oktober 1998 oktober 1998

F O T O K L U B F O T O K L U B

napisal: M. Intihar E-mail:mato.image@siol.net

fotografija: M. Intihar, J. Kotnik, R. Lavrih

Kaj je foto-kakovost v digitalnifotografiji, sem se prvifi seznanil napredstavitvi barvnih kapljifinihtiskalnikov. Poskenirano fotografijoso natisnili s kapljifinim tiskalnikomin kljub nemogofii kakovostiiztiskane slike so le-to razgla≤ali zafoto-primerljivo kakovost. Povpra≤anju, kaj pomeni foto-realistifina kakovost, sem dobilodgovor, da je to iztis, ki je primerljivs klasifino fotografijo. Nisemspra≤eval naprej in prosil, najpokaµejo to nemogofio izvirnofotografijo.

Takih in podobnih zgodbic okakovosti digitalne tehnike sem dosedaj sli≤al ali prebral veliko. Vendarna µalost podjetja zdaj≤nje digitalnekamere in vso spremljajofio tehnikonajprej dajejo v test rafiunalnifiarjemin ti v svojih revijah ofiitno brezznanja o tehniki fotografije inpredvsem o barvah na velikoopevajo nove igrafie. Prav pojezilome je pisanje o novi digitalni kameriKodak DCS 260, ki sem jo preizkusiltudi sam, fie≤ da zmore narediti zelolepe slike celo do velikosti 20 x 25centimetrov. Kaj takega ne vpogledu velikosti ne kakovostiposnetka ne zmore niti najnovej≤aCanon-Kodak-ova digitalna kameraDCS 2000. Seveda, gledano z ofimihobi fotografa, ki si tako velikefotografije naredi v laboratoriju poklasifinem postopku.

Podoben zapis je bil tudi gledeskenerja UMAX Powerlook III. Ponjem zmore ta namizni skenerposkenirati 35mm diapozitiv dovelikosti A4 tako kakovostno, da gabrez teµav objavite v barvni reviji.©koda, ker ni bil zraven ≤e napisHI-END ali bobenska kakovostskeniranja. Avtorju zapisapriporofiam, da uredniku revijepredlaga skenirati 35mm diapozitivza njihovo naslovnico. Vsi, ki steprebrali filanek o skenerjih, µe veste,o fiem pi≤em.

Prav zaradi takih in podobnih

IgraËe ali

Levi dve fotografiji sta posneti s klasiËno kamero in nalaπË na cenejπi in manj kakovostni ORWO film.Desni fotografiji sta posneti z digitalno kamero Kodak DCS 620 in dodatno popravljeni v raËunalniπkem programu za obdelavo fotografij.

O digitalnih kamerah sem v tej reviji æe pisal. Omejil sem se zgolj na opis digitalne tehnike in naredil kratko primerjavo medklasiËno analogno in digitalno fotografijo. Zdaj se æe toliko govori in piπe o digitalni fotografiji, da je prav, da odgovorim na vaπavpraπanja in vas seznanim s temi igraËami. Z objavljenimi fotografijami lahko sami precenite, ali resniËno æe zmorejo v raËunalniπkihrevijah tako opevano foto-kakovost in ali bomo hobi fotografi kmalu zamenjali stare kamere z novimi digitalnimi.

,

KAMEREzapisov in preizkusov sem seodlofiil, da predstavim digitalnekamere z ofimi fotografa. Hobifotografi si boste tako laµjepredstavljali, kaj zmore digitalnatehnika ta hip in kje so zaenkratnjene meje.

Digitalne kamere

F O T O K L U B

Zakaj sem sploh zapisal zgornjevrstice? Predvsem kot opozorilofotografom, da ne nasedajo hvalamo foto-kakovosti raznih digitalnihaparatov - kamer, skenerjev,tiskalnikov in drugih. Fotograf sikakovost slike predstavlja povsemdrugafie kot rafiunalnifiar. Zato sepred nakupom dobro pozanimajteo kakovosti posamezne aparature.

DIGITALNE KAMEREV letu 1997 so po celem svetu

prodali µe prek dva mili jonadigitalnih kamer in to ne ciljniskupini, kakr≤na je bila do sedaj, pafipa predvsem podjetjem, ki svojeizdelke in storitve ponujajo pointernetu. Za njih ni pomembnakakovost posnetka, ampak hitrostprenosa v rafiunalnik. Odpadejodragi profesionalni fotografi, fiakanjena razvijanje filma in slik terskeniranje fotografij. S tem jefotografiranje postalo dostopnej≤e incena posnetih slik bistveno niµja.

