elektronske in mobilne banČne storitve · in elektronsko bančništvo, ali se jim zdi tovrstno...

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE

LJUBLJANA

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Študijski progam: ekonomist

DIPLOMSKA NALOGA

ELEKTRONSKE IN MOBILNE BANČNE STORITVE

SPECIFIKA ORODIJ ZA USPEH

Diplomantka: Vesna Šakanovič

Mentor: dr. Samo Božič, univ. dipl. inž.

Lektorica: Mija Jandrlić, univ. dipl. spl. jez.

Vpisna številka: 12130263375

Ljubljana, oktober 2013

2 ŠAKANOVIČ, Vesna. Elektronske in mobilne bančne storitve: dipl. nal. Ljubljana, ŠC PET, VSŠ, 2013

ZAHVALA

Posebna zahvala gre mentorju dr. Samu Božiču za vodenje, usmerjanje in svetovanje ter

pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se staršem in ostalim družinskim članom ter prijateljem, ki so mi ves čas

študija stali ob strani in me podpirali na moji poti, ob nastajanju diplomske naloge pa so

me obsipavali z optimističnimi besedami in nasveti.

Hvala tudi lektorici.


IZVLEČEK

Avtorica v diplomski nalogi predstavi primerjavo in razliko med elektronskim in mobilnim

poslovanjem. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je

predstavljen pojem elektronskega bančništva, njegove oblike, prednosti in slabosti

elektronskega bančništva. Sledijo osnovni pojmi in predstavitev mobilnega bančništva. V

empiričnem delu naloge je prikazala rezultate ankete s primerjavo obeh načinov poslovanja

bank.

Ključne besede: mobilno bančništvo, elektronsko bančništvo, komitent, storitve

ABSTRACT

The author of the thesis presents a comparison and contrast between electronic and mobile

commerce. The task is divided into theoretical and empirical work. In the theoretical part,

we present the concept of electronic banking, its design, the advantages and disadvantages

of electronic banking. Followed by the presentation of the basic concepts and mobile

banking. In the empirical part of the thesis is demonstrated by comparing the results of a

survey of the two modes of banks.

Keywords: mobile banking, online banking, customer, service


Kazalo:

1 UVOD ............................................................................................................................ 7

2 ZGODOVINA INTERNETA ........................................................................................ 8

3 ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA .......................................................................... 10

4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ............................................................................. 13

4.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI ........................ 14

4.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA .................................................. 15

4.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ................. 17

4.3.1 Prednosti za banko ......................................................................................... 17

4.3.2 Slabosti za banko ........................................................................................... 18

4.3.3 Prednosti za komitente .................................................................................. 20

4.3.4 Slabosti za komitenta ..................................................................................... 20

4.3.5 Varnost elektronskega bančništva ................................................................. 22

5 MOBILNO BANČNIŠTVO ........................................................................................ 23

5.1 MOBILNO PLAČEVANJE ................................................................................. 25

5.1.1 Moneta ........................................................................................................... 26

5.1.2 Ali izguba ali tatvina pomeni nevarnost? ...................................................... 28

5.2 RAZLIKA MED MOBILNIM IN ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM .......... 29

6 RAZISKAVA MED ELEKTRONSKIM IN MOBILNIM BANČNIŠTVEM ........... 30

7 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 45

8 VIRI IN LITERATURA……………………………………………………………..45


Kazalo slik:

Slika 1: Število uporabnikov od leta 1995 do 2000............................................................... 9

Slika 2: Računalnik brez mehanskih delov ENIAC ............................................................ 11

Slika 3: IBM PC ................................................................................................................. 12

Slika 4: Oblike elektronskega bančništva ( Miš Svoljšak, 1999, str. 4 – 5) ........................ 15

Slika 5: Prednosti in slabosti za banko ................................................................................ 19

Slika 6: Prednosti in slabosti za komitente .......................................................................... 21

Slika 7: Mobilno bančništvo ................................................................................................ 25

Slika 8: Moneta .................................................................................................................... 27

Slika 9: Struktura anketirancev po spolu ............................................................................. 30

Slika 10 : Struktura anketirancev po starosti ....................................................................... 31

Slika 11: Prepoznavnost elektronskega bančništva ............................................................ 33

Slika 12: Uporaba elektronskega bančništva ....................................................................... 34

Slika 13: Varnost elektronskega bančništva ........................................................................ 35

Slika 14: Zloraba elektrosnkega bančništva ........................................................................ 36

Slika 15 : Uporaba elektrosnkega poslovanja...................................................................... 38

Slika 16: Mesečne transkacije ............................................................................................. 39

Slika 17: Povratne informacije banke .................................................................................. 40

Slika 18: Ali nameravate preiti iz e. Bančništva v mobilno bančništvo .............................. 41

Slika 19: Slabosti mobilnega bančništva ............................................................................. 42

Slika 20: Razvijanje mobilnega bančništva v prihodnjih 10. letih ...................................... 43


Kazalo tabel:

Tabela 1: Plačilo spletnega bančništva ................................................................................ 24

Tabela 2: Omejitev mesečnih nakupov preko monete......................................................... 26

Tabela 3: Spol ...................................................................................................................... 30

Tabela 4: Starost .................................................................................................................. 31

Tabela 5: Stopnja izoobrazbe .............................................................................................. 32

Tabela 6: Ali anketiranci pozanjo elektronsko bančništvo? ................................................ 32

Tabela 7: Ali anketiranci uporabljajo elektronsko bančništvo in koliko časa? ................... 33

Tabela 8: Ali se anketirancem zdi elektronsko bančništvo varno? ..................................... 35

Tabela 9: Ali so anketiranci slišali za kakšno zlorabo? ....................................................... 36

Tabela 10: Zakaj so se anketiranci odločili za elektronsko poslovanje? ............................. 37

Tabela 11: Koliko transkacij anketiranci mesečno izvedejo preko spleta? ......................... 38

Tabela 12: Ali so anketiranci zadovoljni s povratno informacijo banke ? .......................... 39

Tabela 13: Ali anketiranci nameravajo preiti iz elektronskega v mobilno bančništvo ? ..... 41

Tabela 14: Katere so največje prepreke v mobilnem bančništvu ? ..................................... 42

Tabela 15: Kako bo mobilno bančništvo prevladovalo na naših trgih v 10. letih ? ............ 43


1 UVOD

Ideja za temo diplomske naloge se je porodila iz močnega zanimanja za kariero v

bančništvu. Proučila sem, kako deluje bančno poslovanje preko interneta, kakšna je

zagotovljena varnost, zakaj in kako ter v kolikšni meri se ljudje odločajo za tovrstno

poslovanje. Zanimalo me je tudi mnenje drugih o mobilnem bančništvu in ali bo mobilno

bančništvo v kratkem doseglo vrh poslovanja v bančništvu.

V diplomski nalogi je predstavljeno elektronsko in mobilno bančništvo, ki je vse bolj

pomembna storitev današnjega časa.

