yerniAmeriki se je industrija začela razvijati že v 19. stoletju. Ker je bilo na voljo veliko črnegaogain železa, se je najprej razvila železarska industrija. Ta je pospešila tudi razvoj drugih Indu-

'Ojskih panog, zato so Združene države Amerike v začetku 20. stoletja postale prva gospodarska ve-o na svetu. Ker so tovarne in država namenjale veliko denarja za nove raziskave, so bili njihovieIki izdelani po najnovejši tehnologiji. Za to tehnologijo je značilno, da je za vsak izdelek potre-Il"ečjidelež raziskovalnega kot fizičnega dela. Zemljevid prikazuje večja središča tehnološko naj-

·tejšihobmočij Združenih držav Amerike.

» S krogi določi tri jedra, ki so tako po obsegu kot pomenu največja območja visoke tehnologije.

Zgornji zemljevid primerja] z zemljevidom, ki prikazuje gostoto prebivalstva v Severni Ameriki (učbenik, str. 47).Kakšno podobnost med razporeditvijo prebivalstva in razporeditvijo območij visoke tehnologije si ugorovill-a?

KAN ADA

J

s» ;/ \0. \ q0 ~()I

~ <J

c7 eF>~ O ~

"1

~5~~ J

>// ATLANTSKI

OCEAN

"~o

(~

\~I I

[IJ sadje in zelenjava CD koruza

molzna živina ~ soja ~ pšenica

perutnina CO tobak

prašiči ~ bombaž

Katerije najpomembnejši razlog, da so farme na severovzhodu Združenih držav Amerike usmerjene predvsemv tržno prirejo mleka?

)uzno od Velikih jezer je zelo obsežen koruzni pas, na katerem pridelajo največ koruze na svetu. Precejšen'~eljo izvozijo, manjšo količino porabijo v domači pekarski industriji, največji delež zlatega zrnja pa nameni-l za prehrano živine. Zato so tam nastale velike farme domačih živali. Katerih?

~_Opišinaravne razmere, ki v Velikem nižavju ugodno vplivajo na rast žit, predvsem pšenice!

10. VAJANa katero mogočno drevesno vrsto so ponosni prebivalci Združenih držav Amerike?

ali

11. VAJAČe si pravilno odgovori1/-a na prejšnje vprašanje, veš, da je to iglavec, ki raste predvsem v Kalifor-niji .• Prenesli so ga tudi v Evropo, zato se pozanimaj, ali ta drevesa morda rastejo v Sloveniji in kje!

Ker so gozdovi v Združenih državah Amerike veliko bolj dostopni (z izjemo Aljaske) kot tisti v Ka-nadi, se njihova površina zaradi pretirane sečnje hitro zmanjšuje. Zato so oblasti v Združenihdržavah številne najlepše gozdove najučinkoviteje zavarovale tako, da so jih odkupile od lastnikovin jih spremenile v ...

• K~? _

• Poimenuj in napiši vsaj dva: _

V obdobju, ko so v Severno Ameriko prihajali priseljenci, je bil sladkor še zelo redek in drag. Zatoso priseljenci svoje jedi sladkali s sokom neke drevesne vrste, ki ima v Kanadi prav poseben položaj.• Katera drevesna vrsta je to in zakaj je njen položaj v Kanadi poseben?

1. VAJA

Severna Amerika sodi med kmetijsko rrajrazvitejša območja na Zemlji. Ugodne naravne razmere invelika delavnost ljudi so Kanadi in Združenim državam Amerike omogočili, da so postale vodilneizvoznice, predvsem žit. Združene države Amerike imajo največ obdelovalnih njivskib površin naSvetu (1,8 milijona krn-) ter približno dvakrat več pašnikov in travnikov. Zemljevid prikazuje najpo-Illembnejše kmetijske pasove, specializirane za pridelavo kulture, za katero so naravne razmere vdOločenem okolju najugodnejše.• Z vajo ugotovi, kako podnebni pasovi vplivajo na razširjenost določene kulture. 1.3