Digitalno fotografijo ali njeneuporabnike bi lahko razvrstili v ≤tiriskupine.

1. Druµinska fotografija, zakatero mislim, da …digitalizacijaÓ ≤eni primerna, saj poleg digitalnekamere, ki so zaenkrat veliko draµje

od klasifinih, potrebujete ≤e rafiunal-nik in tiskalnik. Kakovost fotografijepa je slaba, razen z uporabo dragihsublimacijskih tiskalnikov. Tuditiskanje fotografij na tiskalniku jedraµje od klasifine izdelave. Vprodaji so µe digitalni fotografskitiskalniki za laboratorije. Tudi vSloveniji je µe eden. Prinesetekartico ali disketo, na katero steposneli fotografije, in naredijo vamzelo kakovostne fotografije dovelikosti 10 x 15 centimetrov nafotografski papir. Laboratorijev stemi napravami bo vse vefi.Druµinska fotografija se bopreselila na digitalne kamere, kobo tak≤nih laboratorijev dovolj.

2. Poslovna fotografija(predstavitev podjetja, storitev inizdelkov na video-rafiunalni≤kihpredstavitvah ali internetu) Te zvrstifotografije do sedaj ni bilo. Pravenostavnost rokovanja z digitalno

kamero, rafiunalni≤ka podpora inenostavnost shranjevanja slik napomnilni≤ke kartice je pripeljalo dotega, da so se digitalne kamere takoraz≤irile.

3. Hobi fotografija. Digitalnekamere bodo najteµje na≤le pot dohobi fotografov. Zahteve pomoderni kameri z vsemi

avtomatskimi funkcijami, zmoµnostjo rofinih popravkov inpovefiav tudi do velikosti 30 x 40centimetrov klifiejo po digitalnikameri, kakr≤ne sploh ≤e ni na trgu,vsaj glede na zmoµnost povefiaveslike. Tudi ≤e ni dolofieno, ali sebodo v nadaljevanju razvoja obdrµaliobjektivi klasifinih kamer, kar je zelopomembno za hobi fotografa.

4. Profesionalna fotografija.øeprav so posnetki, posneti s

kakovostno digitalno kamero z vsajmilijonom tofik zadovoljivi zafiasopise, ostaja ≤e vedno problems hitrostjo snemanja. øas med enimin drugim posnetkom je za foto-porofievalca predolg. Izbolj≤ati botreba prenos podatkov od pritiskana sproµilec do zmoµnostiponovnega delovanja, da bodokamere hitrej≤e. ≠e omenjenakamera, ki sta jo izdelala Canon inKodak, µe omogofia hitrej≤esnemanje, vendar je cena kameretako zasoljena (prek dva milijonatolarjev), da si jo ne more privo≤fiitivsakdo. Eno od odlifinih lastnostidigitalne kamere v reporterskenamene smo µe predstavili v na≤ireviji. Takoj, ko smo narediliposnetek, ga namrefi lahko zuporabo GSM telefona in modemapo≤ljemo na katerikoli konec sveta.

Studijski fotografi imajo µemoµnost uporabljati digitalnenastavke za srednjeformatnekamere. Tudi pri studijski fotografijibo digitalna tehnologija kmaluzamenjala film. Fotograf na zaslonuvidi, kaj bo posnel. Odpade fiakanjena razvijanje filma in skeniranjeposnetkov. V uporabi so µe nastavkiz moµnostjo kakovostnih povefiavdo formata pribliµno 20 x 30centimetrov, kar zado≤fia za vefiinoposnetkov, narejenih v studiu.

Za modno in portretno

CANON POWER SHOT A5

AGFA ePHOTO 1280

KODAK DCS 260Zgornje tri fotografije smo posneli z digitalno kamero Canon A5. Kljub samo 810.000 toËkam so v tej velikosti in z moËnim popravkom zadovoljive kakovosti.Lep je tudi desni makro posnetek. Kamera je idealna za fotografiranje motivov za internet strani.Posnetke iz agfine kamere bi lahko poveËali na format 8 x 12 centimetrov, pa bi kakovost ostala ista. Desni posnetek je posnet z najveËjo goriπËnico 118 mm.Kodakove posnetke bi lahko poveËali na velikost 10 x 15 centimetrov pri πe isti kakovosti. Zaradi 1,5 milijona toËk je tudi ostrina zadovoljiva. Motiv, v kateremje veliko zelene barve, slika v gozdu, je za digitalne kamere problematiËen. Ta kamera ga æe zadovoljivo reπuje, vendar ima v modrem kanalu slika πe vednopremalo informacij za kakovostnejπo fotografijo. Z njo bi, na primer, æe lahko posneli artikle za barvni prodajni katalog, kjer ne zahtevamo visoke kakovosti.

i

oktober 1998

oktober 1998 oktober 1998

F O T O K L U B F O T O K L U B

fotografijo pa bo preteklo ≤e precejvode, da se bodo fotografi odlofiiliza digitalne nastavke.