V prvem delu je predstavljen pojem elektronskega bančništva, kdaj se je začelo razvijati,

katere oblike poznamo ter prednosti in slabosti elektronskega bančništva.

V drugem delu diplomske naloge sem predstavila mobilno bančništvo in osnovne pojme

mobilnega bančništva.

Diplomska naloga vsebuje tudi anketo, s katero sem poskušala ugotoviti, koliko

anketirancev uporablja elektronsko bančništvo in koliko jih bo prešlo na mobilno ter

natančneje, ali ljudje poslujejo preko spleta in ali zaupajo takšnemu poslovanju.

Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako uporabniki bančnih storitev uporabljajo mobilno

in elektronsko bančništvo, ali se jim zdi tovrstno poslovanje varno in ali ga sploh poznajo

ter koliko časa bo še trajalo, da se mobilno bančništvo razvije pri nas.

Z analizo ankete sem skušala potrditi oziroma ovreči naslednje hipoteze:

H1: Elektronsko bančništvo je bolj uporabno kot mobilno.

H2: Elektronsko bančništvo je bolj varno kot mobilno.

H3: Mobilno bančništvo pri nas ni razvito.


2 ZGODOVINA INTERNETA

Internet je eden od najbolj eksplozivnih komunikacijskih fenomenov stoletja. Je okrajšava

za inter – network (med – omrežje), kar bi lahko razlagali kot omrežje ali kot globalno

omrežje računalniških sistemov, ki si med seboj izmenjujejo podatke, informacije,

programe, datoteke ipd. Lahko bi rekli, da so internet računalniki (ki jih upravljajo ljudje),

ki med seboj komunicirajo s skupnimi protokoli.

Internet je pravzaprav stranski produkt hladne vojne. V 60. letih je ameriško ministrstvo za

obrambo ustvarilo arpanet. Arpanet je nastal kot eksperiment v zanesljivem,

necentraliziranem omrežju, ki je povezal US MO z vojaškimi ustanovami in univerzami,

osnovanimi za vojaški razvoj. V 70. letih so se severnoameriške univerze in raziskovalne

skupine pridružile bitki. Leta 1973 so se priklopile prve evropske organizacije. UNIX je

nastopil kot rešitev za računalniške mreže. Sčasoma je druga mreža, imenovana MILNET,

vojaški promet, medtem ko sta evropski eunet in japonski unix mreži bili osnovani. V

Evropi je Velika Britanija organizirala JANET (Joint academic netvork). Leta 1986 je

ameriška nacionalna znanstvena fundacija osnovala NSFNET, ki je povezal 5 ameriških

univerzitetnih super-računalniških centrov. Bil je temeljni kamen razvoja interneta. V

poznih 80-ih se je nekaj ameriških in tujih mrež povezalo in tvorilo to, kar danes poznamo

kot internet. Leta 1990 je administracijo interneta prevzel NSFNET. Prepoved komercialne

rabe je bila dvignjena leta 1991 in do leta 1994 so komercialna omrežja prevladovala.

Na začetku je bil internet pretežno uporabljen za komuniciranje in menjavo podatkov med

akademskimi in vladnimi raziskovalci. Nato je postal prevladujoči komunikacijski medij,

ki zagotavlja preveliko število aplikacij. Naraščal je z neznansko hitrostjo, in sicer leta

1969 so bili 4 gostitelji na internetu, leta 1982 jih je bilo 200, leta 1996 pa se je število

gostiteljev krepko dvignilo, in sicer od 10 do 12 milijonov.


Slika 1: Število uporabnikov od leta 1995 do 2000

Pred letom 1993 je internet služil za elektronsko pošto, elektronske skupine poročil, prenos

podatkov in minimalno komercialno uporabo. Po letu 1993 pa je služil za elektronsko

pošto, dostop do brezplačnih informacij, enotno sporočanje (e-pošta, zvočna pošta, faks),

zvočno in video uporabo na javnem internetu ter izobraževanje in šolanje. Internet se v

zadnjih letih vrtoglavo razvija in lahko pričakujemo, da se bo še naprej tako razvijal.


3 ZGODOVINA RAČUNALNIŠTVA

Vse hitrejši tehnični razvoj uporabnika sili v nakup vedno novejših računalnikov in pri tem

ta zavrže svoj stari, še vedno povsem delujoči računalnik. Zgodovina računalništva je tako

zanemarljivo kratka, da se starejšim računalnikom (še) ne pripisuje zgodovinske vrednosti

in tako se je v razmaku le petdesetih let na odpadu znašlo na tisoče računalnikov, ki jih

danes zaradi izjemno hitrega tehnološkega napredka smatramo za zastarele in neuporabne.

Vprašanje je, ali so res neuporabni. Morda na njih res ne dela najnovejša igra, morda se res

ne moremo z njimi povezati v svetovni splet in poslati elektronske pošte, morda se z njimi

res ne da zmodelirati 3D modela skodelice, a funkcije, za katere so bili narejeni, opravljajo

še danes.

Prvo mehansko napravo, ki je zelo podobna našim današnjim računalnikom, je v začetku

19. st. izdelal angleški študent Charles Babbage. Njegov oče je bil lastnik banke, on pa je

moral ob praznikih računati obresti. To ga je spodbudilo, da je leta 1822 izdelal stroj na

parni pogon, s katerim si je olajšal računanje. Račun, ki ga je prej računal 10 minut, je s

pomočjo parnega pogona izračunal v 1 minuti. Zanimanje javnosti in uspeh sta prispevala

k temu, da je svojo zamisel razvijal še naprej. Ker je pri izumljanju stroja smel uporabljati

le zobata kolesca, vzvode in drogovje, so bile njegove rešitve zelo zapletene in prezahtevne

za takratni čas.

Leta 1880 so v Združenih državah Amerike izvedli osnovno obdelavo podatkov ljudskega

štetja. Ta je trajala 7 let in pol. Herman Hollerith je predlagal, da bi pri obdelavi

naslednjega štetja uporabili njegove tabulatorje. Tabulator je pripomoček, ki je bil zgrajen

iz mehanskih elementov, poganjala pa ga je elektrika. S tem pripomočkom je bilo

računanje zelo hitro. Do leta 1980 je prebivalstvo naraslo za 25 %, osnovno obdelavo so

opravili s tabulatorji v šestih tednih. Podjetje, ki ga je ustanovil Hollerith, je z leti preraslo

v IBM, ki je še danes eno izmed vodilnih podjetij na področju računalništva.

Leta 1946 so izdelali prvi računalnik brez mehanskih delov, imenovali so ga ENIAC.

Tehtal je 80 ton in bil tisočkrat hitrejši kot tabulator, velik je bil kot večja učilnica,

uvrščamo ga v prvo generacijo elektronskih računalnikov.


