Večina mladostnikov ne poroča o izkušnji
poskusa samomora.
(Vir: ESPAD, 2011.)
Slika 109. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si
poskusil/-a storiti samomor?« odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi o pogostosti
samomorilnega poskusa v življenju, glede na spol
Evropski projekt SAYLE umešča Slovenijo po poročanih izkušnjah namernega samopoškodovanja
v mladostništvu v neposredno bližino povprečja vseh 11 vključenih držav (slika 110).
(Vir: SAYLE, 2009/2010.)
Slika 110. Delež 14 in 15 let starih mladostnikov iz različnih držav, ki so poročali, da so vsaj enkrat v življenju
imeli izkušnjo namernega samopoškodovanja
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Nikoli Enkrat Dvakrat Tri‐ do štirikrat Petkrat inpogosteje
%
Poskus samomora
Fantje
Dekleta
0
5
10
15
20
25
30
35
%
229
Podatki iz baze bolnišničnih obravnav nakazujejo od leta 2006 do leta 2015 na upad pogostosti
namernega samopoškodovanja (število obravnavanih namernih samopoškodb v bolnišnici) v
obeh opazovanih starostnih skupinah. Kot je razvidno iz slike 111, je med letoma 2008 in 2011
prišlo do preobrata v trendu znotraj posamezne starostne skupine, ki je nasproten trendu druge
starostne skupine.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 111. Število bolnišničnih obravnav zaradi namernih samopoškodb v starostnih skupinah 6–14 let in
15–19 let, med letoma 2006 in 2015
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 112. Število bolnišničnih obravnav zaradi namernih samopoškodb glede na spol in starostni skupini
6–14 let in 15–19 let, med letoma 2006 in 2015
Kot je razvidno iz slike 112, so bila dekleta v obeh starostnih skupinah večkrat obravnavana zaradi
namernega samopoškodbenega vedenja kot fantje. V povprečju se iz mlajše starostne skupine v
starejšo znotraj spola število obravnav zaradi namernega samopoškodbenega vedenja več kot
podvoji (slika 113).
0
10
20
30
40
50
60
70
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
Šte
vilo
Leto
6–14 let
15–19 let
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
Fan
tje
Dek
leta
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Šte
vilo
6–14 let
15–19 let
5
5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5
230
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 113. Število bolnišničnih obravnav namernih samopoškodb glede na spol in starostni skupini 6–14 let in
15–19 let, med letoma 2006 in 2015
Primerjava metod namernega samopoškodbenega vedenja med spoloma in obema starostnima
skupinama je pokazala, da fantje in dekleta glede na starostno skupino izbirajo drugačne metode.
V starostni skupini 6–14 let se dekleta najpogosteje namerno samopoškodujejo z zastrupitvijo z
različnimi substancami (X60–X69) (npr. namerna samozastrupitev z neopioidnim analgetikom,
antipiretikom in antirevmatikom; z antiepileptiki, sedativno-hipnotičnimi zdravili, antiparkinsoniki
in psihotropnimi zdravili; samozastrupitev z alkoholom in izpostavljanje alkoholu; namerna
samozastrupitev z drugimi neopredeljenimi drogami), medtem ko med fanti v isti starostni skupini
daleč najbolj prevladuje samozastrupitev z alkoholom (X65). Ostali načini samopoškodovanja so
zastopani v manjši meri. V starostni skupini od 15 do 19 let med dekleti še vedno prevladuje
samopoškodovanje z različnimi oblikami zastrupitev (X60–X69), izmed katerih znatno največji delež
pripada skupini »namerna samozastrupitev z antiepileptiki, sedativno-hipnotičnimi zdravili,
antiparkinsoniki in psihotropnimi zdravili«. Naraste tudi delež samopoškodovanja z ostrimi
predmeti. Med fanti v tej starostni skupini naraste število samozastrupitev z zdravili (X60–X64),
poveča pa se tudi delež zastrupitev z alkoholom.
11.7 Samomor
Za razliko od področja samomorilnih misli in namernega samopoškodbenega vedenja, kjer smo
podatke prikazovali za starostni skupini 6–14 let in 15–19 let, bomo podatke o pojavnosti
samomorov prikazovali za starostno skupino od 12 do 19 let. Analiza pojavnosti samomorov za
starostno skupino od 10 do 14 let je namreč pokazala, da v opazovanem obdobju (2006–2015)
nismo zabeležili primerov samomora pred 12. letom. Dodaten argument za prikazovanje
podatkov za starostni razred 12–19 let je, ker bi starostni razred od 6 do 14 let zaradi razvojnih
specifik in velikih vsestranskih razvojnih sprememb predstavljal preveč heterogeno skupino z
izrazito asimetrično distribucijo proti zgornjemu robu starostne skupine.
V bazi umrlih je bilo med letoma 2006 in 2015 vpisanih 77 primerov otrok in mladostnikov med 12.
in 19. letom starosti, ki so umrli zaradi samomora (slika 114).
0
50
100
150
200
250
300
6–14 let 15–19 let
Šte
vilo
Starostna skupina
Fantje
Dekleta
231
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 114. Število samomorov v starostni skupini 12–19 let, med letoma 2006 in 2015
Povprečno gledano se v opazovanih 10 letih samomor pojavlja pogosteje med fanti (slika 115).
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 115. Število samomorov v starostni skupini 12–19 let, glede na spol, med letoma 2006 in 2015
Pri dekletih nobena od metod ni izrazito izstopala v smeri večje ali manjše pojavnosti. Z izjemo
samomorov z obešanjem oz. namerno zadušitvijo pri fantih so bili pri obeh spolih uporabljeni v
manj kot petih primerih še naslednji načini: namerna samozastrupitev z narkotiki in
psihodisleptiki; z drugimi in neopredeljenimi drogami, zdravili in biološkimi snovmi; z drugimi plini
in hlapi ter izpostavljanje tem; z drugimi in neopredeljenimi kemikalijami in škodljivimi snovmi;
namerno samopoškodovanje z utopitvijo in potopitvijo; s strelom iz ročnega strelnega orožja; s
strelom iz puške, puške na šibre in večjega strelnega orožja; s strelom iz drugega in
neopredeljenega strelnega orožja; namerno samopoškodovanje z dimom, ognjem in plamenom;
z ostrim predmetom; s skokom z višine; namerno samopoškodovanje s skokom ali z leganjem
pred predmet v gibanju; namerno samopoškodovanje s trčenjem z motornim vozilom.
Analiza umrljivosti zaradi samomora po posameznih slovenskih regijah je pokazala, da je bilo
največ primerov samomorov v starostni skupini 12–19 let zabeleženih v osrednjeslovenski regiji,
medtem ko v regijah jugozahodne in zahodne Slovenije samomorov med mladimi od 12. do 19.
leta v opazovanem obdobju ni bilo (slika 116). Ob tem je treba poudariti, da je zaradi nizkih
populacijskih vrednosti mladih v posameznih slovenskih regijah (znotraj starostne skupine 12–19
let) težko ustrezno ali sploh zaključevati o razlikah med regijami.
≤50
2
4
6
8
10
12
14
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Šte
vilo
Leto
0
10
20
30
40
50
60
70
Šte
vilo
Spol
Fantje
Dekleta
232
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
Slika 116. Število samomorov v starostni skupini 12–19 let, glede na statistično regijo, med letoma 2006 in 2015
Pojavnost samomorilnega vedenja med otroki in mladostniki v Sloveniji je smiselno pogledati v
okviru primerjav z drugimi evropskimi državami. Za mednarodno primerjavo smo uporabili
podatke evropske baze Eurostat. Kot mero stopnje samomorilnosti smo izbrali samomorilni
količnik, ki nam pove, koliko samomorov beležimo v določeni državi na 100.000 oseb (znotraj iste
starostne skupine). Samomorilne količnike vsake države smo primerjali tudi s povprečjem
Evropske unije (28 držav). Pri primerjavi slovenskih in tujih samomorilnih količnikov smo se omejili
na starostno skupino od 15 do 19 let, kar je v skladu z dostopnimi mednarodnimi podatki. Zaradi
metodoloških razlogov prikazujemo tako število primerov na 100.000 oseb (običajno navajana
mera, ko govorimo o samomorilnem količniku) kot tudi število primerov na 1000 oseb. Populacija
mladostnikov, starih od 15 do 19 let, namreč v Sloveniji upada. Leta 2006 je bilo v tej starostni
skupini okoli 120.000 oseb, do leta 2015 pa se je to število znižalo za dobrih 20.000 in je s tem
upadlo pod 100.000. Samomorilni količnik mladostnikov v Sloveniji se je med letoma 2006 in 2015
gibal v povprečju okoli 6,89 na 100.000 oseb in 0,07 na 1000 oseb (tabela 63).
Tabela 63. Stopnja samomorov na 100.000 in na 1000 oseb v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2006 in 2015
Leto Na 100.000 oseb Na 1000 oseb
2006 8,23 0,08
2007 5,13 0,05
2008 11,69 0,12
2009 6,51 0,07
2010 9,59 0,10
2011 7,93 0,08
2012* 1,00 0,01
2013* 6,16 0,06
2014* 6,27 0,06
2015* 6,34 0,06
P o v p r e č j e 6 , 8 9 0 , 0 7
* V letih 2012, 2013, 2014 in 2015 je bilo v starostni skupini od 15 do 19 let manj kot 100.000 oseb.
(Vir: Podatkovne zbirke NIJZ.)
0
5
10
15
20
25
30
Šte
vilo
5 5 5 5
0 0
233
Slovenija je z izjemo leta 2012 nad povprečjem Evropske unije (slika 117). Primerjava dveh
časovnih obdobji, 1990–1999 in 2000–2009, je pokazala, da je število samomorov v starostni
skupini med 15 in 19 let po letu 2000 pomembno upadlo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja
je bil namreč samomorilni količnik za fante iste starostne skupine skoraj enkrat višji kot med
letoma 2000 in 2009. Stanje se je do leta 2013 še dodatno izboljšalo (manj samomorov).
Slovenija v opazovanem obdobju osmih let (zadnji dostopni podatki za leto 2013) podobno kot
sosednje države (Hrvaška, Avstrija in Madžarska) beleži upad samomorilnega količnika v starostni
skupini 15–19 let in posledično približevanje evropskemu povprečju. Italija ima enega izmed
najnižjih samomorilnih količnikov med mladimi v Evropi (slika 117).
(Vir: HFA MDB, WHO.)
Slika 117. Stopnja samomorov na 100.000 oseb v starostni skupini 15–19 let, primerjalno s sosednjimi
državami in evropskim povprečjem, med letoma 2006 in 2013
Visoke stopnje samomorov med odraslimi v Sloveniji nas uvrščajo med samomorilno najbolj
ogrožene države Evropske unije, kamor spadajo tudi Estonija, Finska, Irska in Litva. V primerjavi z
omenjenimi državami je umrljivost zaradi samomora v starostni skupini od 15 do 19 let nižja (slika
118) (zadnji dostopni podatki za leto 2013).
(Vir: Eurostat.)