S tem sem navedel nekajosnovnih podatkov, kje je digitalnatehnika ta hip. Zdaj pa s preskusompoglejmo, kaj omogofia digitalnatehnologija in ali je µe primerna zahobi fotografa.

KAMEREZa preskus sem si sposodil tri

kamere. Canon A5 je ena najboljkompaktnih in v≤efinih kamer. Zelopodobna je klasifini 35 mmkompaktni kameri. Premore CCDvezje z 810.000 tofikami, karzadostuje za poslovno uporabo.

Agfa ePhoto 1280 je µe malostarej≤a kamera. Vedeti morate, da setehnologija pri digitalnih kamerahspreminja iz meseca v mesec. Kamerapremore 3-kratni zoom objektiv inkot ena redkih v skupini kamer vcenovnem razredu do 250.000tolarjev 10-bitno barvno globino. Popreskusu sodefi mislim, da ima samo800.000 tofik, vefijo resolucijo naprejpa interpolira. Toda vi≤jo kakovost jizagotavlja bolj≤e razpoznavanje barv.

Kodak DCS 260 je ≤e vrofiakamera. Premore 1,5 milijona tofik.Oblika je spet po kodakovosamosvoja, ima pa kot canonovaveliko moµnosti vplivati na posnetekali µe posnete slike. Opazil sem, dapri vefiji gori≤fini razdalji (pribliµno100 mm) zafine uporabljatiinterpolacijo.

FOTOGRAFIRANJEVse tri kamere se ne morejo

primerjati s sodobnimi zrcalno-refleksnimi kamerami 35 mmformata, pa fieprav jih prav vse tripo ceni presegajo. Najcenej≤a, CanonA5, ima ≤e vedno ceno 150.000tolarjev. Torej bo hobi fotograf µezaradi tega redko segel po takikameri.

Zafietek fotografiranja je preprost.Potem, ko v kamero vstavimopomnilni≤ko kartico in vklopimokamero, lahko prifinemo. No, vsaj priA5 je tako, fie ne vklopimo LCDzaslona. Pri agfi moramo fiakati, dase osveµi LCD zaslon, pri kodaku patraja kar nekaj sekund, da se optikapostavi v zafietni poloµaj. øe vklopite≤e LCD zaslon, ≤e malo dlje. Vendarste zato s fiakanjem poplafiani zenostavnostjo fotografiranja, saj naLCD zaslonih vidite cel motiv -izredno dobrodo≤lo za vse tiste kinosijo ofiala, saj jim jih ni treba vefipritiskati s kamero na nos. Konaredite posnetek, se pokaµe nazaslonu in fie z njim niste zadovoljni,ga lahko enostavno zbri≤ete.

Je pa pot od shranjevanja posnetkana ponilni≤ko kartico in ponovnimposnetkom za hobi fotografa, vajenegahitrej≤ega nafiina, dolga. ©e huje je,fie nekaj deset sekund ne fotografirate.Kamere varfiujejo z energijo in se sameizklopijo; zopet ste primorani fiakatina pripravo za posnetek. Kar nisemmogel verjeti, kako poµre≤ne sodigitalne kamere. Pri klasifini kamerilahko uporabite motorno previjanjefilma, bliskavico, avtomatsko ostritevin ≤e objektiv z stabilizatorjem slike,pa boste ≤e vedno lahko posneli nekajfilmov. Pri digitalnih kamerah ni tako.Sprva sem se fiudil, da s kamero dobite≤e polnilec akumulatorske baterije inrazlifine prikljufike za skoraj vsesvetovne vtifinice. Toda po nekajposnetih fotografijah sem uvidel, zakajje tako. øeprav so bile baterije fiistonove, sem ob uporabi LCD zaslona inzoom objektiva µe po nekaj posnetkihopazil, da je kazalec stanja baterije µena polovici. øe ne bi nadaljevalfotografiranja brez zaslona, verjetno nebi uspel posneti vseh 16 posnetkov.

Po konfianem fotografiranju silahko posnetke ogledate na zaslonu,ali pa kamero prikljufiite na rafiunalnikin jih presnamete v rafiunalnik zuporabo izvirnih programov. Kamereslike stiskajo v JPEG format, tako dajih lahko brez teµav odprete v …PhotoShopuÓ in obdelate.