Slika 2: ENIAC – računalnik brez mehanskih delov

(http://racunalnik.wikispaces.com/RAZVOJ+RACUNALNIKA)

Konec 50. let so ENIAC izpodrinili računalniki s tranzistorji. To so elektronski

računalniki, ki jih uvrščamo v drugo generacijo. V tretjo generacijo pa uvrščamo

računalnike z integriranimi vezmi in čipi. Število elementov se je počasi povečalo, čip pa

se je manjšal, dokler v 70. letih niso z nekaj tisoč elementi na njem sestavili vse glavne

funkcije računalnika. Temu čipu rečemo mikroprocesor. V četrto generacijo elektronskih

računalnikov uvrščamo računalnike, ki imajo vgrajene mikroprocesorje.

http://racunalnik.wikispaces.com/RAZVOJ+RACUNALNIKA


Osebni računalniki so se začeli razvijati leta 1981, ko je IBM ponudil na tržišču prvi PC

(80286). Računalnik je bil zelo enostaven in zanesljiv, zato so ga drugi izdelovalci začeli

kopirati in izdelovati IBM PC združljive računalnike. S tem so računalniku zniževali ceno

in izboljševali njegovo kakovost. Danes bi težko našli naloge, ki jih še izvajamo brez

računalnika. Računalnik nas danes spremlja na vsakem koraku.

Slika 3: IBM PC

(http://www.extremetech.com/computing/92640-ibm-personal-computer-its-30-year-

legacy-slideshow)

http://www.extremetech.com/computing/92640-ibm-personal-computer-its-30-year-legacy-slideshow

http://www.extremetech.com/computing/92640-ibm-personal-computer-its-30-year-legacy-slideshow


4 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Posledico hitrega tehnološkega napredka je čutiti tudi v bančništvu in za elektronsko

poslovanje je bančništvo še posebej ugodna dejavnost. Elektronsko poslovanje namreč

učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev. Z njim je mogoče

storitve poceniti, njihova uporaba ni več omejena zgolj na čas, ko so banke uradno odprte,

in na lokacijo bančnih poslovalnic, predvsem pa tako bankam kot njihovim komitentom

omogoča velike prihranke v času. Elektronsko bančništvo je bančna storitev prihodnosti

(povz. po Miš Svoljšak, 1999, str. 4–5).

Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce«, ki v

ožjem smislu pomeni celoto nekih procesov, ki podpirajo trgovsko, poslovno dejavnost in

lahko vključujejo potrošnike, proizvajalce, prodajalce, ponudnike storitev in posrednike

(povz. po Toplišek, 1998, str. 4–5).

Elektronsko bančništvo je sorazmerno nov pojem, zato obstaja kar nekaj definicij in razlag.

Lahko rečemo, da je začelo nadomeščati tradicionalni način poslovanja z banko in s tem

gotovinsko poslovanje vedno bolj izgublja na pomenu. Vedno več se posluje na

elektronskih terminalih, bankomatih in internetu.

Elektronsko bančništvo lahko opredelimo kot sklepanje bančnih poslov na elektronski

način. Zaradi vse večje konkurence na trgu bančnih storitev morajo banke vedno znova

iskati nove poti za ponudbo storitev, ki pomenijo banki napredek. Banke so v hudem

konkurenčnem boju primorane uvajati nove storitve, ki temeljijo na sodobni tehnologiji.

Elektronskemu bančništvu lahko rečemo tudi način poslovanja banke s stranko, ki je

neodvisen od poslovalnic bank in temelji na informacijski tehnologiji ter elektronskih

medijih. Pravijo, da je elektronsko bančništvo tudi direktno bančništvo in je način

opravljanja storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravimo neposredno, s svojega

delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in kadarkoli

(povz. po Miš Svoljšak, 1999, str. 12).


4.1 RAZVOJ ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI

Elektronsko bančništvo je z velikimi koraki prišlo tudi v Slovenijo in danes si je skorajda

nemogoče zamisliti moderno banko, ki ne bi ponujala svojih storitev tudi preko interneta.

Temu trendu so sledile tudi slovenske banke, ki so v minulih letih bistveno izboljšale svojo

ponudbo in za nekajkrat povečale število uporabnikov elektronskega bančništva.

Večina se jih je tega lotila z lastnimi močmi in pomočjo slovenskih zunanjih sodelavcev in

pri tem naletela na nemalo težav.

Na začetku je ponudba obsegala le informativne izračune kreditov in nekatere osnovne

informacije, vendar so se kmalu po vzoru modernih bank pojavile tudi storitve z

neposrednim dostopom bančnega računa, danes lahko rečemo, da z vidika slovenske banke

konkuriramo marsikateri večji uglednejši banki.

Prvi bančni avtomat pri nas je leta 1991 postavila NLB, čez tri leta pa se je pričelo s

telefonskim bančništvom. Leta 1997 je SKB, kot prva slovenska banka, ponudila bančne

storitve preko interneta, danes pa si ne moremo predstavljati banke, ki tega ne bi ponujala.


4.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA

Slika 4: Oblike elektronskega bančništva (Miš Svoljšak, 1999, str. 4–5)

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

E-BANČNIŠTVO MED

BANKAMI

E-BANČNIŠTVO PRI POSLOVANJU S

STRANKAMI

E-BANČNIŠTVO V

BANKI

BANČNIŠTVO OD DOMA

SAMOPOSTREŽNI APARATI

PLAČILNE KARTICE

Telefonsko bančništvo

POS terminali

Bančništvo preko interneta

Pametne kartice

Virtualna televizija

Debetne kartice

Bančništvo preko GSM

Kreditne kartice


Elektronsko bančništvo lahko razdelimo na tri temeljne segmente (povz. po Svoljšek,

1999, str. 4–5):

elektronsko bančništvo med bankami (banke se med seboj povezujejo; je

bančništvo od doma, npr. telefonsko bančništvo, bančništvo po internetu (WEB),

virtualna televizija (ITV), bančništvo po GSM (WAP, Moneta);

elektronsko bančništvo znotraj banke (prepuščeno je vsaki banki posebej, POS

terminali, pametne kartice, debetne kartice, kreditne kartice);

elektronsko bančništvo pri poslovanju s strankami (samopostrežni aparati).

Storitve elektronskega bančništva se pri poslovanju s strankami delijo na informacijske in

transakcijske. Informacijske so tiste, ki dajejo komitentu informacije o njegovem stanju na

računu, informacije o obrestnih merah, kreditnih pogojih, tečajih, informacije o potrebni

dokumentaciji za odobritve posojil, računov itd. Med transakcijske storitve pa uvrščamo

tiste storitve, ki vključujejo plačilne instrumente. Transakcije lahko v grobem razdelimo na

tri skupine:

elektronski denar,

sistem, ki zahteva vodenje računov (elektronski ček) in

storitve plačevanja s plačilnimi karticami.


4.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA

Kot vse ostalo tudi elektronsko bančništvo ne prinaša samo prednosti, ima tudi svoje

slabosti.

