Izpolni predavatelj:

VSEBINA:

PRAKTIČNI DEL:

AVTORSTVO:

DATUM NASTOPA:

OCENA NASTOPA:

E-BANČNIŠTVO

Program: INFORMATIKA

Letnik/ciklus vpisa: REDNI

Predmet: EP

Mentor: Tea Lončarič

Študijsko leto: 2010/2011

Ime in priimek avtorjev: Janez Kastelic, Janez Kovačič, Samo Haklin

Datum in kraj: 3.11.2010

KAZALO

1. UVOD V E-BANČNIŠTVO.................................................................................................................1

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE...........................................................................................................2

1.1. Elektronsko poslovanje je pomembno na štirih področjih......................................................3

1.2. Opredelitev elektronskega bančništva...................................................................................3

3. STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA......................................................................................5

4. STROŠKI BANKE..............................................................................................................................6

5. STROŠKI UPORABNIKA....................................................................................................................7

6. PREDNOSTI IN SLABOSTI E-BANČNIŠTVA........................................................................................7

Prednosti banke..................................................................................................................................7

Slabosti banke....................................................................................................................................8

Prednosti za komitente.......................................................................................................................8

Slabosti za komitente..........................................................................................................................9

7. VARNOST........................................................................................................................................9

Varnostni standardi in principi...........................................................................................................9

Od kod preži nevarnost.....................................................................................................................10

Varnostni ukrepi...............................................................................................................................11

8. E-BANČNIŠTVO V SLOVENIJI.........................................................................................................12

Razvoj..............................................................................................................................................12

E-bančništvo v Sloveniji...................................................................................................................13

Problemi...........................................................................................................................................14

Vdori................................................................................................................................................15

ZAKLJUČEK.......................................................................................................................................16

VIRI.....................................................................................................................................................17

1. UVOD V E-BANČNIŠTVO

Banke so že od nekdaj nepogrešljiva institucije našega življenja. Z elektronskimi mediji,

predvsem interneta, se je poslovanje z njimi močno spremenilo. Opravila, informacije in

ponujene storitve so postale preproste in predvsem lažje dostopne vsem uporabnikom. Glavno

spremembo je povzročil internet, ki je s svojo dostopnostjo in funkcionalnostjo omogočil

popoln dostop do vseh želenih informacij. Povzročil je revolucijo na mnogih področjih.

Poznamo ga že desetletja, še vedno pa velja za izredno hitro rastoče področje novih

komunikacijskih storitev.

Elektronsko bančništvo pa ni nastalo zaradi razvoja interneta, saj smo že pred njim poslovali z

bankomati, plačilnimi karticami in preko telefona. Razvoj interneta je le omogočil nadaljnje

širjenje elektronskega poslovanja in uvedbo internetnega bančništva.

Uvajanje nove tehnologije, in s tem novih načinov poslovanja, prinaša bankam nižje stroške

poslovanja kljub visokim začetnim investicijam, kvalitetnejše, hitrejše in predvsem bolj

učinkovite storitve ter prihranek časa, s tem pa se veča tudi zadovoljstvo strank.

V današnjem času banka brez ustrezne elektronske podpore ne bi mogla preživeti. Izgubila bi

komitente, ne bi pa bila sposobna minimizirati stroškov klasičnega načina poslovanja, kar bi

jo privedlo do visoke stopnje nekonkurenčnosti. Uspešno bodo poslovale le tiste banke, ki

bodo pripravljene neprestano slediti spremembam in trendom na trgu, uvajati nove

konkurenčne storitve, posodabljati informacijsko tehnologijo in s tem slediti željam

komitentov. V prihodnje bo klasičen način poslovanja preko bančnih okenc uporaben le

takrat, kadar bo stranka izrecno zahtevala osebno komunikacijo z bančnim delavcem.

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE

Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta,

združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter standardom za

računalniško izmenjavo podatkov, katerega začetki segajo v leto 1968. V poznih

sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih se je elektronsko poslovanje v okviru podjetij

razširilo v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske

pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnatega dela in povečala avtomatizacijo

pisarniškega poslovanja. Sredi osemdesetih let so se kot nova oblika družabne interakcije

(tako kot IRC, pošta in klepetalnice) pojavile elektronske konference. Hkrati se je povečala

dostopnost in izmenjava informacij. Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta

ter s pojavom svetovnega spleta na internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj

elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje je dobilo nove razsežnosti, enostavnejše

poslovanje ter prijaznost do uporabnika. Svetovni splet je poslovanje pocenil in tako zagotovil

ekonomijo obsega ter omogočil raznovrstnejše poslovne aktivnosti.

Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce«. Danes se

vse pogosteje uporablja izraz e-business, ker bolj pravilno odseva vsebino. Vse, kar danes

delamo v sklopu poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in omrežij,

imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega:

• elektronsko bančništvo;

• elektronsko trženje;

• elektronsko trgovanje;

• elektronsko javno upravo;

• spletno trgovino;

• svetovanje na daljavo;

• elektronsko zavarovalništvo;

• računalniško podprto skupinsko delo;

• delo na daljavo;

• pouk na daljavo;

Pomembni elementi teh dejavnosti so:

a) način dela: gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi odprtih omrežij,

kot je internet;

b) vsebina poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij,

bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, nakupovanje v spletnih

trgovinah, opravljanje na daljavo, nudenje pomoči na daljavo (na primer

zdravniške), izvajanje pouka na daljavo, storitve državne uprave in podobno;

c) udeleženci poslovanja: posamezniki (podjetniki, raziskovalci, direktorji, občani,

študentje, učitelji), podjetja, bolnišnice, muzeji, univerze…

1.1. Elektronsko poslovanje je pomembno na štirih področjih

1. med potrošniki in organizacijami;

2. v okviru notranjega poslovanja organizacije;

3. v poslovanju med organizacijami;

4. in poslovanju državne administracije med seboj in z državljani

1.2. Opredelitev elektronskega bančništva

Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot kakršenkoli način poslovanja strank z banko, ki

je neodvisen od poslovalnic banke in temelji na informacijski tehnologiji ter elektronskih

medijih. Mediji, ki podpirajo elektronsko bančništvo, vključujejo: telefon, osebni računalnik,

računalniška omrežja, on-line storitve, internet, bančne avtomate, televizijo, pametne kartice,

elektronsko pošto…

Slika 1 - Prikazuje osnovne gradnike in način delovanja sistemov elektronskega

Komitent opravi elektronsko bančno storitev tako, da se s posebnim vmesnikom priključi na

komunikacijsko omrežje preko katerega tečejo informacije o želeni storitvi do banke, ki je na

komunikacijsko omrežje priključena s svojim vmesnikom. Banka opravi v svojem

informacijskem sistemu storitev in pošlje potrdilo o opravljeni storitvi komitentu.

Princip delovanja elektronskega bančništva preko interneta ima nekaj pomembnih prednosti:

• za uporabo komitenti potrebujejo le osebni računalnik z modemom, telefon in

standarden vmesnik;

• temelji na javnem, standardiziranem načinu prenosa po komunikacijskem omrežju;

• vmesniki so standardizirani;

• vmesniki nekaterih najbolj uveljavljenih proizvajalcev so brezplačni;

• vmesniki podpirajo varen prenos podatkov preko javnih telefonskih omrežij;

• komitent in banka se prepričata o medsebojni identiteti na standardiziran način.

Da bi ločili storitve elektronskega bančništva od nestandardiziranih sistemov, ki pripadajo

preteklosti, morajo storitve elektronskega bančništva zadoščati naslednjim zahtevam:

• dosegljive morajo biti 24 ur na dan, 7 dni v tednu,

• dosegljive morajo biti od koderkoli,

• biti morajo popolnoma avtomatizirane,

• opravljanje storitev mora biti varno.

3. STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA

Bankomati

Bankomat je računalniška telekomunikacijska naprava, ki omogoča strankam finančnih

institucij (bank) dostop do finančnih transakcij na javnih mestih brez posredovanja bančnega

uslužbenca.

Telefonsko bančništvo

Telefonsko bančništvo je storitev, ki jo ponuja finančna institucija, katera dovoljuje strankam,

da opravljajo transakcije preko telefona.

Mobilno bančništvo

Mobilno bančništvo je izraz, ki se uporablja za preverjanje stanja na računu, opravljanje

transakcij in plačil preko mobilnih naprav kot je mobilni telefon. V današnjem času je

najpogosteje izveden preko SMS-ov ali preko mobilnega interneta, možno pa je uporabiti tudi

posebne programe, ki se jih namesti na mobilno napravo.

Plačilne kartice

Pojem plačilna kartica zajema različne vrste kartic, s katerimi je mogoče opravljati

brezgotovinska plačila blaga in storitev ali dvigne gotovine na bančnih avtomatih.

Internetno bančništvo

internetno bančništvo je oblika opravljanja bančnih transakcij preko interneta. To omogoča

uporabnikom bančnih storitev opravljanje teh storitev kadarkoli in kjerkoli, pogoj je le dostop

do interneta.