Kodakova kamera DCS 260 jezaenkrat ena redkih, ki premore 1,5miliona tofik. In veste, kako velikofotografijo lahko kakovostno stiskatev reviji ali na kakovostnemsublimacijskem tiskalniku? Nifi vefijokot 10 x 15 centimetrov. Tudi nanajnovej≤ih digitalnih tiskalnikih, kiosvetljujejo na fotografski papir, nemorete narediti vefije fotografije, neda bi izgubljala kakovost. Sevedagovorim o kakovosti, s katero smozadovoljni fotografi in uredniki revij.Na kapljifinih tiskalnikih jo lahko

kamere hitro povrne. V to skupinofotografov sodijo tudi zavarovalni agenti,policisti in nepremifiniska podjetja. Vsi tilahko na mestu dogodka samem posnamejopo≤kodovani avto, sledi vloma,nepremifinine, ki so za prodajo, itd. V nekajsekundah je lahko slika v njihovi bazipodatkov v rafiunalniku. Nato jih lahkopo≤iljajo na drug rafiunalnik prek modema,ali pa samo iztiskajo za arhiv.

Hobi fotografi bomo ≤e nekaj fiasagledali te kamere samo kot drage igrafie.©e nekaj fiasa ne bodo mogle zamenjatikakovosti fotografije iz filma.

Profesionalni fotografi pa so µe naposlovni prelomnici. Narofiniki ne zahtevajovefi tolik≤ne kakovosti posnetka kot hitroststoritve od narofiila do konfinega izdelka.Vsi studijski fotografi, ki imajo veliko delas fotografiranjem artiklov za razlifinevisokonakladne kataloge, µe vedo, kako seje treba hitro seznaniti z digitalno teh-nologijo.

Kaj nam digitalna fotografija prina≤a inkaj µe zmore, si oglejte na fotografijah. Vsefotografije sem obdelal v programu zaobdelavo fotografij, tako da so v najvefijimoµni meri popravljene. Izku≤nje vseh, kismo sodelovali pri preskusu digitalnihkamer, so razlifine. Jani in Rado sta hobifotografa in jima te kamere ne predstavljatanifi drugega kot igrafie. Dobro vesta, kajpomeni dobro posnet diapozitiv. Menedigitalizacija slik profesionalno spremlja µeprek deset let. Navdu≤en sem nadsodobnimi digitalnimi kamerami, vendartudi sam pravim, da je dober diapozitiv je≤e vedno pojem kakovosti v fotografiji.Seveda, gledano s strani profesionalnegaporabnika kakovostnih slik za izdelavo revij,katalogov in predvsem povefiav posnetka.

Po preizkusu pa tudi sam razmi≤ljam onakupu digitalne kamere, saj mi bomarsikateri posnetek za revije prihranil fiasvoµnje do laboratorija in fiakanje nafotografije.

iztiskate tudi v velikosti formata A4, fieniste izbirfini, kar se tifie ostrine, barvin kontrasta fotografije.

ZA KONECZa druµinsko fotografijo so kamere

predrage. øe pa µe imate rafiunalnik in

ceneni barvni kapljifini tiskalnik, pale pofiakajte na fias, ko bodo kamerez vsaj milionom tofik censkodosegljive. Splafialo se bo zamenjatiklasifino kamero.

Vsi fotografi, ki fotografirajo za

video rafiunalni≤ke predstavitve,predstavitve izdelkov in storitev naintrenetu itd., µe sami vedo, da je toedini moµni nafiin, da hitro pridejodo fotografije za predstavitev. Tudiglede stro≤kov se jim nakup drage

V prejπnji reviji smo si lahko ogledali Ëudovit panoramski posnetek. Opisal sem tudi, kako gre z digitalno kamero vse skupaj laæje. Da sem ta posnetek posnel in pripravil z uporabo programa za zdruæitevslik za objavo v reviji, sem porabil 14 posnetkov in pet minut dela z raËunalnikom. Program je samo pri desnem delu slike, kjer je gozd, potreboval mojo pomoË. »e bi uporabil stativ, bi bila panorama πeveliko boljπa. Vendar je bil moj namen samo prikazati, kako digitalna fotografija olajπuje delo. Program omogoËa tudi izenaËevanje svetlobnih kontrastov, vendar te moænosti nisem uporabil.