4.3.1 Prednosti za banko

Zmanjšanje stroškov poslovanja

Elektronsko poslovanje banki močno zmanjša stroške poslovanja, saj so do

desetkrat nižji od tistih transakcij na bančnem okencu. Banke ne plačujejo stroškov

komunikacije (Vozelj, 1999, str. 74–76).

Manj poslovalnic

Veliko ljudi opravi transakcijo od doma in tako se število poslovalnic zmanjša,

zmanjša se tudi število delovnih mest in čakalnih vrst pred bančnimi okenci.

Več potencialnih strank

Banka lahko pridobi nove komitente tudi na območju, kjer nima svojih poslovalnic.

Večja kontrola poslovanja

Vsi podatki so na voljo v pregledni obliki ter računalniško vodeni in tako kontrola

lažje opravlja svoje delo.

Elektronsko zajemanje podatkov

Aplikacije so narejene tako, da uporabniki vnašajo podatke, program pa avtomatsko

opravi svoje delo. Tako bančnim uslužbencem ni treba samodejno vnašati podatkov

v računalnik.

Spremljanje dejanske porabe

S pomočjo programske opreme lahko merimo, kako pogosto ljudje obiskujejo

spletno stran, kaj jih zanima, koliko časa so prisotni in od kod prihajajo. Na ta način

lahko merimo učinkovitost njihove predstavitvene strani na internetu oziroma

kakovost informacij, ki jih ponujajo, ter se odzivamo na ustrezen način –

spreminjamo predstavitveno stran (povz. po Jerman Blažič, 1999, str. 97).


Pospešuje kroženje denarja in omogoča redno plačevanje obveznosti (povz. po

Sjekloča, 1999, str. 32).

4.3.2 Slabosti za banko

Razvoj aplikacij elektronskega bančništva zahteva veliko sredstev, saj večinoma ni

mogoče nadgraditi že obstoječih sistemov, ampak jih je treba vzpostaviti povsem na novo

(vpeljava e-banke predstavlja zelo visoko finančno naložbo, vendar gre za dejansko

dolgoročno zmanjšanje stroškov).

Visoki stroški

Banka potrebuje veliko sredstev za razvoj aplikacij, ki bi stranki približale storitve.

Varnost

Možnost vdora v sistem in zlorabe zasebnih podatkov.

Kader

Banka mora zaposliti dodaten kader, ki mora biti ustrezno izobražen, to pa pomeni

dodaten strošek.

Nezaupanje novi tehnologiji

Veliko ljudi ne zaupa računalnikom, zato ta storitev ni primerna za vse uporabnike.


Slika 5: Prednosti in slabosti za banko


4.3.3 Prednosti za komitente

Prihranek časa

Glede na današnji življenjski ritem postaja čas redka dobrina; zaradi te vrste

bančništva so čakalne vrste pred bančnim okencem krajše.

Cena

V primerjavi s storitvijo za bančnim okencem je bistveno nižja.

Preglednost in enostavnost je večja

Ni časovnih omejitev

Večja zasebnost

Dostopnost

Dostop je možen kjerkoli in kadarkoli, ne glede na to, kje se nahajame 24 ur na dan

in 7 dni v tednu.

4.3.4 Slabosti za komitenta

Ni osebnega kontakta

Veliko ljudi se želi posvetovati z bančnim uslužbencem.

Ni pisnih potrdil

Komitent v primeru, da pride do nesporazuma, nima pisnega potrdila, s katerim bi

lahko dokazal, da ima prav.

Ni popolne varnosti

Veliko komitentov je skeptičnih, ko opravljajo bančno storitev preko spleta.

Slabo poznavanje

Takšen način poslovanja je za mnoge uporabnike čista uganka, kar lahko vodi v

neuporabo in nezaupanje storitev.

Stare navade

Veliko ljudi je navajenih na klasične bančne storitve in ne želijo ničesar

spreminjati.


Slika 6: Prednosti in slabosti za komitenta


4.3.5 Varnost elektronskega bančništva

Z nastankom interneta se je razvil nov družbeni prostor, ki ga je nemogoče nadzorovati

v celoti. Omrežje internet samo po sebi ne zagotavlja potrebnih pogojev za varno

komunikacijo in elektronsko poslovanje. Varnost računalniških sistemov, ki jih

obravnavamo v sklopu računalniškega omrežja, je treba zaščititi z izbiro ustreznih

tehnologij, metod in rešitev, s kombinacijo ukrepov ter jih povezati v celoto tako, da bo

varnost komunikacije prek interneta največja.

Število žrtev elektronskega bančništva je iz dneva v dan večje. Tako je že vsak

uporabnik interneta postal potencialna žrtev.

Za visoko stopnjo varnosti so na bankah poskrbeli z najsodobnejšimi tehnologijami in

najvišjimi varnostnimi standardi ter zagotovili eno najvarnejših rešitev spletnega

poslovanja danes.

Vsa sporočila, ki jih izmenjujeta uporabnik in banka, so šifrirana. Uporabnik se

identificira s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom in osebnim geslom, ki ga

pozna samo on. S svojim digitalnim potrdilom se identificira tudi banka. Šifriran

prenos podatkov, kvalificirano digitalno potrdilo in osebno geslo omogočajo v tem

trenutku najvišjo možno stopnjo varnosti poslovanja, ki jo uporabljajo svetovni

ponudniki spletnih storitev.


5 MOBILNO BANČNIŠTVO

V prihodnosti napovedujejo, da bo naš telefon naša denarnica in bo nosil veliko več

osebnih informacij, kot jih je navadna denarnica kdajkoli nosila.

Skoraj vsak človek ima svoj telefon vedno s seboj, vse je organizirano preko telefona

(rojstni dnevi, naslovi, spisek za trgovino). Pojavi se vprašanje, zakaj ne bi organizirali tudi

naših financ in se s tem izognili vrstam v bankah. Hiter razvoj spletnih brskalnikov za

mobilnike je prinesel tudi priložnost, da banke s svojimi komitenti poslujejo tudi preko

mobilnikov. Leta 2008 so pri Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljali, da slovenski bančni

komitenti mobilnega bančništva nekako niso vzljubili. Takrat sta bili s tovrstno ponudbo

pri nas prisotni dve banki, prva je bila leta 2000 SKB, danes je ponudnikov že več. Glavna

dilema pri odločitvi za uporabo pa je varnost, saj so mobilni telefoni bistveno bolj kot

osebni računalniki podvrženi krajam in izgubi. Uporaba mobilnih telefonov za rabo

najrazličnejših storitev in aplikacij, tako spletnih kot tudi mobilnih, je v vzponu. Uporaba

mobilnega bančništva je zelo praktična in sodobna. Njegova velika prednost je, da imajo

uporabniki mobilni telefon praktično ves čas ob sebi, prav tako pa niso odvisni od

odpiralnega časa poslovalnic, bližine bankomata, telefona ali dostopa do interneta.