_ekvat<>.':----

ATLANTSKI OCEAN -INDIJSKIOCEAN

~~~i... .__.m__.~~povratnik C:::J

CJCJCJ

ekvatorialni pas (tropski gozd)

tr~~s_k_O~Ia_~n_i.p~~_(sv~.lIi.g?~d:._~<l~a.~a)_.... _

tropski suhi pas (savana, stepa)

polsušni pas (stepa)

sušnipas(puščave)

sredozemski pas (makija)

gorski pas (višinsko rastlinstvo)

o'C;J oaze

3. VAJAPrečrtaj tiste pojme in geografska imena, za katere meniš, da ne sodijo v podriebno-rastlinske paso-ve Afrike: tundra, vlažni tropski gozd, savana, tajga, oaza, prerija, puščava, ledena gora, sahel, polar-ni vetrovi, stepa,• Na spodnje črte napiši kratko utemeljitev, zakaj si prečrtal!-a nekatere pojme in geografska imena.

1. _

2. _

3.---------- _

4. _

5. ~------------------------------~--

1. VAJA

Na razvoj kmetijstva v Afriki vplivajo naravnogeografske in družbenogeografske razmere. Med na-ravnimi razmerami sta na razvoj kmetijstva najbolj vplivali različna količina in neenakomerna raz-poreditev padavin med letom. Pomembno vlogo pri razvoju afriškega kmetijstva so imele tudi ev-ropske kolonialne velesile. V kolonijah so širile tiste kulture, ki so jih potrebovale za svoje prebival-stvo ali industrijo. S tem so zmanjševale površine, ki so bile namenjene kulturam za prehrano do-mačega prebivalstva .• Rastline, ki so po večini namenjene za izvoz, pobarvaj z rdečo barvo, tiste, ki so namenjene za prehrano

domačega prebivalstva, pa z zeleno'

KAVA

KAKAV

MANlOK

ARAŠIDI

BOMBAŽ

KORUZA

PROSO

ČAJ

KAVČUK

KOKOS

2. VAJA

Ker je Afrika velika celina z različno količino padavin, so različne tudi naravne razmere za razvoj kmetijstva.Spodaj so napisane kulture, ki jih v Afriki gojijo in pridelajo največ. Te rastline so: oljka, datlji, arašidi, bom-baž, kakav, tropski les, čaj, vinska trta, banane, ananas in baobab .• Na zemljevidu Afrike jih napiši v tistem delu celine, v katerem so po tvojem mnenju razmere za rast naju-

godnejše .• V pomoč naj ti bo tudi zemljevid v učbeniku, str. 36'

'.

:;::.'~:'·iHiKA.' . . -. ...' < ••••• :-: ".~':" -. .~.'. - .~:.: ":~~'

.~~~ ':.: :~ .,s.: ;, .;.' '~";~"-lo<-",,=,..,.,..'" . ""~"__"",.- - ",,,,- :..-<"::;.•..~,...,:,i: ~.;,.;.:.:~'>ilS ..,;, •• ~."";,"~;;,. .•~-.:;.:,..t;,.,;•.••••,'l..~t.,,.._''-'4 ,",.-: • -". • • ,.' ~,:' •••. 0..•.-.1>*

.obČutilapravo puščavsko podnebje, sta se Katja in Gregor ustavila skoraj v osrčju Sahare naAlžirije.Vroč in suh zrak jima je izsušil usta, še zlasti pa oči, tako da sta z veliko težavo primer-

ograme afriških mest.

jevidu v atlasu poišči spodaj navedene kraje in imenuj podnebni pas, v katerem leži posamezen kraj!

" kako so v posameznem kraju razporejene padavine med letom. Primerja] količino padavin med kraji.razlike opaziš? '

Or in Katja sta pornešala nekatere temeljne podatke o podnebju,· rastlinstvu in živalstvu Afrike .. njihšestnajst različnih pojmov pobarva] z ustrezno barvo, pač glede na to, v kateri podnebne-rastlin-.,pas sodijo! ajprej določi barve v legendi.

D puščavski pas

I I sredozemski pas

baobab datljeva palma plutovec

oaza agrumi globoki vodnjaki

rnakija visoka drevesa visoka trava

