električne energije, d.d. infotok · 2 infotok /junij/3/2008 jubilanti vsebina nanaslovnici...

Predstavili smo sena sejmu Energetikav Celju

l

Polaganje prvega110-kV morskegakabla v Sloveniji

l

Reorganizacija

l

Čudoviti podvodnisvet

infotok

Interni informacijski listpodjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijoelektrične energije, d.d. 3/08

Predstavili smo sena sejmu Energetikav Celju

l

Namenjeno:

l

2 infotok / junij / 3 / 2008

JUBILANTI

Vsebina

Na naslovniciSejem Energetika v Celju

Jubilejne nagradeJulij, avgust

Delovna Mesec

doba Ime in priimek OE / SE izpolnitve

35 Klinc Franc OE M z O avgust

35 Kropec Anka OE M z O julij

35 Marković Tomislav Uprava avgust

35 Novak Fric Uprava julij

35 Turin Maksimiljan OE Ptuj avgust

30 Gajžler Darja Uprava julij

30 Kolednik Zvonko OE Ptuj julij

30 Vrtič Drago SE Maribor julij

30 Vukajlovič Dušanka OE Ptuj avgust

20 Dvoršak Branko OE M z O avgust

20 Kaube Peter Uprava julij

20 Pihlar Robert OE M z O avgust

20 Rogan Štefan SE Ljutomer avgust

20 Sraka Emil SE Ljutomer avgust

20 Stajnko Ferdinand SE Ljutomer julij

20 Šeruga Janez OE Ptuj avgust

20 Štebih Miran SE Ljutomer avgust

20 Vlaj Vlado Murska Sobota julij

20 Zemljina Beno OE M z O avgust

10 Ćatić Damir Uprava avgust

10 Klemenčič Primož OE M z O avgust

10 Lednik Uroš Murska Sobota julij

10 Rus Andrej Gornja Radgona julij

10 Unuk Boris Uprava avgust

Čestitamo!

a Fotografija:arhiv ElektraMaribor

Rok za oddajo prispevkov za septembrsko številko Infotoka je torek,26. 8. 2008.

Pošljete jih lahko na [email protected] ali oddate v svojih tajništvih.

Jubilejne nagradeZmogli in uspeli bomo skupajPredstavili smo se na sejmu Energetikav CeljuOVEN in razsvetljava zameReorganizacija v Elektru MariborPoslovanje družbe Elektro Maribor vletu 2007Projekti v Elektru MariborRTP RačeLetno poročilo Elektra Maribor za leto 2007Polaganje prvega 110-kV morskegakabla v SlovenijiIzgradnja nove RTP 110/20 kV Ptuj – BregIzgradnja nove RTP 110/20 kV MačkovciAktualni dogodki iz sindikalnega področjaNovosti na področju graditve objektovOE Slovenska BistricaŠportno društvo in dejavnostiŠportne igreŠtromberk – 3. delNove zloženkePrva diplomantka ICESA v našempodjetju – Bernardka KosS potepanja po Črni goriSindikalni izlet zaposlenih na SEElektro Gradnje LjutomerTradicionalni piknik služb načrtovanja,investicij in razvojaZamisel za zdravo malicoČudoviti podvodni svetUstvarjalni otroci bodo nagrajeniRazširjeni likovni natečajUtinki z izleta na Krk in Goli otokPasijonkaNagrajeni prispevki za InfotokRazgovori z upravoUredniški odbor Infotoka pri deluRojstni dnevi

234

689

11121314

16171819212223242627

2830

31

31323435363838383839

3infotok / junij / 3 / 2008

UVODNIK

Spoštovane sodelavke insodelavci,verjetno pričakujete, da vam bom v uvod-niku te številke našega Infotoka podalainformacije o poslovanju in doseženih re-zultatih v letošnjem letu. Samo na kratko:Elektro Maribor je v letošnjih prvih petihmesecih posloval uspešno. Ker so bilidoseženi vsi glavni cilji poslovanja, jeposlovni rezultat presegel načrtovanegaza to obdobje. Bolj nazorno in podrobnovam bodo v številkah poslovanje prikazalisodelavci iz službe za plan in analize.

Dovolite mi, da tokrat zapišem nekaj dru-gih svojih misli. Prepričana sem, da smopoleg količinskih in vrednostnih parame-trov poslovanja sposobni v Elektro Mari-bor preseči doseženo tudi na drugihpodročjih, ki vplivajo na prijazno poslo-vno okolje in nas vodijo k temu, da se oddrugih razlikujemo.

Kot je bilo že velikokrat povedano, staosnovna cilja vsakega podjetja obstoj inrazvoj. K tema ciljema pa vodi množicapodciljev. Uresničevanje vsakega od njihpredstavlja kamenček v mozaiku uspehain napredka podjetja. Za optimalno ures-ničevanje teh ciljev je treba čim učinkovi-teje izkoristiti in alocirati obstoječe resur-se v podjetju: materialne, finančne, infor-macijske, organizacijske in ne nazadnjetudi kadrovske. Bistvo vsega je, da je upo-raba teh resursov nenehno usmerjena vdoseganje postavljenih ciljev.

Kaj želim povedati? To, da je izjemnegapomena za vsako podjetje, enako veljatudi za Elektro Maribor, da vsi zaposleni vpodjetju poznajo cilje in jih s svojimdelom tudi uresničujejo(-mo). V našempodjetju bomo cilje uresničevali najučin-koviteje, če bomo med seboj korektnosodelovali in nesebično pomagali drugdrugemu. Pri tem naj nas vodijo odprtost,zaupanje, odgovornost in medsebojnospoštovanje. To so vrednote, ki jih je našepodjetje zapisalo v svoj sistem delovnih inživljenjskih aksiomov. V vsakdanjemživljenju se nam sicer včasih dogaja, dananje pozabimo ali imamo občutek, da soizginile. Vendar niso, le osredotočenostposameznika nanje je različna, in to razli-čnost moramo spoštovati.

Seveda se zavedamo, da v podjetju lahkoobstajajo različni pogledi na nekaterestvari, vendar – ko je enkrat odločitevsprejeta in je cilj znan – potem ne smebiti več odklonov, temu je treba slediti zvsem našim delovanjem ter angažiranost-jo. Takrat ni več časa za debate, zakajtako, zakaj ne drugače ipd. Za taka vpra-šanja je čas ob oblikovanju odločitve. Kopa je odločitev sprejeta, jo je treba ponajboljših močeh uresničiti. Predstavljatesi, da bi vsak veslač v osmercu po svojevihtel veslo. Ali bi čoln dosegel cilj? Naj-verjetneje se ne bi mogel niti premakniti.Čoln lahko doseže vrhunske rezultatesamo ob maksimalnem in usklajenemdelovanju celotne ekipe, ki želi z dušo in stelesom doseči želen rezultat. To vedenjenaj bo tudi v našem podjetju vodilo priuresničevanju zastavljenih ciljev.

Spremembe, ki so se zgodile v poslovanjupodjetja zaradi odprtja trga z električno

Zmogli in uspeli bomo skupaj

energijo tudi za gospodinjske odjemalce,prenehanja statusa javnega podjetja inopravljanja javnih gospodarskih služb,večje izpostavljenosti tržnim razmeramter večje konkurence, terjajo tudi našedrugačno razmišljanje in delovanje. Večjatveganja, ki smo jim izpostavljeni, bomolahko obvladovali predvsem z boljšokomunikacijo in s krepitvijo medsebojnihodnosov.

Zmogli in uspeli bomo skupaj, ne vsakzase. Le tako, če bomo ponosni, ker dela-mo v Elektru Maribor, in se bomo čutilikot pripadnike svojemu podjetju, bomokrepili poslovni položaj ter ugled našegapodjetja tudi v bodoče.

Lepo vas pozdravljam,

mag. Andreja Zelenič Marinič,direktorica finančno-ekonomskegasektorja

mag. Andreja Zelenič Marinič

Tudi letos smo, kot je žetradicija, aktivno sodelo-vali na mednarodnemsejmu Energetika v Celjuod 13. do 16. maja.Tokrat smo poslovnim ingospodinjskim odjemal-cem električne energijepredstavili novosti v svojiponudbi.

Premierno smo predstavili našo novoenergijsko znamko OVEN. Z njo želimosodelovati pri postavljanju trendov v izko-riščanju in uporabi obnovljivih virov ener-gije. Z odločitvijo za energijsko znamkoOVEN odjemalci prevzamejo del skrbi inodgovornosti za okolje v svoje roke.

OVEN so obnovljivi viri družbe Elek-tro Maribor in zajemajo celotno storitev“OVEN na ključ”, kar pomeni, da zago-tavljamo celoten servis storitev, in sicerod zasnove elektroenergetskega objektado njegove predaje v uporabo, poskrbi-mo pa tudi za odkup oziroma trženjeenergije, pridobljene iz obnovljivih virov.

OVEN je energija, ki nima škodljivih vpli-vov na okolje. Pri tem je pomemben pri-spevek vsakega posameznika, saj lahkole s skupnimi močmi ohranimo našeokolje čisto. V novih paketih oskrbe zelektrično energijo OVEN ponujamo, čeponovimo, izključno električno energijoiz obnovljivih virov. Ob tem pa dodaja-mo, da se z odločitvijo za OVEN, za karbo treba plačati dodatek za energijo izobnovljivih virov, končna cena električneenergije za odjemalce ne bo bistvenospremenila, je pa to velika naložba vokolje in prihodnost.

V našem podjetju želimo dejavno vstopititudi na trg izgradnje fotovoltaičnih

� infotok / junij / 3 / 2008

SEJEM

a Besedilo: Karin Zagomilšek a Fotografija: Nataša Müller, Celjski sejem

Predstavili smo se na sejmuEnergetika v Celju

Razstavni prostor naše družbe na sejmu Energetika


sistemov. Na sejmu v Celju smo takopredstavili tudi storitev “sončna elektrar-na na ključ” v sklopu energijske znamkeOVEN. Z njo odjemalcem ponujamo novvir za proizvodnjo električne energije, skaterim bodo prispevali k ohranjanjuokolja, hkrati pa si bodo zagotovili šemesečno sončno rento.

Več pozornosti smo namenili tudi pake-tu Varčujem! Ta omogoča odjemalcem,ki spremljajo svojo porabo elektrike VT inMT ter jo ustrezno prilagajajo, prihrankepri izdatkih za to energijo.

Za svoje poslovne odjemalce smo v časusejma Energetika pripravili še posebno

akcijo, ki smo jo poimenovali Upraviče-ni do ugodnosti! in je bila namenjenaposlovnim odjemalcem z letno porabodo 500.000 kWh električne energije. Zakupce, ki so nam najpozneje do 21.maja 2008 vrnili podpisano izjavo oziro-ma so z Elektrom Maribor sklenili po-godbo (za nove kupce), bo do konca leta2009 cena električne energije enaka kotmaja letos. Odprtje trga električne ener-gije omogoča nove možnosti delovanja;med drugim je mogoče kupcem ponuditizakup energije za neko daljše obdobje.Prednost takega dolgoročnega zakupa jevnaprej znan strošek energije in zato jeposlovanje lažje načrtovati.

Za vse obiskovalce sejma smo pripravilitudi nagradno igro Zlikaj srajco inzmagaj, ki je privabila kar nekaj ljudi.Bolj pogumni so se likanja lotili resno inbili nagrajeni z varčno žarnico. Vsi, ki soizpolnili kupon, pa so se uvrstili v na-gradno žrebanje.

Sejem smo zaključili s pozitivnimi vtisi,ker je bilo zanimanje za naše dejavnostiveliko.

SEJEM

Pogled na razstavni prostor

Obiskovalci

Zanimanje je bilo veliko Ekipa sejemskega dne

Zlikaj srajco in zmagaj!

V Elektru Maribor smoponudbi proizvodovdodali še dva: OVEN inRAZSVETLJAVA ZAME!,ki pomenita konkurenčnoprednost pred drugimiponudniki električneenergije, saj sta povsemizvirna oziroma dajetaveč, kot ponujajo drugi.

OVENOVEN (energija) je nov proizvod v sklopublagovne znamke OVEN, ki zajema ener-gijo iz obnovljivih virov energije: vode,

sončne energije, vetra, biomase, geoter-malne energije. Je pa to energija, proiz-vedena predvsem v lastnih zmogljivostihElektra Maribor. S ponudbo OVEN seželimo približati kupcem, obenem papoudariti, da nam je mar za okolje, da setrudimo pridobiti čim več energije izobnovljivih virov in s tem ohraniti naravoza prihodnje rodove.

Proizvod OVEN je del celovite ponudbe,ki poleg prodaje električne energijezajema tudi inženiring (projektiranjeter gradnja) in proizvodnjo, pozneje pase bo “družina” proizvodov zagotovoširila. OVEN je krovna blagovna znamka,pod katero tržimo različne pakete (dia-gram spodaj).

Prednost znamke OVEN je v tem, da podenotno blagovno znamko ponujamoveč proizvodov in rešitev – energijo,inženiring (ponudimo lahko celovito reši-

tev “na ključ” – od zamisli do odkupaenergije), hkrati pa vključujemo proiz-vodnjo hčerinskega podjetja Hidroe-lektrarne Elektro Maribor d. o. o. Kupcuponujamo možnost izbire energije izrazličnih virov (voda, sonce, veter …).Prodaja se izvaja ločeno za poslovne ingospodinjske kupce.

Poslovni kupci: Prodaja energije OVENje zasnovana kot dodatek na osnovnoceno; kupec sklene aneks k osnovnipogodbi in prejme diplomo, s katerodokazuje svoj prispevek k okolju. Poslo-vni kupec lahko izbere delež (%) energi-je, vendar ne manj kot 10 odstotkov.

Gospodinjski kupci: Gospodinjstvalahko izberejo paket OVEN, ki je dodatnipaket v osnovni ponudbi paketov in jenamenjen kupcem na Osnovni oskrbi I, IIin III ter kupcem paketa Varčujem! (ozna-čujemo ga kot OVEN PLUS). Gospodinjski


OVEN

a Besedilo: Alenka Rajter

OVEN inrazsvetljava zameNovost v ponudbi Elektra Maribor

PRODAJA OVENENERGIJE

- poslovni kupci- gospodinjstva

OVEN - INŽENIRINGIN GRADNJA

- izvaja sektor storitev(fotovoltaika)

DRUGO(možnosti

so neomejene)

PROIZVODNJAOVEN

- izvaja HE EL MBd. o. o.

�infotok / junij / 3 / 2008

kupci imajo le eno možnost: 100-odsto-tni delež energije OVEN v obliki izbrane-ga proizvoda.