Omogoča jim veliko mero zasebnosti, cenejše pa je tudi samo poslovanje.

Vemo, da je čas denar. Z mobilno banko se prihrani marsikatera pot in skrb, saj so lahko

uporabniki mobilnega bančništva v vsakem trenutku na tekočem, kaj se dogaja na računih

komitenta, kaj z bančnimi karticami, ali so prejeli pričakovano nakazilo in če ga niso, se

lahko kot upniki takoj naslovijo na dolžnika, lahko pa tudi sami, kadar so v vlogi dolžnika,

praktično na vsakem koraku izvedejo nujno plačilo, pokličejo osebo ali podjetje, ki mu je

bilo nakazilo namenjeno, in sporočijo, da je stvar urejena. Kar zadeva neposreden

prihranek, ki je vezan na plačilo provizij za opravljanje omenjenih in drugih storitev banki,

bi se zagotovo izplačalo, saj so nadomestila znatno nižja, kot če bi to počeli na bančnem

okencu. Na bančnem okencu bi morali za plačilo položnice z gotovino odšteti 2,30 evra, če

bi isto storil s plačilno kartico, pa 2,10 evra, na pošti 0,96 evra. Če se uporabnik odloči

položnico plačati z mobilno ali spletno banko, bo skladno s tarifo Unicredit banke, ki je

trenutno v veljavi, za posamezni plačilni nalog plačal le 0,40 evra.


Preden je leta 2007 izšel telefon iPhone, je bilo najpopularnejše plačevanje računov preko

elektronskega bančništva. Le peščica ljudi in tudi bank ve za bančništvo preko telefona.

Odkar pa so pametni telefoni postali del našega vsakdanjega življenja, se je tudi mobilno

bančništvo začelo vzpenjati. Skoraj vsaka banka že ponuja tudi to storitev.

Mobilno poslovanje je podobno kot na domačem računalniku. Lahko preverimo stanje,

plačujemo račune, prenakažemo denar, vse to na preprost način. Mobilno bančništvo

omogoča dostop do lastnega računa tudi na poti. Vse, kar je potrebno pri tem poslovanju,

je ustrezen mobilni telefon, ki omogoča prenos podatkov (povz. po Hribar, Kokalj, 2000,

str. 56).

Težko bi našli primerno definicijo za mobilno poslovanje. Ena od definicij pravi, da je

mobilno poslovanje vsaka transakcija, ki ima neko denarno vrednost in je opravljena preko

mobilnega omrežja.

Mobilno poslovanje temelji na internetu, saj uporablja isto osnovo za poslovanje, vendar

pa je treba upoštevati razlike med uporabo osebnega računalnika in mobilnega telefona.

Mobilni telefon je veliko bolj osebna naprava kot osebni računalnik. V večini ga uporablja

samo en uporabnik in ga ima vedno s seboj. Sporočila lahko uporabnik prejme kadarkoli in

ni več vezan na določen kraj, kjer se nahaja njegov osebni računalnik.

Tabela 1: Plačilo spletnega bančništva

Ponudnik mobilnih

storitev Cenik

NKBM brezplačno

SKB brezplačno

NLB

25,5 EUR enkratni znesek ter

vsak mesec 0,65 EUR na

mesec

UNICREDIT 9 EUR enkratni strošek


Slika 7: Mobilno bančništvo

(http://vzpon.vzajemci.com/novice/osebne_finance/1951/cas_je_denar_-

_uporaba_mobilnikov_za_bancne_storitve_je_v_vzponu)

5.1 MOBILNO PLAČEVANJE

Obstajajo različne definicije mobilnega plačevanja. O mobilnem plačilu govorimo

takrat, ko kot plačilni instrument za plačevanje uporabljamo mobilni terminal.

Proces mobilnega plačila poteka po zraku, zato sledi definicija: mobilno plačevanje

predstavlja prenos elektronskega plačila od plačnika do prejemnika plačila, pri

čemer se uporablja elektronski plačilni instrument. Ob tem mora vsaj eden izmed

udeležencev uporabljati mobilni terminal, ki ni vezan na lokacijo in ki oddaja ali

sprejema podatke prek brezžične povezave (Mobile Payment Forum, 2009).

Mobilno plačevanje naj bi postalo eno najpomembnejših aplikacij v mobilni

trgovini (povz. po Linck in dr., 2006, str. 5).

http://vzpon.vzajemci.com/novice/osebne_finance/1951/cas_je_denar_-_uporaba_mobilnikov_za_bancne_storitve_je_v_vzponu



5.1.1 Moneta

Moneta je priročna in varna storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom. Namesto

gotovine ali plačilne kartice pri vsakodnevnih nakupih uporabljamo svoj mobilnik. Široka

mreža plačilnih mest nam omogoča raznolike nakupovalne možnosti. Račun za porabo pa

se poravna enkrat mesečno. Moneto lahko uporabljajo uporabniki storitev Mobitel,

naročniki Debitela in Si.mobila ter komitenti Nove KBM in Poštne banke Slovenije, ki so

hkrati uporabniki enega izmed navedenih operaterjev. Moneta je brezplačno vklopljena, če

smo uporabniki zgoraj navedenih operaterjev. Ne plačuje se nikakršne članarine, vsak od

operaterjev pa ima svoje začetne omejitve mesečnih nakupov.

Tabela 2: Omejitev mesečnih nakupov preko Monete

Naročniki storitev Mobitel 80 EUR

Itak naročniki 50 EUR

Si.mobilovi naročniki 50 EUR

Debitelovi naročniki 15 EUR

Moneta je tržna znamka družbe Mobitel in NKBM. Z njo so poimenovali:

plačilni instrument Moneta,

sistem plačevanja z mobilnimi telefoni,

omogočeno plačevanje z mobilnimi telefoni za uporabnike,

omogočeno sprejemanje plačil z mobilnimi telefoni za prodajno mesto.

http://www.mobitel.si/Storitve/moneta.aspx

http://www.debitel.si/zasebni-uporabniki/storitve-in-ugodnosti/mobilno-placevanje-1369/

http://www.simobil.si/sl/services.cp2?cid=AD453184-2EE4-75D8-72BC-6B0A166AA7CD&linkid=service

http://www.nkbm.si/moneta

http://www.pbs.si/si/Moneta.wlgt


Moneta je plačilni instrument z odloženim plačilom, kar pomeni, da vse nakupe preko

Monete poravnamo enkrat mesečno. Največja posebnost storitve s stališča uporabnika je,

da kot sredstvo za plačevanje uporablja mobilni telefon, zato Moneta za uporabnika

predstavlja namišljeno plačilno kartico. Pri plačevanju lahko uporabnika vedno

identificiramo s pomočjo njegove mobilne številke, na katero so vezani njegovi nakupi.

