eb71 résultats bruts crise financière sl · generalni direktorat za informiranje direktorat c –...

Generalni direktorat za informiranje Direktorat C – Odnosi z državljani ODDELEK ZA SPREMLJANJE JAVNEGA MNENJA

24. marec 2009

Evropejci in gospodarska kriza

Standardni Eurobarometer (EB 71)

Prebivalstvo: EU 15+ Vključuje prebivalstvo: EU 27 (27.218 evropskih državljanov)

Obdobje anketiranja: od sredine januarja do sredine februarja 2009

Analitični povzetek Pred evropskimi volitvami je bilo pomembno izmeriti, kako Evropejci dojemajo ukrepe EU v zvezi z gospodarsko in finančno krizo. Anketa, opravljena z osebnimi intervjuji s 27.218 državljani EU, je pokazala skupno zaskrbljenost zaradi krize, zahtevo po bolj usklajenih ukrepih na ravni EU, pa tudi izrazito različne nacionalne razlage o vlogi evra. Pokazale pa so se tudi zelo jasne razlike na sociodemografski ravni: ženske se bolj zaskrbljene in kritične glede evra, podobno kot državljani, ki so opustili šolanje pri 15 letih ali prej. Opozoriti velja na nekatere pomembne točke:

⇒ Evropejci so zelo zaskrbljeni zaradi posledic krize. Ta zaskrbljenost, ki jo močno občutijo v vseh državah (med 80 % in 90 %) vpliva na vse ravni gospodarstva: svetovno, evropsko in nacionalno. To se enako nanaša na sedanjost kot na prihodnost. Zaskrbljenost ni tako prevladujoča na osebni ravni (58 % za danes, 56 % za jutri).

⇒ Evropejci podpirajo usklajene ukrepe za reševanje krize. Njihova diagnoza je jasna: 44 % Evropejcev meni, da so se države članice odzvale individualno, medtem ko jih je 39 % mnenja, da so delovale usklajeno. Po drugi strani pa 61 % meni, da bi bili Evropejci bolje zaščiteni, če bi države članice sprejele usklajen pristop. Evropski parlament poziva, da je nujno treba delovati usklajeno, in je to stališče že večkrat izrazil.

2/24

⇒ Na kateri ravni bi se najučinkoviteje spopadli s krizo? To vprašanje zaradi očitnih velikih razlik med državami članicami izstopa še bolj kot druga. To je lahko odvisno od tega, ali je posamezna država članica skupine G8, ali pa od resnosti gospodarske krize na njenem ozemlju. V povprečju je 25 % vprašanih izbralo skupino G8, 17 % Evropsko unijo, 15 % se je odločilo za ZDA, 14 % pa je navedlo nacionalno vlado.

⇒ Katere ukrepe bi bilo treba sprejeti na ravni EU? Evropski parlament je že večkrat izjavil, da se zavzema za različne ukrepe na ravni Unije. Evropejci so jim z odstotnimi točkami, ki segajo od 66 % od 71 %, izrazili široko podporo: usklajevanje gospodarskih in finančnih politik; nadzor EU, kadar koli se uporabijo javna sredstva za reševanje finančnih ustanov; spremljanje in nadzor aktivnosti v najpomembnejših mednarodnih finančnih skupinah; vloga Evropske unije na mednarodni ravni pri urejanju finančnih storitev.

⇒ Evro: zaščitnik? Vprašanje o vlogi evra pri blaženju negativnih učinkov krize je bilo postavljeno v vseh državah članicah Evropske unije. Povprečno je bil na evropski ravni odgovor negativen. V bistvu 44 % Evropejcev meni, da evro ni ublažil krize, v nasprotju s tem jih je 39 % mnenja, da je bil pri tem učinkovit, 17 % pa jih je izjavilo, da ne vedo. Dejansko so rezultati pokazali, da se mnenje o evru od države do države močno razlikuje. Iz podrobne razdelitve (glej 15. stran) je razvidno, da je na vprašanje pozitivno odgovorilo 17 držav, med katerimi je 13 držav že v evroobmočju, tri države morajo sprejeti evro, ena država pa tega ne želi storiti. Po drugi strani pa se osem držav članic, med katerimi sta dve ustanovni članici evroobmočja, bolj nagiba k negativnemu odgovoru, zadnja država pa obe možnosti šteje za enakovredni. Izkazalo se je tudi, da je bilo v državah, ki sta se leta 2007 nazadnje pridružili Evropski uniji, precej odgovorov „ne vem“, 51 % v Bolgariji in 41 % v Romuniji. Ugotavljamo, da se predstava o vlogi evra kot blažilca krize v 27 državah članicah nekoliko razlikuje, celo v 13 članicah evroobmočja. Ali torej članice v evroobmočju menijo, da bi jih njihove nekdanje valute zaščitile bolje kot evro?