Slika 118. Stopnja samomorov na 100.000 oseb v starostni skupini 15–19 let, primerjalno z državami z
najvišjimi stopnjami samomorilnosti in evropskim povprečjem, med letoma 2006 in 2013
0
5
10
15
20
25
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Sto
pn
ja
Leto
Slovenija
Hrvaška
Madžarska
Italija
Avstrija
EU (28)
0
5
10
15
20
25
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Sto
pn
ja
Leto
Slovenija
Estonija
Litva
Irska
Finska
EU (28)
234
11.8 Razprava
Različne oblike samomorilnosti otrok in mladostnikov preučujemo zaradi razumevanja pojava na
več ravneh. Najprej moramo poznati sam samomorilni proces, nato ugotoviti pojavnost
problema, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike ter končno sprejeti odločitve, ki bodo
prispevale k zmanjšanju duševnih stisk, sklenjenih s samomorom. Skladno s tem je bil namen tega
prispevka večplasten. Želeli smo predstaviti podatke o različnih pojavnih oblikah samomorilnosti
v populaciji otrok in mladostnikov (0–19 let) v Sloveniji med letoma 2006 in 2015 ter dobljene
podatke primerjati z izbranimi oziroma dostopnimi kazalniki samomorilnosti med mladimi iz
tujine. Sočasno s tem smo želeli osvetliti prednosti in pomanjkljivosti obstoječih načinov zbiranja
podatkov o samomorilnosti med mladimi v Sloveniji. Na podlagi zbranih informacij smo želeli
podati na podatkih temelječe predloge v zvezi z raziskovanjem in preventivo samomorilnosti.
S področja samomorilnih misli razpolagamo s podatki študij HBSC in ESPAD, ki ocenjujeta
pojavnost in pogostost samomorilnih misli na velikih vzorcih slovenskih mladostnikov. Ugotovitve
obeh študij kažejo na to, da dekleta v večji meri poročajo o izkušnji samomorilnih (HBSC) oziroma
samopoškodbenih misli (ESPAD, 2007; ESPAD, 2011). Po podatkih študije ESPAD iz leta 2011 je
Slovenija glede na prevalenco samopoškodbenih misli pri mladostnikih nekoliko nad Evropskim
povprečjem, hkrati pa je pogostost samopoškodbenih misli med mladostniki v Sloveniji izražena
v podobni meri kot v Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem. Viri podatkov, ki so nam na voljo o
samomorilnih mislih, imajo nekaj prednosti, a hkrati tudi pomanjkljivosti. Prednost obeh raziskav
so veliki vzorci, mednarodna primerljivost, sistematična urejenost zbiranja podatkov, predvsem
pa kontinuirano izvajanje vsaka štiri leta. Kontinuirano zbiranje podatkov nam namreč omogoča
vpogled v trende glede prisotnosti samopoškodbenih misli v populaciji mladostnikov. Poznavanje
trendov je izhodiščni pogoj za identifikacijo ogroženih ciljnih skupin oziroma težav in hkrati tudi
izhodišče za pravočasno oblikovanje intervencij v začetni fazi samomorilnega procesa.
Pomanjkljivosti obstoječega načina zbiranja podatkov o samopoškodbenih mislih sta vsaj dve.
Prva je ta, da se vprašanja udeležencem v obeh študijah nekoliko razlikujejo, kar onemogoča
direktno primerjavo rezultatov. V študiji ESPAD se mladostnike sprašuje o prisotnosti misli na
namerno samopoškodovanje, pri čemer ni natančno opredeljeno, ali ta misel vključuje namen
smrti (misel na samomor) ali ne (torej samopoškodovanje brez namena smrti). Po drugi strani pa
se vprašanje v študiji HBSC nanaša neposredno na misel o samomoru. Različna izhodiščna
vprašanja v obeh študijah so lahko tudi razlog, zakaj študija ESPAD ugotavlja višje odstotke v
primerjavi s študijo HBSC. Nekateri avtorji (Brunner idr., 2013; Kapur idr., 2013) pri uporabi
terminov ne razlikujejo med namernim samopoškodovanjem z namenom smrti in brez tega
namena, saj je namerno samopoškodovanje (npr. rezanje, zbadanje itd.) eden izmed glavnih
napovednih dejavnikov samomorilnega namena. Hkrati avtorji tudi poudarjajo, da se motivacija
za dejanje (samopoškodovanje z namenom smrti in samopoškodovanje brez namena smrti,
vendar z namenom sprostitve čustvene napetosti) v posameznih epizodah spreminja oziroma
prehaja med namenom in željo po smrti ter namenom sprostitve čustvene napetosti.
Druga pomanjkljivost obstoječega načina zbiranja podatkov o samopoškodbenih mislih izvira iz
načina samega. Mladostniki vprašalnike v obeh študijah rešujejo oziroma izpolnjujejo anonimno,
kar onemogoča vsakršno identifikacijo posameznikov, ki poročajo o prisotnosti misli na
samopoškodovanje.
235
Ker individualne intervencije v tem smislu torej niso mogoče, bi moral biti minimum vsake
raziskave, v kateri sprašujejo po takih mislih, informiranje mladostnikov o virih in načinih pomoči
v primeru poslabšanja stiske. Zagotavljanje tega kriterija je zdaj prepuščeno raziskovalni etiki
nosilcev posameznih raziskav.
Podatke o namernem samopoškodbenem vedenju mladostnikov v Sloveniji zbiramo v okviru
sistematičnega beleženja bolnišničnih obravnav v bazi BOLOB in v okviru kontinuirane raziskave
ESPAD. Dodaten vir o prevalenci namernega samopoškodovanja med slovenskimi mladostniki je
tudi študija SAYLE, ki je bila izvedena le enkrat. Ugotovitve študije ESPAD (tako izvedba iz leta
2007 kot tudi izvedba iz leta 2011) kažejo, da je delež deklet, ki so že poskušale storiti samomor,
približno enkrat višji v primerjavi z odstotkom fantov, ki so že poskušali samomor. Primerjava
prevalence poskusov samomora med mladostniki v Sloveniji s prevalenco poskusov samomora
med mladostniki v drugih državah je pokazala, da je Slovenija nekoliko nad evropskim povprečjem
(višjo prevalenco od Slovenije sta imeli samo Madžarska in Latvija). V študiji SAYLE so ugotavljali
nekoliko višje odstotke namernega samopoškodbenega vedenja med mladostniki v Sloveniji v
primerjavi s študijo ESPAD, vendar so bili tu odstotki še vedno podobni evropskemu povprečju,
ugotovljenemu v študiji SAYLE. Razlika v ugotovljenih odstotkih lahko izvira iz izhodiščnega
vprašanja. V študiji ESPAD so mladostnike spraševali neposredno po poskusu samomora,
medtem ko so v študiji SAYLE spraševali po namernem samopoškodbenem vedenju, ne glede na
namen smrti. Pri študiji SAYLE torej ne vemo zagotovo, ali se ugotovljeni odstotki nanašajo na
namerno samopoškodbeno vedenje s ciljem smrti ali s ciljem sproščanja čustvene napetosti ali
oboje. Podobno pomanjkljivi so tudi podatki baze bolnišničnih obravnav BOLOB, kjer so
zabeleženi primeri namernih samopoškodbenih vedenj.
Zaradi narave beleženja primerov (zabeleži se zunanji vzrok obolevnosti, npr. namerna
samozastrupitev z alkoholom, namerno samopoškodovanje s topim predmetom itd.) ne vemo,
koliko vpisanih primerov samopoškodb je dejanskih poskusov samomora in pri koliko primerih
samopoškodbeno vedenje ni bilo izvedeno s ciljem povzročitve smrti. V tem primeru ne gre toliko
za metodološki primanjkljaj, ampak bolj za vsebinsko težavna razlikovanja posameznih primerov,
ki so veliko bolj enoznačna na objektivni kot na subjektivni ravni posameznika v stiski. Za
razlikovanje med namernim samopoškodbenim vedenjem brez namena smrti in z namenom smrti
(poskus samomora) bi bilo ob zabeleženju zunanjih vzrokov obolevnosti namreč treba oceniti in
zabeležiti tudi stopnjo namena smrti. Kljub omenjenim težavam, ki izhajajo iz narave podatkov v
zbirki BOLOB, ima tako sistematično beleženje podatkov seveda prednost, ker omogoča oceno
trenda. Trendi kažejo, da je v opazovanem obdobju (2006–2013) pogostost bolnišničnih obravnav
zaradi namernih samopoškodbenih vedenj upadla. Primerjava obeh starostnih skupin prikaže
zanimive trende skozi čas. V opazovanem obdobju namreč znotraj posamezne starostne skupine
prihaja do preobrata v trendu po letu 2008, ko je število obravnavanih samopoškodbenih vedenj
upadlo v eni starostni skupini in narastlo v drugi, kar lahko razumemo v okviru generacijskega
učinka. Osebe iz mlajše starostne skupine so napredovale v starejšo in z veliko verjetnostjo
ohranile vzorec samopoškodbenega vedenja. Sourander in sodelavci (2006) namreč ugotavljajo,
da je samopoškodovanje pri mlajših najstnikih pomemben napovednik za samopoškodovanje v
kasnejših letih adolescence.
236
Sicer pa podatki iz baze BOLOB nakazujejo enako sliko kot podatki iz raziskave ESPAD. V obeh
starostnih skupinah, ki smo jih zajeli pri analizi podatkov iz baze BOLOB, so dekleta v primerjavi s
fanti večkrat obravnavana zaradi namernega samopoškodbenega vedenja. Zanimivo je, da pri
dekletih v obeh starostnih skupinah pri namernem samopoškodovanju izstopata metodi, ki se
ujemata z najpogostejšimi metodami samomora (poleg obešenja) pri odraslih ženskah
(samozastrupitev, samopoškodovanje z ostrimi predmeti). Pri fantih ni opaziti te podobnosti, saj
v obeh starostnih skupinah prevladuje namerna samozastrupitev z alkoholom. Z vidika ločevanja
namernega samopoškodbenega vedenja z namenom smrti (poskus samomora) in brez namena
smrti bi bilo koristno poznavanje ozadja in motivacije za takšno vedenje.
Zelo koristno bi bilo povezati bazo podatkov bolnišničnih obravnav z bazo umrlih in tako
omogočiti/vzpostaviti sledljivost posameznih primerov. Slednja bi nam namreč omogočala
neposredno primerjavo med namernim samopoškodbenim vedenjem in kasnejšim samomorom
(če se ta zgodi), kar bi nudilo bogat vpogled v potek in razvoj samomorilnega procesa. Slednje bi
omogočilo identifikacijo ogroženih posameznikov (poznavanje njihovih značilnosti itd.) in
posledično ponudilo možnost drugačne obravnave tveganih vedenj v prihodnosti.
Podatki o umrljivosti zaradi samomora med mladimi (in tudi odraslimi) se sistematično zbirajo v
sklopu baze umrlih, kar nam omogoča natančno klasifikacijo (MKB), primerljivost v času in
enakost uporabljene metodologije. S tega vidika imajo podatki iz baze umrlih, podobno kot
podatki iz baze BOLOB, to prednost, da omogočajo oceno trenda. Kljub temu je zaradi majhnega
števila samomorov med mladimi težko podati zanesljivo oceno trenda. Zaradi majhnih začetnih
absolutnih vrednosti namreč število primerov iz leta v leto zelo niha. V primerjavi s
samopoškodbenimi mislimi in namernim samopoškodbenim vedenjem, ki je bolj pogosto pri
dekletih, pri samomorih opažamo drugačno razmerje med spoloma. Fantov, ki umrejo zaradi
samomora, je namreč skoraj štirikrat več kot deklet. To razmerje med spoloma ter uporabljene
metode samomora so v opazovani starostni skupini podobni kot v odrasli dobi. Primerljivost
slovenskih podatkov s tujimi zahteva previdnost pri njihovem tolmačenju. Obstajajo različne mere
samomorilnega vedenja, pri čemer je najpogosteje poročana samomorilni količnik, tj. število
umrlih zaradi samomora na 100.000 oseb. Zaradi določenih metodoloških in včasih tudi slučajnih
napak v samih podatkovnih bazah lahko občasno prihaja do manjših odstopanj med izvorno
pridobljenimi slovenskimi podatki in poročanimi vrednostmi tujih virov (npr. Eurostat in WHO).