Plačevanje z Moneto je pomemben element varnosti, saj lahko sami vidimo, da uporabnik

res plačuje s svojim mobilnim telefonom. Predvsem pa se mora uporabnik zavedati, da je

sedaj njegov mobilni telefon postal njegova denarnica.

Slika 8: Moneta

(http://www.nkbm.si/sprejemanje-monete)

http://www.nkbm.si/sprejemanje-monete


5.1.2 Ali izguba in tatvina mobilnega telefona pomenita nevarnost?

Izguba mobilnega telefona za SKB ne pomeni dodatnega tveganja glede dostopa in

uporabe mobilnega bančništva. Pri NLB, kjer za vstop v mobilno poslovalnico potrebujete

kvalificirano digitalno potrdilo, je v primeru izgube ali kraje mobilne naprave treba

nemudoma preklicati certifikat, hkrati pa o tem obvestiti tudi mobilnega operaterja. Kot so

sporočili iz naše največje banke, je prav varnost še vedno glavna dilema pri odločitvi za

uporabo mobilnega bančništva, saj so mobilni telefoni bistveno bolj kot osebni računalniki

podvrženi krajam in izgubi. Tudi pri Unicredit svetujejo, da se o kraji ali izgubi informira

banko, ki bi aplikacijo nato preventivno začasno zaklenila in jo ponovno odklenila, ko jim

uporabnik javi, da je mobilni telefon znova v njegovem žepu. V primeru trajne odtujitve

mobilnika lahko aplikacijo trajno zaklenejo oziroma uničijo, uporabnik pa bi si jo moral

nato znova naložiti in aktivirati na novem mobilnem telefonu. Opozarjajo, da mora vsak

uporabnik mobilnega telefona poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe. V prvi vrsti to

pomeni, da gesel, vpisanih v mobilnem telefonu v aplikaciji spletnega bančništva, ne

dovoli shraniti. Tudi pri NKBM je v primeru izgube ali kraje mobilnega telefona varnost

mobilne banke še vedno zagotovljena, saj je treba uporabnika overiti, tako preko enostavne

identifikacije z uporabniškim imenom, kakor kompleksnejše, z generiranim geslom, ki jih

generira identifikacijska kartica SecureID.


5.2 RAZLIKA MED MOBILNIM IN ELEKTRONSKIM

POSLOVANJEM

Razlike bodo v prihodnje čedalje manjše. Ocenjujejo, da se bo z razvojem mobilnega

bančništva in večje dostopnosti do internetnih storitev meja dolgoročno izgubila. Seveda

pa je treba ločevati potrebe strank: Ocenjujejo, da bo poslovna uporaba verjetno sledila

rešitvam na področju spletnega bančništva, medtem ko bo osebna uporaba stremela in se

bolj in bolj razvijala v smeri mobilnega bančništva. Mobilno bančništvo je zagotovo bolj

priročno, ima več potenciala za prihodnost, ker postaja mobilni telefon počasi, a zagotovo

naprava številka ena, osebni ali prenosni računalnik pa naprava številka dva. Osebne

finance in nadzor nad njimi so vse bolj pomembne, mobilnik pa v tem kontekstu prednjači,

saj zagotavlja več nadzora kot ga lahko zagotovita prenosni ali pa osebni računalnik –

telefon je vedno pri roki. Poleg nadzora in možnosti uporabe bančnih storitev, ki smo jih že

našteli, gre razvoj tudi v smeri, ki kaže, da bo mobilni telefon v prihodnosti zasedel mesto,

ki ga trenutno zasedajo bančne kartice.


6 RAZISKAVA MED ELEKTRONSKIM IN MOBILNIM

BANČNIŠTVOM

Namen ankete je bil ugotoviti, koliko slovenskih uporabnikov poleg klasičnih storitev

uporablja tudi elektronsko in mobilno bančništvo. Anketni vprašalnik je bil razdeljen

prijateljem in svojcem, zajetih je bilo 50 oseb.

Struktura anketirancev po spolu

V raziskavi je sodelovalo 50 oseb, od tega je bilo anketiranih 17 moških, kar predstavlja 34

%, in 33 žensk, kar predstavlja 66 %.

Tabela 3: Spol

Spol Moški Ženske Skupaj

Število 17 33 50

% 34 66 100

Slika 9: Struktura anketirancev po spolu


Struktura anketirancev po starosti

Anketiranci so bili razdeljeni po starosti, in sicer v skupine kot prikazuje Tabela 4. Največ

anketirancev je bilo starih 26–40 let, in sicer 66 %. Sledita starostni skupini 18–25 let, kar

predstavlja 20 %, in 41–50 let (10 %). Najmanj vprašanih je bilo starih nad 50 let (4 %).

Tabela 4: Starost


Starost Št. % Št. % Št. %

18–25 let 2 12 8 24 10 20

26–40 let 12 70 21 64 33 66

41–50 let 3 18 2 6 5 10

Nad 50 let 0 0 2 6 2 4

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Slika 10: Struktura anketirancev po starosti


Stopnja izobrazbe anketirancev

Tretje vprašanje se je nanašalo na stopnjo izobrazbe anketirancev. Rezultati kažejo, da ima

26 % anketirancev končano poklicno oz. srednjo šolo in 74 % anketirancev višjo, visoko

ali univerzitetno izobrazbo.

Tabela 5: Stopnja izobrazbe

Spol moški ženske skupaj

Stopnja izobrazbe št. % št. % št. %

Osnovna šola 0 0 0 0,00 0 0

Poklicna in srednja šola 5 29 8 24 13 26

Višja šola ali več 12 79 25 76 37 74

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Ali poznate elektronsko bančništvo?

64 % anketirancev pozna elektronsko bančništvo zelo dobro, 32 % ga pozna dobro in 4 %

so samo slišali zanj.

Tabela 6: Poznavanje elektronskega bančništva


Št. % Št. % Št. %

Do podrobnosti 0 0 0 0 0 0

Zelo dobro 12 71 20 61 32 64

Dobro 5 29 11 33 16 32

Slišal sem zanj 0 0 2 6 2 4

Ne poznam 0 0 0 0 0 0

Skupaj 17 100 33 100 50 100


Slika 11: Poznavanje elektronskega bančništva

Ali uporabljate elektronsko bančništvo in kako pogosto?

Večina (46 %) anketirancev uporablja elektronsko bančništvo vedno, 26 % jih uporablja

pogosto, 14 % redko in 14 % nikoli.

Tabela 7: Pogostost uporabe elektronskega bančništva


Št. % Št. % Št. %

Vedno 8 47 15 46 23 46

Pogosto 4 23 9 27 13 26

Redko 2 12 5 15 7 14

Nikoli 3 18 4 12 7 14

Skupaj 17 100 33 100 50 100


Slika 12: Pogostost uporabe elektronskega bančništva

Ali v prihodnosti nameravate uporabljati elektronsko bančništvo?