⇒ Bi bila nekdanja nacionalna valuta boljši zaščitnik od evra? Splošne rezultate bi bilo treba analizirati na podlagi nacionalnih. V državah evroobmočja je na to vprašanje 45 % Evropejcev odgovorilo pozitivno, 45 % pa negativno. Obenem razdelitev (glej 17. stran ) o tem vprašanju jasno kaže, da državljani 12 od skupaj 16 držav, ki so v evroobmočju, menijo, da jih v tej krizi nekdanja nacionalna valuta ne bi zaščitila bolje kot evro. Med njimi sta tudi dve prej omenjeni ustanovni članici enotne valute. Državljani štirih od 16 držav, med katerimi sta dve ustanovni članici, pa nasprotno menijo, da bi jih nekdanja nacionalna valuta zaščitila bolje kot evro.

⇒ Ali pomeni evro boljšo zaščito kot veljavna nacionalna valuta?

3/24

Vprašanje je bilo zastavljeno v 11 državah, ki še niso sprejele enotne valute. V povprečju je na ravni EU 46 % negativnih odgovorov in 36 % pozitivnih. V treh državah, ki niso želele sprejeti evra, je očitna večina (od 54 % do 61 %) na vprašanje odgovorila negativno. Od osmih držav, ki bodo sprejele evro v skladu s pristopno pogodbo, so štiri na vprašanje odgovorile pozitivno (od 39 % do 61 %), štiri pa negativno (od 43 % od 58 %).

⇒ Sprejetje evra: pospešiti, upočasniti, ohraniti ali ustaviti proces? Vprašanje je bilo zastavljeno v osmih državah, ki bodo sprejele evro, odgovori pa so: 29 % vprašanih meni, da bi bilo treba proces pospešiti, 29 % je za upočasnitev, 19 % je mnenja, da bi moral potekati po načrtih, in 6 % pravi, da bi ga bilo treba ustaviti.

V nadaljevanju je podrobno obravnavan vprašalnik kot celota. Razdeljen je na tri dele:

I. Učinek krize: danes in v prihodnosti.

II. Najustreznejša raven in sredstva za spopadanje s krizo. III. Vloga evra v finančni krizi.

4/24

I. Učinek krize – danes in v prihodnosti a. Danes: QD1 V kolikšni meri ima ali nima po vašem mnenju trenutna gospodarska in finančna

kriza posledice za vsako od sledečih?

b. V prihodnosti: QD2 In če pomislite na prihodnost, ali menite, da bo trenutna gospodarska in finančna

kriza v naslednjih petih letih imela ali ne bo imela posledice za vsako od sledečih?

A. Posledice za svetovno gospodarstvo

a. Danes

⇒ Na ravni EU: 90 % vprašanih je izjavilo, da se jim zdijo posledice krize na svetovno gospodarstvo pomembne (zelo pomembne in dokaj pomembne):

Polovica vseh Evropejcev (50 %) meni, da ima trenutna finančna kriza zelo pomembne posledice za svetovno gospodarstvo:

5/24

40 % jih ocenjuje, da so njene posledice dokaj pomembne. Le 5 % Evropejcev meni, da ne bo posledic ali da pravzaprav ne bodo pomembne. Delež odgovorov „ne vem“ je relativno majhen (5 %).

⇒ Razlike med državami članicami:

Razlike med državami članicami o tem vprašanju so izredno majhne.

Delež tistih, ki menijo, da bo imela kriza pomembne posledice, je največji v Grčiji in

na Slovaškem (98 %), na Cipru in na Nizozemskem (97 %). Najnižji je na Portugalskem (80 %), v Latviji in Italiji (85 %).

b. V prihodnosti

⇒ Na ravni EU Velika večna vprašanih (81 %) ocenjuje, da bo trenutna gospodarska in finančna kriza imela pomembne posledice za svetovno gospodarstvo v naslednjih petih letih (35 % jih meni, da bodo zelo pomembne, 46 % pa, da bodo dokaj pomembne).