4. STROŠKI BANKE

Banka ima največji strošek na začetku vendar se jim dolgoročno to obrestuje. Vendar pa

morajo privabljati in prepričevati nove komitente, da začnejo uporabljati internetno

komuniciranje z banko.

Kot sem že prej omenil ima banka največji strošek na začetku, se pravi pri razvoju. Zaradi

pomanjkanja tehničnega in računalniškega znanja banke po navadi najamejo zunanje

sodelavce ali kakšna znana računalniška podjetja in to predstavlja tudi dodaten strošek, če

hočejo imeti kvalitetne in zanesljive storitve.

Ko pa ima banka delujoč sistem elektronskega bančništva, pa potrebuje usposobljeno osebje,

ki ima ustrezna računalniška znanja. Pojavi se poreba po novih tehnično-bančnih kadrih, ki jih

je treba na novo zaposliti. Potrebno je izuriti tudi operaterje za pomoč porabnikom in seveda

vzdrževalce sistemov in nadzornike le teh. Za dobro in kvalitetno delovanje sistema je

potrebna tudi dobra in zanesljiva oprema, ki pa predstavlja tudi velik strošek. Kupiti je

potrebno strežnike in računalnike, ki jih banka potrebuje. In potem so tukaj še Licence za

programsko opremo, monitorji in ostale periferne naprave. Prav tako mora banka zagotoviti

ustrezne poslovne prostore in prostore za sistemsko opremo. Potem so tukaj tudi stroški

vzdrževanja, kajti ko je enkrat sistem postavljen mora imeti tudi ustrezno vzdrževanje tako

programske kot tudi strojne opreme.

5. STROŠKI UPORABNIKA

Uporabnik dan danes nima dodatnega stroška z e-bančništvom, saj ima že vsak doma skoraj

vsaj en računalnik in dostop do interneta. Uporabnik ima strošek samo s certifikatom, ki ga

prejme, da lahko začne uporabljati e-banko in nato mesečno plačevati za vodenje tega

sistema.

6. PREDNOSTI IN SLABOSTI E-BANČNIŠTVA

Pri e-bančništvu so seveda tudi slabosti in prednosti tako za banko kot tudi za komitente.

Vedno več je prednosti in s tem je tudi vedno več uporabnikov elektronskega bančnišva.

Prednosti banke

Prednosti so te, da ima banka nižje stroške pri bančnih transakcijah in boljši pregled nad

poslovanjem in ostalimi storitvami in s tem tudi lažje obdeluje podatke. Zaradi boljšega

pregleda nad podatki so storitve tudi bolj kvalitetne. Banka porabi tudi manj papirja, ker je

veliko dokumentov v elektronski in računalniški sistemi že sami obdelajo podatke in s tem ne

prihaja do napak. Pred bančnimi okenci so tudi manjše čakalne vrste in s tem ne potrebujejo

veliko delovnih mest in ni potrebe po odpiranju novih poslovalnic.

Prednosti so torej:

Elektronsko zajemanje podatkov

Manjše število potrebnih poslovalnic in delovnih mest

Večja kakovost poslovanja

Manjše čakalne vrste

Redno plačevanje obveznosti

Avtomatska obdelava podatkov

Nižji stroški transakcij

Večje posvečanje pozornosti posameznim strankam

Slabosti banke

Slabosti pa so visoki začetni stroški uvajanja takega sistema in pa možni vdori v sam sistem in

s tem lahko pride do zlorabe podatkov. Banka mora imeti tudi za to izobražen kader, ki

predstavlja dodaten strošek in ni poceni. Veliko je stroška pri vpeljevanju in integraciji

podatkov ter pri strojni in programski opremi.

Slabosti so torej:

Visoki stroški uvajanja v tak sistem

Stroški pri strojni in programski opremi

Možni vdori v sam sistem

Izobraževanje osebja

Hitre spremembe tehnologij

Prednosti za komitente

Ena izmed prednosti je seveda prihranek časa, saj nam ni potrebno hoditi do bank. Nižja cena

storitev in možen dostop do banke iz skoraj kjerkoli, kjer imajo dostop do interneta. Seveda

pa v današnjem času skorajda ni več nobenega, ki nebi imel dostopa do interneta tako da je

praktično dostop možen iz kjerkoli in kadarkoli celo preko mobilnega telefona. Omogočena je

večja stopnja zasebnosti in večja preglednost in enostavnost uporabe.