Zbrani denar iz naslova OVEN bo name-njen delavnicam oz. predavanjem natemo OVEN, svetovanju, obveščanju onovostih in namembnosti zbranih sred-stev, akcijam, nagradam ter vlaganjem vproizvodne vire. Več informacij je v zlo-ženki “OVEN Paket oskrbe z obnovljivimiviri električne energije” in v knjižici zacelotno ponudbo “OVEN – obnovljivi virienergije”.

Razsvetljava zame!Razsvetljava zame! je proizvod, v kate-rem smo združili ponudbi Sektorja stori-tev (vzdrževanje javne razsvetljave) terSektorja nakupa in prodaje električneenergije (prodaja električne energije) vcelovito ponudbo. Cilj je predvsem po-nuditi zanesljivo in celostno vzdrževanjejavne razsvetljave ter dobavo električneenergije na način, ki ustreza kupcu.

S celovito ponudbo želimo kupca prepri-čati, da vse skrbi v zvezi z javno raz-svetljavo prepusti zanesljivemu, izku-

šenemu in strokovnemu osebju Elek-tra Maribor.

Proizvod v osnovi vključuje: sprejemklicev občanov v klicnem centru, zame-njava žarnic in predstikalnih naprav, čiš-čenje senčil in odpravo manjših napakinstalacij, odpravo okvar ter nastavitevkrmilnih elementov v krmilnih omaricah,osnovno svetovanje in dobavo električneenergije.

Ker poudarjamo ponudbo po merikupca, je koncept prodaje Razsvetljavezame! le okvir za nadaljnje dogovore.Zastavljen je namreč kot način dogovora,

ki dopušča različne predvidene in nepred-videne možnosti, katerih rezultat stadogovor in pogodba, ki ustrezata obemastranema – prodajalcu ter kupcu. Gledena to, da vzdrževanje javne razsvetljave ninova zadeva, imajo odgovorni v občinahizkušnje in vedo, kaj pri dosedanjem nači-nu pogrešajo oz. kakšna oblika bi jimodgovarjala, zato naša ponudba temelji

na “po vaši meri” in se bo oblikovalašele po pogovoru s kupcem.

Zaradi specifičnosti proizvoda temeljistrategija trženja na osebnem pristopu.Za kupce smo pripravili tudi tiskan letak,v katerem poudarjamo prednosti našegapodjetja in različne rešitve za kupce.Namen je predvsem spodbuditi zanima-nje potencialnih kupcev, zato so v njej leosnovne informacije, ki nakazujejo na to,da so možnosti dogovora odprte.

In načrti za prihodnost?

Zavedamo se, da je oblikovanje novihproizvodov šele začetek, možnosti razvoja

in širitve pa z vsem znanjem, ki ga imamov podjetju, neizmerne. Paket OVEN bomotržili na več stopnjah in ga širili z dodatni-mi ponudbami ter akcijami; proizvod jezastavljen zelo široko. Obširno oglaševal-sko akcijo pripravljamo jeseni.

Proizvod Razsvetljava zame! ne nazadnjepomeni predvsem nov koncept povezo-vanja sektorjev v podjetju z namenom

ponuditi nekaj novega, zanimivega zakupca, kar se bo nadaljevalo v povezavi zdrugimi projekti (zmanjševanje svetlob-nega onesnaževanja z optimizacijo javnerazsvetljave, nadgradnja obstoječih siste-mov, svetovanje …), saj imamo sposo-ben in izkušen kader, ki lahko prepoznapotrebe trga ter zadovolji pričakovanjakupcev (obstoječih in potencialnih).Povezavo z okoljevarstvenimi projekti(npr. OVEN) pa že nakaže tudi fotografi-ja na letaku, ki prikazuje štorkljo na sve-tilki: Elektro Maribor je podjetje, ki skrbiza okolje.

OVEN

RAZSVETLJAVAZAME

PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJEZA JAVNO RAZSVETLJAVO

VZDRŽEVANJEJAVNE

RAZSVETLJAVE= +

Obnovljivi virienergije v Sloveniji

1. Sončna energija2. Biomasa3. Geotermalna energija�. Hidroenergija5. Energija vetra

2.

1.

5.

�.

3.

V Elektru Maribor smo vjunij zakorakali z novoorganizacijo, katerenamena sta, kot nam jepovedal svetovalec upraveBogomil Jelenc, izboljšatiučinkovitost poslovanja vpodjetju in prilagoditevnovonastalim razmeramna trgu električne energijev Republiki Sloveniji po1. �. 200�.

Izboljšati želimo, kot pravi, tudi pretoč-nost informacij in učinkovitost komunici-ranja med organizacijskimi enotami.

Zaposleni so zaskrbljeni. Ker spremembevedno prinašajo neko negotovost, mezanima, kaj bi za začetek povedali vsemtistim, ki se sprašujejo, kaj in kako bo poreorganizaciji z njimi.Pomembno je poudariti in jasno povedati to,kar zaposlene najbolj skrbi: z reorganizacijonihče ne izgubi ničesar. To pomeni, da se opisidelovnih mest niso spremenili, da ostaja meto-dologija za razvrščanje na posamezna delovnamesta enaka kot do zdaj in da ostajajo enakitudi faktorji. Spremenili so se zgolj organizacij-ske enote in nazivi nekaterih delovnih mest.

Ker pa uvedba nove reorganizacije zahtevatudi neki postopek, so zaposleni junija prejeliodpoved pogodbe o zaposlitvi in hkrati ponud-

bo nove pogodbe o zaposlitvi. Nove pogodbene spreminjajo dejanskega dela večine zapo-slenih, bolj gre za poenotenje nazivov. Za pri-mer lahko navedem vodje gradbeno-montaž-nih skupin, skupin za storitve in skupin zavzdrževanje, ki imajo zdaj enoten naziv delov-nega mesta – skupinovodja.

Ali to pomeni optimizacijo poslovanja inmanjše stroške dela? Se bo število zapo-slenih zmanjševalo na račun upokojitevoziroma bo zaradi novih delovnih mestprišlo do novih zaposlitev? Bodo ta delo-vna mesta ostala prazna, ker nimamoustreznih kadrov?Seveda, osnovni namen reorganizacije je opti-mizacija poslovanja podjetja, ki ima že od lanienočlansko upravo, temu pa organizacija niprilagojena. Zaposlovanje bo potekalo v skla-

du s potrjenim gospodarskim načrtom, v kate-rem so že bile predvidene upokojitve in nado-mestitev ljudi na teh delovnih mestih. Novadelovna mesta bomo poskušali zapolniti ssodelavci, ki so že zaposleni v Elektru Maribor.

Govorilo se je, da so težave pri usklajeva-nju s socialnimi partnerji. Kako je torej skonsenzom o tej, za podjetje in zaposleneveliki ter pomembni spremembi?Sprememba za podjetje ni bila tako velika, respa je, da je pomembna. Usklajevanje s svetomdelavcev in sindikatom je bilo zelo konstrukti-vno, zato bi se jim rad za tak partnerski odnoszahvalil tudi v tem pogovoru.

Kaj pa ta reorganizacija dejansko pomeniza službe, sektorje? Kje so novosti?Nova reorganizacija prinaša predvsem spre-membe v makroshemi. Vse štabne službe, kiso bile prej organizacijsko razdeljene pod

predsednika in člana uprave, so zdaj združenev sektor strokovnih služb. Izjema je dosedanjaštabna služba za odnose z javnostmi in marke-ting, ki je je del – služba za marketing – ponovem vključene v sektor nakupa in prodaje,odnosi z javnostmi pa se bodo izvajali v kabi-netu predsednika uprave. Dosedanje službesektorja odjema in sektorja upravljanja distri-bucijskega omrežja so zdaj skupaj s službamisektorja distribucije organizacijsko združene vskupni sektor distribucije električne energije.Hkrati pa je bil ustanovljen nov sektor razvoja,katerega osnovni nalogi bosta razvoj novihproizvodov in osvajanje novih tehnologij zaboljšo ponudbo na trgu.

Omenili ste kabinet uprave. Zakaj tanovost oziroma kakšna je njegova funkci-ja in kakšna je njegova sestava?

Kabinet organizacijsko spada pod predsednikauprave, njegova naloga pa je operativna pod-pora prvemu možu uprave. Sestavljajo gaadministracija, strokovni sodelavec za odnosez javnostmi, služba kontrolinga in vodja kabi-neta.

Kaj pa lahko poveste vsem tistim, ki soskeptični do reorganizacije?Zavedam se, da vsi ljudje že po naravi nisonaklonjeni spremembam in jih sprejemamo zneko mero rezerve in nezaupanja. Nova orga-nizacija v podjetju pa prinaša, čeprav razmero-ma majhne, ravno spremembe. Prav zaraditega menim, da bo čas hitro pokazal pravil-nost vpeljanih organizacijskih sprememb. Tudizato, ker so manjšega obsega, pa jih bomo vsiskupaj hitreje in lažje usvojili ter vzeli “zasvoje”, ne nazadnje smo vsi sodelavci v istem– našem Elektru Maribor.


REORGANIZACIJA

a Besedilo: Karin Zagomilšek

Reorganizacija v Elektru MariborPogovor s svetovalcem uprave Bogomilom Jelencem

Finančno-ekonomski sektor

Sektor strokovnihslužb

Sektor distribucijeel. energijeSektor razvoja

Sektor nakupain prodaje el.

energijeSektor storitev

UPRAVA

Pisarna za kako-vost in okolje Kabinet uprave


POSLOVANJE

Leto 200� je prinesloveliko sprememb vposlovanje družbe ElektroMaribor d. d. Z odprtjemtrga z električno energijoza gospodinjske odjemal-ce in s prenehanjemopravljanja gospodarskihjavnih služb 1. �. 200�smo se znašli sredi novihrazmer in večjih konku-renčnih pritiskov, kot smojih bili deležni prej.

Družba Elektro Maribor d. d., je poslovnoleto 200� kljub zaostrenim pogojemposlovanja zaključila uspešno, s čistimdobičkom pred obdavčitvijo v višini2.150.�68 evrov. Na čisti dobiček, ta jebil za 602.113 evrov nižji od načrtovane-ga, so vplivali predvsem višji prihodki odprodaje električne energije (več prodanihkoličin električne energije poslovnimkupcem), nižji prihodki od SODA, d. o. o.,(višje povprečne cene za nakup elektri-čne energije) in višji odhodki za oblikova-ne rezervacije za jubilejne nagrade terodpravnine (uveljavitev določil podjetni-ške kolektivne pogodbe, do katerih jeprišlo s spremembo pravne oblike druž-be).

1. �. 200� je družba Elektro Maribor d. d.prenehala delovati kot javno podjetje, sajso bile funkcije gospodarske javne službesistemskega operaterja distribucijskegaomrežja prenesene na novoustanovljeniSODO d. o. o. Družba Elektro Maribord. d. pa kot lastnica infrastrukture napodlagi sklenjene pogodbe o najemuelektrodistribucijske infrastrukture in izva-janju storitev za sistemskega operaterjadistribucijskega omrežja izvaja za SODO

d. o. o. storitve. Elektro Maribor d. d. takoše naprej opravlja glavnino dejavnosti kotdo 1. �. 200�, le da odtlej pogodbeno zanovo podjetje SODO d. o. o.

Prihodki družbe so leta 200� znašali200.902.301 evro in so bili za 2 odstot-ka višji od načrtovanih. To se je zgodilopredvsem zaradi za 2 odstotka višjih pri-hodkov iz naslova prodaje električneenergije, ki so znašali 126.931.213 evrovin imajo v vseh prihodkih 63,2-odstotnidelež. Prihodkom od uporabe omrežja,ki smo jih realizirali do 1. �. 200�, gre16,6-odstotni delež v vseh prihodkih,prihodkom od SODO d. o. o., ki smo jihrealizirali po 1. �. 200�, 9,8 odstotka,prihodkom od investicij v lastni režiji �,9odstotka, prihodkom od prodaje storitev2,1 odstotka in drugim prihodkom 3,�-odstotni delež.

V letu 200� smo 203.125 kupcem pro-dali 2.288.�81 MWh električne energije,kar je za 2,1 odstotka več kot leta 2006in za 1,8 odstotka več, kot je bilo načrto-vano. Gospodinjskim kupcem smo pro-dali 31 odstotkov, poslovnim kupcem pa69 odstotkov električne energije.

a Besedilo: Sandi Šprah

Poslovanje družbe ElektroMaribor v letu 200�

2005 2006 2007

2.096.5362.2�8.�8� 2.288.�81

+2,1 %

Gibanje količinske prodaje električne energije(v MWh)


V POSLOVANJE

Stroški in odhodki družbe so znašali198.�51.533 evrov in so bili za 2 odstot-ka višji od načrtovanih, kar je predvsemposledica oblikovanja rezervacij za jubilej-ne nagrade in odpravnine. Stroški naku-pa električne energije, ki imajo v sestavivseh stroškov in odhodkov 62,�-odstotnidelež, so znašali 12�.553.89� evrov in sobili za 0,3 odstoka višji od načrtovanih. Tirezultati so posledica večjih nakupnihkoličin električne energije za poslovnekupce. Stroški dela imajo v vseh stroškihin odhodkih 11,2-odstotni delež, stroškiamortizacije 9-, stroški uporabe omrežjado 1. �. 200� 5- ter drugi stroški inodhodki 12,1-odstotni delež.

Investicijska vlaganja v družbi ElektroMaribor, d. d., so v letu 200� znašala26.289.3�� evrov, kar je bilo za 8,9odstotka več kot v predhodnem letu inza 13 odstokov več, kot smo načrtovali.Najpomembnejša investicija v letu 200�je bila v mestu Maribor, in sicer izgradnjaRTP Koroška vrata 110/10kV in položitev110-kV kablovoda RTP Melje–RTP Koro-ška vrata. Lani smo začeli tudi graditi dvenovi RTP 110/20 kV, in sicer Ptuj – Bregin Mačkovci.

Kljub rasti porabe električne energije, karpomembno vpliva na zanesljivost, pred-vsem pa na kakovost oskrbe, smo s pravo-časnimi obnovami, zamenjavami, rekon-strukcijami in novogradnjami ter preven-tivnim vzdrževanjem elektroenergetskih

2005 2006 2007

21.�2�.5162�.1�2.159

+8,9 %

26.289.3��

Gibanje investicijskih vlaganj (v evrih)

naprav dosegli predpisano zanesljivost inkakovost oskrbe. Leta 200� je bila oskrbabolj zanesljiva kot v letu 2006, zastavljenicilji na tem področju so bili bistveno pre-seženi. Kazalnik SAIDI – povprečni čas tra-janja nenapovedanih prekinitev na odje-malca – je bil leta 200� v primerjavi zletom 2006 za 15,� odstotka oziroma za16,� odstotka krajši od načrtovanega.