Znova je razvidno, da je pesimizem o prihodnjih posledicah najbolj razširjen v Grčiji in na Slovaškem (93 %), pa tudi v Luksemburgu (90 %).

Delež državljanov s takim mnenjem je najnižji na Danskem (53 %), v Bolgariji (70 %), na Finskem in v Latviji (74 %).

B. Posledice za evropsko gospodarstvo a. Danes

⇒ Na ravni EU: 90 % vprašanih meni, da ima finančna kriza pomembne posledice za evropsko gospodarstvo.

Da ima trenutna kriza „zelo pomembne posledice“ za evropsko gospodarstvo, je odgovorilo 48 % vprašanih, dodatnih 42 % pa je odgovorilo, da ima „dokaj pomembne posledice“.

Le 5 % jih je odgovorilo „ne vem“.


Razlike so znova majhne (13 odstotkov), raven zaskrbljenosti pa je visoka.

Najvišja je v Grčiji (99 %), Belgiji in na Slovaškem (96 %). Najnižja je na Portugalskem (81%), v Romuniji, na Poljskem, v Italiji in Bolgariji

(86 %).

6/24

b. V prihodnosti

⇒ Na ravni EU:

V povprečju 81 % vprašanih meni, da bo imela kriza v naslednjih petih letih pomembne posledice za evropsko gospodarstvo (33 % jih meni, da bo imela zelo pomembne posledice, 48 % pa ocenjuje, da bodo dokaj pomembne).

„Ne vem“ je odgovorilo 8 % vprašanih.


Tri najbolj pesimistične države članice o tem vprašanju so Grčija (92 % ocenjuje, da bodo posledice pomembne), Slovaška (91 %) in Madžarska (90 %).

Najnižji delež med vprašanimi ima Danska (50 %), sledita pa ji Bolgarija (71 %) in Finska (72 %).

C. Posledice za gospodarstvo države a. Danes

⇒ Na ravni EU:

Tudi tu 90 % vprašanih v EU meni, da finančna kriza že ima pomembne posledice za gospodarstvo njihove države (51 % jih označuje za „zelo pomembne“ in 39 % za „dokaj pomembne“).


Estonija, Grčija in Madžarska so države članice z najvišjim deležem državljanov, ki

posledice za državno gospodarstvo ocenjujejo kot pomembne (97 % v vseh treh državah).

Delež teh vprašanih je najnižji na Danskem (77 %), Poljskem (82 %), Portugalskem

in v Avstriji (83%). b. V prihodnosti

⇒ Na ravni EU: 81 % Evropejcev meni, da bodo posledice za gospodarstvo njihove države v naslednjih petih letih pomembne (36 % odgovorov za „zelo pomembne“ in 45 % za „dokaj pomembne“).


Delež odgovorov je najvišji v Grčiji (93 %), na Madžarskem (93 %) in Slovaškem (91 %).

Znova ima daleč najnižji delež Danska (45 %), sledita pa ji Finska (70 %) in Nemčija

(73 %).

7/24

D. Posledice na osebni ravni Rezultati kažejo, da so številni Evropejci sicer zaskrbljeni zaradi učinkov krize na njihov osebni položaj, vendar jih bolj skrbijo posledice na drugih ravneh. a. Danes

⇒ Na ravni EU:

Več kot polovica vprašanih (58 %) že osebno čuti posledice krize v svojem življenju, pri čemer:

20 % pravi, da ima zanje osebno zelo pomembne posledice,

38 % pravi, da so te posledice dokaj pomembne.

⇒ Razlike med državami članicami

Razlike med državami članicami so večje kot pri ocenjevanju posledic na različnih ravneh gospodarstva. Razlika lahko znaša celo 61 %.

Delež državljanov, ki pravijo, da so posledice pomembne zanje osebno, je največji v Grčiji in na Madžarskem (88 %) ter v Estoniji (82 %).

Najnižji je v treh skandinavskih državah: na Danskem (22 %), Švedskem (24 %) in

Finskem (27 %). b. V prihodnosti

⇒ Na ravni EU

56 % Evropejcev pričakuje, da bodo posledice gospodarske in finančne krize v naslednjih petih letih zanje osebno pomembne (pri čemer jih 18 % povprečno pravi, da bodo te „zelo pomembne“, 38 % pa, da bodo „dokaj pomembne“).