džungla suha in deževna doba veliko padavin

~G

Preden začne človek posegati v pokrajino, mora dobro premisliti o posledicah svojih dejanj.Žaljeza to ponekod na našem planetu že prepozno, na Antarktiki paje še vedno čas. To veljatakoza njeno kopno kot ocea-ne,kijo obdajajo. V njih je ve- ;likovrst rib in sesalcev. Na .morskihobrežjih gnezdijo ko- .,~:~~~!::E;:~~:;~lonije ptic. V polarnih morjih ,;~~'.;~~~~~C;~;.-; ••..... ".

. :!'~!;t;!:;~!;i"ecžiV1joplanktonski rakci, ki jih . ..·d. '" +H, .1'i:'It·(;o~'l''''·j.~~''I ••

imenujemo krilI. Krili J'e po- ~}r:!:!:;:!.' _ -···..··H ..•••• ; '" .:o.Y.\Y'O>~"+lt.~ e • ., . :~:::~:}$.~:~~memb -1 hram al •••.•••.,~.. . ..·'·:-"I+·.h, •. ,,<+en c en pre anjev ne r'" ,{:~;;t· il":'" '..••••• ~,ee ,.. /'!

verige.Z njim se ne hranijo le ..,::!-:;~:~:!' .IJ. • - '-(l :~~';E~;../ !ribe,tjulnji in pingvini, ampak <.~;!:~~:. /" 'J ,tudi največji sesalci - kiti. Če :;:~~~'. '.. il L;/' Ij'

bičloveks pretiranim ulovom ~:.:..>1V':J ." »: IJ~.(I. ••••••.'-:. ~Iil.,- ' IJ" ..in onesnaževanj em morja zelo 1'""-'-~'.- +- ,. . ~:v . ", >.......----i

- --'- --zmanjšal količino krilla, bi pre- ~~.;." .. "1·-::.. .... Geografski' ~~~ itrgalpomembno morsko pre- , ':;:~... 5140 m - •. j~.Jni·teč~J ,J.. •• ,.hranjevalno verigo in ogrozil ..-::" >+-~~tVsaj še petdeset drugih žival- !-. .. ~ : '" - ... ,._Jsk:ihvrst. Z mednarodnimi do- " :.:; igOvoriso že prepovedali lov .r ~,., n':" ,,:;:-~'--_." .'nanekatere ogrožene živalske ..-Vrste.

rrč'

1·:;f~?o/j'p;;c,-~<"-<;'~~;~"; ,R!!{iQ~~~f": . tičileJ,D:.teJ?il6... _ .', .ljjJ.tyi s~9Pi1:Wo:rvežan/~;1J:ir!i!/!!Ii!l.;f~=i:!i~J(l~;

p:rvepolarne oapreveso bile iieiziiieeao na-porne tako za ljUdi kot za živali. Za prevoztovo-ra. so uporabljali pasje vprege z zelo vzdržljivimipsi.Danes uporabljajo letala, helikopterje, poseb-ne snežne sani ter snežne traktorje. Kljub teli-ničnemu napredku so takšne odprave izrednodrage.Na Južni pol lebko danes sposebnimi lete-ji sicer pridemo tudi kot turisti, venda.r takšen.izlet. vsakega udeleženca stane nekaj milijonovtolarjev.

.~O:::.'~ .-.. ..••_ .••,,;,r _ .• ";;a,. _, ~ ••_ l;I';;;" >"!II:I;-'!.:;~:::: __ '__ .-" -..:; ..,•. -"lU '-!OO- ~.~ =-" a.cr;;> ,

. . ~-~..~~.~~~:~.~:~

'.• »".. -i- ~ .• ~, "...;. ••., :. ""1-

,"" /-'''--'''i"

"to,.",;

co\1:< ribje jate ;___ , .•••,-t

~ kiti

p:/l tjulnji

f f pingvmi

CJ območjebrez leducelinski ledledena polica

CI] območje plavajočega leduCJ krili

Antarktikaje življenjski prostor številnih živalskih vrst.

r'" ..,.'~--,- .".- ..,....~ ~ ...,~,..."...•::.'- .".... 1"""'l ••••.••. - _'O:! ••••.~ ,-- ~'." •.•••••••...."..~ ~~'" "'''' ,;.or..- .:'0- .~- ~~- ;':.'" ••,. ••• ......,. •••••.•••","',,,. ••..•• ~. • ••. ", O"' '~_'. '-'

; nadmorska ~ l' nadmorska ;;1 višina (m) NAJVEČJA IZMERJENA višina (m) ,1

~ 6000 DEB r 6000 ~: 5000 JUŽNI !~~~EDU ZNANSTVENA1- 50001 4000 /\ TEČAJ. _ ,1 __. ~ POSTAJA r 4000

3000 J. \ .:~, 1 MIRNY ~ 3000~ - 1 ~~100~ ---J\- ----n- i~\J~:n/l/f-\~/~ -- --~--------~"V\ .r">, {\ ~100~