V družbi Elektro Maribor d. d. je bilokonec leta 200� zaposlenih 8�9 delavcev.V primerjavi s stanjem konec leta 2006 seje število zaposlenih zmanjšalo za 15, karje predvsem posledica upokojitev. V druž-bi ohranjamo približno enako povprečnostarost (�1,8 leta) in delovno dobo zapo-slenih (21,3 leta). Delež žensk v skupnemštevilu zaposlenih je konec leta 200� zna-šal 15,2 odstotka. Ena od komponentzadovoljstva zaposlenih sta tudi varstvo inzdravje pri delu, zato smo v letu 200�,upoštevajoč vsa zakonska določila, ki ure-jajo to področje, izvajali vse dejavnosti, kizagotavljajo varno izvajanje delovnihnalog. Kako smo bili učinkoviti pri ukrepiza varno delo, kažejo podatki, da je vnašem podjetju vsako leto manj nezgodpri delu, lani pa celo ni bilo niti ene težje.

Bilančni dobiček poslovnega leta 200� vvišini 1.596.011 evrov, ki ga sestavljatapreneseni dobiček v višini 5��.396 inbilančni dobiček poslovnega leta v višini1.021.615 evrov, je predmet predlogadelitve na skupščini delničarjev družbe:

• del bilančnega dobička v višini1.00�.860 evrov se uporabi za izplačilodividend delničarjem v višini 0,03 evrabruto na delnico,

• del bilančnega dobička v višini591.151 evrov se razporedi za prenos vnaslednje leto.

Poslovanje družbe ElektroMaribor v obdobju I-IV 2008Družba Elektro Maribor d. d. je tudi vprvih letošnjih šestih mesecih poslovalauspešno, saj je bil dosežen dobiček v viši-ni 1.806.865 evrov, kar je za 1.205.5�5evrov bolje od načrtov za to obdobje.Tak rezultat gre predvsem na račun višjihprihodkov od prodaje električne energije(poslovnim kupcem smo je prodali za 3odstotke več) in višjih prihodkov odSODA, d. o. o. (za odstotek več distribui-rane električne energije).

Družba Elektro Maribor d. d. je v letoš-njih prvih šestih mesecih namenila zainvesticijska vlaganja �.093.358 evrov,kar je za 2 odstotka manj, kot smo načr-tovali, vzrok pa je predvsem poznejšizačetek gradnje 110-kV KBV Pekre–Koroška vrata–Melje.

V tem obdobju smo prodali �15.958MWh električne energije, kar je za 3odstotke več, kot smo načrtovali, pove-čanje pa gre, kot sem že omenil, naračun poslovnih kupcev.

V družbi Elektro Maribor d. d. je bilokonec aprila 2008 zaposlenih 8�6 delav-cev. V primerjavi s koncem leta 200� seje število zaposlenih zmanjšalo za tridelavce.


PROJEKTI

V Elektru Maribor smo seaktivno lotili vpeljave novihzamisli in njihovegauresničevanja. Tokratpredstavljamo nekajprojektov in njihovovsebino oziroma namen.

Center za zbiranje, ločevanjein predelavo opreme

Člani projektne skupine:Andrej Kosmačin, Zvonko Kokol, MatejLeskovar, Romanca Šalamun, IvankaMarin in Timotej Čelofiga

Vsebina/namen projekta oz. kaj boprojekt Elektru Maribor prinesel

Osnovni namen centra je povečati učin-kovitost gospodarjenja z vsemi odpadki, kijih kot sekundarne surovine odkupujejoprevzemniki odpadkov. Center bo namen-jen zbiranju, ločevanju in sortiranjuodpadkov, ki nastajajo pri dejavnostidružbe Elektro Maribor, d. d., na širšemmariborskem območju v prvi fazi, v drugifazi pa je zaradi povečanja ekonomskihučinkov predvidena razširitev dejavnosticentra v smislu delovanja za trg. Nadaljnjeločevanje je vsekakor ključ do zmanjševan-ja količin odpadkov in zmanjševanjastroškov za ravnanje z njimi. Tako družbaElektro Maribor, d. d., s vzpostavljenim sis-temom ravnanja z okoljem ISO1�001:200� še aktivneje pristopa k reše-vanju okolijske problematike.

Lastna proizvodnjaelektrične energije izobnovljivih virov

Člani projektne skupine:Zvonko Mezga, Žinkovič Andreja, IvanušičAlojz, Božidar Govedič in Mitja Prešern


Elektro Maribor trenutno razpolaga s šes-timi malimi hidroelektrarnami, ki pa proiz-vajajo le 0,52 odstotka letno prodaneelektrične energije. Namen projekta jezagotoviti čim več lastne proizvodnje elek-trične energije iz obnovljivih virov.Obnovljivi viri energije vključujejo vse vireenergije, ki jih zajemamo iz stalnih nar-avnih procesov, kot so sončno sevanje,veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidro-energija), fotosinteza, s katero rastlinegradijo biomaso, bibavica in zemeljskitoplotni tokovi (geotermalna energija).Treba je opraviti analizo učinkovitosti intveganja izgradnje posamezne vrsteobnovljivega vira ter predlagati strateškeusmeritve in konkretne rešitve zadoseganje zastavljenega cilja.

Višja lastna proizvodnja električne energijeiz obnovljivih virov bi nam omogočila večjitržni učinek, povečanje števila kupcevelektrične energije in učinek zmanjšanjaizpustov toplogrednih plinov v skladu zevropsko direktivo.

Elektromati

Člani projektne skupine:Iztok Petrovič, Regina Lah, Andreja Ulbin,Alenka Rajter in Mihaela Šnuderl


Zavedamo se izzivov, ki nam jih postavljaodprtje trga z električno energijo, in s tempovezanih zahtev po izboljšanju poslovan-ja s strankami. Zato smo v podjetjupristopili k projektu pilotne postavitveplačilno-informacijskega terminala – elek-tromata.

V preteklosti se je na blagajnah našihobmočnih enot lahko plačevalo tudiračune za porabljeno električno energijo,po ukinitvi blagajn pa to ni bilo večmogoče. Zaradi zahtev trga, ko strankeniso bile zadovoljne z odnosom, inposluha za njihove želje se je porodilazamisel za alternativo prejšnjim blagaj-nam. Kupili smo plačilno-informacijski ter-minal (elektromat), ki stoji na upravi pod-

jetja v avli. Na terminalu, ki je trenutno šepilotni projekt, je do 30. 9. 2008 mogočebrezgotovinsko plačevati položnice zaporabljeno električno energijo s plačilnimikarticami Maestro, Activa, Eurocard inVisa.

Trenutno smo zaradi tehničnih težav, ki sepojavljajo pri prvih plačilih, v fazi njihove-ga odpravljanja. Terminal bo v kratkempopolnoma zaživel in s plačili ne bo težav.Na elektromatu bo mogoče plačevati vsepoložnice, ki so izdane v naši državi,namenjen pa bo tudi izvajanju različnihmarketinško-promocijskih dejavnosti. Čega bodo stranke dobro sprejele, bomo šir-ili mrežo in se pogajali za namestitev nabolj frekventnih območjih, na primer vvečjih trgovskih središčih.

Trženje telekomunikacijskein druge infrastrukture

Člani projektne skupine:Zvonko Mezga, Črtomir Kores, DarinkaRenko in Tatjana Burger


Namen projekta je izkoristiti zmogljivostitelekomunikacijske in druge infrastruktureter jih ponuditi na trgu v paketu z elek-trično energijo. Trenutno odjemalcemponujamo le različne pakete prodaje elek-trične energije. Dejstvo je, da z “različnolastno infrastrukturo” dostopamo do vsehodjemalcev na našem oskrbovalnemobmočju. Število “novih proizvodov” ki bijih v prihodnje lahko tržili s to infrastruk-turo, se veča. Treba je opraviti analizomožnosti in tveganja izvajanja “drugih”storitev, ki bi jih lahko ponujali skozi zgra-jeno infrastrukturo v paketu z električnoenergijo, ter predlagati strateške usmer-itve in konkretne rešitve za doseganje zas-tavljenega cilja.

Več storitev, ki bi jih lahko tržili odjemal-cem v paketu, bi nam omogočilo opti-mizacijo izkoristka viškov TK in drugeinfrastrukture, večji tržni učinek inpovečanje števila kupcev.

a Besedilo: Karin Zagomilšek, Natalia Varl, Božidar Govedič, Andrej Kosmačin, Zvonko Mezga, Iztok Petrovič in Alenka Rajter

Projekti v Elektru Maribor


PROJEKTI

Energetski inženiring instoritve na elektroenerget-skih napravah

Člani projektne skupine:Romanca Šalamun, Peter Kaube, DeanOgrizek, Mitja Prešern, Božidar Govedič


Izvajanje celovitih storitev – energetskegainženiringa v okviru obstoječih in novihdejavnosti s področja obnovljivih virov.

Na področju energetskega inženiringaželimo ponuditi:

1. celovito storitev za kupca na ključ

2. energetsko učinkovite objekte po načeluveč udobja z manj energije. Ponudili bomoizvedbo energetskih sistemov, ki uporablja-jo obnovljive vire energije za pridobivanjeelektrične energije (fotovoltaika), pripravotople vode (kolektorji) in ogrevanje ter hla-jenje prostorov (toplotne črpalke)

3. energetsko svetovanje – optimiranjeporabe električne energije

Na področju storitev na elektroenergetskihnapravah pa bomo naročniku nudili celovi-to storitev – inženiring pri novogradnjah,rekonstrukcijah in vzdrževanju VN-, SN- inNN-elektroenergetskih naprav.

Projekt OVEN

Člani projektne skupine:Alenka Rajter, Mitja Prešern, Iztok Petro-vič in Alojz Ivanušič


Razširiti obstoječo ponudbo podjetja sponudbo “okolju prijazne” energije in stem poudariti, da nam je mar za okolje inda se trudimo pridobiti čim večobnovljivih virov ter s tem ohraniti naravoza prihodnje rodove.

Blagovna znamka OVEN zajema energijoiz različnih virov – vode, sonca, vetra, bio-mase …, je pa to predvsem energija,proizvedena v lastnih kapacitetah ElektraMaribor. Prodaja energije OVEN je delcelovite ponudbe OVEN, ki poleg tegazajema tudi inženiring (projektiranje ingradnja) in proizvodnjo, hkrati pa je zas-novana dovolj široko, da se bo v prihod-nje še nadgrajevala.

Zastopstva in trgovina

Člani projektne skupine:

Natalia Varl, Arpad Gaal, Regina Lah,Mitja Prešern, Karin Zagomilšek; podpora:Andreja Ulbin


Vzpostaviti želimo novo dejavnost –trgovino in jo pozneje dopolniti tudi zzastopstvom. Svojim obstoječim in poten-cialnim kupcem bomo poleg električneenergije in storitev ponudili tudi trgovskoblago ter tako zaokrožili svojo ponudbo,povečali zadovoljstvo svojih strank inhkrati povečali prihodke oz. dobiček pod-jetja.

Poleg klasične specializirane postrežnetrgovine načrtujemo tudi spletno prodajo.Sprva bomo v trgovini prodajali blago, kiga ima podjetje za potrebe svoje dejavnos-ti že na zalogi, pozneje pa bomo sorti-ment razširili in prilagajali povpraševanju.

Naše pomembne prednosti, ki jih moramoizkoristiti, so predvsem dobro poznavanjeblaga, ugodne cene zaradi večjih nabavl-jenih količin, dostava ter že vzpostavljenistiki z obstoječimi in potencialnimiposlovnimi partnerji in kupci.

a Besedilo: Marjan Orešič

RTP RačeZadnja od pridobitev v zvezi z novi-mi razdelilnimi transformatorskimipostajami v OE Slovenska Bistricaje bila leta 2002 dograjena RTP110/20 kV Rače.

Nova RTP stoji na istem mestu, kot jenekdanja razdelilna transformatorskapostaja 35/10 kV, ki so jo, ko je bila naobmočju OE Slovenska Bistrica ukinje-na transformacija 35 kV, predelali v RP20/20kV.

Zaradi potreb po električni energiji vskladu s standardi in vedno večjegaodjema na Dravskem polju pa je bilotreba dograditi novo razdelilno trans-formatorsko postajo, ki je prevzela

napajanje odjema iz lastne transforma-cije, saj je napetost na skrajnih delihvodov že tako močno padla, da je bilana meji ustreznega napajanja. V tistemčasu se je polovica odjema napajala po20-kV dovodu iz RTP Slovenska Bistricain druga polovica po 20-kV dovodu izRTP Dobrava.

Novozgrajena RTP Rače je bila projekti-rana za 2 x �0 MVA, trenutno pa sta vnjej nameščena po en transformator 20MVA in 31,5 MVA, ki obratujeta izme-noma.

Napajanje iz 110 kV je izedeno dvo-stransko, in sicer iz daljnovoda 110 kVMaribor–Selce Trnovlje, enkrat iz smeri

Maribora in enkrat iz smeri SlovenskaBistrica.

Stikališče 20 kV je izvedeno s 36 oklo-pljenimi celicami TSN in ima trenutno izRTP devet aktivnih 20-kV izvodov, ševedno pa je mogoče rezervno napaja-nje po dveh obstoječih izvodih iz RTPSlovenska Bistrica in RTP Dobrava.

Za obratovanje objekta, ki je daljinskonadzorovan iz našega centra vodenjater zato potrebuje minimalni nadzor invzdrževanje, skrbi ekipa naših delavcev,ki ima prostore na dvorišču RTP v obra-tni zgradbi nadzorništva Rače.


LETNO POROČILO

a Besedilo: Petra Čihal, Altius

Letno poročilo Elektra Mariborza leto 200�

Kreativna zasnova letnegaporočila za leto 200� izhajaiz barv celostne grafičnepodobe podjetja ElektroMaribor d. d. in zgodbe,skozi katero se izražajovrednote in usmerjenostnašega podjetja.

Skozi barve, linije ter fotografije letnoporočilo prikazuje dinamično in fleksibil-no podjetje, pripravljeno na nove izzive vsvoji dejavnosti.

Električna energija je nepogrešljiva skorajna vseh področjih življenja. Čeprav je

očem večino časa nevidna, so njeni učin-ki prisotni povsod. Omogoča nam, daZMOREMO in USPEMO. Fotografije v let-nem poročilu ponazarjajo različnapodročja v našem vsakdanjem življenju,ki jih zmoremo z električno energijo: slu-žba, gradnja, družina, prosti čas, šport inzabava. Šest poglavij oziroma področijletnega poročila se med seboj razlikujepo barvah in fotografijah.

Naslovnica letnega poročila 200� z rdečo,osnovno barvo podjetja, izraža dinami-čnost in energičnost.

Dinamika je ponazorjena tudi s stolpci vrazličnih višinah in z diagonalo, ki simbo-lizira pozitivno rast ter napredek. Z logo-tipom podjetja in barvami celostne podo-be se na prvi strani jasno identificira pod-jetje. Identificirajo ga tudi notranje strani,grafi in tabele z barvami CGP.