Fotografije sem posnel z kodakovo kamero DCS 260. Zgornja fotografije je v velikosti 9 X 13 cm, v kateri seπe lahko prikaæe najveËjo moæno kakovost posnetka. Fotografija je posneta v prostoru pri dnevni svetlobi,brez uporabe dodatnih luËi. Vsi barvni toni so lepo zapisani, edino ostrina je malo slabπa. S to kamero bi vtej velikosti fotografije lahko naredil tudi kakπen bolj zahteven posnetek, za revije.Srednji posnetek, pa je poveËava na velikost 15 X 20 cm. Vidna je æe interpolacija in s tem povezana slabπakakovost posnetka. V tej velikosti, bi πe dobili zadovoljivo sliko iztiskano s kapljiËnim tiskalnikom.Spodnja fotografija pa je poveËava na velikost 20 X 25 cm. Tudi na kapljiËnem tiskalniku, je æe vidnainterpolacija in s tem slaba kakovost izstisa.Mislim da so digitalne kamere æe zadovoljive za posneti kakπen motiv za revijo, seveda, Ëe ne pretiravamoz poveËavo slike. Med preizkusom kamer, se je urednik revije za elektronike æe navduπil nad digitalno kamero.Saj veËina posnetkov za njihovo revijo ne zahteva poveËav, niti visoke kakovosti.

1. Digitalne kamere porabijo veliko energije. Povedano malo v πali, a ne daleË od resnice, dobesedno sliπite, kako se ob vklopu LCD zaslona inpremikanju zooma energija iz baterij pretaka v kamero. Rezervne baterije imejte obvezno s seboj. 2. Na LCD zaslonu si lahko vedno pogledate, kajste posneli, in po æelji zbriπete posnetke, ki niso dobri. 3. Vsi dodatni programi so na CD disku. Poleg programov za prenos fotografij v raËunalnikdaje vsak proizvajalec πe kakπen program za obdelavo fotografij in arhiviranje. 4. Takπna je videti DCS 260 z zadnje strani. Kamera ima tudi mikrofonin zvoËnik, tako da si po posnetku lahko zvoËno zabeleæite opombe.

Canon A5 je zelo podobna kameram iz serije IXUS. Je zelo kompaktna, lahko jo spravite v æep in nosite vedno s seboj. Pri Agfi ePhoto lahkospreminjamo naklon LCD zaslona. Pri DCS 260 pa je videti takole, Ëe fotografiramo, ne da bi gledali skozi iskalo ampak na LCD zaslon.

Digitalizacija slik ni domena samofotografov ampak vseh, ki uporabljajoza konËni izdelek film. Canon je æeizdelal prototip rentgenske kamere, kinamesto filma uporablja CCD vezjein s tem digitalno obliko slike. Takone bo veË potrebe po Ëakanju narazvito rentgensko sliko, saj bo le-tatakoj na raËunalniπkem ekranu aliiztiskana na tiskalniku. Sliko lahkozdravnik prek modema poπlje v do-datni pregled kateremukoli specialistupo svetu. Pravijo tudi, da je potrebnaveliko manjπa doza sevanja kot prifilmu.

Jani in Rado se seznanjata z digitalnimi kamerami. Posnel sem ju s Canonovo A5. Ozadje je zelo svetlo, zato sem moral odvzeti veliko sredinskihtonov, da sta obraza vidna. Prav zaradi tega so te tri fotografije veliko slabπe od drugih. Digitalne kamere zaradi majhnega πtevila toËk CCD vezjazapiπejo πe zelo malo informacij o sliki. Zato je zelo teæko te fotografije dobro barvno in kontrastno popraviti. »e bi moral narediti iste popravke zdiapozitiva, bi bili popravljeni posnetki mnogo boljπi. Vendar so digitalne kamere πele na zaËetku svoje poti. So nekje tam kot pred stotimi letifotografija v Ëasu slovenskega izumitelja Janeza Puharja, ko je izumil nanos na svetlobo obËutljive emulzije na steklo. »ez nekaj let, ko bo πla digitalnatehnika z velikimi koraki naprej, se bomo πele zavedali, da smo bili priËe razvoja nove fotografske tehnologije.

Zavarovalniπki agentje si lahko z digitalno kamero zelo hitro zabeleæijo posledice πkode. Na sliki malo udarjenega yuga se zelo lepo vidijo udarnine na ploËevini. NepremiËninske agencije si zdigitalno kamero hitro in enostavno vnesejo v raËunalniπko bazo tudi fotografije, pa πe natisnejo jih lahko na cenenih kapljiËnih tiskalnikih za prvi ogled morebitnih kupcev. Fotografiji sta posnetiz Agfino kamero in povsem ustrezata namenu.

1. 2. 3. 4.

oktober 1998