V prihodnosti želi večina (85 %) anketirancev uporabljati elektronsko bančništvo, saj se

jim zdi zelo praktično. Ostalih 15 % anketirancev tega ne namerava.


Ali se vam zdi elektronsko bančništvo varno?

Elektronsko bančništvo se zdi varno 60 % anketirancev. Zelo varno se zdi samo 10 %, ne

preveč varno pa 30 %. Nobenemu se ne zdi elektronsko bančništvo nevarno.

Tabela 8: Varnost elektronskega bančništva


Št. % Št. % Št. %

Zelo varno 2 12 3 9 5 10

Varno 10 59 20 61 30 60

Ne preveč varno 5 29 10 30 15 30

Nevarno 0 0 0 0 0 0

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Slika 13: Varnost elektronskega bančništva


Ali ste slišali za kakšno zlorabo?

Nihče od anketirancev še ni doživel zlorabe pri elektronskem bančništvu. 2 % sta

odgovorila, da se je ta zgodila prijatelju, znancu ali sorodniku. 14 % anketirancev je slišalo

za zlorabo, 84 % pa ni nikoli slišalo za kakršnokoli zlorabo.

Tabela 9: Zloraba elektronskega bančništva


Št. % Št. % Št. %

Zgodila se je meni 0 0 0 0,00 0 0

Zgodila se je prijatelju,

znancu, sorodniku 0 0 1 3 1 2

Slišal sem zanjo 5 29 2 6 7 14

Nisem slišal 12 71 30 91 42 84

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Slika 14: Zloraba elektronskega bančništva


Zakaj ste se odločili za elektronsko bančništvo?

Večina (42 %) anketirancev se je odločila za elektronsko bančništvo zaradi nižjih stroškov

poslovanja. 28 % anketirancev si s tem prihrani čas, 8 % je všeč, da lahko transakcijo

opravijo tudi iz tujine, 8 %, da imajo pregled nad svojim bančnim poslovanjem, in 14 %

drugo.

Tabela 10: Vzroki za uporabo elektronskega bančništva


Št. % Št. % Št. %

Prihranim čas 7 41 7 21 14 28

Nižji stroški poslovanja 6 35 15 46 21 42

Je varnejše 0 0 0 0 0 0

Lahko opravim transakcije

tudi iz tujine 2 12 2 6 4 8

Imam pregled nad svojim

bančnim poslovanjem 0 0 4 12 4 8

Varovanje okolja (manjša

poraba papirja) 0 0 0 0 0 0

Drugo 2 12 5 15 7 14

Skupaj 17 100 33 100 50 100


Slika 15: Vzroki za uporabo elektronskega bančništva

Koliko transakcij povprečno mesečno izvedete preko spletne banke?

30 % anketirancev opravi od 6 do 10 transakcij na mesec, 32 % anketirancev od 0 do 5, 24

% anketirancev več kot 10 in 14 % anketirancev ne opravi nobene transakcije na mesec.

Tabela 11: Mesečno število izvedenih transakcij preko spleta


Št. % Št. % Št. %

Od 0 do 5 6 35 10 30 16 32

Od 6 do 10 6 35 9 27 15 30

Več kot 10 2 12 10 30 12 24

Nobene 3 18 4 13 7 14

Skupaj 17 100 33 100 50 100


Slika 16: Mesečno število izvedenih transakcij preko spleta

Ali ste zadovoljni s povratno informacijo banke?

S povratno informacijo banke je večina (82 %) anketirancev zadovoljnih, 14 %

anketirancev je ni nikoli dobilo, vendar so to tisti, ki elektronskega bančništva ne

uporabljajo, ter 4 % anketirancev je takih, ki so zelo zadovoljni.

Tabela 12: Zadovoljnost s povratno informacijo banke


Št. % Št. % Št. %

Zelo zadovoljen 1 6 1 3 2 4

Zadovoljen 13 76 28 85 41 82

Nisem zadovoljen 0 0 0 0 0 0

Nikoli je nisem dobil 3 18 4 12 7 14

Skupaj 17 100 33 100 50 100


Slika 17: Zadovoljnost s povratno informacijo banke

Ali nameravate preiti iz elektronskega bančništva v mobilno?

Večine (70 %) mobilno bančništvo ne zanima. Pravijo, da se jim to ne zdi preveč varno,

kar potrebujejo, opravijo na banki, in ker ta vrsta bančništva zahteva pametne telefone, to

prinaša dodatni strošek. 20 % anketirancev namerava uporabljati mobilno bančništvo

enkrat v prihodnosti oziroma ko bo to možno v njihovi banki, samo 10 % anketirancev že

uporablja mobilno bančništvo.


Tabela 13: Prehod iz elektronskega v mobilno bančništvo


Št. % Št. % Št. %

Sem že 3 17 2 6 5 10

Nameravam 7 41 3 9 10 20

Mobilno bančništvo

me ne zanima 7 41 28 85 35 70

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Slika 18: Prehod iz elektronskega v mobilno bančništvo

Katere so največje prepreke v mobilnem bančništvu?

Po mnenju anketirancev je največja prepreka v mobilnem bančništvu varnost (58 %), 34 %

anketirancev pravi, da mobilno bančništvo še ni dostopno pri nas, in 8 % jih meni, da je

mobilno bančništvo pri nas še nerazvito.


Tabela 14: Slabosti mobilnega bančništva


Št. % Št. % Št. %

Varnost 9 53 20 60 29 58

Nedostopnost 7 41 10 30 17 34

Nerazvitost 1 6 3 10 4 8

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Slika 19: Slabosti mobilnega bančništva


Menite, da bo v prihodnjih 10. letih mobilno bančništvo prevladovalo na naših trgih?

60 % anketirancev meni, da bo mobilno bančništvo v 10. letih zagotovo prevladovalo na

naših trgih, 36 % meni, da bo verjetno prevladovalo, 4 % pa so mnenja, da ne bo

prevladovalo.

Tabela 15: Razvijanje mobilnega bančništva v prihodnjih 10. letih


Št. % Št. % Št. %

Zagotovo bo 14 82 16 48 30 60

Verjetno bo 3 18 15 46 18 36

Mislim, da ne bo 0 0 2 6 2 4

Zagotovo ne bo 0 0 0 0 0 0

Skupaj 17 100 33 100 50 100

Slika 20: Razvijanje mobilnega bančništva v prihodnjih 10. letih


Ugotovitve in preverjanje hipotez

S pomočjo opravljene raziskave in analize prejetih podatkov iz anketnega vprašalnika sem

skušala odgovoriti na zastavljene hipoteze, jih potrditi ali ovreči.

Hipoteza 1: Elektronsko bančništvo je bolj uporabno kot mobilno.

Hipotezo 1 lahko potrdim.

Utemeljitev

Z raziskavo sem ugotovila, da je elektronsko bančništvo bolj uporabno kot mobilno, ker

anketiranci ne zaupajo v mobilno bančništvo in se raje odločajo za elektronsko bančništvo.