Letno poročilo Elektra Maribor za leto 2007

a Besedilo: Bernardka Kos in Zvonko Črešnik

Danzaposlenih

Tudi letos Elektro Maribor prirejadan zaposlenih, ki bo 30. avgusta2008 na letališču Moškanjci.

Na ta dan so predvidene tri vrsteogledov, med katerimi je mogočeizbrati:

• ogled ptujskega gradu in mestaPtuj,

• ogled ptujske vinske kleti in mestaPtuj,

• ogled HE Formin.

Predvideno zbirno mesto bo naletališču Moškanjci, od koder boorganiziran avtobusni prevoz zaoglede. Na letališču se bodo odvijalešportne igre, in sicer v malemnogometu, odbojki na mivki, pikaduin tenisu na 200 metrov oddaljenemigrišču. Predvidene so tudi družabneigre: oblačenje delovnih oblek,plezanje na drog in vlečenje vrvi. Ob18. uri se bo dogajanje preselilo vletališki hangar, kjer nas bo zabavalansambel Bratov Gašperič. Gost aligostja večera ostaja skrivnost in bopresenečenje. Za hrano in pijačo boposkrbljeno. Natančne informacije znavodili in prijavnicami boste dobilipravočasno.

1� infotok / junij / 3 / 2008

MORSKI KABEL

Električna energija je os-novna dobrina sodobnedružbe, nujna za današnjinačin življenja in ohranja-nje življenjskega standar-da. Predstavlja tudi osnov-ni pogoj in gibalo razvoja.Ta pa je zadnje čase večkot očitno precej močan.Sodobna trgovska središča,veliki kinematografi,športni parki, smučišča,bencinski servisi, cestnepovezave in še in še.

Podnebne spremembe terjajo klimatizira-ne prostore. Marsikatero stanovanje alienodružinska hiša je danes že opremlje-na s klimatskimi napravami, da o večjihstavbah sploh ne govorimo. Mikrovalo-vne pečice, steklokeramična in indukcij-ska kuhališča, naprave za hišni kino, cen-tralno ogrevanje in toplotne črpalkepotrjujejo, da se je razvoj dotaknil tudinaše najbližje okolice. Časi, ko je doma-če okolje razsvetljevala zgolj ena žarnica,so že zdavnaj mimo. Očitno je, da potre-be po električni energiji rastejo iz leta vleto; mislim, da ni nikogar med nami, kise s tem ne bi strinjal.

Različne študije o razvoju elektroener-getskega omrežja na območju mestaMaribor so pokazale, da je treba v mestuob Dravi nujno zgraditi novo razdelilnotransformatorsko postajo RTP Koroškavrata. Z njo se bo razbremenila postajaRTP Melje, ki trenutno edina zagotavljadobavo električne energije levemu bregureke Drave. Zato je med bolj obremenje-nimi, če ne celo najbolj obremenjenarazdelilna transformatorska postaja vElektro Maribor. Z izgradnjo nove RTP

Koroška vrata in z njeno vključitvijo v110-kV omrežje se bo sklenila 110 kV-zanka okoli mesta Maribor, hkrati pa sebodo bistveno povečale zanesljivost,nemotenost in kakovost dobave elektri-čne energije odjemalcev severozahodne-ga dela Maribora. Z vzankanjem v 110-kV omrežje bo poleg oskrbe nove posta-je zagotovljena tudi nova transportnapot električni energiji na 110-kV napeto-stni ravni. Nova transportna pot na tejravni pa ni pomembna samo za mestoMaribor, ampak je nacionalnega oz.državnega pomena. Za take objektezakonska regulativa predvideva izdelavodržavnega prostorskega akta, na podlagikaterega se lahko pridobi gradbenodovoljenje.

Priprava državnega lokacijskega načrtase je začela leta 2003. Ta dokumentobravnava rešitve in ukrepe za varovanjeokolja, ohranjanje narave ter kulturnedediščine, trajnostne rabe naravnihdobrin pa tudi zasnovo projektnih rešitevza urbanistično, arhitekturno in krajinskooblikovanje ter zasnovo projektnih reši-tev za križanja z infrastrukturo.

V idejnih rešitvah je bila preverjena vrstamožnih tras, zaradi poteka čez središčemesta in s tem povezanih težav izvedbepa je smiselna samo kabelska (podzemna)povezava razdelilnih transformatorskihpostaj. Vrednotenja in primerjave možno-sti so izoblikovala optimalen potek trasekablovoda. Kablovod 110 kV Pekre–Koro-ška vrata–Melje bo izveden v dveh odse-kih, in sicer od RTP Pekre do RTP Koroškavrata kot podzemni in od RTP Koroškavrata do RTP Melje kot podvodni kabel.

Trasa kablovoda med RTP Pekre in RTPKoroška vrata poteka severno od RTPPekre proti Limbuški cesti in od tam vzpo-redno z železniško progo do Borovnikoveulice, od tam pa se prek dravske terasespusti do desnega brega reke Drave, obkaterem bo tekla do Koroškega mostu inga prečkala po mostovni kineti. Trasa sebo zaključila v novi RTP Koroška vrata.Njena dolžina je 3.800 metrov, večinomapa bo izvedena s polaganjem v jarek,razen na mestih križanja z obstoječokomunalno infrastrukturno napeljavo,cestami in železnico, kjer bodo kabli vzaščitnih ceveh.

a Besedilo: Dean Ogrizek a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Polaganje prvega 110-kVmorskega kabla v Sloveniji

Prikaz prereza jarka za vkop kablovoda


MORSKI KABEL

Trasa med RTP Koroška vrata in RTPMelje je dolga 2.�00 metrov in bo teklarazen prvih in zadnjih 50 metrov po kori-tu reke Drave, približno 20 metrov odlevega brega. Kabel bo pod vodo ustre-zno zavarovan in bo – razen tam, kjer bopoložen v koritu reke Drave – vkopan vzemljo na globino od 1,2 do 1,5 metra.

Omenjeni državni prostorski akt je VladaRS sprejela z uredbo o DLN aprila 200�.S sprejemom tega akta so se spremenilioz. dopolnili tudi veljavni občinski pro-storski akti na tem območju. Koridorpredvidenega kablovoda se je s temdoločil kot zavarovano območje. Uredbapreneha veljati, ko bo kablovod izveden.

Za kablovod med RTP Pekre in RTP Koro-ška vrata ter med RTP Melje in RTP Koro-ška vrata je bilo pridobljeno tudi okolje-varstveno soglasje.

Že v projektnih rešitvah in tudi v DLN jedoločeno, da se naj bi kablovod gradil vdveh fazah, in sicer:

• I. faza – povezava med RTP Melje inRTP Koroška vrata,

• II. faza – povezava med RTP Pekre inRTP Koroška vrata.

I. faza – KBV 110 kV RTPMelje–RTP Koroška vrataPrva faza je skoraj končana. Kabelskapovezava je izvedena, izdelani so tudikabelski končniki in spojke. Pred priklo-pom kabla v 110-kV omrežje je trebaopraviti še strokovno tehnični pregled,preizkušanje in nato končni tehnični pre-gled. Prevzem objekta je predviden junija2008.

Posebnost te povezave je, da je kabel navečini trase, razen prvih in zadnjih 50metrov položen v korito reke Drave. Zatoje bilo treba uporabiti posebnega, take-ga, ki je primeren za polaganje v vodo;natančneje, v Dravi leži morski kabel. Toje prvi morski kabel v Sloveniji in kotkaže, svojega vrstnika še dolgo ne bodobil ali morda sploh nikoli.

Dela so se začela takoj po pridobljenempravnomočnem gradbenem dovoljenju,ki ga je izdalo ministrstvo za okolje inprostor konec februarja 2008. Marca sopotekala pripravljalna dela, polaganje paaprila. Na plavajoči kovinski ponton sobili nameščeni kabelski bobni, na katerihso bili naviti enožilni kabli, ki so se sposebnimi pripravami formirali v trikotnoobliko in tako spuščali na rečno dno.Delo je nadzorovala ekipa potapljačev, kije tudi pomagala pritrdili kabel na dnoreke s posebnimi betonskimi blazinami.

II. faza – KBV 110 kV RTPPekre–RTP Koroška vrataVključitev RTP Koroška vrata se bo izved-lo že v I. fazi s kablom do RTP Melje, ven-dar pa se bo 110-kV zanka okoli mestaMaribor sklenila šele z izvedbo II. faze,torej s kabelsko povezavo do RTP Pekre.Ta dela so v fazi pridobivanja pravice gra-diti oziroma pridobivanja služnosti.

Trasa predvidenega kablovoda je določe-na z državnim lokacijskim načrtom(DLN). Ta sicer predvideva rahla odstopa-nja od načrtovane trase, vendar pomikizunaj območja obdelave niso več mogo-či. Tudi občinski prostorski akti so natem območju omejeni.

Polaganje kabla v reko Dravo s kovinskim pontonom

Trasa KBV 110 kV RTP Pekre–RTP Koroška vrata

Investitor: Elektro Maribor d.d.,Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor

Projektant: IBE, d.d.,Hajdrihova �, 1000 Ljubljana

Izvajalec: Elektroservisi d.d.,Dobrave 6, 1236 Trzin

Podizvajalci: ELSA d. o. o.,Šlebingerjev breg 15, 9250 GornjaRadgona

RGP d. o. o., Rudarska 6, 3320 Velenje

Nadzornik: Štajerski inženiring d. o. o.,Hočka 31h, 2311 Hoče


RTP PTUJ-BREG

Situacija

Na desnem bregu Ptujske-ga jezera, v bližini čistilnenaprave in načrtovanehitre ceste Hajdina–Ormož,je v gradnji nova razdelilnatransformatorska postajaPtuj – Breg, transformacije110/20 kV, namenjenadistribuciji električneenergije na južnemobmočju Ptuja z okolico.

Objekt je glede na prostorske možnostiizveden s prostozračnim 110-kV stikališ-čem, s prostorskim zamikom 90° medpoljema DV in TR. Vanj bosta vgrajenadva energetska transformatorja, moči31,5 MVA.

Zidan objekt je razdeljen na dva dela, insicer na prostor za SN-opremo in na pro-stor za komandni del postaje.

Izgradnja stavbe in gradbenih del 110-kVstikališča je v zaključni fazi. Zaključek delpredvidevamo do konca maja. Vsa pri-marna in sekundarna oprema objekta ježe nabavljena in pripravljena, da jo vgra-dijo. Vgrajena bo oprema različnih proiz-vajalcev: 110-kV odklopniki, izvedbe SF6,

AREVA (Nemčija), 110-kV ločilniki COEL-ME (Italija), kombinirani merilni tr. KON-ČAR (Hrvaška) … 20-kV stikališče je izve-deno z oklopljenimi celicami z vgrajenimivakuumskimi odklopniki (TSN Maribor).

Sekundarna oprema, oprema zaščite invodenja 110-kV in 20-kV stikališča ABB.

Vključitev RTP Ptuj – Breg v 110-kV omre-žje je predvidena z vzankanjem objekta v110-kV daljnovod Kidričevo/Ptuj/Formin.Za vključitev bo izveden dvosistemski110-kV daljnovod, dolžine približno 900metrov.

Objekt bo pripravljen za obratovanjepredvidoma v začetku prihodnjega leta.


Izgradnja nove RTP 110/20 kVPtuj – Breg

RTP Ptuj - Breg

1�infotok / junij / 3 / 2008

RTP MAČKOVCI

Porast porabe električneenergije na območjuGoričkega, predvsem pazaradi elektrifikaciježeleznice, v Mačkovcihgradijo novo razdelilnotransformatorsko postajoRTP Mačkovci 110/20 kV,ki bo v neposredni bližiniobstoječe postaje 35/20kV in jo bo tudinadomestila.

V sklopu postaje bo urejena tudi novadeponija drogov, nove prostore pa bodobilo tudi nadzornišvo. To bo v zahod-nem delu.

V objektu, izdelanem z armiranobeton-skimi elementi, bodo kontrolna soba ter26 oklopljenih celic, postavljenih v 20-kVstikališče in 110-kV stikališče v zaprtiGIS-izvedbi. Ob vzhodni bok proti cestipa bosta pripeta dva transformatorskaprostora za namestitev transformatorja,moči do �0 MVA.

Objekt se bo vključil v 110-kV omrežje zdvosistemskim daljnovodom DV 2 x 110kV Murska Sobota–Mačkovci. Ta bo vzadnjih 600 metrih prešel v 110-kVkabel, ki se bo priključil na GIS-stikališče.Daljnovod je v fazi umeščanja v prostoroziroma tik pred sprejetjem državnegalokacijskega načrta. Prej je treba pridobi-ti še okoljevarstveno soglasje.

Objekt, razen priključnega daljnovoda,bo končan v prvi polovici leta 2009.


Izgradnja nove RTP 110/20 kVMačkovci

Situacija

Pogled na obstoječo RTP Mačkovci


SINDIKAT

Spoštovane sodelavke insodelavci!Preddopustniški trenutki se bližajo,želje po počitku in oddihu so prednami, tu sta tudi nogometno prven-stvo ter državni praznik in še marsi-kaj lepega se nam bo zgodilo to pole-tje. Toda to še ne pomeni, da v Sindi-katu Elektra Maribor d. d. nimamo kajpočeti. Ravno nasprotno, dogajalo sebo marsikaj, in to po načrtu, ki smo siga zadali lani po zadnjem občnemzboru članov sindikata v naši družbi.

Za informacijo in v kratkih stavkih naj opi-šem samo nekaj najbolj aktualnih dogod-kov, ki so zaznamovali bližnjo preteklost vpovezavi z zastavljenimi cilji delovanja.

Aprila 2008 je bil izpeljan IV. Kongres SDESlovenije, kjer so po preteku zadnjega pet-letnega mandata delegati SDE izvolili delnonovo, delno staro vodstvo. Predsednik SDESlovenije je za naslednje mandatno obdob-je Dolar Franc, predsednik Konference elek-trogospodarstva je Branko Sevčnikar, pod-predsednik je Jurij Tretjak, predsednik Kon-ference naftno-plinske dejavnosti je JožeKopinja, podpredsednik pa Ivo Pufič, pred-sednik Konference premogovništva je IztokCilenšek, podpredsednik pa Janez Borštner.Po konsolidaciji predsedstva SDE Slovenijezadnjih nekaj dni smo si postavili kar zahte-vne naloge, ki pa jih bomo s članstvomizpeljali v korist zaposlenih.