Prednosti so torej:

Prihranek časa

Večja stopnja zasebnosti

Večja preglednost

Dosegljivost 24ur na dan

Dostop do banke iz skoraj kjerkoli

Nižja cena storitev

Možnost hitrega ukrepanja

Hiter dostop do finančnih informacij

Slabosti za komitente

Največja slabost je, da veliko starejših ljudi ne zna oz. ne zaupa v tovrstni način poslovanja.

Večinoma jih je navajena tudi starega načina in starih navad in nočejo ničesar spreminjati. In

pa če pride do kakšni zapletov ali kakšnih drugih težav komitent nima nobenega pisnega

potrdila. Lahko pa pride tudo do zlorabe, če se uporabnik pozabi odjaviti iz sistema.

Slabosti so torej:

Ni toliko osebnega kontakta

Stare navade komitentov

Ni pisnega potrdila

Problem varnosti

7. VARNOST

Varnostni standardi in principi

Ko govorimo o e-bančništvu nemoremo spregledati varnosti. Zaradi povezanosti bančnih

sistemov, lahko samo en vdor v bančni sistem pusti nepopravljive posledice in bi bančni rop v

SKB sefe zgledal kot en nedolžen majhen rop. Zato se tem stvarem namenja zelo veliko

pozornosti. Ob morebitnih vdorih pa banke poizkušajo to zamolčati, saj bi to vplivalo na

zaupanje uporabnikov.

Najpomembnejše je, da zagotavlamo varnost dostopa in uporabe, kot varnost elektronskih

transakcij. Za najboljšo zaščito je pomembno, da se upošteva vse osnovne varnostne principe:

pristnost (ang. authentication) – zagotavlja prejemniku, da je sporočilo res poslal

pošiljatelj in da ni ponarejeno; uporaba digitalnih podpisov, certifikatov in gesel

avtorizacija (ang. authorisation) – do podatkov lahko pride le tisti, ki je pooblaščen;

uporaba uporabniškega imena in gesla, biometrična identifikacija

zaupnost (ang. confidentiality) – preprečuje nepooblaščeno razkritje podatkov;

uporaba šifriranja, kriptografije, zaupanja vredne tretje strani (ang. Certifiying

Authority ali CA)

celovitost (ang. integrity) – podatki se med prenosom ne spreminjajo; uporaba

šifriranja in digitalnih podpisov

nezavrnitev (ang. nonrepudation) - zaščita pred tem, da bi pošiljatelj lažno zanikal, da

je podatke poslal, ali prejemnik lažno zanikal, da jih je prejel

nadzor pretoka (ang. transfer control) – obrambni zid (ang. firewall)

tajnost – podatki so namenjeni le naslovniku in nikomur drugemu ni treba vedeti za

prenos

Od kod preži nevarnost

Nevarnosti v grobem delimo v dve

skupini in sicer v namerna dejanja, kot

so to na primer napadi hekerjev ali pa

posledica nezanesljive opreme, ki

odpove takrat ko najmanj pričakujemo.

Razlika je tudi v namenu in načinu

hekerja, ali bo poizkušal ogoljufati

naivnega uporabnika, saj je to precej

enostavneje, kot udreti v sistem

elektronskega bančništva.

Slika 2 -Načini goljufij na internetu

Najpogostejši načini napada so:

Prisluškovanje prenosa podatkov med uporabnikom in banko (elektronski vohunstvo)

Spreminjanje podatkov (elektronski vandalizem)

Vdor v sistem

Prestrezanje sporočil in vmešavanje

Onemogočanje storitev

Pretvarjanje

Varnostni ukrepi

Za vse zgorej naštete nevarnosti, obstajajo varnosti ukrepi. Tu poznamo veliko različno

načinov in področji uporabe. Najpomembnejše pa je to, da morajo biti ukrepi cenovno ugodni

in enostavni za razširjanje do končnega uporabnika. Pri izbiri najugodnejše rešitve se je treba

odločiti med udobnostjo in varnostjo uporablene storitve. Saj večja kot je varnost, manjša je

udobnost opravljanja stortitev in obratno.

Za zagtavljanje čimboljše varnosti, se je treba držati varnostnih zahtev, ki so povezane z

uporabno interneta:

Šifriranje podatkov

Elektrnoski podpis

Digitalni dertifikati

Postopki za preverjanje identitete

8. E-BANČNIŠTVO V SLOVENIJI

Razvoj

Svetovnemu trendu e-bančništva je kaj hitro sledilo tudi večina slovenjskih bank in danes si

kar težko predstavljamo, da nam moderna banka nebi omogočala svojih ponudb preko

interneta. Za razvoj e-bančništva so se večinoma lotile posamezno in s pomočjo slovenjskih

računalniških podjetji. Pri tem pa so naleteli na kar nekaj težav, večina teh pa bi se dalo rešiti

že s tem, če bi banke med sabo več sodelovale, posebej pri določanju standardov.