Hipoteza 2: Elektronsko bančništvo je bolj varno kot mobilno.


Utemeljitev

Večina anketirancev je odgovorila, da mobilnemu bančništvu ne zaupa.

Hipoteza 3: Mobilno bančništvo pri nas ni razvito.


Utemeljitev

Anketiranci so v večini odgovorili, da je mobilno bančništvo pri nas nerazvito, vendar

menijo, da se bo verjetno v 10. letih ta vrsta bančništva razvila.


7 ZAKLJUČEK

Ko govorimo o elektronskem bančništvu, imamo v mislih, da je to poslovanje preko

računalnika, v katerem imamo dostop do naših najbolj osebnih in zaupnih podatkov, do

naših financ. Vendar pa elektronsko bančništvo ni samo bančništvo preko računalnika, sem

uvrščamo tudi poslovanje preko plačilnih kartic bankomatov ter mobilno in telefonsko

bančništvo, kar je razloženo v jedru diplomske naloge.

Z raziskavo sem ugotovila, da nam že vse slovenske banke ponujajo elektronsko

bančništvo, saj je to za marsikoga nepogrešljiv način poslovanja. Če banke hočejo biti

konkurenčne druga drugi, morajo nuditi najkvalitetnejše storitve elektronskega bančništva.

Mobilno bančništvo pa trenutno pri nekaterih bankah še vedno ne dosega nivoja

enakovrednega.

Mobilna vrsta poslovanja je koristna tako za komitente kot za samo banko. Stroški

poslovanja so nižji kot pri poslovanju na bančnem okencu. Izognemo se vrstam na

bančnem okencu in tudi storitev lahko opravimo hitreje in kadarkoli, ker nismo vezani na

čas poslovanja poslovalnic.

Menim, da se mora vsak posameznik sam odločiti, ali mu ustreza ta način poslovanja.

Veliko ljudi je nezaupljivih pri tovrstnem poslovanju, spet drugi si ne predstavljajo več

poslovanja na bančnem okencu. Kljub vsem varnostnim zagotovilom, je še vedno potreben

čas, da bodo ljudje postali zaupljivi do elektronskih medijev in jim zaupali svoja denarna

sredstva. Pri mobilnem bančništvu je še toliko več nezaupljivosti, zato menim, da bo

trajalo še dolgo, da se mobilno bančništvo razvije pri nas do svojega potenciala.

Če torej poskrbimo za lastno računalniško varnost, če se držimo navodil poslovanja, ki

smo jih dobili od banke, in če vse skupaj opravljamo zbrano, potem so skrbi odveč.


8 VIRI IN LITERATURA

1. BAJEC, Svarun. 2011. Čas je denar - uporaba mobilnikov za bančne storitve

[online]. [Citirano 3.sept.2013; 13:08].

Dostopno na spletnem naslovu:

http://vzpon.vzajemci.com/novice/osebne_finance/1951/cas_je_denar_-

_uporaba_mobilnikov_za_bancne_storitve_je_v_vzponu

2. Elektornsko bančništvo [online]. [Citirano 15. september. 2013; 19:35]. Dostopno

na spletnem naslovu: https://sites.google.com/site/ebancnistvo2011mc/b-kaj-je-e-

bancnistvo

3. HRIBAR, Uroš, in KOKALJ, Rok. 2000. Mobilno poslovanje - razvijanje

prototipnih rešitev. Kranj : Moderna Organizacija. ISBN 961-232-108-6.

4. Izimobil - Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 17:55].

Dostopno na spletnem naslovu: http://www.izimobil.si/Storitve/polnitev-

racuna/moneta-sms

5. MIŠ SVOLJŠAK, Irena. 1997. Osnove trženja finančnih storitev. Maribor :

Združenje bank Slovenije.

6. Mobitel – Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 17:48].

Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mobitel.si/Storitve/moneta.aspx

7. Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 17:33].

Dostopno na spletnem naslovu: http://www.moneta.si/predstavitev/

8. NKBM [online]. [Citirano 20.sept.2013; 13:13]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.nkbm.si/bankanet

9. NLB [online]. [Citirano 22.sept.2013; 14:17]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.nlb.si/elektronsko-bancnistvo

10. PEČENKO, Nikolaj. 2006. Zgodovina osebnih računalnikov [online].

[Citirano 10.avg.2013; 16:53]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.monitor.si/clanek/zgodovina-osebnih-

racunalnikov/122478/?xURL=301



https://sites.google.com/site/ebancnistvo2011mc/b-kaj-je-e-bancnistvo

https://sites.google.com/site/ebancnistvo2011mc/b-kaj-je-e-bancnistvo

http://www.izimobil.si/Storitve/polnitev-racuna/moneta-sms

http://www.izimobil.si/Storitve/polnitev-racuna/moneta-sms

http://www.mobitel.si/Storitve/moneta.aspx

http://www.moneta.si/predstavitev/

http://www.nkbm.si/bankanet

http://www.nlb.si/elektronsko-bancnistvo

http://www.monitor.si/clanek/zgodovina-osebnih-racunalnikov/122478/?xURL=301

http://www.monitor.si/clanek/zgodovina-osebnih-racunalnikov/122478/?xURL=301


11. ROSINA, Dunja. 2006. Zgodovina računalništva [online]. [Citirano 10.avg.2013;

16:40]. Dostopno na spletnem naslovu: https://slo-tech.com/clanki/06004/

12. Simobil - Moneta [online]. [Citirano 24.sept.2013; 18:05].

Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.simobil.si/sl/services.cp2?cid=AD453184-2EE4-75D8-72BC-

6B0A166AA7CD&linkid=service

13. Skb [online]. [Citirano 5.sept.2013; 17:13]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.skb.si/osebne-finance/sodobne-bancne-poti/m-skb-net-mobilno-

bancnistvo

14. TOPLIŠEK, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana : Atlantis. ISBN 961-

6056-52-2.

15. Uncredit [online]. [Citirano 22.sept.2013; 14:30]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.unicreditbank.si/sl/Prebivalstvo/Elektronsko_bancnistvo

16. VOZELJ, Aleksander. 1999. Napake v internetni strategiji bank. Gospodarski

vestnik, št. 48, str. 40.

17. Zgodovina računalništva [online]. [Citirano 13.sept.2013; 20:17]. Dostopno na

spletnem naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva

https://slo-tech.com/clanki/06004/



http://www.skb.si/osebne-finance/sodobne-bancne-poti/m-skb-net-mobilno-bancnistvo

http://www.skb.si/osebne-finance/sodobne-bancne-poti/m-skb-net-mobilno-bancnistvo

http://www.unicreditbank.si/sl/Prebivalstvo/Elektronsko_bancnistvo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_ra%C4%8Dunalni%C5%A1tva

elektronske in mobilne banČne storitve · in elektronsko bančništvo, ali se jim zdi tovrstno...

Documents