Slovensko stanje samomorilnosti med mladostniki je podobno stanju v sosednjih Hrvaški, Avstriji
in Madžarski. Po koncu obdobja mladostništva pa število samomorov v Sloveniji sunkovito
naraste in stanje v Sloveniji postane bolj podobno stanju v državah, ki imajo tudi sicer visoko
stopnjo samomorilnosti v Evropi (npr. Estonija, Litva, Finska in Irska).
Čeprav se naš prispevek nanaša na stanje samomorilnega vedenja med otroki in mladostniki
znotraj osemletnega intervala med letoma 2006 in 2015, velja omeniti, da se stanje od konca
devetdesetih let prejšnjega stoletja precej izboljšuje, predvsem med fanti. Pred letom 2000 je bil
namreč samomorilni količnik za skupino fantov, starih od 15 do 19 let, kar še enkrat višji kot po
začetku novega tisočletja, kar lahko razumemo kot zanesljiv pokazatelj, da se stanje izboljšuje in
da je preventivno delo v določenem obsegu uspešno ali pa vsaj vzdržuje nakazan trend upadanja.
Po drugi strani pa avtorji navajajo (Roškar idr., 2015), da je količnik samomora v trinajstletnem
obdobju (1997–2010) značilno upadel med mladimi dekleti (10–19 let), medtem ko statistično
značilnega upada pri fantih iste starostne skupine ni bilo.
237
Na področju samomorilnih misli razpolagamo z velikimi in kakovostnimi vzorci. V okvirih velikih
kontinuiranih študij (HBSC in ESPAD) lahko ocenjujemo prevalenco pojava skozi čas. Po drugi
strani pa prihaja do metodoloških razhajanj v samih vprašanjih, zato je treba pri vsakršni
primerjavi dobro poznati izvorna vprašanja, ki so bila zastavljena udeležencem. Zaradi
občutljivosti in teže vprašanj o samomorilnih mislih in zaradi načina izvedbe (anonimni
vprašalniki) smo soočeni z nezmožnostjo identifikacije posameznih udeležencev, ki doživljajo
potencialno nevarna duševna stanja. Podatki o namernem samopoškodbenem vedenju in
samomorilnosti so pridobljeni tudi na populacijski ravni (baza BOLOB in baza umrlih), kar nam v
kombinaciji z relativno stalno metodologijo omogoča natančne primerjave s podatki iz preteklih
let in obdobij. Namerno samopoškodovanje pa ostaja pojav, ki ga je težko natančno opredeliti, saj
obstajajo primeri z namenom smrti in brez tega namena. Ločevanje med tem dvojim pa je
težavno, četudi je vir informacij oseba, ki izkazuje namerno samopoškodovanje. Vse to pa, poleg
drugih metodoloških razlik, vodi v težavno primerjavo med podatki iz baze BOLOB in drugih
študij. Ker sta namerno samopoškodbeno vedenje in samomorilnost tesno povezani področji,
sploh če upoštevamo tudi dejstvo, da namerna samopoškodbena vedenja vključujejo tudi
samomorilne poskuse, je nepovezanost obeh baz precejšnja omejitev z vidika sledljivosti
samomorilnega procesa za vsakega posameznika in posledično pomeni oviro za raziskovalno in
preventivno delo.
11.9 Zaključek
Samomorilno vedenje otrok in mladostnikov je aktualen javnozdravstveni problem, ki zahteva
celovito obravnavo na različnih ravneh. V Sloveniji zbiramo podatke na ravni populacijskih baz in
kontinuiranih študij ter občasnih priložnostnih raziskav, kar nam omogoča bogato zalogo
informacij, ki pa zaradi metodoloških razlik niso vedno v enaki meri med seboj primerljive.
Namerno samopoškodbeno vedenje zahteva veliko previdnosti pri oblikovanju zaključkov, saj gre
za široko tematiko, ki zajema spekter vedenj z namenom smrti in brez tega namena. Pomembne
znanstvene in praktične implikacije bi imelo tudi povezovanje baz BOLOB in umrljivosti, s čimer
bi lahko natančneje ocenili stopnjo samomorilnega tveganja za vsakega posameznika in
posledično delovali preventivno na podlagi več indikatorjev. Ugotavljamo, da je med dekleti
različnih starosti več samomorilnih misli in namernega samopoškodbenega vedenja kot med
fanti, slednji pa navkljub temu pogosteje storijo samomor od deklet. Pri namernem
samopoškodovanju pogosto beležimo zastrupitve z alkoholom pri fantih, medtem ko se dekleta
pogosteje zastrupljajo z različnimi zdravili. Omenjeni metodi sta v MKB-10 (baza BOLOB, iz katere
smo črpali podatke, temelji na omenjeni klasifikaciji) opredeljeni kot samopoškodbeno vedenje,
ob tem pa je smiselno poudariti, da druge klasifikacije (denimo DSM – 5) zastrupitev z alkoholom
in zdravili ne uvrščajo med samopoškodbena vedenja. Med fanti prevladuje obešanje kot način
samomora, medtem ko pri dekletih ni izrazitega izstopanja v načinu. V osemletnem obdobju, od
leta 2006 do leta 2013, se je raven samomorilnosti med mladimi nižala in postopoma približevala
evropskemu povprečju. Samomorilno vedenje je tragičen in obremenjujoč dejavnik vsake družbe,
zato je pomembno, da se trudimo za dostopnost strokovnjakov in informacij, ki bi mladim s
tovrstnimi težavami olajšali stisko in jih usmerili v iskanje pomoči.
238
11.10 Predlogi ukrepov
V skladu z ugotovljenimi prednostmi in omejitvami virov podatkov ter ugotovljenim stanjem na
področju samomorilnosti mladih v Sloveniji v nadaljevanju podajamo nekaj predlogov ukrepov za
nadaljevanje dela na področju opazovanja, beleženja in raziskovanja samomorilnosti med
mladimi:
Namerno samopoškodbeno vedenje je pomemben napovednik samomorilnosti, zato bi bilo
smiselno zagotoviti podatkovno povezavo med podatki obeh baz (BOLOB in baza umrlih) na
ravni posameznika; to bi nam omogočalo natančno populacijsko oceno samomorilnega
tveganja za osebe, ki so se v preteklosti namerno samopoškodovale.
Pogosto je težko kategorično določiti, ali je prisoten samomorilni namen v primeru namernega
samopoškodovanja, in lahko prihaja do razhajanj med ocenami zdravniške oskrbe in ocenami
pacienta, zato bi bilo morda smotrno beležiti samomorilne namere kontinuirano (npr. z
večstopenjsko lestvico). To bi vsaj do neke mere omogočilo vpogled v naravo namernega
samopoškodbenega vedenja in deloma postavilo ločnico med samopoškodbenimi epizodami
brez namena smrti in s tem namenom, kar bi lahko imelo pomemben učinek v raziskovanju.
Nov, pomemben vir informacij o samomorilnem procesu bi bili tudi podatki o prevalenci
samomorilnih namer in načrtov. Slednja pojava se v Sloveniji ne raziskujeta v okviru katere
izmed večjih raziskav. Usmerjanje raziskovalne dejavnosti v omenjena pojava bi lahko
pomembno prispevalo k razumevanju in napovedovanju nadaljnjih pojavov samomorilnega
procesa.
Pri raziskovanju samomorilnega vedenja sprašujemo o občutljivih izkušnjah, zato je lahko zelo
koristno, če smo udeležencem zmožni ponuditi vsaj ključne informacije o iskanju pomoči v
primeru stiske (kot to počne npr. študija HBSC). S tem vzorom v mislih bi lahko razširili
preventivno dejavnost tudi na druga raziskovalna področja, ki vključujejo velike vzorce, četudi
bi se tematike raziskovanja le posredno dotikale samomorilnega vedenja, saj vemo, da so
nekateri indikatorji psihosocialnih primanjkljajev precej povezani s samomorilno ogroženostjo
(npr. odnosi v družini, duševne motnje).
Ugotovljene prevalence samomorilnih misli med slovenskimi dijaki dokazujejo, da je pojav
prisoten. Zato si zasluži posebno pozornost v šolskem prostoru, o čemer velja razmisliti, ko
načrtujemo usposabljanje šolskih psihologov in učiteljev za pomoč dijakom v stiski. S težavo se
je treba ukvarjati in dijakom podati informacije, na koga naj se obrnejo v primeru tovrstnih
izkušenj.
Glede na razlike med spoloma v pojavnosti samomorilnih misli, namernega samopoškodovanja
(več deklet v primerjavi s fanti) in samomorov (več fantov v primerjavi z dekleti) je smiselno
razmišljati o preventivnih ukrepih in programih, ki bi ločeno nagovarjali oba spola.
Podatki nekaterih raziskav kažejo tudi na to, da otroci in mladostniki ne prepoznajo vedno lastne
stiske ali stiske vrstnikov, zato bi bilo smiselno razviti tudi programe pismenosti na področju
duševnega zdravja. Ti programi bi vsebovali osnovne informacije o znakih (samomorilne) stiske
in virih pomoči.
239
11.11 Literatura
Brunner, R., Kaess, M., Parzer, P., Fischer, G., Carli, V., Hoven, C. W., … Wasserman, D. (2014). Life-time
prevalence and psychosocial correlates of adolescent direct self-injurious behavior: a comparative
study of findings in 11 European countries. Journal of child psychology and psychiatry, 55(4), 337–348.
Carli, V., Hoven, C. W., Wasserman, C., Chiesa, F., Guffanti, G., Sarchiapone, M., ... Cosman, D. (2014). A
newly identified group of adolescents at “invisible” risk for psychopathology and suicidal behavior:
findings from the SEYLE study. World Psychiatry, 13(1), 78–86.
Groholt, B., Ekeberg, O., Wichstrom, L. (1999). Sex differences in adolescent suicides in Norway, 1990–
1992. Suicide Life Threat Behav, 29, 295–308.
Gunnell, D., in Middleton, N. (2003). National suicide rates as an indicator of the effect of suicide on
premature mortality. The Lancet, 362, 961–962.
Jeriček Klanšček, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanič, T., in Britovšek, K. (2015). Z zdravjem
povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: Izsledki mednarodne raziskave
HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kapur, N., Cooper, J., O’Connor, R. C., in Hawton, K. (2013). Non-suicidal self-injury v. attempted suicide:
new diagnosis or false dichotomy? The British Journal of Psychiatry, 202(5), 326–328.
Lewinsohn, P. M., Rohde, P., Seeley, J. R. (2001). Gender differences in suicide attempts from adolescence
to young adulthood. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry, 40, 427–434.
Nacionalni inštitut za javno zdravje – Spremljanje bolnišničnih obravnav (b. d.). Pridobljeno s
http://www.nijz.si/sl/podatki/spremljanje-bolnisnicnih-obravnav.
Nacionalni inštitut za javno zdravje – Metodološka pojasnila – Umrli (b. d.). Pridobljeno s
https://podatki.nijz.si/docs/3a_Umrli_Metodološka_pojasnila_NIJZ.pdf.