_1000 ,..---- '------"j li v, V '- , _1000-2000.iz,-.,--------,---------,-------,--------,-------"--+--2000

3000

• ., -~. <,.

km 2000 1000 20001000 o

Debelina ledu na Antarktiki

Na zemljevidu poišči znanstveno postajo Miruy: Določi njeno geografsko lego. j·~~~~S2~==~~~~~~~~=_~~~~~~~~~"~4a~e~p~p~$S7~~~~-~~~-

NaAntarktiki ni stalne pose-litve. Tu so samo raziskovalnepostaje, meteorološke opazoval-nice in oskrbovalne baze. Ker ježivljenje v njih izredno napor-no, ljudje bivajo tu le kratekčas, največ čez kratko polarnopoletje_

Novejša raziskovanja so po-kazala, da se globoko pod le-denim pokrovom v starih kam-ninah skriva veliko različnihrud in energijskih surovin. Za-nesljivih podatkov o njihovemobsegu in količini je še malo.Države jih tudi skrivajo. Težkoje napovedati, kdaj in s kak-šno tehnično opremo jih bomogoče izkoriščati. Danes An-tarktika ni v neposredni pose-sti nobene države, čeprav sejih vedno več zavzema za nje-no delitev,

r--------------------------,

"""".">""<- -.

...........:,.~..."-.:::::>~:\

.-----------------Ozemeljske zahteve rezličniu držav na ozemlju Antarktike

Na karti si oglej ozemeljske zahteve različnih držav. Nekatere dele zahteva hkrati več aržev. i.~Kako si to razlagaš? "

~l!ISI"":;." "'-;:;:iiiiiWC:lE2a" A4+~ta f'"j!I2'<rz:sr:rr=-~ cwt' 37 IljJFCyS mr ••• ..-.....g~

L%".,-_ ..-..- .•-.i '1

Ledena prostranstva Antarktike so brez stalne poselitve.

severni Ameriki in na Grenlandiji. Mnogi med njimi se še vedno preživljajo z lovom na morskeživali, poleti pa tudi z lovom na kožuhovinarje. Svoj način življenja so prilagodili podnebju.Nenehno se selijo, saj hrano zbirajo tam, kjer je je v določenem letnem času največ.

Eskim pripravlja sam s pasjovprego.

I ~::.o:'~2~:.~~ j

••..•..... - . ~~-~~~--~Eskimi so nekoč živeli v iglujih. Naredili sojih iz snega. Ta bivali-šča v obliki kupole dobro ščitijo pred polsrtiimi vetrovi in mrazom.

V zadnjih deseLletjih Arktiko vedno bolj načrtno raziskujejo znanstveniki. Pokazalo se je, daso tu nahajališča premoga, nafte, železove rude in nekaterih rud barvnih kovin. Prek severne-ga pola vodijo tudi pomembne zračne poti, zato na Arktiki gradijo nove radarske opazovalnepostaje, poleg njih pa pogosto tudi meteorološke opazovalnice. Tako zdaj prihajajo sem novi pri-seljenci.Topa zelo spreminja star način življenja prvotnih prebivalcev.

h~'~~kf#ii,~~;;)b,J~~fiI?~t l

i :iJ:~a{;Zili~%:e;;':;;Z!~~~2f;-I.~.tl1 družbi so sorodstvene vezi trd-o ~.. ..: ,{ no povezavale ljudi in zegotev- Io· ljale medsebojnopomoč in preži- o

vetje. Danes Eskimi ne gradijoveč ledenih hiš - iglujev: Živijo ~.\.

-_._- o ~L vmontažnih, ogrevenib. hišah,in bolj kot na lov hodijo na delov velike rudarske in naftne f

\ družbe. Sodobno eskimsko naselje na otoku Ku1usuk na Gretileridiji \, ,."'h.~'>tl'_~~~ ••.••.••.•.",.._~ •••• _..-..- ••••...,P_.r» •••••.•• ~ ~----- __ - .~=_~IS_~o__ ~~

ANTARKTIKA - LEDENA CELINA, OBDANA Z OCE...q,m:

Nedvomnoje to najbolj osamljena celina. Zato jo med naštevanjem celin našega planeta pogo-sto radi pozabimo omeniti. Prav zaradi težke dostopnosti o njej nismo veliko vedeli vse do začetkatega stoletja. Antarktika je po svoji velikosti skoraj še enkrat večja od Avstralije. Na njenemr'-··o povrŠjuje manj kot 5 odstotkov golih skalnih površin, vse drugo je pod debelim ledenim pokro-

. ~ vam. Antarktika pravzaprav ni čisto prava celina. S sodobnimi merjenji so ugotovili, da nad

~

; ViŠinomorske gladine sega le nekaj velikih kamnitih »otokov«,drugod pa se njeno kamnito površje: .100 ~ začenjašele pod višino morske gladine. Tega seveda ne vidimo, ker je prekrit o z velikim ledenim. . ; POkrovom,ki zavzema kar štiri petine vsega ledu na Zemlji.

ARKTIKA - LEDENI OCEAN, OBDAN S CELINAMI

.Arktika obsega skrajne severne robne dele treh celin - Evrope, Azije in Severne Amerike. Mednjimije Severni ledeni ocean. Velikje kot Avstralija in vedno pokrit z ledom, le med kratkim polar-nim poletjem se plast ledu na robnih delih stali. Večji del Arktike paje zaledenel vse leto. Led, kinastane na morski gladini zaradi nizkih temperatur, se zaradi gibanja morske vode lomi v velikeledene plošče. Te običajno niso preveč debele, zato jih posebej za to narejene ladje - Iedolomilci -lahko razlomijo.

Ledene plošče v arktičnem morju

Ledene plošče so iz zmrznjene slane morske vode. Zato jih ne smemo zamenjevati z nepri-merno debelejširni in večjimi ledenimi gorami, ki so iz zmrznjene sladke vode. To so namrečvelike ledene grude, ki se odlomijo od sladko-vodnih ledenikov na kopnem in padejo v morje.Ledene gore plavajo v morski vodi tako, da izmorja gleda le njihov skrajni zgornji del. Odtodtudi prispodoba, kijo uporabljamo v vsakdanjemživljenju:»Toje le vrh ledene gore-. Ledene goreiz polarnih morij potujejo proti toplejšim mo-rjem. Ladje se jim danes ob pomoči radarjauspešno izogibajo,včasih pa so bile za pomorski

-promet zelo nevarne. Le kdo ne pozna tragičnezgodbeo slavni potniški ladji Titanic, največjimdosežkom tistih časov, ki se je zaradi trka vledeno goro leta 1912 potopila.

Pomemben vpliv na podnebje severnega Atlantika ima topel Zalivski. tok, ki priteka skozi ši-rok morski prehod med Evropo in Grenlandijo. Prodira vse do 80. stopinje severne geografskeširine. Na tihooceanski. strani takšnega toplega toka ni.

Pravo polarno podnebje je izrazito mrzlo, saj so zimske temperature tudi do - 50 o C,poletne pase le redko dvignejo nad Oo C.Padavine so v obliki snega.. Vsubpolarnem podnebju, ki ni tako zelo mrzlo, uspeva skromno rastlinstvo, povečini mahovilIllišaji. Kljub nizkim temperaturam zemlja ni povsem nerodovitna. Poleti se v tundri razrastepresenetljivo živobarvno rastlinstvo. Tundraje poleti pašnik za severne jelene in njihove ameriškesorodnike karibuje. Tu najdemo tudi številne plenilce: belo lisico, volka in medveda. Te živali sePOZimiselijo v gozdove na jug. Še bolj raznoliko je življenje v morju. 1

~ktično območje je zelo redko poseljeno. V Evraziji prebivalci teh območij redijo severne jele- rne IIISVoječrede spremljajo vse do morja. Takšni severni nomadi so Laponci v Skandinaviji innekatera sibirska ljudstva, na primer Samojedi. Bolj na morje vezani pa so Eski.mi. Ti živijo v

Nastanek ledene gore