⇒ Razlike med državami članicami: Med državami članicami so pomembne razlike, in sicer v razponu 51 %.

Pesimizem v zvezi s posledicami krize na osebni ravni je največji v Grčiji (89 %), na Madžarskem (86 %) in v Litvi (77 %).

Najnižji je na Danskem (15 %), Finskem (27 %) in Nizozemskem (28 %).

8/24

II. Akterji, ki so se sposobni najbolj učinkovito spopasti s finančno krizo, in sredstva, ki naj bi jih za to uporabili

A. Akterji QD3 Kateri od teh akterjev se je po vašem mnenju sposoben najbolj učinkovito spopasti s

posledicami finančne in gospodarske krize?

⇒ Na ravni EU:

25 % vprašanih meni, da je za to vlogo najprimernejša skupina G8,

17 % jih je izbralo Evropsko unijo,

15 % Združene države,

14 % nacionalno vlado,

10 % pa Mednarodni denarni sklad.

10/24

⇒ Razlike med državami članicami: Predstava o tem, kdo se je najbolj sposoben učinkovito spoprijeti s krizo, se med državami članicami zelo razlikuje.

Skupina G8:

- velja za najbolj sposobno po mnenju največ vprašanih na Nizozemskem (36 %), v Nemčiji (35 %) in na Švedskem (34 %).

- velja za najmanj sposobno na Malti (10 %), v Romuniji (11 %) in na Irskem (12 %).

Evropska unija:

- je najsposobnejši akter pri spopadanju z gospodarsko in finančno krizo

po mnenju največjega deleža vprašanih v Grčiji (28 %), na Cipru (27 %) in na Poljskem (26 %).

- velja za najmanj sposobno v Združenem kraljestvu (6 %), na Švedskem (8 %) in na Danskem (9 %).

Združene države:

- veljajo za najučinkovitejšega akterja pri največjem deležu državljanov

na Švedskem (31 %), Danskem (29 %), v Franciji in v Belgiji (22 %). - so dobile najnižji delež odgovorov v Grčiji (6 %), Bolgariji in Litvi

(8 %).

Nacionalna vlada:

- je najsposobnejši akter po mnenju največjega deleža vprašanih v Romuniji (32 %), v Združenem kraljestvu (20 %) in na Irskem (20 %).

- je za to primerna po mnenju najmanjšega deleža državljanov na Češkem (6 %), Nizozemskem in v Bolgariji (7 %).

Mednarodni denarni sklad:

- je bil najpogostejša izbira na Finskem (22 %), Nizozemskem (17 %), v

Latviji in Grčiji (14 %). - je dobil najmanjši delež glasov v Bolgariji (5 %), na Švedskem (6 %),

Poljskem, Portugalskem in Irskem (7 %).

⇒ Sociodemografske razlike:

Mlajši anketiranci in tisti z višjo stopnjo izobrazbe bolj zaupajo skupini G8, kot je povprečje.

Za tiste, ki so doma (gospodinje/gospodinjci), je manj verjetno, da bodo Evropsko unijo videli kot najsposobnejšega akterja.

B. Odzvati se individualno ali kolektivno? a. Predstava:

11/24

QD4 Bi rekli, da so se do sedaj različne države članice Evropske unije za to, da bi se

spoprijele s finančno in gospodarsko krizo, odzvale individualno ali kolektivno?

Anketiranci so bili najprej vprašani o njihovi predstavi, kako so se različne države članice doslej odzvale na finančno in gospodarsko krizo.

⇒ Na ravni EU

44 % Evropejcev meni, da so se nagibale k temu, da so ravnale individualno.

39 % vprašanih meni, da so se države članice nagibale k temu, da so ravnale usklajeno z drugimi državami članicami.

Veliko (17 %) jih je na to vprašanje odgovorilo „ne vem“.


Mnenje, da so države članice ravnale individualno, je najbolj razširjeno na Danskem (71 %), Nizozemskem (66 %) in v Belgiji (58 %).

Mnenje, da je šlo za usklajeno delovanje, je najpogostejše na Finskem (55 %), Češkem (53 %) in v Latviji (50 %).

V nekaterih državah je večina vprašanih izbrala odgovor „ne vem“, zlasti v dveh

najnovejših državah članicah, Romuniji (43 %) in Bolgariji (41 %). b. Preferenca

12/24

QD5 Ali bi kot državljan rekli, da bi bili bolje zaščiteni (spričo trenutne finančne in gospodarske krize), če bi (NAŠA DRŽAVA) ukrepe sprejela in jih izvajala individualno, ali pa usklajeno z ostalimi državami članicami Evropske unije?