Marušič, A., in Farmer, A. (2001). Toward a new classification of risk factors for suicide behaviour. Crisis, 22(2),
61–65.
Roškar, S., Roškar, M., in Podlesek, A. (2015). Suicide in Slovenia Between 1997 and 2010. Crisis, 12, 1–9.
Sourander, A., Aromaa, M., Pihlakoski, L., Haavisto, A., Rautava, P., Helenius, H., in Sillanpää, M. (2006).
Early predictors of deliberate self-harm among adolescents. A perspective follow-up study from
age 3 to age 15. Journal of Affective Disorders, 93(1), 87–96.
Stergar, E., Draksler, K., Besednjak, K., in Urdih Lazar, T. (2010). Evropska raziskava o alkoholu in preostalih
drogah, Slovenija 2007 [ESPAD – European school survey on alcohol and other drug use among
students: 2007 report for Republic of Slovenia]. Ljubljana: Klinični inštitut za medicino dela, prometa
in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Stergar, E., in Urdih Lazar, T. (2014). Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah, Slovenija 2011
[ESPAD – European school survey on alcohol and other drug use among students: 2011 report for
Republic of Slovenia]. Ljubljana: Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni
klinični center Ljubljana.
Van Heeringen, C. (2001). The suicidal process and related concepts. V: C. van Heeringen (ur.), Understanding
Suicidal Behaviour: The Suicidal Porcess approach to research, treatment and prevention (str. 3–15).
Chichester: Wiley.
Spremlja me tudi jeza,
depresija, anksioznost. Tudi
meni razpoloženje nenormalno
niha - seveda navznoter.
Oziroma včasih občutijo žal
moji domači, ko imam kaki
izbruh…
Zapis iz spletne svetovalnice www.tosemjaz.net
241
12. Predlogi ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov
V nekaterih poglavjih smo že prikazali bolj specifične ukrepe za posamezna področja, v tem
poglavju pa se bomo usmerili predvsem na bolj splošne in celovite predloge javnozdravstvenih
ukrepov, ki izhajajo iz ugotovitev analiz podatkov naših raziskav in so z njimi podprti ali pa so
predlagani v Resoluciji o nacionalnem programu za duševno zdravje (2018). V resoluciji je že
navedena vrsta predlogov za celovite ukrepe za vsa starostna obdobja, ki se navezujejo na
posamezna področja: promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj; diagnostika,
zdravljenje duševnih motenj, rehabilitacija in socialna reintegracija; preprečevanje
samomorilnega vedenja; boj proti stigmi in socialni izključenosti; izobraževanje laične in
strokovne javnosti o duševnem zdravju in raziskovanje na področju duševnega zdravja.
V naši publikaciji smo ukrepe razdelili glede na obravnavane tematske sklope. Upoštevali smo
predvsem javnozdravstvene vidike in determinante duševnega zdravja. Navedeni so ukrepi za
promocijo duševnega zdravja in preventivo duševnih motenj, ukrepi za izboljšanje zbiranja,
spremljanja in kakovosti podatkov, ukrepi za izboljšanje mreže služb za duševno zdravje ter ukrepi
za destigmatizacijo.
Osnovni in temeljni ukrep, ki je podlaga za izvajanje vseh ukrepov in izhaja že iz Zakona o
duševnem zdravju, je sprejetje Resolucije o nacionalnem programu za duševno zdravje, ki je
trenutno v obravnavi v državnem zboru.
12.1 Ukrepi, povezani s promocijo duševnega zdravja
otrok in mladostnikov
Ohranjanje, krepitev in varovanje duševnega zdravja ljudi (še posebej tudi bodočih staršev,
staršev, otrok in mladostnikov) so ključni za vsako uspešno državo. Promocija duševnega zdravja
izhaja iz determinant duševnega zdravja, varovalnih dejavnikov, salutogeneze, opolnomočenja,
ocene vplivov na duševno zdravje in vključevanja koncepta »zdravje v vse politike«. Usmerjena je
v ustvarjanje okolij, ki omogočajo zdrave izbire, razvoj zdravih skupnosti, razvoj svojih
potencialov, nadzor nad življenjem, spoprijemanje s stresorji, krepitev pozitivne samopodobe itd.
Promocija duševnega zdravja je dolgoročno zelo učinkovita, saj ne prinaša le izboljšanja
pozitivnega duševnega zdravja, ampak vpliva tudi na zmanjšanje težav, motenj in bolezni.
12.1.1 Predlogi ukrepov, ki ustvarjajo okolja in pogoje za ohranjanje,
krepitev in varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov
ter izhajajo iz predhodnih ugotovitev in resolucije:
Spodbujanje in grajenje socialnih mrež, zdravih skupnosti in okolij (lokalnih, šolskih), ki
omogočajo ohranjanje, krepitev in varovanje duševnega zdravja bodočih staršev, staršev, otrok
in mladostnikov.
242
Oblikovanje programov za odrasle o tem, kako krepiti pozitivno duševno zdravje bodočih
staršev, staršev, otrok in mladostnikov (programi za bodoče starše – materinske šole, šole za
starše, programi za starše, stare starše, učitelje itd.).
Ozaveščanje politikov vseh sektorjev o pomenu duševnega zdravja bodočih staršev, staršev,
otrok in mladostnikov ter sodelovanje pri pripravi programov in ukrepov.
Ocena vpliva politik na duševno zdravje bodočih staršev, staršev, otrok in mladostnikov.
Spremembe zakonodaje na šolskem, zdravstvenem, pravosodnem in socialnem področju v
smeri krepitve duševnega zdravja bodočih staršev, staršev, otrok in mladostnikov.
Vpeljevanje učinkovitih, evalviranih promocijskih programov v učne načrte vrtcev, osnovnih in
srednjih šol ter fakultet s poudarkom na krepitvi varovalnih dejavnikov, kot so dobra
samopodoba, pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, visoko
samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost soočanja s težavami, asertivnost,
strategije spoprijemanja s stresom, komunikacija, aktivno preživljanje prostega časa,
oblikovanje zdravih navad, krepitev socialnega omrežja.
Razvoj novih promocijskih programov, razširitve in dopolnitve obstoječih programov ter
evalvacija promocijskih programov, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom, s poudarkom na
varovalnih dejavnikih. Priprava enotnih standardov za takšne programe.
Uporaba novih tehnologij in razvoj novih e-programov, aplikacij s področja duševnega zdravja
otrok in mladostnikov za odrasle ter otroke in mladostnike, razširitev obstoječih spletnih strani
o duševnem zdravju za osnovnošolske otroke, oblikovanje spletnih strani in aplikacij o zdravju
in duševnem zdravju za dijake in študente.
Vključevanje mladih v pripravo promocijskih programov, strategij in ukrepov (razvoj akcijske
kompetence mladih).
Vpeljevanje učinkovitih in evalviranih programov promocije duševnega zdravja za ranljive
skupine (osipnike, otroke iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, brezposelne itd.).
Spodbujanje reševanja vseh dejavnikov, ki pomenijo tveganje za duševno zdravje pri otrocih in
mladostnikih (šolska neuspešnost, nasilje v družini, zlorabe psihoaktivnih snovi, revščina).
12.2 Ukrepi, povezani z zbiranjem podatkov o duševnem zdravju
otrok in mladostnikov
Kakovostno zbiranje, proučevanje in predstavljanje podatkov je temelj učinkovitega
javnozdravstvenega dela. Enako velja tudi na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Da bi izboljšali javno duševno zdravje oseb v Sloveniji, vključno z otroki in mladostniki, moramo
zagotavljati verodostojne podatke o pozitivnem in negativnem duševnem zdravju ter
raznovrstnih dejavnikih, ki vplivajo na duševno zdravje. Zgolj na podlagi tovrstnih podatkov je
mogoče snovati in izvajati ustrezne politike in ukrepe na področju duševnega zdravja.
Uveljavljanje ukrepov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, je pogojeno s številnimi dejavniki. Dva
izmed pomembnejših sta gotovo zakonska podlaga za zbiranje potrebnih podatkov ter kadrovska
opremljenost ustanov, ki zbirajo, urejajo in raziskujejo podatke o duševnem zdravju otrok in
mladostnikov.
243
12.2.1 Predlogi ukrepov, ki izboljšujejo kakovost, veljavnost in zanesljivost
podatkov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov:
Razvoj celovitega, kakovostnega sistema (aktivnega in pasivnega) javnozdravstvenega
spremljanja duševnega zdravja oseb Slovenije, kar poleg kakovostnih rutinskih podatkov vključuje
tudi periodične populacijske raziskave na temo pozitivnega duševnega zdravja, težav in motenj.
Za tovrstno spremljanje je treba zagotoviti:
po da t ke o :
determinantah duševnega zdravja, dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih duševnega
zdravja od spočetja dalje – tudi obporodnega duševnega zdravja staršev, predvsem mater,
otrok in mladostnikov,
stanju pozitivnega duševnega zdravja prebivalstva (čustveno, duševno in socialno
blagostanje …),
incidenci in prevalenci duševnih in vedenjskih motenj,
pismenosti o duševnem zdravju ter stigmatiziranosti duševnih motenj,
bremenu duševnih motenj (ekonomsko breme, kakovost življenja),
dostopnosti, zadostnosti in učinkovitosti strokovnih služb glede na potrebe populacije,
učinkovitosti ukrepov za krepitev duševnega zdravja in preprečevanja duševnih motenj
(vrednotenja ukrepov);
nab or ka za ln i ko v ( na os no v i zg o raj n aš t et ih p o dat k o v) , k i :
nudijo podporo pri strokovnih in političnih odločitvah – so relevantni za različne strateške
dokumente o duševnem zdravju oseb v Sloveniji,
ustrezajo strokovnim in znanstvenim kriterijem,
so mednarodno primerljivi,
se redno zbirajo oz. izračunavajo ter se o njih poroča – omogočajo primerjavo skozi čas in
oceno učinkov ukrepov na področju duševnega zdravja,
omogoča optimalen izkoristek zbranih podatkov.
12.3 Ukrepi, povezani z mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev
Javnozdravstvena mreža je samo del javne službe, ki skrbi za dobro duševno zdravje in obravnavo
otrok s težavami in motnjami. V publikaciji se nismo posebej posvečali ostalim službam, vendar je
multidisciplinarno in medinstitucionalno sodelovanje služb zdravstvenega in socialnega varstva
ter šolstva ključno za celostno in učinkovito obravnavo. Poleg tega so ključne dobra medsebojna
organiziranost, hitra in enaka dostopnost ter kvalitetne storitve. Sodobni trendi v razvitih državah
kažejo, da se službe vse bolj usmerjajo v preventivno delovanje, zgodnje odkrivanje in
prepoznavanje težav, uvajanje novih pristopov in metod, izboljšanje sodelovanja med različnimi
sektorji in deli družbe ter obravnavo v skupnosti, ki je čim bližje ljudem. Poleg tega se vse več
pozornosti posveča tudi psihosocialni pomoči družinam.
244
12.3.1 Predlogi ukrepov, povezanih z mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev
Zagotovitev enakomerne razporejenosti in dostopnosti javnozdravstvenih služb ter enake
zastopanosti vseh poklicev v vseh regijah na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Določitev standardov in kriterijev učinkovitega delovanja služb na vseh ravneh.
Izboljšanje sodelovanja znotraj mreže javnozdravstvene službe (npr. med ambulantnim in
bolnišničnim zdravljenjem).