Osnovna in najpomembnejša elementadelovanja sindikata sta kot vedno do zdajzaščita delovnih mest in socialni položajzaposlenih. Znotraj razvijanja socialnegadialoga med predstavniki lastnikov, lastnikiin sindikatom so bili doseženi vidni premikina področju skupne problematike, ki senanašajo na usklajevanje plač, plačno poli-tiko, skrb za skupno doseganje soglasja naESOE (ekonomsko-socialnem odboru zaenergetiko) v zvezi s predlogi za reorgani-zacijo in privatizacijo v energetskem sek-torju pod pogoji, ki jih postavi tudi sindikatkot sklicatelj tega istega odbora, in še mar-sikaj.

Prav tako teče skupna akcija znotraj ener-getike v smislu pobud in izdelave osnutkov

pogodb za soudeležbo delavcev pri dobič-ku, okoli katerih bo treba vložiti kar precejenergije, da se bodo vsebine pogodb, kibodo temeljile na finančnih shemah, karnajbolj upoštevale s tako vsebino, ki bosprejemljiva za zaposlene, in da bi lahko natej podlagi zaposleni že naslednje leto akti-vno participirali na dorečenih finančnih ele-mentih iz pogodbe. Tudi v naši družbi smodosegli načelen dogovor z upravo, da sebo vse potrebne dejavnosti izvedlo s stranistrokovnih služb v tem smislu, da se bo pri-pravilo in predlagalo Skupščini delničarjevElektro Maribor d. d. spremembo Statutadelniške družbe Elektro Maribor d. d. intudi sprejem sklepa, da se s strani družbe zreprezentativnim sindikatom sklene po-godba o soudeležbi delavcev pri dobičku vobliki udeležbe po denarni shemi ter hkratitudi podeli pooblastilo upravi družbe s stra-ni skupščine delničarjev za sklenitev nave-dene pogodbe.

Kar nekaj sprememb in nejasnosti je v prvifazi prinesel predlog sprememb energet-skega zakona, ki je bil zelo hitro poslan vmedresorsko usklajevanje in v parlamentar-no proceduro za sprejem sprememb. Druž-be so prav tako dale vrsto pobud in predlo-gov za dopolnitev ter predvsem pobud zarazjasnitev posameznih členov, saj je ševedno nejasna vloga distribucijskih družbkot lastnikov infrastrukture ter nekaterihdelov dejavnosti SODA, ki bi pač želel opra-vljati nekatere dejavnosti, te pa se že izvaja-jo na sedežih distribucijskih družb. Take inpodobne zahteve ali želje pa lahko imajo,tega se v sindikatu dobro zavedamo, karnepopisne negativne posledice za zaposle-ne, naša delovna mesta in nazadnje tudiplače ter obstoj in razvoj distribucijskihdružb v prihodnje. Vsekakor bo treba last-nikom ponovno povedati, da je premoženjedistribucijskih družb nedeljivo, kaj šele pre-nosljivo na drugega lastnika.

Kljub kvartalnemu usklajevanju plač je tre-nutno usklajevanje v energetiki kar najboljeurejeno v slovenskem gospodarskem pro-storu, pa vendar to še ne pomeni poveča-nja plač in iz tega naslova višje plače. Greza vzdrževanje in vzporedno hojo z mese-čnimi inflacijami, ki pa za enkrat še nekažejo svojega hiranja. Pustimo politiko

države in vrsto ekonomskih prijemov zabrzdanje padanja standarda zaposlenih nastrani. V sindikatu SDE želimo in hočemodoseči tudi vsebinsko bogato razdelaneelemente, ki se nanašajo na določanjeravni produktivnosti tako v družbah, šeposebno pa po dejavnostih. V osnutkihpredlogov želimo doseči povečanje mate-rialne osnove, povečanje finančnega dele-ža za zaposlene iz naslova ustvarjenegadobička v primerjavi z načrtovanim ter šenekaj pomembnih primerjav ekonomskihkazalnikov.

Postavitev ciljev tudi v smeri plačne politi-ke, zaostajanja in primerljivosti naših plač splačami naših kolegov v EU druščini sonaloge, ki bodo na podlagi analiz in ute-meljitev izhodišče za odpiranje sistema terdograjevanje sistema nagrajevanja v elek-trogospodarstvu. Upravi smo tudi predla-gali, da sklenemo dogovor o preprečevanjuin odpravljanju posledic mobbinga v druž-bi, saj lahko tak dogovor prispeva k večjiutrjenosti socialnega dialoga med partnerji,še posebno pa bi to bil dokaz, da nam nemore biti vseeno, kadar gre za varovanjeintegritete in osebnega dostojanstva vsake-ga posameznika v naši družbi. Od upravepričakujemo, da bo do takega načina skle-nitve dogovora prišlo v najkrajšem času.

Pred nami so tudi dejavnosti v zvezi s posa-meznimi zahtevki po spremembah načinaocenjevanja individualne uspešnosti innastavljene metodologije, saj ga je kot “živiorganizem” treba hraniti ter nadgraditi.18. junija 2008 je SDE organiziral tudi prvoProblemsko konferenco, na kateri je bilotreba odpreti na široko vsebino plačnepolitike po dejavnostih v RS, spremembeenergetskega zakona ter mobilizacijo stro-kovnega kadra za potrebne izdelave pri-merjalne statistike.

V SDE Elektro Maribor d. d. smo 29. �.2008 končno podpisali aneks k II. pokoj-ninskemu stebru, tako da se povečanavplačila mesečnih premij s strani delodajal-ca tekoče izvajajo za 5 odstotkov.

Lep dopustniški pozdrav in obilo sonca.

Jurij Tretjak,predsednik SDE Elektro Maribor d. d.

a Besedilo: Jurij Tretjak

Aktualni dogodki izsindikalnega področja


Konec decembra 200� jebil sprejet Zakon o spre-membah in dopolnitvahZakona o graditvi objektov(ZGO-1B), ki je napodročje gradnje prineselmarsikatero novost.Novela zakona se je začelauporabljati 15. aprila2008. Nekaj glavnihnovitet predstavljamo vnadaljevanju.

Vrste objektov glede nazahtevnostPo ZGO-1B poznamo razvrstitev objektovna zahtevne (npr. RTP, 110/x kV), manjzahtevne (npr. TP, 10(20)/0,� kV, SN-omrežje, 10, 20, 35 kV …), nezahtevneobjekte in enostavne objekte (npr. NN-distribucijsko omrežje, 230/�00 V). Neza-htevni objekti predstavljajo novo katego-rijo, mednje pa spadajo konstrukcijskonezahtevni in nebivalni objekti.

Lokacijska informacija ni večobveznaNovela odpravlja kar nekaj pojmov. Loka-cijske informacije ni več treba uporabiti alizahtevati v nobenem postopku. Investitorali projektant se bo od zdaj s pogoji zaizdelavo projektne dokumentacije sezna-nil na podlagi vpogleda v prostorski aktali pa prostovoljno iz lokacijske informaci-je.

Ni več nadomestne gradnjeNovela ne predvideva več nadomestnegradnje, vendar v praksi to ne pomeni, dane bo več mogoče starega objekta nado-mestiti z novim. Po novem bo treba vtakem primeru zaprositi za rušenje stare-

ga objekta in novogradnjo novega. Brezgradbenega dovoljenja se lahko začnejoredna vzdrževalna ali investicijska vzdrže-valna dela. Zanimiva in dobrodošlanovost je, da se bo od zdaj podoba zane-marjenih ali slabo vzdrževanih objektovlahko spremenila na bolje. Občina bo zaobjekte, ki bodo slabo vplivali na zunanjopodobo naselja in krajine, pa čeprav nebodo pomenili neposredne nevarnosti zavarnost in zdravje, sprejela odlok ter nalo-žila lastniku take nepremičnine obveznoizvedbo vzdrževalnih del, rekonstrukcijeali celo odstranitve. Če lastnik tega ne bostoril, bo opravljena izvršba, če pa boobčina založila lastna sredstva, bo lahkodela opravila sama in na nepremičninivpisala hipoteko v višini stroška izvedbevzdrževalnih del.

Pomembna vlogaodgovornega vodjeprojektaOdgovorni vodja projekta za pridobitevgradbenega dovoljenja (ni nujno, da je le-ta odgovorni vodja projekta za izvedbo aliodgovorni vodja projekta izvedenih del)pri izvajanju gradnje objekta, ki ga je pro-jektiral, nadzoruje, ali se gradnja objektaizvaja v skladu s PGD. Skladnost gradnje sPGD potrdi s podpisom dokazila o zane-sljivosti objekta, iz katerega mora biti raz-vidno, da bo objekt kot celota pri uporabiin vzdrževanju izpolnjeval predpisanebistvene zahteve.

Projektna dokumentacijaNovela zakona ukinja pojma tehničnadokumentacija in tipska dokumentacija.To pomeni, da obsega projektna doku-mentacija idejno zasnovo (IDZ), katerenamen je pridobitev projektnih pogojevoz. soglasij za priključitev pristojnih sogla-sodajalcev, idejni projekt (IDP), katereganamen je izbor najustreznejše različicenameravanega objekta ali načina izvedbedel, projekt za pridobitev gradbenegadovoljenja (PGD), katerega namen je pri-dobitev gradbenega dovoljenja, projektza izvedbo (PZI), katerega namen je izved-ba gradnje in projekt izvedenih del (PID),

katerega namen je pridobitev uporabne-ga dovoljenja.

izdaja projektnih pogojev in soglasij

Na podlagi novele zakona se izdajajonaslednji dokumenti:

• projektni pogoji (PP) vsebujejo samopogoje z naslova približevanja k našimelektroenergetskim vodom in objektom,

• soglasje za priključitev (SZP),

• soglasje k projektu.

Postopek izdajanja ustreznih dokumentov(Slika 1) se določi na podlagi veljavnegaprostorskega akta za območje, na kate-rem je predvidena gradnja objekta.

Stroški izdelave projektnih pogojev insoglasij ne bremenijo investitorja.

Območje za določitev strankNovela odpravlja do zdaj zelo abstraktenpojem “vplivno območje”. To območje sepo novem imenuje “območje za določitevstrank”, prikazano pa je po točno določe-ni metodi z izračunom, določenim vUredbi o območju za določitev strank vpostopku izdaje gradbenega dovoljenja.Območje okoli objekta, ki določa strankev postopku pridobitve gradbenega dovo-ljenja, je odvisno od velikosti, zahtevnostiali drugih posebnih značilnostih objekta.

Vloga občine v postopku zapridobitev gradbenegadovoljenjaUpravni organ mora po prejemu vloge zagradbeno dovoljenje takoj obvestiti obči-no, na območju katere je nameravanagradnja, in ta lahko v osmih dneh prijavisvojo udeležbo v postopku. Torej bo predvsakim gradbenim dovoljenjem graditeljlahko imel opraviti tudi z občino, saj bole-ta lahko udeležena v vsakem postopku.

Projekt za izvedbo navsakem gradbiščuDo zdaj je bila za vsako gradbišče obve-zna postavitev gradbiščne table z glavni-mi podatki o gradnji objekta in udeležen-

GRADITVE OBJEKTOV

a Besedilo: Damir Čatič in Andrej Roškar

Novosti na področju graditveobjektov


GRADITVE OBJEKTOV

cih te gradnje. Po novem pa mora investi-tor na gradbišču ves čas gradnje zagoto-viti na vpogled izvod gradbenega dovolje-nja in tisti del projekta za izvedbo, ki jepotreben glede na potek gradnje. Topomeni, da je za vse objekte, ki se gradijoz gradbenim dovoljenjem, projekt zaizvedbo (PZI) obvezna sestavina projektnedokumentacije, kar pri nekaterih investi-torjih do zdaj ni bila praksa.

Uporabno dovoljenjeKo bo gradnja končana, bo treba za vseobjekte pridobiti uporabno dovoljenje(razen za enostavne in nezahtevne).Upravni organ bo lahko presodil, ali napodlagi vloge in priložene dokumentacijelahko sam opravi tehnični pregled ali bozanj sklical tehnično izvedensko komisijo.V praksi to pomeni, da bo treba za vsakmanj zahteven in zahteven objekt upravni

enoti predložiti dokazila in projekt izvede-nih del (PID), nato pa se bo ta odločila, alibo sama opravila tehnični pregled ali zizvedenci ustreznih strok.

Iz ZGO 1B še sledi, da bodo vkratkem sprejeti manjkajočipodzakonski akti.

• Seznam vseh soglasodajalcev, ki gamora objaviti in voditi ministrstvo, pristoj-no za prostorske ter gradbene zadeve.

• Nov pravilnik, ki bo urejal način označi-tve in organizacijo ureditve gradbišč, vse-bino in način vodenja evidence izvajanjadel na gradbišču ter način izvajanja sprot-ne kontrole gradnje.

• Nov pravilnik, ki bo urejal vsebino doka-zila o zanesljivosti objekta.

• Novi pravilnik o projektni dokumentaciji.

Slika 1: Diagram poteka izdajanja dokumentov


Če želimo opisati nekopokrajino v naši deželi,potrebujemo za to lenekaj namigov o njeniznačilnosti in malo znanjaiz geografije.

Če vam želim predstaviti območnoenoto Elektro Maribor d. d., za katero je– recimo – značilno, da leži v najbolj za-hodnem delu preskrbovalnega območjapodjetja in je geografsko umeščena medPohorje in Haloze, boste takoj ugotovili,da gre za območno enoto SlovenskaBistrica. Navidezne meje te enote sedotikajo mej dveh drugih naših enot,enote Ptuj in Maribor z okolico, medtemko na zahodu meji z distribucijo ElektroCelje.

Prav z Elektrom Celje ima enota Sloven-ska Bistrica dve neposredni povezavi posrednjenapetostnem omrežju, medtemko drugih stikov med nami in sosedi ni.Lanskoletna zima je s svojimi havarijamizahtevala, da smo prekinili eno od pove-zav na srednje napetostnem vodu medSlovensko Bistrico in Podplatom, saj jesneg poškodoval nekdanji 35-kV daljno-vod, ki je zaradi starosti in dotrajanostipopustil pod težko belo odejo. Tako staostali v zahodni smeri aktivni samo šedve 20-kV povezavi.

Zato pa vzdržujemo vse 20-kV povezavev vzhodni smeri z drugimi našimi enota-

mi, da lahko zagotavljamo rezervnonapajanje tudi ob nepričakovanih okva-rah. Območna enota sicer napaja svojeodjemalce s tremi 110-kV razdelilnimitransformatorskimi postajami. Te so loci-rane v preskrbovalnih centrih, in sicer naobmočju Slovenskih Konjic, SlovenskeBistrice in Rač. V treh RTP je pet 31,5-MVA transformatorjev in en trafo 20-MVA.