⇒ Na ravni EU

61 % Evropejcev pravi, da bi se počutili bolje zaščitene, če bi njihova država sprejela ukrepe in jih izvajala usklajeno z drugimi državami članicami EU.

26 % bi se jih počutilo bolje zaščitene, če bi njihova država sprejela ukrepe in jih

izvajala individualno.

13 % je na to vprašanje odgovorilo „ne vem“.

14/24


Usklajeni ukrepi z drugimi državami članicami EU so dobili največjo podporo v Estoniji (83 %), Grčiji (78 %) in na Madžarskem (76 %).

Za sprejetje individualnih ukrepov je bilo največ podpore v Združenem kraljestvu

(41 %), Romuniji (36 %), na Danskem in Avstriji (33 %). Vendar je treba poudariti, da je v teh državah delež vprašanih, ki so podprli usklajeno delovanje, še vedno večji kot za podporo individualnih ukrepov.

Število odgovorov „ne vem“ je v treh državah precej veliko: na Irskem (30 %),

Portugalskem (28 %) in v Romuniji (25 %). ⇒ Sociodemografske razlike:

Tisti, ki so šolanje zaključili po 20. letu starosti, in tisti na vodilnih delovnih mestih bi

se počutili bolje zaščitene, če bi bili ukrepi usklajeni.

Gospodinje/gospodinjci bi se počutili bolje zaščitene, če bi države ukrepale individualno.

C. Najučinkovitejši ukrepi, ki bi jih sprejela EU QD9 Trenutno se v evropskih institucijah razpravlja o nekaterih ukrepih, ki so

namenjeni boju proti trenutni finančni in gospodarski krizi. Mi lahko za vsakega od teh ukrepov poveste, ali menite, da bo učinkovit ali neučinkovit v boju proti krizi?

15/24

Rezultati so pokazali, da večina vprašanih podpira vse štiri ukrepe, o katerih se razpravlja v Evropskem parlamentu. a. Močnejšo usklajenost gospodarskih in finančnih politik med vsemi državami

članicami Evropske unije kot zelo ali dokaj učinkovito ocenjuje 71 % Evropejcev.


Da je to učinkovito, meni največ vprašanih v Grčiji (89 %), na Cipru (87 %) in v Belgiji (85 %).

Najmanjši delež vprašanih, ki to ocenjujejo kot učinkovito, pa je v Združenem

kraljestvu in v Latviji (57 %) ter na Portugalskem (58 %). b. Spremljanje in nadzor aktivnosti v najpomembnejših mednarodnih finančnih

skupinah s strani Evropske unije velja za učinkovit ukrep v boju proti gospodarskih in finančni krizi pri 67 % vprašanih v EU.


Večina vprašanih, ki ga ukrep ocenjujejo kot učinkovit, je v Grčiji in na Cipru (83 %)

ter na Slovaškem (82 %).

Najmanjši delež vprašanih, ki tako menijo, je v Združenem kraljestvu, v Estoniji (52 %) in Latviji (54 %).

c. Nadzor s strani Evropske unije, kadar koli se uporabijo javna sredstva za reševanje

finančne ustanove, prav tako ocenjuje za učinkovito 67 % vprašanih v EU.


Tak nadzor je učinkovit po mnenju največjega deleža državljanov Grčije (85 %), Slovaške (83 %) in Cipra (82 %).

Najmanjši delež pa zasledimo v Združenem kraljestvu, na Danskem (49 %) in v

Estoniji (52 %). d. Bolj pomembna vloga Evropske unije na mednarodni ravni pri urejanju finančnih

storitev je učinkovit ukrep po mnenju 66 % Evropejcev (17 % jih meni, da je „zelo učinkovit“, 49 % pa, da je „dokaj učinkovit“).


Ta ukrep najbolj podpirajo vprašani v Grčiji (86 %), na Cipru (85 %) in na Slovaškem

(81 %).

Najmanj ga podpirajo v Latviji (46 %), Združenem kraljestvu (51 %) in Estoniji (54 %).