Vzpostavitev protokolov sodelovanja med zdravstvenim, socialnim, šolskim in drugimi
sektorji ter omogočenje zgodnje vključitve vseh institucij/sektorjev/strokovnjakov v
obravnavo ter določitev centralnega organa za koordinacijo tega sodelovanja.
Vzpostavitev obravnav, ki so še bolj usmerjene v potrebe otroka in mladostnika ter njegovo
družino in so dostopne, učinkovite ter strokovno in ekonomsko upravičene.
Okrepitev preventivnega in promocijskega delovanja javnozdravstvenih služb.
Vzpostavitev sistema učinkovitejšega zgodnjega odkrivanja in hitrejšega prepoznavanja
težav otrok in mladostnikov z večjim tveganjem (»presejanje na kriterije ranljivosti«),
obravnave in možnosti pomoči.
Okrepitev mreže svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše oz. mreže dispanzerjev
za duševno zdravje; izboljšanje regionalne pokritosti, ustanovitev dodatnih treh svetovalnih
centrov za otroke in mladostnike ter okrepitev dispanzerjev za duševno zdravje v
zdravstvenih domovih, s poudarkom na povezavi med posameznimi deležniki (razvojnimi
ambulantami, svetovalnimi centri, dispanzerji, šolsko svetovalno službo in drugimi).
Okrepitev mreže kliničnopsihološke službe za otroke in mladostnike (na podlagi natančne
opredelitve potreb po posameznih regijah in področjih dela kliničnih psihologov).
Določitev še dopustne čakalne dobe za redne ambulantne preglede otrok in mladostnikov z
duševnimi težavami ali motnjami.
Okrepitev bolnišničnih in dnevnobolnišničnih prostorskih kapacitet za obravnavo otrok in
mladostnikov z duševnimi motnjami; enakomernejša porazdelitev bolnišničnih otroških in
mladostniških psihiatrov ter njihova enakomernejša obremenitev glede na število
obravnavanih hospitaliziranih otrok/mladostnikov.
Vzpostavitev nujne psihološke in psihiatrične pomoči za otroke in mladostnike na primarni in
sekundarni ravni.
Ustanovitev specializiranega intenzivnega varovanega oddelka za otroke in mladostnike s
hudimi duševnimi motnjami, z namenom pravočasne in učinkovite obravnave v otroškem in
mladostniškem obdobju.
Razvoj in implementacija splošnih in specializiranih programov oz. ustanovitev specializirane
službe za otroke in mladostnike, ki potrebujejo rehabilitacijo po zaključenem bolnišničnem
zdravljenju težje duševne motnje, ko še ne zmorejo vrnitve v domače in/ali šolsko okolje, z
možnostjo ustrezne namestitve.
245
12.4 Ukrepi za preprečevanje, spremljanje in obvladovanje
duševnih težav in motenj pri otrocih in mladostnikih
Preprečevanje, spremljanje in obvladovanje duševnih težav in motenj pri otrocih in mladostnikih
vpliva na njihovo pojavnost in razširjenost. Duševne težave in motnje se razlikujejo glede na
otrokovo starost in spol. Število duševnih motenj s starostjo narašča, zato so tudi predlogi ukrepov
(poleg splošnih) povezani s posameznimi starostnimi skupinami.
12.4.1 Predlogi ukrepov, ki ustvarjajo okolja in pogoje za preprečevanje,
spremljanje in obvladovanje duševnih težav in motenj:
Spodbujanje in grajenje socialnih mrež, zdravih skupnosti in okolij (lokalnih, šolskih), ki
omogočajo preprečevanje, spremljanje in obvladovanje duševnih težav in motenj.
Oblikovanje programov za odrasle o tem, kako preprečevati, spremljati in obvladovati
duševne težave in motnje (programi za bodoče starše – materinske šole, šole za starše,
programi za starše, stare starše, učitelje itd.).
Ozaveščanje politikov vseh sektorjev o pomenu preprečevanja, spremljanja in obvladovanja
duševnih težav in motenj ter sodelovanje pri pripravi programov in ukrepov.
Spremembe zakonodaje na šolskem, zdravstvenem, pravosodnem in socialnem področju v
smeri preprečevanja, spremljanja in obvladovanja duševnih težav in motenj.
Vpeljevanje učinkovitih in evalviranih preventivnih programov v učne načrte vrtcev, osnovnih
in srednjih šol ter fakultet, s poudarkom na dejavnikih tveganja, kot so npr. sedeča vedenja,
občutek osamljenosti, trpinčenje in e-trpinčenje, stresni dogodki, obremenjenost zaradi dela
za šolo, slabi odnosi s starši, tvegana vedenja.
Razvoj novih preventivnih programov razširitve in dopolnitve obstoječih programov ter
evalvacija preventivnih programov, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom, s poudarkom
na dejavnikih tveganja. Priprava enotnih standardov za takšne programe.
Uporaba novih tehnologij in razvoj novih e-programov, aplikacij s področja preprečevanja
duševnih bolezni otrok in mladostnikov za odrasle ter otroke in mladostnike, oblikovanje ali
razširitev obstoječih spletnih strani in/ali aplikacij o duševnih težavah in iskanju pomoči za
osnovnošolske otroke, dijake in študente.
Vključevanje mladih v pripravo preventivnih programov, strategij in ukrepov (razvoj akcijske
kompetence mladih).
Vpeljevanje učinkovitih preventivnih programov za ranljive skupine (osipnike, otroke iz družin
z nižjim socialno-ekonomskim statusom, brezposelne itd.).
12.4.2 Ukrepi za starostno skupino 0–5 let
Preprečevanje, spremljanje in obvladovanje najpogostejših duševnih težav in dejavnikov
tveganja v tej starostni skupini – specifičnih razvojnih motenj, vedenjskih in čustvenih motenj,
ki se navadno začnejo v otroštvu, pervazivnih razvojnih motenj in hiperkinetične motnje za
oba spola, posebej pa še za fantke.
246
Posebni programi za bodoče starše, starše ter zaposlene v vrtcih in druge strokovne delavce
o preprečevanju in prepoznavanju najpogostejših (v prejšnji alineji naštetih) težav in motenj.
12.4.3 Ukrepi za starostno skupino 6–14 let
Preprečevanje, spremljanje in obvladovanje najpogostejših duševnih težav in dejavnikov
tveganja v tej starostni skupini: vedenjskih in čustvenih motenj, ki se navadno začnejo v
otroštvu, specifičnih razvojnih motenj pri govorjenju in izražanju, hiperkinetičnih motenj,
pervazivnih motenj in motenj prehranjevanja.
Posebni programi za starše ter pedagoške in druge strokovne delavce o preprečevanju in
prepoznavanju najpogostejših (v prejšnji alineji naštetih) težav in motenj ter iskanju pomoči.
12.4.4 Ukrepi za starostno skupino 15–19 let
Preprečevanje, spremljanje in obvladovanje najpogostejših duševnih težav in dejavnikov
tveganja v tej starostni skupini: reakcij na hud stres in prilagoditvenih motenj, motenj
prehranjevanja, drugih anksioznih motenj in depresivnih epizod, samomorilnega vedenja …
Posebni programi za starše ter pedagoške in druge strokovne delavce o preprečevanju in
prepoznavanju najpogostejših (v prejšnji alineji naštetih) težav in motenj ter iskanju pomoči.
12.5 Ukrepi za destigmatizacijo duševnih težav in iskanja pomoči
pri otrocih in mladostnikih
Stigmatiziranje duševnih težav je posledica različnih dejavnikov; med najpomembnejšimi so
nepoznavanje ozadja in vzrokov za duševne motnje, nizka ocena samokompetenc za pomoč
nekomu z duševnimi težavami in posledično negativna stališča do duševnih motenj ter do iskanja
pomoči. Ozaveščanje in povečevanje znanja o duševnem zdravju in duševnih motnjah je nujen, a
ne zadosten pogoj za spremembo stališč in s tem tudi za spremembo odnosa do iskanja pomoči.
Ukrepe za destigmatizacijo je treba izvajati kontinuirano in v več ciljnih skupinah.
12.5.1 Predlogi ukrepov za destigmat izacijo duševnih težav in iskanja pomoči pri
otrocih in mladostnikih:
Ozaveščanje splošne javnosti, staršev, strokovnih delavcev ter otrok in mladostnikov o
vsebinah duševnega zdravja, povečevanje pismenosti o duševnem zdravju (otrok in
mladostnikov).
Edukacija staršev, strokovnih delavcev ter otrok in mladostnikov o načinih in strategijah
krepitve duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Edukacija staršev, strokovnih delavcev ter otrok in mladostnikov o znakih in simptomih
različnih duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih.
Krepitev veščin staršev, strokovnih delavcev ter otrok in mladostnikov o načinih ukrepanja v
primeru težav ter informiranje o virih pomoči.
Razvijanje za različne skupine specifičnih veščin (starševske veščine, strokovne veščine), ki
varovalno vplivajo na otrokovo in mladostnikovo duševno zdravje.
247
Povečevanje dostopnosti pomoči – destigmatizacija iskanja pomoči, širjenje mreže virov
pomoči, uvajanje e-virov pomoči in drugih oblik pomoči, ki so povezani z manjšo stigmo.
Sodelovanje z mediji o odgovornem poročanju o duševnih motnjah, težavah in iskanju
pomoči.
Uvajanje programov, edukacij strokovnih delavcev o nestigmatizirajoči obravnavi oseb z
motnjami in težavami v duševnem zdravju.
12.6 Literatura
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (ReNPDZ18–28). Pridobljeno s
http://www.pisrs.si/.
248
13. Zaključek
Duševno zdravje otrok in mladostnikov je zelo pomembna javnozdravstvena tema, ki se ji posveča
premalo pozornosti. Duševno zdravje je ključen del splošnega zdravja otrok in mladih ter je
povezano z njihovim fizičnim zdravjem in njihovo sposobnostjo biti uspešen v šoli, pri delu in v
družbi. Vpliva na to, kako otroci in mladi razmišljajo, čutijo in delujejo tako znotraj sebe kot tudi
navzven. Duševno zdravje otrok in mladostnikov je ključno za prihodnost vsakega naroda in
uspešnost vsake družbe. Gre za kompleksno področje, ki zajema tako krepitev, varovanje in
ohranjanje dobrega duševnega zdravja kot tudi destigmatizacijo in preprečevanje nastanka
duševnih težav in motenj ter njihovo zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov. Prvi korak k
razumevanju področja in pripravi na dokazih temelječih ukrepov je dobro poznavanje podatkov
oziroma stanja, v tem primeru duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Zato je bil namen te
publikacije na enem mestu predstaviti obstoječe in dostopne podatke o duševnem zdravju otrok
in mladostnikov v Sloveniji ter poudariti ključne težave in duševne motnje, ki so prisotne v tej
populaciji. Podatke smo pridobili iz različnih virov – predvsem iz raziskav in rutinskih baz NIJZ in
ZZZS –, ki temeljijo na različni metodologiji in so zaradi tega med seboj različni, deloma
neprimerljivi in tudi pomanjkljivi.
Na podlagi rezultatov različnih raziskav smo ugotovili, da je večina slovenskih otrok in
mladostnikov (med 60 in 80 %) duševno zdravih in zadovoljnih z življenjem, kar pa še ne pomeni
nujno, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Ena izmed pomembnih
ugotovitev, ki izhaja iz analize podatkov o pozitivnem duševnem zdravju, je, da so podatki o
pozitivnem duševnem zdravju zelo skopi, za nekatere starostne skupine jih celo ni. Zato bi bilo v
prihodnje treba pozitivno duševno zdravje vključiti v populacijske raziskave tudi v Sloveniji.