Na začetku so ponujale le osnovne informacije, kot so na primer izračuni kreditov. Vendar pa

so hitro sledili vzoru modernih svetovnih bank in so nadgradili sisteme, da so nato omogočali

storitve z neposrednim, inteakrivnim dostopom do bančnega računa. Danes lahko rečemo, da

so slovenjske banke glede tega povsem konkurenčne večjim uglednejšim bankam.

E-bančništvo v Sloveniji

Slika 3 - SLO banke, ki omogočajo spletno bančništvo

Problemi

Problemi kateri so se pojavili od razvoju slovenskega e-bančništva si bili precej predvidljivi,

ampak kljub temu niso bili lahko rešljivi.

Kvaliteten kader

Pokazalo se je, da je bilo težko najti kvaliteten kader, ki bi imel pokrito znanje iz

računalniškega znanja, ob enem pa tudi poznavanja delovanja bančništva. Zato so se banke

pomagale predvsem z zunanjimi sodelavci.

Slaba opremljenost

Večina slovenskih bank je imelo v začetku 90-ih let zastarelo, nezanesljivo in neustrezno

opremo, katera je povzročala probleme že pri klasičnem bančništvu.

Infrastruktura

Za uporabo e-bančništva je potrebna internetna povezava med uporabniki in banko, ki pa je v

takratnih časih potekala preko starih telefonskih kablov, prav tako pa so bile takrat še cene

internetnih storitev zelo visoke.

Majhnost bank

Z izjemo največjih treh, štirih slovenskih bank, so ostale banke razmeroma majhne in

usmerjene samo na lokalne uporabnike. Zato je bilo denarja za razvoj dokaj malo in tudi

število potencialnih uporabnikov je bilo zelo malo.

Vdori

Seveda pa tudi v Sloveniji ni šlo brez vdorov v sisteme e-bančništva. In eden najbolj znanih

in tudi zelo medijsko odmevnih, je bil poizkus dokaza varnostne luknje v NLB Kliku. Zgodba

se je odvijala leta 2002, ko sta takrat Kranjčan Robert Škulj in njegov še vedno anonimni

prijatelj, naredila trojanskega konja, ki je izkoristil pomanjkljivost internetnega brskalnika.

Trojanski konj je deloval tako, da ko se je uporabnik preko internetnega brskalnika prijavil v

NLN Klik sesul. V resnici pa ga je trojanski konj zaprl, vendar pa je bila v ozadju še vedno

vzpostavljena povezava med uporabnikom in banko, katero je izkoristil trojanski konj za

transakcije. Delovanje je bilo zelo pametno, saj bi uporabnik težko dokazal, da to ni storil

sam, saj je trojanski konj uporabljal njegov uporabniški račun, geslo, certifikat, pametna

kartica in celo njegov IP naslov. Delovanje trojanskega konja sta celo demonstrirala, tako da

je Robert prenašal denar iz ženinega računa na svojega.

Zgodba pa se je tu šele dobro začela, saj sta nato hotela zaščito oz nadgradnjo sistema za take

trojanske konje prodati NLB. Ponujena cena je bila 500.000€. Po 5 mesečnih pogajanjih, se je

zgodba končala tako, da so Roberta aretirali in ga obsodili izsiljevanja. Programsko kodo pa

je zasegla policija, kot dokazno gradivo. Vendar je sodišče ugotovilo, da ne gre za kaznivo

dejanje. Zato je Robert vložil tožbo proti državi in NLB v višini 200 milijonov tolarjev.

Zgodba se je dokončno zaključila skoraj eno leto po tem, s samomorom Roberta.

ZAKLJUČEK

E-bančništvo je v bankah vse bolj razširjeno, od njihovih spletnih bank pa imajo vse več

koristi tudi njihovi komitenti oz. uporabniki. Elektronsko bančništvo se vse bolj uveljavlja kot

način poslovanja z banko, saj nam prihrani veliko časa in nam omogoča natančno preglednost

dogajanja na računu. Danes je e-bančništvo že varen in zanesljiv način poslovanja.

VIRI

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/malensek473.pdf

http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050330.pdf

http://www.mladina.si/dnevnik/10-10-2002-je_nas_denar_varen_/

http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=888

http://www.bb-kranj.si/doc/diplome/Globocnik_Marija-

elektronsko_poslovanje_banke.pdf