16/24

III. Vloga evra pri finančni krizi

A. Zaščitna vloga evra v 27 državah članicah

⇒ Na ravni EU: QD8 Na splošno je evro ublažil negativne učinke trenutne finančne in gospodarske krize

44 % državljanov meni, da evro ni ublažil negativnih učinkov finančne in gospodarske krize (18 % se sploh ne strinja, 26 % pa se ne strinja preveč).

39 % vprašanih meni, da je evro ublažil negativne učinke (10 % se jih popolnoma

strinja, 29 % pa se dokaj strinja).

Relativno velik delež (17 %) jih na to vprašanje ni odgovoril.

18/24

⇒ Razlike med državami članicami: Tabela je pokazala naslednje rezultate:

Delež vprašanih, ki se strinjajo o pozitivni vlogi evra, je najvišji na Slovaškem (66 %), Finskem (61 %) in v Belgiji (54 %).

Mnenje, da evro ni pomagal pri preprečevanju negativnih posledic krize, je najmanj

razširjeno na Češkem (tako misli 56 %), v Nemčiji in Združenem kraljestvu (54 %).

V 17 državah je delež vprašanih, ki menijo, da je evro ublažil negativne učinke krize, večji kot delež tistih, ki menijo nasprotno (SK, FI, BE, SI, IT, EL, NL, LU, CY, MT, AT, HU, IE, PT, EE, PL, RO).

V devetih državah relativna večina misli, da evro ni ublaži učinkov krize (BG,

UK, LV, LT, CZ, DE, SE, DK, FR).

V Španiji je mnenje enakomerno porazdeljeno (41 % in 41 %).

V dveh državah, ki sta nazadnje postali članici (BG, RO) je zelo velik delež odgovorov „ne vem“: v Bolgariji 51 % in Romuniji 41 %.

19/24

B. Občutek zaščitenosti: članice evroobmočja

Državljani v članicah evroobmočja so bili vprašani, ali se strinjajo z naslednjo izjavo: QD6a Ali bi bila (NAŠA DRŽAVA) glede na trenutno finančno in gospodarsko krizo

bolje zaščitena, če bi obdržali (NEKDANJO NACIONALNO VALUTO)?

Odgovori na to vprašanje so na ravni EU enakomerno porazdeljeni, vendar so razvidne velike razlike med državami.

⇒ Na ravni EU

45 % vprašanih se strinja s to izjavo (22 % se jih popolnoma strinja, 23 % pa se dokaj strinja).

45 % vprašanih se ne strinja (24 % se sploh ne strinja, 21 % pa se ne strinja

preveč).

10 % vprašanih je izbralo odgovor „ne vem“.

20/24


S trditvijo, da bi bila njihova država v boljšem položaju z nekdanjo nacionalno valuto, so se najbolj strinjali na Portugalskem (62 %), v Italiji in Španiji (53 %).

Najmanj strinjanja je bilo na Slovaškem in Finskem (72 %), pa tudi v

Sloveniji (71 %), pri čemer sta Slovaška in Slovenija državi, ki sta nazadnje sprejeli evro.

V 12 državah od 16 večina ljudi misli, da so bili bolje zaščiteni z evrom

(SK, FI, SI, NL, LU, IE, MT, BE, AT, FR, DE, EL).

Mnenje, da bi jih nekdanja nacionalna valuta bolje zaščitila od evra, prevladuje samo v 4 državah (PT, IT, ES in CY).

⇒ Sociodemografske razlike

Mnenje, da bi bila njihova država bolje zaščitena z nekdanjo nacionalno

valuto, je pogostejše pri ženskah kot pri moških (49 % v primerjavi z 41 %). To velja tudi za vprašane, ki so šolanje zaključili pri 15. letih ali prej (59 % v primerjavi s 45 % v povprečju v EU) in tiste, ki so doma (56 %).

Občutek, da jih je evro zaščitil, je pogostejši med profesionalnimi kadri.

Medtem ko je povprečje v EU 45 %, je pri vodilnih kadrih 67 %, pri samozaposlenih 51 %, pri tistih, ki so šolanje zaključili pri 20. letih ali kasneje, 64 %, pri tistih, ki se še šolajo, pa 53 %.

C. Občutek zaščitenosti: države, ki niso članice evroobmočja Tri države so zavrnile evro. Osem jih ga bo moralo sprejeti. Zastavljeno jim je bilo naslednje vprašanje: QD6b (NAŠA DRŽAVA) bi bila v trenutni finančni in gospodarski krizi bolje zaščitena, če

bi sprejeli enotno evropsko valuto evro.