Analiza zunajbolnišničnih obravnav je pokazala, da se je število obravnav v obdobju od leta 2008
do leta 2015 na primarni ravni povečalo za 25 %, na sekundarni ravni pa za 71 %. Znotraj
posameznih starostnih skupin in tudi med spoloma obstajajo velike razlike v pogostosti in vzrokih
obravnav. Pogostost bolnišničnih obravnav se je v istem časovnem obdobju zmanjšala, predvsem
zaradi zmanjšanja pogostosti bolnišničnih obravnav pri otrocih do 5 let. Poraba zdravil se je v
obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %, najbolj v starostni skupini od 15 do 19 let. V
tej starostni skupini je poraba narasla za 73 %, predvsem zaradi porasta porabe antidepresivov in
psihostimulansov.
Najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so stresne,
depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike
samomorilnosti. Od leta 2008 do leta 2015 se je zaradi reakcije na hud stres, anksioznih motenj,
hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Naraščajo
tudi bolnišnične obravnave zaradi hiperkinetične motnje. Samomor je bil v zadnjem desetletju
med mladostniki od 15 do 19 let skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.
Analiza podatkov o javni zdravstveni mreži služb za obravnavo težav in motenj v duševnem
zdravju otrok in mladostnikov je bila za avtorje publikacije največji izziv, in sicer tako z vidika
kakovosti podatkov kot tudi z vidika njihove veljavnosti. Analiza javne zdravstvene mreže, ki smo
jo prikazali v tej publikaciji, ne obsega vseh služb in storitev, ki so na voljo otrokom in
mladostnikom z duševnimi težavami in motnjami. Izbor analiziranih dejavnosti je temeljil
predvsem na dostopnosti podatkov. Posledično v analizo javne zdravstvene mreže ni bilo mogoče
249
vključiti drugih dejavnosti, ki so za področje duševnega zdravja prav tako pomembne (npr. klinična
psihologija, število posameznih kadrov), oziroma je bilo analize mogoče opraviti le z bolj splošnimi
podatki (npr. število timov v razvojnih ambulantah, dispanzerjih za duševno zdravje).
Čeprav so nekateri podatki pomanjkljivi in slabše kakovosti, analiza nakazuje ključne
pomanjkljivosti javne zdravstvene mreže, namenjene obravnavi duševnih težav in motenj otrok in
mladostnikov. Prvi zaključek, ki izhaja iz opravljene analize, je, da so službe, namenjene otrokom
in mladostnikom s težavami v duševnem zdravju, v Sloveniji izrazito neenakomerno razporejene,
enako velja tudi za kadre. Koroška, posavska in primorsko-notranjska regija nimajo načrtovanega
programa v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije. Drugi zaključek izhaja predvsem iz
tega, česar analiza ni mogla prikazati oziroma česar v analizo nismo mogli vključiti. Na podlagi
podatkov, ki jih trenutno upravlja NIJZ, namreč ni mogoče opraviti celostne analize javne
zdravstvene mreže služb, ki obravnavajo duševno zdravje otrok in mladostnikov, zato bi bilo treba
prenoviti in poenotiti način poročanja podatkov, njihovega zbiranja ter spremljanja njihove
kakovosti. To pa seveda ni le stvar NIJZ, ampak zahteva sistemsko ureditev.
Ta analiza stanja na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov torej zagotovo ima
določene pomanjkljivosti oz. omejitve, ki izhajajo predvsem iz pomanjkljivih in nepopolnih
podatkov. Zato smo se omejili na prikaze področij (obravnav, mreže, kadrov, težav, motenj itd.),
za katere so bili dostopni dovolj kvalitetni podatki bodisi iz raziskav ali baz, ki so na razpolago v
Sloveniji. Podatkov, ki se zbirajo posamično ali so pomanjkljivi ali neustrezni, nismo vključili v
analizo oz. smo ob njih opozorili na omejitve. Čeprav publikacija morda prinaša več vprašanj kot
odgovorov, pa je prva tovrstna pri nas in je lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje, ukrepanje
ter izboljševanje stanja na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v Sloveniji.
250
Priloga
Razporeditev duševnih in vedenjskih motenj po sklopih (MKB -10)
Duševne in vedenjske motnje, ki jih zdravniki ugotovijo ob obiskih in bolnišničnih obravnavah,
šifrirajo s šiframi iz V. poglavja (Duševne in vedenjske motnje) MKB-10. V to poglavje je uvrščenih
11 sklopov motenj, in sicer:
Sklop F00–F09: Organske, vključno simptomatske, duševne motnje
Sklop F10–F19: Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi – duševne
in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola/opioidov/kanabinoidov/sedativov in
hipnotikov/kokaina/drugih stimulansov, vključno kofeina/halucinogenov/tobaka/hlapljivih topil
Sklop F20–F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje – shizofrenija, shizotipska
motnja, trajne blodnjave motnje, akutne in prehodne psihotične motnje, inducirana blodnjava
motnja, shizoafektivne motnje, druge in neopredeljene neorganske psihotične motnje
Sklop F30–F39: Razpoloženjske [afektivne] motnje – manične epizode, bipolarne afektivne
motnje, depresivne epizode, ponavljajoče se depresivne motnje, trajne, druge in neopredeljene
razpoloženjske (afektivne) motnje
Sklop F40–F48: Nevrotske, stresne in somatoformne motnje – fobične in druge anksiozne
motnje, obsesivno-kompulzivna motnja, reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje,
disociativne motnje, somatoformne motnje
Sklop F50–F59: Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami – motnje prehranjevanja,
neorganske motnje spanja, spolna disfunkcija, ki je ne povzroča organska motnja, duševne in
vedenjske motnje, povezane s puerperijem, zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti,
neopredeljeni vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami
Sklop F60–F69: Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi – specifične, mešane in druge
osebnostne motnje, trajne osebnostne spremembe, motnje navad in nagibov, spolne identitete
in spolne preference, psihološke in vedenjske motnje, povezane s spolnim razvojem, ter druge in
neopredeljene motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi
Sklop F70–F79: Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija) – blaga, zmerna, huda in
globoka manjrazvitost ter druge in neopredeljene vrste duševne manjrazvitosti
Sklop F80–F89: Motnje duševnega (psihološkega) razvoja – specifične razvojne motnje pri
govorjenju, jezikovnem izražanju, šolskih veščinah, motoričnih funkcijah, mešane, pervazivne ter
druge in neopredeljene motnje duševnega razvoja
Sklop F90–F98: Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in
adolescenci – hiperkinetične motnje, motnje vedenja, mešane motnje vedenja in čustvovanja,
čustvene motnje, za katere je značilno, da se začnejo v otroštvu, motnje socialnega
funkcioniranja, ki se začnejo v otroštvu in adolescenci, tiki
Sklop F99: Neopredeljena duševna motnja
251
Seznam slik
Slika 1. Kontinuum duševnega zdravja ................................................................................................................................................... 19
Slika 2. Dvofaktorski model duševnega zdravja .......................................................................................................................................21
Slika 3. Skupni delež mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, ki glede na rezultat na lestvici zadovoljstva izkazujejo zadovoljstvo
z življenjem, glede na spol in leto raziskave ............................................................................................................................................ 39
Slika 4. Delež mladostnikov, ki glede na rezultat na lestvici zadovoljstva izkazujejo zadovoljstvo z življenjem,glede na spol,
starostno skupino in državo ................................................................................................................................................................... 40
Slika 5. Delež mladostnikov, ki so zadovoljni z življenjem, glede na spol in leto izvedbe raziskave .............................................................41
Slika 6. Skupni delež mladostnikov, ki so zadovoljni z življenjem, glede na spol in leto izvedbe raziskave ......................................................41
Slika 7. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki glede na rezultat na lestvici Kidscreen izkazujejo povprečno in visoko z
zdravjem povezano kvaliteto življenja, glede na spol in leto izvedbe raziskave ........................................................................................ 42
Slika 8. Delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki glede na rezultat na lestvici Kidscreen izkazujejo povprečno in visoko z zdravjem
povezano kvaliteto življenja, glede na leto izvedbe raziskave ................................................................................................................. 42
Slika 9. Delež 16 in 19 let starih mladostnikov in mladostnic, ki svoje duševno zdravje ocenjujejo kot slabo, zadovoljivo, dobro,
zelo dobro in odlično ............................................................................................................................................................................. 43
Slika 10. Delež prvih obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj med vsemi prvimi obiski (razen poškodb in zastrupitev) glede na
starostno skupino in spol med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................................. 57
Slika 11. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol,
med letoma 2008 in 2015 ....................................................................................................................................................................... 58
Slika 12. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–19 let,
v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................. 59
Slika 13. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–19 let,
po statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................................... 59
Slika 14. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi 10 najpogostejših diagnoz med duševnimi in vedenjskimi motnjami
glede na spol v starostni skupini 0–5 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015.......................................................................................... 63
Slika 15. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb za 12 najpogostejših diagnoz med duševnimi in vedenjskimi motnjami
glede na spol v starostni skupini 6–14 let, v obdobju med 2008 in 2015 .................................................................................................... 67
Slika 16. Povprečna stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi 11 najpogostejših diagnoz med duševnimi in vedenjskimi motnjami
glede na spol v starostni skupini 15–19 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015 ....................................................................................... 70
Slika 17. Delež končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med vsemi končnimi diagnozami (brez poškodb in zastrupitev)
glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................................. 71
Slika 18. Delež končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med vsemi končnimi diagnozami (brez poškodb in zastrupitev)
glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................................. 72
Slika 19. Stopnja končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb v starostni skupini 0–19 let
v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, med letoma 2008 in 2015 .............................................................................................................. 73
Slika 20. Povprečna stopnja končnih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb v starostni skupni 0–19 let
po statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................... 73
Slika 21. Povprečna stopnja obiskov na 1000 oseb zaradi 11 najpogostejših končnih diagnoz med duševnimi in vedenjskimi motnjami
glede na spol v starostni skupini 0–5 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015........................................................................................... 78
252
Slika 22. Povprečna stopnja obiskov na 1000 oseb za 13 najpogostejših končnih diagnoz med duševnimi in vedenjskimi motnjami
glede na spol v starostni skupini 6–14 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................ 82
Slika 23. Povprečna stopnja obiskov na 1000 oseb za 13 najpogostejših končnih diagnoz med duševnimi in vedenjskimi motnjami
glede na spol v starostni skupini 15–19 let, v obdobju med letoma 2008 in 2015 ...................................................................................... 85
Slika 24. Delež bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj med vsemi bolnišničnimi obravnavami,
glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................. 90
Slika 25. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol,
med letoma 2008 in 2015 ...................................................................................................................................................................... 90
Slika 26. Stopnje bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–19 let,
v vzhodni in zahodni kohezijski regiji med letoma 2008 in 2015 .............................................................................................................. 91
Slika 27. Povprečna stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj po statističnih regijah,
v obdobju med letoma 2008 in 2015 ...................................................................................................................................................... 91
Slika 28. Povprečne stopnje bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 6–14 let
glede na spol in trimestne diagnoze, v obdobju med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................. 96
Slika 29. Povprečne stopnje bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi duševnih in vedenjskih motenj, v starostni skupini 15–19 let,
glede na spol in trimestne diagnoze, v obdobju 2008–2015 .................................................................................................................... 99
Slika 30. Mediana, 25. in 75. percentil ležalne dobe bolnišničnih obravnavah zaradi duševnih in vedenjskih motenj
v psihiatričnih ustanovah po posameznih starostnih skupinah ............................................................................................................... 101
Slika 31. Mediana, 25. in 75. percentil ležalne dobe bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj v ustanovah, kjer ne
izvajajo psihiatrične dejavnosti, po posameznih starostnih skupinah ..................................................................................................... 101
Slika 32. Povprečje median s standardnim odklonom ležalnih dob v starostni skupini 0–19 let po sklopih diagnoz
v obdobju 2008–2015 ........................................................................................................................................................................... 102
Slika 33. Število receptov, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj, glede na spol
v starostni skupni 0–19 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 106
Slika 34. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino
in spol, med letoma 2008 in 2015 .......................................................................................................................................................... 106
Slika 35. Delež porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 107
Slika 36. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
v starostni skupini 0–19 let v vzhodni in zahodni kohezijski regiji, med letoma 2008 in 2015 ................................................................... 107
Slika 37. Povprečno število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
po statističnih regijah, v obdobju med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................... 108