Območna enota ima tačas nekaj več kot30.000 odjemalcev, za katere se trudi-mo, da imajo v vsakem trenutku na raz-polago kakovostno električno energijo.Res kdaj pa kdaj pride zaradi vremenskinevšečnosti do prekinitve dobave, temupa se zoperstavlja ekipa dežurnih mon-terjev, ki skrbi, da v najkrajšem možnemčasu zagotovi normalno obratovalno sta-nje naprav in da so odjemalci zadovoljni.

V enoti je zaposlenih �� delavcev, njiho-vo število pa se zadnja leta zmanjšuje.Ker so naprave vedno starejše, je nujnokakovostno in redno vzdrževanje, kar paje glede na število zaposlenih vedno težjezagotavljati. Posledica je vedno več prija-vljenih škodnih primerov zavarovalnici.

Sicer pa v naši enoti še vedno živi duhprijateljstva in solidarnosti, kar se potrju-je na skupnih sindikalnih izletih ter obpraznovanjih veselih dogodkov našihzaposlenih, saj se večkrat druženje obkoncu tedna konča šele zelo pozno zve-čer ali celo zgodaj zjutraj.

OBMOČNE ENOTE

a Besedilo in fotografija: Marjan Orešič

OE Slovenska Bistrica

OE Slovenska Bistrica


ŠPORTNO DRUŠTVO

a Besedilo in fotografija: Miro Pečovnik a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Športno društvo in dejavnostiZaposleni v Elektru Maribor sepovezujemo na različnih področjih,med drugim tudi na športnem.Zato je bilo pred 12 leti ustanovlje-no Športno društvo Elektro Mari-bor, ki ima danes že 450 članov.

Vsem nam je zelo dobro znan rekZdrav duh v zdravem telesu. Kakoto doseči? Ena od možnosti je tudiukvarjanje z različnimi športnimi dejav-nostmi. Tako lahko z različnimi športni-mi dejavnostmi krepimo svojo oseb-nost, povečujemo umske in utrjujemotelesne sposobnosti ter tako utrjujemosvoje zdravje. Osnovni namen šport-nega društva je torej širjenje telesnekulture na različnih področjih. Tako jebilo ob začetku delovanja društva usta-novljenih več sekcij, kjer lahko članidruštva krepijo svoje zdravje.

Z namenom širjenja športne kulturetudi na območnih in storitvenih enotahElektra Maribor so bili izbrani športnipoverjeniki, prek katerih potekajo nekedejavnosti. Da bi razširili krog dejavnihv različnih sekcijah in bolj povezalidelovanje članov društva, smo na zad-nji seji izvršnega odbora društva ime-novali športnega poverjenika za našeupokojene člane. Njegova naloga bomed seboj povezati tudi te člane.

Če ste v dvomih, kako storiti nekajkoristnega zase, in vam še ni jasno,kako se začeti z nečim ukvarjati, prila-gamo spisek dejavnih sekcij športnegadruštva. Da bo odločitev lažja, se pove-žite z enim od vodji sekcij, ki vam borade volje razložil, kje se družimo, kjepotekajo organizirane vadbe, kakšni sonačrti v prihodnosti, kam smo name-njeni v poletnih in jesenskih mesecihter še veliko več.

SEKCIJA VODJA SEKCIJE KONTAKT

nogomet Andrej LUNEŽNIK INT.: 596

strelstvo Valter VALENČAK GSM: 031-31�-312Jože HAJNRIH GSM: 031-583-1��

odbojka Boštjan MERHAR, GSM: 031-31�-960Bojan LAZAR INT.: 302

tenis Matjaž ŠIŠERNIK INT.: 1�2

namizni tenis Stanko TOPLAK INT.: 160

kros in tek na smučeh Karli VEBER, INT.: 192Milan BORKO INT.: 5�0

pohodništvo Janči ŠIMENKO INT.: 6��

kolesarjenje Marko NOVAK 02/5�8-90-20

balinanje Maksimiljan TURIN INT.: 293

kegljanje Jernej KRALJ, INT.: �8�Eva ŠPES INT.: 28�

košarka Danilo ŠPINDLER INT.: 66�

ribištvo Zlatko ŽERAK INT.: 630

smučanje Dušan KOVAČIČ INT.: 156

šah Alojz LEŠNIK INT.: 13�

plezanje na drog Marko NOVAK 02/5�8-90-20

Za športne poverjenike na OE in SE soimenovani:

Maribor z okolico Bojan LAZAR

Gornja Radgona Marko BRAČIČ

Slovenska Bistrica Branimir PETRIČ

Murska Sobota Marko NOVAK

Ptuj Dragica KELC

Uprava Matjaž ŠIŠERNIK

Gradnje Maribor Matjaž KOLAR

Gradnje Ljutomer Marjan ALT

Veterani Jože HAJNRIH

Na startu Naše odbojkašice Zmagovalci


ŠPORTNE IGRE

Za nami so uspešnoizvedene letne igreelektrodistribucijskihpodjetij Slovenije, ki so se�. junija odvijale našportnih tekmovališčih vMurski Soboti in bližnjiokolici. Letos je bilaorganizacija iger zaupananašemu podjetju ElektroMaribor, ki mu lahkoiskreno čestitamo zauspešno izvedbotekmovanj in sevedazaključno prireditev, ki jepotekala v Hotelu Diana.

Glavna tekmovališča so bila okrog Faza-nerije, kjer sta bila tudi info pisarna inšotor, kjer so se lahko vsi udeležencisproti okrepčali. Tudi s pravim prekmur-skim bogračem, ki se je kuhal od jutra dopopoldneva. Za dobro zabavo in vzdušjeso poskrbeli domači ansambel Halicanums pevko Marino Huber, etno ansambelZoltan Bend ter poseben gost, ki je bilpresenečenje, Andrej Šifrer. Razglasitevrezultatov in zaključna zabava sta pote-kala odlično do zgodnjih ur. Malo se jezataknilo le pri razdelitvi hrane, ki je zanekatere prišla na mize prepozno, zanekatere pa prehitro. Še za vreme je bilokar dobro poskrbljeno, če odmislimonekaj popoldanskih ploh, ki pa skorajnobenega niso motile. Popoldanskadežna ploha je prekinila le teniške dvo-boje moških ekip, katerih rezultati nisošteli in so bili na koncu v tej disciplini vsizmagovalci z rezultatom nič točk.

Kaj pa drugi športnirezultati?Tekmovalci našega podjetja smo se spetodlično odrezali, saj smo premočnoosvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi inpred prvimi zasledovalci iz Elektra Celjeušli za debelih deset točk. S tem smoizpolnili obljubo s prejšnjih iger, ko smobili “samo drugi” in so nas premagaliLjubljančani za pičle štiri točke (tokrat pašele �. mesto).

Tekmovanje se je za nas odlično začelo sprvo zmago, ki jo je v krosu doseglaAndreja Ulbin in s tem potegnila zaseboj plaz uspešnih ter odličnih uvrstitevv krosu in pozneje v drugih disciplinahvse do končne zmage. Tudi smola našihodličnih tekmovalcev v plezanju na drog(zaključna paradna disciplina), ki si zasvojo borbenost zaslužijo vse čestitke, nivplivala na končni rezultat.

Za prvo mesto gre posebna zahvalavsem tekmovalcem, še posebno zmago-valcem v posameznih disciplinah – takoekipno kot posamezno.

Uvrstitve po disciplinah in posamezniki zmedaljami:

Kolesarjenje ženske 2. mesto

Danica Štabuc 1. mesto

Kolesarjenje moški 3. mesto

Blaž Lorber 2. mesto

Tenis ženske 2. mesto

Tenis moški 0. mesto

Namizni tenis ženske 3. mesto

Namizni tenis moški 1. mesto

Streljanje ženske 1. mesto

Brigita Trglavčnik 1. mesto

Milica Urlaub 2. mesto

Streljanje moški 1. mesto

Mitja Valenčak 1. mesto

Slavko Prah 2. mesto

Kegljanje ženske 5. mesto

Kegljanje moški 1. mesto

Milan Gajžler 3. mesto

Balinanje �. mesto

Mali nogomet 2. mesto

Odbojka ženske 5. mesto

Odbojka moški 1. mesto

Kros ženske 1. mesto

Andreja Ulbin 1. mesto

Petra Čop 2. mesto

Dragica Horvat 3. mesto

Danica Štabuc 3. mesto

Kros moški 1. mesto

Milan Borko 1. mesto

Zvonko Črešnik 1. mesto

Marjan Alt 1. mesto

Matej Polajžer 2. mesto

Ladislav Krošelj 3. mesto

Karli Veber 3. mesto

Aleksander Polanec 3. mesto

Šah 1. mesto

Košarka 2. mesto

Plezanje na drog �. mesto

a Besedilo: Dušan Kovačič

Športne igreRezultati 14. letnih iger elektrodistribucijskih podjetij Slovenije

Ekipna uvrstitev

1. mesto Elektro Maribor 68 točk

2. mesto Elektro Celje 58 točk

3. mesto Elektro Primorska 53 točk

�. mesto Elektro Ljubljana 52 točk

5. mesto Elektro Gorenjska 39 točk


Besedilo Branka Gradišnika,

z ilustracijami Zvonka oha.po za etni ideji in likih Danijela Trstenjaka,

Oblikoval: Branko Ba ovi


ZLOŽENKE

V Elektru Maribor svoje kupce seznanjamoo novostih tudi s tiskanim materialom.Zadnje mesece smo tako izdali kar nekajnovih, ki jih predstavljamo na slikah.

Nove zloženke, letaki, brošure:

• brošura OVEN – obnovljivi viri energije

• zloženka OVEN

• zloženka Fotovoltaika

• letak Razsvetljava zame

• letak Upravičeni do ugodnosti!


Nove zloženke

Obnovljivi viri energije

OVENPaket oskrbe z obnovljivimi

viri električne energije

OVEN - obnovljiviviri energije

Čista prihodnost – energija zame!

FotovoltaikaSončne elektrarne – energija zame!

Paket Razsvetljava zame! - zanesljiva rešitevPomagali vam bomo pri zanesljivi oskrbi z električno energijo invzdrževanju javne razsvetljave v vaši občini. Svetovali vambomo, saj do vas in širšega okolja čutimo odgovornost.

Po vaši meri

V paketu Razsvetljava zame! ponujamo nakup električneenergije in vzdrževanje javne razsvetljave po vaši meri.

Veliko prednosti

S celovito ponudbo nakupa energije in vzdrževanja vam bomo vElektru Maribor zagotovili strokovno in kakovostno vzdrževanjejavne razsvetljave. Izvajali bomo redne obhode in poskrbeli zanemoteno delovanje.Strokovno osebje Elektra Maribor vam bo svetovalo o učinkovitirabi energije in racionalizaciji omrežja javne razsvetljave.Izkoristite tudi dodatne prednosti, ki vam jih ponujamo z novimpaketom za učinkovito upravljanje z javno razsvetljavo v vaši občini:• klice vaših občanov bomo sprejemali v našem Klicnem centru,• naša elektroenergetska infrastruktura je prepredena z javnorazsvetljavo, zato omrežje razsvetljave dobro poznamo in vamzagotavljamo maksimalno odzivnost.

Razsvetljava zame!Si želite učinkovitega upravljanjaz javno razsvetljavo v vaši občini?V Elektru Maribor vam lahko pomagamo!

Zakaj partnerstvo z Elektro Maribor?• Hitrost in inovativnost uvajanja novih tehnologij,• lastne storitve, velikost, bližina odjemalcem, izkušnje inveč kot 90-letna tradicija,• strokovno usposobljeno osebje na vseh področjihdelovanja,• drugačen pristop, široka ponudba in h kupcemusmerjeno podjetje.

Več informacijo naših paketih in storitvah najdete na našispletni strani www.elektro-maribor.si.Lahko nam tudi pišete na [email protected], pokličete v Klicni center natel. št. 02 22 00 115, ali pa nas obiščete vnaših informacijskih pisarnah.

Vzdrževanje javne razsvetljave v paketu, ki smo gapripravili za vas, obsega1:

• sprejem klicev občanov v našem Klicnem centru,• zamenjavo žarnic in predstikalnih naprav,• čiščenje senčil in odpravo manjših napak instalacij,• odpravo okvar in nastavitev krmilnih elementov v krmilnihomaricah,• osnovno svetovanje.

1Pri vzdrževanju javne razsvetljave stroški materiala niso zajeti v ceno in seobračunavajo po dejanski nabavni vrednosti materiala.

Ob sklenitvi pogodbe / podpisu izjave do 21.5.2008 vamzagotavljamo nespremenjene cene električne energije dokonca 2009!

Odprtje trga električne energije omogoča nove možnostidelovanja na trgu, med drugim vam v Elektro Maribor d.d.ponujamo zakup energije za določeno, daljše obdobje vprihodnosti. Dolgoročni zakup vam omogoča vnaprej znanstrošek energije in lažje načrtovanje poslovanja!V Elektro Maribor smo za vas, spoštovani kupec, pripraviliposebno ponudbo, ki vam omogoča nespremenjene ceneelektrične energije do 31.12.2009!Najkasneje do 21. maja 2008 nam vrnite podpisano izjavooziroma z nami sklenite pogodbo (za nove kupce) in dokonca leta 2009 boste za električno energijo odšteli enakokot v maju 2008.

*Velja za kupce z letno porabo do 500.000 kWh

Pristopna izjava k posebni akcijski ponudbi – garancija fiksnih cen električne energije po pogodbi do 31. 12. 2009.

sprejemamo posebno akcijsko ponudbo podjetja Elektro Maribor d.d. za dobavo električne energije v letu 2009. Potrditev ponudbe

velja za naslednja merilna mesta, za katera imamo sklenjeno pogodbo (navedene so številke merilnih mest):Kupec se s podpisom te izjave strinja, da bodo zanj za posamezno merilno mesto do

31 12 2009 veljale enake cene za dobavljeno energijo, kot veljajo za dobavo v mesecu maju

2008 Ponudba se nanaša na cene energije, ki ne vsebujejo trošarin, DDV in drugih dajatev

v državi, prav tako ponudba ne velja za cene za uporabo elektroenergetskih omrežij S

podpisom izjave se kupec strinja, da je seznanjen s 26 členom Splošnih pogojev Elektra

Maribor d d za sklepanje pogodb o nakupu in prodaji električne energije za odjemalce, ki

se smiselno upošteva pri sklenitvi tega dogovora

Pristopna izjava k posebni akcijski ponudbi – garancija fiksnihcen električne energije po pogodbi do 31.12.2009.

Kraj in datum:

Podpis:

ODREŽI�

Upravičeni dougodnosti!

Zagotovite si nespremenjene cene električneenergije do konca leta 2009!*

Več informacijo naših paketih in storitvah najdete na naši spletni straniwww.elektro-maribor.si. Lahko nam tudi pišete [email protected], pokličete v Klicni center natel. št. 02 22 00 115, ali pa nas obiščete v našihinformacijskih pisarnah.