21/24

Če je povprečni odgovor med tistimi v evroobmočju pokazal, da se ne počutijo bolje zaščitene z evrom kot z nekdanjo nacionalno valuto, pa je mogoče opaziti velike razlike med državami članicami, ki so zavrnile evro, in tistimi, ki ga morajo sprejeti.

⇒ Zunaj evroobmočja

46 % se v povprečju ne strinja, da bi bili bolje zaščiteni z evrom (23 % se popolnoma ne strinja in 23 % se ne strinja preveč).

36 % vprašanih se strinja (11 % se jih popolnoma strinja, 25 % pa se dokaj strinja).

Znova je povprečni delež odgovorov „ne vem“ visok, in sicer 18 %.

⇒ Razlike med državami, ki morajo sprejeti evro: Anketiranci, ki so najbolj prepričani, da bi bili v finančni in gospodarski krizi bolje zaščiteni, če bi imeli evro, prihajajo iz Madžarske (61 %), Romunije (44 %) in Poljske (41 %). Te tri države bodo v prihodnosti morale sprejeti evro.

Poleg treh držav, ki so že zavrnile evro (glej naslednji odstavek), je občutek, da jih evro ne bi zaščitil bolj kot nacionalna valuta, visok v: Češki republiki (58 %), Litvi (55 %) in Latviji (50 %).

V treh državah, ki so že zavrnile sprejetje evra, se ne strinja 61 % na Danskem, 59 %

v Združenem kraljestvu in 54 % na Švedskem.

22/24

V državah, ki sta se pridružili leta 2007, je visok delež odgovorov „ne vem“: v Bolgariji 40 %, v Romuniji pa 37 %.


Več moških (40 %) kakor žensk (31 %) meni, da bi bila njihova država bolje zaščitena z evrom. Enak trend lahko opazimo pri ravni izobrazbe. Medtem ko je povprečje 36 %, je delež odgovorov, da daje evro boljšo zaščito, 43 %. To mnenje se veča z ravnijo izobrazbe; tudi študenti kažejo podporo nad povprečjem (43 % v primerjavi s 36 %).

Ravno obratno velja za anketirance, ki so šolanje zaključili pri 15. letih ali prej, pri čemer se jih 51 % ne strinja z izjavo, pri upokojencih pa je ta delež 50 %.

23/24

D. Države, ki morajo sprejeti evro: pospešiti sprejetje ali ne To vprašanje je bilo zastavljeno v Bolgariji, Češki republiki, Estoniji, na Madžarskem, v Litvi, Latviji, na Poljskem in v Romuniji; to so države, ki morajo v naslednjih letih sprejeti evro: QD7 Ali se zavedate, da bo (NAŠA DRŽAVA) v naslednjih letih sprejela enotno evropsko

valuto evro? Ali bi osebno želeli ...?

⇒ V državah, ki morajo sprejeti evro:

se 29 % vprašanih strinja s pospešitvijo procesa;

se 29 % strinja z upočasnitvijo procesa;

19 % vprašanih pravi, da bi moral proces potekati po načrtih, brez spremembe v hitrosti;

zgolj 7 % pravi, da bi ga bilo treba popolnoma ustaviti.

je 16 % odgovorilo „ne vem“.

24/24


Podpora pospešitvi procesa je največja na Madžarskem (47 %) in v Romuniji (35 %).

Želja, da bi proces upočasnili, je najizrazitejša v Litvi (50 %) in na

Poljskem (41 %). V Estoniji 42 % meni, da bi moral proces potekati po načrtih. Enako velja tudi

za 34 % v Bolgariji.


Da je treba pospešiti proces, misli več moških kot žensk (34 % v primerjavi s 24 %).

To mnenje se manjša s starostjo vprašanih, veča z njihovo stopnjo izobrazbe

in je najbolj razširjeno med samozaposlenimi (36 %) in vodilnim kadrom (35 %).

Tisti, ki so stari 55 let ali več, upokojenci in tisti, ki so končali šolanje pri 15.

letih ali manj, se najbolj zavzemajo za ustavitev procesa (vsi 10 %). Oddelek za spremljanje javnega mnenja Jacques Nancy Tel. 32.2.284 24 85 Nives Žun Tel. 32.2.284 43 99 Elise Defourny Tel. 32.2.284 11 23

eb71 résultats bruts crise financière sl · generalni direktorat za informiranje direktorat c –...

Documents