Slika 38. Število receptov na 1000 oseb, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj,
v starostni skupini 0–19 let po farmakoloških skupinah, med letoma 2008 in 2015.................................................................................. 108
Slika 39. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj,
v starostni skupini 0–19 let po farmakoloških skupinah, med letoma 2008 in 2015.................................................................................. 109
Slika 40. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
v starostni skupini 0–5 let glede na spol in farmakološko skupino, med letoma 2008 in 2015 .................................................................. 110
Slika 41. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
v starostni skupini 6–14 let glede na spol in farmakološko skupino, med letoma 2008 in 2015 ................................................................. 110
Slika 42. Število DDD na 1000 oseb na dan, izdanih za zdravila za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj
v starostni skupini 15–19 let glede na spol in farmakološko skupino, med letoma 2008 in 2015 ............................................................... 111
253
Slika 43. Pregled zunajbolnišničnih in bolnišničnih dejavnosti za obravnavo težav ali motenj v duševnem zdravju
otrok in mladostnikov v sistemu zdravstvenega varstva ........................................................................................................................ 124
Slika 44. Pregled možnih poti obravnave za predšolskega otroka s težavami in motnjami v duševnem zdravju ....................................... 125
Slika 45. Pregled možnih poti obravnave za šolskega otroka s težavami in motnjami v duševnem zdravju .............................................. 125
Slika 46. Število timov na 100.000 oseb v razvojnih ambulantah po statističnih regijah izvajalca v letih 2008, 2011 in 2015 ...................... 127
Slika 47. Število timov na 100.000 oseb, v razvojnih ambulantah po območnih enotah (OE) ZZZS izvajalca v letih 2008, 2011 in 2015 ................. 128
Slika 48. Število timov na 100.000 oseb glede na število prvih obiskov v razvojnih ambulantah na 100.000 oseb
(po statističnih regijah bivališča osebe) v letu 2015 ................................................................................................................................ 128
Slika 49. Število timov v dispanzerjih za duševno zdravje po statističnih regijah izvajalca na 100.000 oseb, v letu 2015............................ 130
Slika 50. Število timov na 100.000 oseb, v dispanzerjih za duševno zdravje, po statistični regiji izvajalca,
glede na realizacijo pogodbenega programa (števila točk, v odstotkih) v letu 2015 ................................................................................. 130
Slika 51. Planiran obseg programa (v točkah na 100.000 oseb) v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije
po statičnih regijah izvajalca, v letu 2015 ............................................................................................................................................... 131
Slika 52. Planiran obseg programa (v točkah na 100.000 oseb) glede na realizirane storitve
(v odstotkih planiranega števila točk) na področju pedopsihiatrije po statističnih regijah izvajalca, v letu 2015 ........................................ 132
Slika 53. Število prvih in vseh obiskov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb,
po statistični regiji bivališča osebe v letu 2015 ....................................................................................................................................... 132
Slika 54. Stopnja prvih obiskov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb,
po statistični regiji bivališča osebe v letu 2015 ....................................................................................................................................... 133
Slika 55. Plan točk po pogodbenem programu po statistični regiji izvajalca na 100.000 oseb, glede na stopnjo obiskov
v pedopsihiatrični dejavnosti na 100.000 oseb, po statistični regiji bivališča osebe ................................................................................. 134
Slika 56. Število zdravnikov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statistični regiji izvajalca v letu 2015 .... 134
Slika 57. Število zdravnikov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, glede na plan v dejavnosti otroške in
mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statistični regiji izvajalca v letu 2015.................................................................................. 135
Slika 58. Število zdravnikov v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, glede na stopnjo obiskov
v dejavnosti otroške in mladostniške psihiatrije na 100.000 oseb, po statističnih regijah bivališča osebe v letu 2015 ................................ 136
Slika 59. Stopnja prvih obiskov zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino in spol, med letoma 2008 in 2015 ....................... 149
Slika 60. Stopnja končnih diagnoz na 1000 oseb zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino in spol,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 150
Slika 61. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi reakcije na hud stres v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let
glede na spol, med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................................................ 152
Slika 62. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Koliko si zaradi dela za šolo pod pritiskom?
« odgovorili s »še kar« ali »zelo«, glede na spol in leto izvedbe raziskave ................................................................................................ 152
Slika 63. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so poročali o prisotnosti različnih psihosomatskih simptomov,
glede na leto izvedbe raziskave ............................................................................................................................................................ 153
Slika 64. Skupni delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so poročali o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden,
glede na spol in leto izvedbe raziskave .................................................................................................................................................. 154
Slika 65. Skupni delež 11, 13, in 15 let starih mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti glede na spol ...................................................................................................................................... 155
Slika 66. Delež mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti glede na starostno skupino ................................................................................................................. 155
254
Slika 67. Delež mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti glede na spol in starostno skupino ...................................................................................................... 156
Slika 68. Delež 15 let starih mladostnikov, ki so na posameznih področjih Vprašalnika prednosti in slabosti dosegli
mejni ali povišan rezultat, glede na spol ................................................................................................................................................ 156
Slika 69. Delež 15 let starih mladostnikov, ki so dosegli mejni ali povišan rezultat v skupnem seštevku
Vprašalnika prednosti in slabosti, glede na spol in leto izvedbe raziskave ............................................................................................... 157
Slika 70. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja
glede na spol v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ................................................................................ 171
Slika 71. Stopnja končnih diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja glede na spol
in starostni skupini 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................ 172
Slika 72. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja
v starostni skupini 6–19 let glede na spol, med letoma 2008 in 2015....................................................................................................... 174
Slika 73. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila iz farmakološke skupine N06A Antidepresivi, glede na spol
in starostni skupini 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................ 175
Slika 74. Delež mladostnikov v starostni skupini 15–19 let, ki so glede na rezultate na lestvici PHQ-8 brez simptomov,
z blagimi simptomi ter z zmernimi ali resnimi simptomi depresije, glede na spol, v letu 2014 ................................................................. 176
Slika 75. Delež mladostnikov, ki so na vprašanje »Ali si imel/-a v zadnjem letu obdobje, v katerem si se dva tedna zapored ali več
skoraj vsak dan počutil/-a tako žalostno ali brezupno, da si zaradi tega prenehal/-a početi stvari, ki jih počneš sicer?
« odgovorili pritrdilno, glede na spol, starostno skupino in leto izvedbe raziskave .................................................................................. 177
Slika 76. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje
glede na spol v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ................................................................................ 180
Slika 77. Stopnja končnih diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje na 1000 oseb
glede na spol in starostne skupine, med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................ 180
Slika 78. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje
glede na spol v starostni skupini 6–19 let, med letoma 2008 in 2015 ....................................................................................................... 182
Slika 79. Število DDD na 1000 oseb na dan za zdravila iz farmakološke skupine N05B Anksiolitiki glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 184
Slika 80. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb zaradi hiperkinetične motnje glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015. .................................................................................................................................................................... 195
Slika 81. Stopnja končnih diagnoz hiperkinetične motnje na 1000 oseb glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 195
Slika 82. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb zaradi hiperkinetične motnje glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015 ......................................................................................................................................................................196
Slika 83. Stopnja DDD na 1000 oseb na dan za zdravila iz farmakološke skupine N06B – psihostimulansi glede na spol
in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................... 197
Slika 84. Delež 11, 13 in 15 let starih mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni in povišan rezultat na podlestvici hiperaktivnost
in nepozornost Vprašalnika prednosti in slabosti ................................................................................................................................... 198
Slika 85. Delež mladostnikov, ki so dosegli normalen, mejni in povišan rezultat na podlestvici hiperaktivnost in nepozornost
Vprašalnika prednosti in slabosti, glede na spol in starostno skupino ..................................................................................................... 198
Slika 86. Delež mladostnikov, ki so dosegli mejni ali povišan rezultat na podlestvici hiperaktivnost in nepozornost
Vprašalnika prednosti in slabosti glede na spol in leto izvedbe raziskave ................................................................................................199
Slika 87. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi motenj hranjenja glede na spol v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 206
255
Slika 88. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med dekleti v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................ 207
Slika 89. Stopnja prvih obiskov na primarni ravni na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja med dekleti v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ................................................. 207
Slika 90. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med fanti v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................... 208
Slika 91. Stopnja prvih obiskov na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med fanti v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ......................................................................................................... 208
Slika 92. Stopnja končnih diagnoz vseh motenj hranjenja na 100.000 0seb, glede na spol v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let,
med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................................................................................... 209
Slika 93. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med dekleti v starostni skupini od 6 do 14 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................... 209
Slika 94. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med dekleti v starostni skupini od 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................. 210
Slika 95. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med fanti v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................ 210
Slika 96. Stopnja končnih diagnoz na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze in neopredeljenih motenj hranjenja
med fanti v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 .......................................................................................................... 211
Slika 97. Stopnja bolnišničnih obravnav na 100.000 oseb zaradi vseh motenj hranjenja glede na spol v starostnih skupinah 7–14 let
in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................................................................... 212
Slika 98. Stopnja bolnišničnih obravnav na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, bulimije nervoze
in neopredeljenih motenj hranjenja glede na spol, med letoma 2008 in 2015 ......................................................................................... 212
Slika 99. Stopnja bolnišničnih obravnav na 100.000 oseb zaradi anoreksije nervoze, med dekleti v starostnih skupinah 7–14 let
in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 .................................................................................................................................................. 213
Slika 100. Delež mladostnikov, ki so odgovorili, da so nekoliko ali močno predebeli glede na spol in starostno skupino ........................... 213
Slika 101. Delež mladostnic, ki so se ocenjevale kot predebele, imele izračunan ITM v območju debelosti ali navedle, da so na dieti,
glede na starostno skupino ................................................................................................................................................................... 214
Slika 102. Pregled kontinuiranih načinov zbiranja podatkov različnih pojavnih oblik samomorilnosti med otroki in mladostniki
v Republiki Sloveniji ............................................................................................................................................................................ 224
Slika 103. Delež 15 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje: »Ali si v zadnjih 12 mesecih kdaj resno razmišljal/-a o tem,
da bi poskušal/-a narediti samomor?« odgovorili pritrdilno, glede na spol ..............................................................................................225