Naši zaposleni se že vrstolet uspešno izobražujejona področju elektroener-getike v izobraževalniustanovi ICES. Med diplo-manti tega višješolskegaizobraževanja je tudiBernardka Kos z OE Ptuj,edina ICES-ova elektro-inženirka v Sloveniji, smerenergetika, ki je zaposlenav našem podjetju.

V podjetju Elektro Maribor d. d. dela že20 let, in to na delovnem mestu refe-rentke za soglasje. Prosila sem jo, naj senam predstavi.

Bernardka, zakaj ste se odločili za študij?Za ta študij sem se odločila predvsem zaradiželje, da nadaljujem svoj osebnostni in stroko-vni razvoj. Odločitev je padla skoraj čez noč,kot odgovor na priložnost, ki mi jo je ponudi-lo moje podjetje. Sprejela sem jo z odprtimirokami, saj so bili pogoji šolanja idealni in semvedela, da lahko samo pridobim. Spomnim sebesed profesorja fizike ob prvem srečanju:Znanje je investicija, ki ti je nihče ne morevzeti. Po prvih predavanjih sem dobila obču-tek, da ne bom zmogla vsega uskladiti: slu-žba, družina in šola. A ob sebi pa sem imelanekaj krasnih oseb, ki so me dvignile in spod-budile. Med njimi je tudi dobra sodelavka.

Kako ti je uspelo usklajevati delo v službiin skrb za družino s študijskimi obvez-nostmi?Še zdaj ne morem verjeti, da je vse tako lepoteklo. Družina mi je v celoti stala ob strani.Vloge so se zamenjale, gospodinjstvo so prev-zeli drugi družinski člani. Sinova osnovnošolcasta v nekaj tednih postala samostojna in pravtisto leto sta imela v šoli nadpovprečne uspe-he. Včasih smo se vsi trije učili pozno v noč,

mislim, da jima je bilo zelo všeč, da njunamama študira … Pozornost in obzirnost semjima vračala ob njunem učenju matematike terfizike, saj sem jima svoje na novo pridobljenoznanje rada posredovala. Prišli so dnevi, kosem ves dan delala na terenu in se potem žeizčrpana odpravila na predavanje, od kateregasem se vračala domov pozno zvečer. Potem paučiti, včasih do 3. ure zjutraj. A ni mi bilotežko, to je bil izziv, iskanje novih mej sposob-nosti in zmožnosti; naučila sem se veliko nove-ga. Če bi se še kdaj ponudila ugodna mož-nost, bi šolanje z veseljem nadaljevala.

Kako se ti je spremenilo delo po konča-nem študiju?Delo se ni spremenilo, sicer pa tega tudinisem pričakovala in načrtovala. Moje delo jeprecej raznoliko in dinamično, vedno se doga-ja kaj novega. Res pa delam vse več. V pole-tnih mesecih sem veliko na terenu, v slabihvremenskih razmerah se ukvarjam z vnosi vGIS in risanjem načrtov, skic, preglednih kartter z arhiviranjem tehnične dokumentacije.Zadnje čase me precej zaposluje delo z napra-vo GPS, sistemom za snemanje, za kar jepotrebno kar nekaj novega kompleksnegaznanja, tudi iz geodezije.

Kakšna so tvoja pričakovanja na delov-nem mestu v prihodnje?Glede na položaj, ki ga držim že lepo številolet, na strukturo zaposlenih v podjetju, nasplošno miselnost in način napredovanja termenjave delovnih mest, ne pričakujem velikihsprememb. To delo sem sprejela kot del svojeosebnosti. Ostajam, kjer sem, z zavestjo, daimam otroka, ki me bosta potrebovala še vsajdeset let, preden bosta dokončala šolanje.Veliko mi pomeni že to, da vem, da bo vsakmesec plača, in s tem so zagotovljeni vsajosnovni pogoji za preživetje.

In kaj te osrečuje v prostem času?Prosti čas preživljam zelo dejavno in skoncen-trirano. Obdelujem majhen vinograd in sadov-njak ter vrt, v katerem pridelujem ekološkozelenjavo in sadje. Potovanja mi dajejo potre-bno širino in razgledanost. Slikanje me osre-čuje in mi daje možnost, da posegam napodročje, kjer so doma umetniki. Ob tem spo-znavam zanimive osebnosti in nove razsežno-

sti odnosov do narave ter ljudi. Ker sta mojaotroka na pragu odraslosti, ne potrebujetaveč toliko moje prisotnosti, temveč predvsemkakovostno družinsko življenje. V to spadajopogovori, dogovori, skupna potovanja in izle-ti, da skupaj hitro opravimo nujna gospodinj-ska dela, potem pa drug drugemu dovolimodihati. Želim si, da to obdobje traja in traja,ker čutim, da sem v ravnovesju, zadovoljnasama s seboj, s kakovostjo življenja in z ljud-mi, ki me obkrožajo …

INTERVJU

a Besedilo: Milena Rajh a Fotografija: arhiv Bernardke Kos

Prva diplomantka ICESA v našempodjetju – Bernardka Kos

Bernardka Kos

Kot vsako leto smo se tudiletos odpravili na težkopričakovan sindikalni izlet.Tokrat smo se podali vČrno goro – do Budve inLovčena. Iz GornjeRadgone smo krenililepega majskega večera,zvečer ob 22. uri in se pohrvaški avtocesti zapeljalidogodivščinam naproti.

Na carini nismo imeli nevšečnosti, zatosmo hitro napredovali in v jutranjih urahpili kavo že globoko v osrčju Hrvaške.

Nad jezeri na Grabnićkem polju smo sipripravili skupni zajtrk iz “avtobusnegadrobovja”.

Naša vrla Danilo in Marta sta z nekajdrugimi sodelavci poskrbela, da nam ninič manjkalo; z nami so romali domača“zasika – zobl” pa “lük”, pečena rebrca,gore zelenjave, kruha in – najpomemb-nejše – tekoče zadeve. Od tistih za raz-kuževanje grla in pranja zob do onih, kiso nas naredile prešerne ter nas spomi-njale na domače kraje … Za vsakogar jebilo nekaj – nihče ni ostal prikrajšan.

Pot nas je peljala po dolini reke Neretveskozi Neum in nad Dubrovnikom vse doKotorja, kjer smo si za štiri kilometre inpol dolgim obzidjem ogledali staro mest-no jedro. Sprehodili smo se med starimikamnitimi hišami po zlizanih tlakovcih,mimo prikupnih trgovinic, ki so mamile zitalijansko in drugo dopadljivo modo, dotrga, kjer stoji ena od mnogih cerkvamesta. Ogledali smo si njeno notranjostin naša vodička Sandra nam je povedalamnogo zgodovinskih zanimivosti.

Po krajši osvežitvi v foteljih in ležalnikihmondenih “kafičev” ter občudovanjutrdnjave nad mestom, ki pa je zaradipomanjkanja časa nismo uspeli zavzeti,smo se zopet podali na pot.

Staro mesto je čudovito. Mislim, da nasje bolj ali manj vse prevzelo – je čisto inurejeno, ko pa stopiš malo naprej, poulicah zunaj obzidja, se hitro zaveš, da sina Balkanu in da je domačinom malomar za videz njihovega mesta.

V Budvo smo se pripeljali v zgodnjihvečernih urah, kjer nas je za dobrodošlicopošteno zalila in presenetila ploha. Ozra-čje se je ohladilo, tako da se je pričakovani“sredozemski romantični” večer povsemskazil.

Utrujeni od napornega dneva in od boljali manj prečute noči na avtobusu smose nekateri po večerji hitro odpravili kpočitku. Zjutraj nas je čakalo vstajanje žeob sedmi uri (za tiste, ki radi spimo, zelokruto …).

Naslednji dan smo se po zajtrku zapeljaliv notranjost Črne gore, ki je v tem let-nem času čudovita – vsa zelena, sveža, vcvetju.

Pot nas je vodila do mesta Cetinje,nekdanjega glavnega mesta državiceČrne gore, ki je bila že zgodaj samostoj-na. To se čuti tudi pri “avtohtonih” pre-bivalcih, ki vedo to povedati ter ceniti inso ponosni, da so Črnogorci iz Cetinja.Če spoznaš kakšnega “ta pravega Crno-gorca” pobliže, ti bo kar iz rokava streselsvoje družinsko drevo tudi za nekajgeneracij nazaj. Ob tem me postane karsram, ko se zavem, kakšen odnos imamoSlovenci do teh vrednot. Patriotizma inljubezni do lastne domovine bi se lahkoučili pri teh ljudeh …

V Cetinju smo si pod vodstvom lokalnevodičke, ki nas je popeljala v zgodovino,ogledali muzej, nekdanje bivališče oziro-ma dvorec kralja Nikolaja I., enega iz dru-žine oziroma mogočne dinastije Petrovi-ćev.

Nato smo skozi star kostanjev drevoredodšli do pravoslavnega “manastira”, kjerpa smo lahko prišli le na dvorišče in vcerkvico, bogato okrašeno z ikonami Kri-stusa, Bogorodice in drugih svetih mož.

Tam so nam med drugim razložili, kakoin kje se prižigajo sveče; za že pokojne intudi za žive. V muzeju, ki ga nismo obi-

skali, hranijo najstarejšo ročno napisanoknjigo na Balkanu.

Po ogledu starega mestnega jedra nas jelastnica agencije, gospa Karmen, s kate-ro se potepamo že nekaj let, presenetila.Ob avtobusu nam je pripravila “pica pik-nik” s tekočimi zadevami.

Ko smo si privezali duše, smo se odpeljaliv črnogorske planine.

Serpentinasta cesta nas je vodila vednoviše. Nad 1500 metrov nadmorske višine,na 1660 metrov, kjer so postavili monu-mentalni mavzolej največjemu črnogor-skemu pesniku, pisatelju in mislecu. Ssedemnajstimi leti je prevzel položaj vla-dike – posvetnega in cerkvenega vladarjaČrne gore. To je bil Petar II. Petrović Nje-goš (*1813 +1851). Starejši se še spom-nimo njegove pesnitve Gorski vjenac, skatero smo se mučili v osnovni šoli.

Po �61 stopnicah smo se povzpeli domavzoleja iz črnega marmorja in se čudililjubezni ter ponosu in zanosu ljudi, ki sospravljali na vrh gore skulpture Petra II.ter kipa matere in hčere, ki predstavljatarodnost, pripadnost domovini in družini.

Kipe je izklesal svetovno znani hrvaškikipar Ivan Meštrović. Vsak od njih tehtapo več ton; kipa ženskih podob čezsedem, skulptura Petra pa več kot pet-indvajset ton. Do vrha so jih transportira-li v enem kosu, po tračnicah, položenihskozi tunel. Te tračnice so pozneje zalili zbetonom in pokrili z marmornimi stopni-cami.

Ko smo se naužili svežega zraka in raz-košnega pogleda na vse strani, smo sepodali do Njegoševe rojstne vasi Njeguši,kjer smo se ustavili na turistični kmetijiZora. Prašna grla smo za aperitiv poplak-nili s travarico in se okrepčali s pristnimdomačim pršutom, sirom, črnimi olivamiin okusnim belim kruhom. Žejni od tamnismo odšli, saj smo pili črnogorskegavranca, kolikor nas je bila volja. To vinospada v družbo devetih svetovno znanihvin.

Tisti, ki niso obsedeli ob kozarcih rujne-ga, so si ogledali pršutarno, kjer dimijo


IZLET

a Besedilo: Mira Jakopič a Fotografija: arhiv OE Elektro Gornja Radgona

S potepanja po Črni gori


in sušijo krače madžarskih svinj (zanimi-vo!).

Z želodci, polnimi dobrot, in prešernevolje smo, obloženi s suvenirji (s stekleni-cami vina, s sirom in pršutom), nadalje-vali pot nazaj proti morju.

Po osemindvajsetih serpentinah smo sepočasi spuščali proti globokemu in razč-lenjenemu Kotorskemu zalivu.

Marsikdo je imel potne roke, zvišan“krvni druk” in srčni utrip, preden smose pripeljali do vznožja in nazaj v Rafailo-viće. Tja, kjer smo bili nastanjeni.

Po okusni večerji smo se razkropili; eniso odšli na sprehod ob peščeni plaži,drugi nabirat kamenje, ker je bilo takolepo pisano, tretji po lokalčkih, nanizanihvzdolž obale. Do Budve, od katere smobili oddaljeni približno dva kilometra, nibilo priporočljivo iti, kajti to mesto je enosamo veliko in razkopano gradbišče.

Čez čas, ko se je mesec dvignil dovoljvisoko, se je na plaži pred restavracijo,kjer smo večerjali, začel beach party.Milan je raztegnil harmoniko, pozneje jevskočil še Mirko in pokazal, da tudi on niod muh … Zabava je trajala dolgo v noč.Žejni nismo bili: naši “barkiperji” so sedostojno opremili z raznoraznimi sestavi-nami za “koktejle” in zanimive “mikse”

ter pokazali odlično znanje v mešanjuopojnih substanc. Tudi kapljica z doma-čih bregov ni manjkala. Noč je bila pre-kratka in jutranja kava za marsikoga pre-grenka.

Preživeli smo tudi to. Odpravili smo se napot domov. Mimogrede smo se še usta-vili v Budvi in si ogledali staro mesto. Pri-sostvovali smo (delno) pravoslavni maši,hodili po ozkih ulicah, gledali z obzidjamesta, “kako se more talasa”, si zdravilimačka v lokalčkih – pili kave in čaje inpobožno želeli, da bi lahko podaljšalibivanje na Jadranu za kak teden. Lepo,po “penzionistično”, v miru in hladu …

Prišli smo do carine med Črno goro inrepubliko “Lipo našo”. Ker smo bili opo-zorjeni, da ne smemo ničesar švercati,smo bili vsi tiho, ko nas je carinik vprašal,ali imamo kaj prijaviti.

Malo se je čudil, po pregledu drobovjaavtobusa pa nas povabil, da prinesemovsak svojo prtljago na pregled. Spogle-dovali smo se in čudili, saj mi, ki že dolgoživimo v Evropi, kaj takega več nismonavajeni. (Kako hitro smo pozabili načase, ko smo hodili v Trst po rifle …)

Čez čas so nas obvestili, da lahko gre, čeje komu sila, na stranišče – tako lepo, podva in dva.

Misel, da bomo kosili ob enih v Neumu,je splavala po vodi, ko so nam povedali,da moramo čakati, dokler ne bodo ure-dili vseh carinskih formalnosti in “skasi-rali” kazni za prekršek, ker nismo prijavilivina, ki smo ga pripeljali iz Radgone in seje vračalo z nami nazaj domov. (O količi-ni ne bi govorila, ker je preveč žalostno.)Kako žal je bilo nekaterim, da ga nismoveč popili.