Slika 104. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si razmišljal/-a o tem,
da bi se poškodoval/-a?« odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi, glede na spol .........................................................225
Slika 105. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov iz različnih držav, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo,
da si razmišljal/-a o tem, da bi se poškodoval/-a?« odgovorili drugače kot Nikoli ................................................................................... 226
Slika 106. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si razmišljal/-a o tem,
da bi se poškodoval/-a?« odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi, glede na spol ........................................................ 226
Slika 107. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si poskusil/-a storiti samomor?«
odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi o pogostosti samomorilnega poskusa v življenju, glede na spol ..................... 227
Slika 108. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov iz različnih držav, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo,
da si poskusil/-a storiti samomor?« odgovorili drugače kot Nikoli .......................................................................................................... 227
Slika 109. Delež 15 in 16 let starih mladostnikov, ki so na vprašanje »Kako pogosto se ti je zgodilo, da si poskusil/-a storiti samomor?«
odgovorili s posameznimi vnaprej ponujenimi možnostmi o pogostosti samomorilnega poskusa v življenju, glede na spol .................... 228
256
Slika 110. Delež 14 in 15 let starih mladostnikov iz različnih držav, ki so poročali, da so vsaj enkrat v življenju imeli izkušnjo
namernega samopoškodovanja ........................................................................................................................................................... 228
Slika 111. Število bolnišničnih obravnav zaradi namernih samopoškodb v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let,
med letoma 2006 in 2015 .................................................................................................................................................................... 229
Slika 112. Število bolnišničnih obravnav zaradi namernih samopoškodb glede na spol in starostni skupini 6–14 let in 15–19 let,
med letoma 2006 in 2015 .................................................................................................................................................................... 229
Slika 113. Število bolnišničnih obravnav namernih samopoškodb glede na spol in starostni skupini 6–14 let in 15–19 let,
med letoma 2006 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 230
Slika 114. Število samomorov v starostni skupini 12–19 let, med letoma 2006 in 2015 ............................................................................ 231
Slika 115. Število samomorov v starostni skupini 12–19 let, glede na spol, med letoma 2006 in 2015 ....................................................... 231
Slika 116. Število samomorov v starostni skupini 12–19 let, glede na statistično regijo, med letoma 2006 in 2015 ................................... 232
Slika 117. Stopnja samomorov na 100.000 oseb v starostni skupini 15–19 let, primerjalno s sosednjimi državami
in evropskim povprečjem, med letoma 2006 in 2013 ............................................................................................................................. 233
Slika 118. Stopnja samomorov na 100.000 oseb v starostni skupini 15–19 let, primerjalno z državami z najvišjimi stopnjami
samomorilnosti in evropskim povprečjem, med letoma 2006 in 2013 ..................................................................................................... 233
257
Seznam tabel
Tabela 1. Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki na področju duševnega zdravja ................................................................................. 22
Tabela 2. Pregled podatkovnih zbirk in raziskav, ki so bile uporabljene v posameznih poglavjih publikacije............................................... 33
Tabela 3. Indikatorji pozitivnega duševnega zdravja iz raziskav, izvedenih v Sloveniji v obdobju 2006–2016 ............................................ 38
Tabela 4. Delež mladostnikov, ki so zadovoljni z življenjem, glede na starostno skupino in leto izvedbe posamezne raziskave ................. 40
Tabela 5. Število prvih obiskov zaradi duševnih in vedenjskih motenj po starostnih skupinah in spolu med letoma 2008 in 2015................ 57
Tabela 6. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 0–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 60
Tabela 7. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 0–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 60
Tabela 8. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................... 61
Tabela 9. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................... 62
Tabela 10. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................... 62
Tabela 11. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................... 63
Tabela 12. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 64
Tabela 13. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 65
Tabela 14. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 65
Tabela 15. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 66
Tabela 16. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 67
Tabela 17. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 68
Tabela 18. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med fanti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 69
Tabela 19. Stopnja prvih obiskov na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj med dekleti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 69
Tabela 20. Število končnih diagnoz zaradi duševnih in vedenjskih motenj po starostnih skupinah in spolu med letoma 2008 in 2015 ......... 71
Tabela 21. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 0–19 let med letoma 2008 in 2015 .............................................................................................................................. 74
Tabela 22. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 0–19 let med letoma 2008 in 2015 .............................................................................................................................. 75
258
Tabela 23. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................................ 75
Tabela 24. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................................ 76
Tabela 25. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................................ 77
Tabela 26. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 0–5 let med letoma 2008 in 2015 ................................................................................................................................ 77
Tabela 27. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 .............................................................................................................................. 79
Tabela 28. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 80
Tabela 29. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................. 80
Tabela 30. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 6–14 let med letoma 2008 in 2015 ..............................................................................................................................81
Tabela 31. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 82
Tabela 32. Stopnja končnih diagnoz po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 83
Tabela 33. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med fanti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 84
Tabela 34. Stopnja končnih diagnoz po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj na 1000 oseb med dekleti
v starostni skupini 15–19 let med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 84
Tabela 35. Število bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj glede na starostno skupino in spol,
med letoma 2008 in 2015 ...................................................................................................................................................................... 89
Tabela 36. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj glede na spol
v starostni skupini 0–19 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 92
Tabela 37. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–5 let,
med letoma 2008 in 2015 ...................................................................................................................................................................... 93
Tabela 38. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj v starostni skupini 0–5 let
med letoma 2008 in 2015 ...................................................................................................................................................................... 93
Tabela 39. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj glede na spol
v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 94
Tabela 40. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj glede na spol
v starostni skupini 6–14 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 95
Tabela 41. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po sklopih diagnoz duševnih in vedenjskih motenj glede na spol
v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................................................................ 97
Tabela 42. Stopnja bolnišničnih obravnav na 1000 oseb po diagnozah duševnih in vedenjskih motenj glede na spol,
v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................................... 98
Tabela 43. Delež bolnišničnih obravnav zaradi duševnih in vedenjskih motenj po starostnih skupinah ter vrstah zdravstvene dejavnosti ....... 100
Tabela 44. Število timov v razvojnih ambulantah po izvajalcih zdravstvene dejavnosti za leta 2008, 2011 in 2015 .................................... 127
259
Tabela 45. Število timov v dispanzerjih za duševno zdravje in število lokacij po OE ZZZS izvajalcev zdravstvene dejavnosti v letu 2015..........129
Tabela 46. Število prvih obiskov zaradi reakcije na hud stres glede na spol v starostni skupini 0–19 let, med letoma 2008 in 2015............ 148
Tabela 47. Število prvih obiskov zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino, med letoma 2008 in 2015 ................................ 148
Tabela 48. Število končnih diagnoz zaradi reakcije na hud stres glede na spol v starostni skupini 0–19 let, med letoma 2008 in 2015 ....... 149
Tabela 49. Število končnih diagnoz zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino, med letoma 2008 in 2015 ........................... 150
Tabela 50. Število bolnišničnih obravnav zaradi reakcije na hud stres glede na spol v starostni skupini 0–19 let, med letoma 2008 in 2015 ..... 151
Tabela 51. Število bolnišničnih obravnav zaradi reakcije na hud stres glede na starostno skupino, med letoma 2008 in 2015 ................... 151
Tabela 52. Delež mladostnikov v starostni skupini 16–19 let po izbranih odgovorih na vprašanje »Kako pogosto čutiš stres?
« glede na spol, v letih 2010 in 2013 ....................................................................................................................................................... 153
Tabela 53. Število prvih obiskov ter število končnih diagnoz depresivne epizode in ponavljajoče se depresivne motnje
za starostno skupino 6–19 let, med letoma 2008 in 2015 .......................................................................................................................169
Tabela 54. Število prvih obiskov ter število končnih diagnoz depresivne epizode in ponavljajoče se depresivne motnje
glede na spol, v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ............................................................................... 170
Tabela 55. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja
v starostni skupini 6–19 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................................... 172
Tabela 56. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz depresivna epizoda in ponavljajoča se depresivna motnja glede na spol
in starostni skupini 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................ 173
Tabela 57. Število izdanih receptov za zdravila iz farmakološke skupine N06A Antidepresivi glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 175
Tabela 58. Število prvih obiskov in število končnih diagnoz fobične anksiozne motnje ter druge anksiozne motnje
v starostni skupini 6–19 let, med letoma 2008 in 2015 ........................................................................................................................... 178
Tabela 59. Število prvih obiskov ter število končnih diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje glede na spol
in starostni skupin 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ......................................................................................................... 179
Tabela 60. Število bolnišničnih obravnav zaradi diagnoz fobične anksiozne motnje in druge anksiozne motnje, glede na spol
v starostnih skupinah 6–14 let in 15–19 let, med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................... 181
Tabela 61. Število izdanih receptov za zdravila iz farmakološke skupine N05B Anksiolitiki glede na spol in starostno skupino,
med letoma 2008 in 2015 ..................................................................................................................................................................... 183
Tabela 62. Število izdanih receptov N06B glede na spol in starostno skupino, med letoma 2008 in 2015 ................................................. 197
Tabela 63. Stopnja samomorov na 100.000 in na 1000 oseb v starostni skupini 15–19 let, med letoma 2006 in 2015 ................................ 232
260
Stvarno kazalo
A
Anksioznost, 33, 51 – 54, 66, 67, 69, 70, 81, 82,
84, 85, 87, 88, 95, 98, 115, 146, 159, 165 – 168,
177 – 188, 193, 246, 248, 250
B
Bolnišnične obravnave (hospitalizacije), 27, 30,
31, 52 – 56, 89 – 105, 113, 114, 121, 123, 145, 146,
150 – 152, 157, 165, 167, 168, 172 – 174, 181, 182,
184 – 188, 192, 193, 196, 200, 203, 205, 211 – 213,
215, 216, 221, 223, 229, 230, 235, 236, 248, 250
Č
Čustvene in vedenjske težave, 53, 145 – 147,
154 – 157, 160
D
Dejavniki tveganja, 21, 22, 124
Depresija, 33, 53, 54, 115, 165 – 176, 184 – 188
Destigmatizacija, 144, 241, 246 – 248
Dispanzerji za duševno zdravje, 119, 122, 123,
129 – 131
Definiran dnevni odmerek, 31, 56, 168, 175, 183
H
Hiperkinetična motnja, 33, 63, 64, 77, 78, 81,
87, 88, 192 – 200
K
Končna diagnoza, 55, 210
Krepitev (promocija) duševnega zdravja, 18,
37, 47, 141, 241, 243
Kontinuum, 19, 20, 36, 204
L
Ležalna doba, 100, 101, 105
M
Motnje hranjenja, 33, 54, 67, 81, 84, 85, 95, 96,
98, 103, 104, 115, 124, 203 – 218, 248
Mreža služb, 119 – 142, 241, 249
P
Pozitivno duševno zdravje, 18 – 20, 36 – 47,
242, 248
Preprečevanje (preventiva) duševnih težav,
18, 45, 47, 114, 119, 122, 141, 145, 184, 241, 244
Psihosomatski simptomi, 21, 145 – 147, 153,
154, 157, 158 – 160
R
Razvojne ambulante, 119, 120, 122, 126 – 129
S
Samomor, 221 – 223, 230 – 238
Samomorilne misli, 30, 221 – 223, 225, 226
Samopoškodbeno vedenje, 30, 221 – 224,
227 – 230, 235, 238
Stres, 145 – 153, 157 - 161
V
Varovalni dejavniki, 21, 22
Z
Zadovoljstvo z življenjem, 20, 36, 38 – 41, 45, 46
Zdravila, 31, 54 – 56, 105 – 112, 115, 168, 174,
175, 182 – 185, 188, 196, 197
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 1 2441 400
E-pošta: [email protected]
Gradivo je dostopno na: http://www.nijz.si