Na koncu smo soglasno ugotovili, da seje vse to zgodilo samo zaradi Jorasa …

Ker je bil carinik kljub temu “prizane-sljiv”, nam ni pobral vsega, kar bi lahko.Tako nam je še ostalo kar nekaj tekoče-ga, da nismo do doma trpeli žeje …

Po skoraj treh urah čakanja na usmiljenjesmo končno nadaljevali pot. Vsi bolj alimanj lačni, nejevoljni in siti vsega, smose potolažili ob okusnem, a poznemkosilu v Neumu.

Domov smo prispeli srečno, ko se je roje-valo ponedeljkovo jutro.

Čeprav je bilo naporno, je bilo lepo. Smopa si rekli, da, dokler ne bo v EU, v “Liponašo” ali čez njeno ozemlje več ne bomopotovali …

IZLET

Timsko delo: “Lük fajn na tenko nareži! Pa brezolüpof, prosin!”

Pogled iz fotelja ob kavici – navzgor, nad Kotor Po 461 stopnicah navzgor

Kip P. II, P. Njegoša Meditacija pod pršuti “Pa še nan je vseeno pijača ostala, ka nemožedni …” (Naša moška, ki sta skrbela, da nismodehidrirali.)

Prijetna in vesela druščinazaposlenih na enoti SEElektro Gradnje Ljutomerse je maja odpravila nadvodnevni sindikalni izletv prestolnico našihseverovzhodnih sosedov –v Budimpešto.

Ob strokovni razlagi vodiča smo si ogle-dali nekaj največjih znamenitosti nalevem (Budim) in desnem bregu (Pešta)reke Donave. Čudovit pogled na mestose nam je ponujal s hriba Citadela, kjer jespomenik svobode. Ogledali smo si tudiznamenito ribiško utrdbo, Trg junakov zimpozantnim spomenikom neznanemujunaku ter s kipi madžarskih kraljev. Privožnji skozi mesto nas je tik ob desnembregu Donave večkrat spremljal madžar-ski parlament, ki je arhitekturno resnekaj posebnega. Seveda nismo mogliizpustiti niti ogleda prekrasne cerkveSvetega Štefana, ki je pravi biser gotske-ga sloga. Gradili so jo kar 50 let. Edina

stvar, ki nas je motila, je bila ta, da soMadžari popustili pred pritiskom kapitalain dovolili, da so tik ob arhitekturnihbiserih zrasli sodobna nakupovalna sre-dišča in hoteli, ki prav gotovo tja ne sodi-jo, saj kazijo podobo zgodovinskegamesta.

Seveda spada k izletu tudi zabava, zatosmo večer preživeli v značilni čardi, kjerso nas zabavali odlični ciganski glasbeni-ki in poskočni plesalci ter plesalke, oble-čeni v tradicionalne noše. Domov smo sevrnili zadovoljni, nasmejani in z bogatimivtisi o tem res lepem zgodovinskem inkulturnem mestu.


IZLET

a Besedilo: Marjan Alt a Fotografija: Anton Jaušovec

Sindikalni izlet zaposlenih na SEElektro Gradnje Ljutomer

Skupinska slika


PIKNIK

Ker je tradicija zato, da jospoštujemo, smo se konecmaja zbrali na piknikuprojektantov, investitorjevin razvoja v Razvanju, kiga je letos organizirala OEMaribor z okolico.

V lepem četrtkovem popoldnevu smopozabili na vsakdanje obveznosti in naj-prej nazdravili ter se okrepčali. Sledil ješe bolj sproščujoči rekreativni del druže-nja ob nogometu, odbojki, tenisu, pika-du, taroku, vlečenju vrvi in pohorskempikadu. Zmagovalci so bili vsi, ki so prišliin dobro voljo delili z nami pozno v noč.

a Besedilo in fotografije: Boris Ukmar

Tradicionalni piknik službnačrtovanja, investicij in razvoja

a Besedilo: Bernardka Kos

Zamisel za zdravo malicoK zdravemu življenjskemu slogupomembno prispeva tudi zdrava,uravnotežena prehrana, ki zagota-vlja našemu telesu vse hranilnesnovi, pomembne za njegovo rast,razvoj in delo.

Za nas zaposlene je malica največkratprvi obrok v dnevu, zate je še kakopomembno, da je količinsko in energij-sko zadostna, a hkrati ne preobilna.Odrekanje nekaterim hranilom, ki gapredpisujejo diete, največkrat ni potre-bno, če upoštevamo naravo dela inporabo energije. Dopoldanski vnoskalorij, ki odpade na zajtrk in malico,naj znaša �0 odstotkov (25 odstotkovodpade na zajtrk in 15 na malico). Kosi-lo je obrok, ki mu pripada 30 odstotkov

dnevnega kaloričnega vnosa. Na popol-dansko malico odpade 10 odstotkov inna večerjo, ki naj ne bo prepozno, 20odstotkov dnevnih energetskih potrebpo kalorijah.

Lahke zdrave malice za zaposlene, kinimajo težkega fizičnega dela: pestsuhega sadja ima zelo malo maščob,veliko vlaknin, železa, da telo hranljivesnovi hitro absorbira v krvni obtok,občutek sitosti pa je dolgotrajen. Zele-njavni koktajl pripravite iz na trakovenarezanega korenja, gobic in zelene,okus pa lahko popestrite z jogurtovoomako ali kislo smetano. Z mešanicooreščkov, ki naj vsebuje lešnike, mand-lje in orehe, boste v telo vnesli zadostnekoličine beljakovin ter mineralov, kot so

cink, železo in magnezij. Oreščki sopoleg tega vir osnovnih hranljivih sesta-vin, ki jih nekatere posebne diete izklju-čujejo, čeprav so nujne za nemotenodelovanje organizma. V njih se skrivajoantioksidanti, vitamin E in malo ogljiko-vih hidratov. Z novo energijo vas bonapolnila že ena pest oreščkov. Nema-sten jogurt in kos sira sta bogata skalcijem, ki krepi kosti ter preprečujenastanek osteoporoze. Telo ju vsekakorpotrebuje. Že majhna količina bučnihali sončničnih semen telo oskrbi zomega 3 maščobnimi kislinami, te paohranjajo zdrav videz kože in pripomo-rejo k boljšemu delovanju možganov.Ste sladkosnedi? Potem se posladkajtes skledico žitnih kosmičev ali mislijevz dodatkom sadja.

Tekmovalni duh

Okrepčali smo se tako ... ... in tako

Prav gotovo si je že vsakod vas nadel masko,dihalko in plavuti terpogledal pod morskogladino. Tako se vseskupaj začne. Prodnatatla, poraščena z morskotravo, in nekaj ribic, ki jihopazujemo v plitvih prio-balnih vodah. Marsikogapremaga želja, da bipogledal globlje v tišinomorja skrivnostnegaprečudovitega podvod-nega sveta.

Potapljači so preprosti ljudje, ki želijo spo-znavati lepote življenja, še posebno morja,ga videti v vsej svoji prvobitnosti in ujetitrenutek njegove čarobne veličine. Prav tozačutimo ob Žaretu Jovanoviču, našemdolgoletnem sodelavcu iz enote Ptuj. Veli-čino podvodnega sveta je z veseljem pri-pravljen deliti tudi z nami in nam obogati-ti vsakdan z zanimivimi zgodbami terizkušnjami.

Voda je bila in bo za človeka vedno nekajskrivnostnega, prvobitnega, medij, v kate-rem se vedno odlično počuti … Kdaj si seprvič srečal s potapljanjem in kako se je raz-vila tvoja pripadnost podvodnemu svetu?Leta 1995 je novomeški klub AKVARIUS orga-niziral tečaj potapljanja na Ptuju. S prijateljismo ga uspešno končali in nato so sledili časiodkrivanja podvodnega sveta. Žal je klub ponekaj letih razpadel, želja po potapljanju pa jeostala. Zato sem se leta 1999 pridružil članomptujskega potapljaškega društva.

Kakšen motiv te vodi, da ostajaš v objemuvoda in svoje znanje nenehno dopolnjuješ?

Težko je opisati ta občutek, tišine in lepotepodvodnega sveta. Vedno ti ponuja nekajnovega, zato motiva za potapljanje ne zmanj-ka. Ker pa je potapljanje precej zahteven innevaren šport, moraš svoje znanje nenehnodopolnjevati, če želiš v njem uživati.

Katere vrste potapljanja izvajaš in kašnaje razlika med njimi?Ukvarjam se s potapljanjem na dih – apneja ins potapljanjem na stisnjen zrak. Razlika je vtem, da pri enem uporabljaš kapaciteto svojihpljuč, pri drugem pa stisnjeni zrak v jeklenki.Vsak je po svoje zanimiv in zahteven.

Katera izkušnja v podvodnem svetu te jezaznamovala, ki je nikoli ne boš pozabil?To je potop v Avstraliji med morskimi psi. Resneverjeten občutek.

Zahteve za izkušenega potapljača so zelovisoke. Kako si pridobival znanja za tehni-čnega potapljača?Nimam ravno opravljenega tečaja za tehnične-ga potapljača, ampak za potapljača reševalca,a zahteve so podobne. Izkušenost pridobiš z


PODVODNI SVET

a Besedilo: Bernardka Kos a Fotografija: Žarko Jovanović

Čudoviti podvodni svet

Žare s svojim potapljaškim društvom, drugi z leve


PODVODNI SVET

veliko potopi, teoretično znanje pa na tečajih,ki jih organizira Slovenska potapljaška zveza.

Kakšen je tvoj pogled na jamsko potaplja-nje?Jamsko potapljanje je nekoliko drugačno odobičajnega potapljanja v morju, zato je trebaopraviti tečaj za jamskega potapljača. Osebnome tako potapljanje ne privlači preveč.

Že nekaj let si član Potapljaškega društva Ptuj.S kakšnimi koristnimi in nujnimi podvodnimideli se srečuje vaše društvo? Predvidevam, daje to popolnoma drugačen način dela, svet, kinima nič skupnega s športnim potapljanjem.

Naše društvo je enota za reševanje iz vode zaspodnje Podravje. Kot ime pove, rešujemoponesrečence iz vode. To delo res nima ničskupnega s športnim potapljanjem, saj večino-ma poteka v najslabših pogojih, kot so slabavidljivost, mrzla voda, tokovi in podobno.

Kakšno opremo uporabljaš pri potapljanju?Mojo opremo sestavljajo maska, neoprenskaobleka, pas z utežmi, jeklenka za stisnjen zrak,kompenzator plovnosti, regulator zraka, pod-vodni računalnik in plavuti.

Letos si prevzel mesto predsednika Pota-pljaškega društva Ptuj, ki deluje že od leta1994. Kakšne dejavnosti izvaja vaše društvoin kakšne so tvoje naloge ter zadolžitve?Kot sem že povedal, društvo izvaja reševanje izvode, imamo pa tudi športno sekcijo. Nalogepredsednika so zelo različne. Ena od pomemb-nejših je to, da članom omogočimo teoretičnain praktična izobraževanja, saj je varnost pota-pljanja pogojena z znanjem ter izkušnjami.

Kakšno vizijo ima vaše društvo in kako jouresničuje?To je varno potapljanje, saj so napake nepo-pravljive. Klub organizira tečaje potapljanja.

Katere smernice v potapljanju so trenut-no najbolj aktualne?Ni nekih posebnih smernic. V našem klubu jetrenutno tema podvodni ribolov. Upam, dabom letos na morju poskusil to tehniko.

Lani si postal tudi oče. Kako usklajuješdružinske obveznosti in naloge predsed-nika društva?Moram povedati, da bi brez razumevanje dru-žine težko uskladil ti dve dolžnosti.

Kdor je pogledal pod morsko gladino inizgubil vsaj malo strahu pred utesnje-nostjo, nemočjo ob prostem sprehajanju,plavanju pod vodo, ga bo le-ta stalnovlekla k sebi. Če bo to delal z veseljem,razumom in se zavedal svojih omejenosti,mu bo podvodni svet nudil lepote, ki jihni mogoče doživeti nikjer drugje. Kdor todoživi, komur strah tega ne skazi, se bovračal znova in znova …

Podvodni portret

Morska zvezda

Podvodni svet razbitin

Na prvi del likovnega natečaja, okaterem smo pisali v prejšnji številki, seje odzvalo nekaj otrok, ki so ustvariliprave umetnine. Kar poglejte slike!

Ker pa odziv ni bil tako velik, kot smo pričakovali, smo nate-čaj še razširili in ga podaljšali. Drugi del natečaja je takonamenjen tudi predšolskim otrokom. Natečaj bo trajal do 29.avgusta – torej vse poletje. Upamo, da se bo našlo dovoljčasa tudi za to dejavnost.

Vsa prispela dela bodo tudi nagrajena in razstavljena.

Za pokušino pa tokrat nekaj izdelkov …


Ustvarjalni otroci bodo nagrajeniIzdelki prvega dela likovnega natečaja


NATEČAJ


NATEČAJ

Elektro Maribor d. d. razpisuje

Razširjeni likovni natečaj“Varčevanje z električno energijo”

za otroke zaposlenih

Teme• Varčevanje z električno energijo.

• Kaj je električna energija.

• Kakšna je gospa ali gospod Elektrika.

Kdo lahko sodeluje?Otroci zaposlenih v Elektru Mariboru d. d. ki obiskujejoosnovno šolo, in predšolski otroci.

Do kdaj?Rok za oddajo del je 29. avgust 2008 v Službo za marketing.

Prijavnica in pravila sodelovanja so na voljo na intranetu,oglasnih deskah in v tajništvih.

Dodatne informacije:elektronski naslov: [email protected]: int. 271


FOTOREPORTAŽA

a Fotografija: Bernardka Kos

Utrinki z izleta na Krk in Goli otok

Simbol elektro piratov na planem Ivek vozi barko na Goli otok

Fotograf Franci v afektuPrihod na Goli otok

Postanek na otoku Grgur - prizkušanje vode in pogumaOkusno kosilo na ladjici


FOTOREPORTAŽA

Te pa še en špricer, naj ti bo!Obnemogel elektro pirat

Degustacija - oljna in vinska Idilična Baška

Pred odhodom proti domu


NAGRAJENI

a Besedilo in fotografija: Zdenko Rojko

Pasijonkalat. Passiflora incarnata


Razgovoriz upravoRazgovori z upravo bodo potekali,kot že ustaljeno, vsak 2. ponede-ljek v mesecu med 16.00 in 1�.30.Za razgovor je potrebna le pred-hodna najava v tajništvo uprave natelefonsko številko 111.

Razgovori bodo:14. julija 2008 in11. avgusta 2008.

a Besedilo: Boštjan Grabar

Uredniški odbor pri deluČlani uredniškega odbora Infotoka so se v četrtek, 12. 6. 2008, ponovnozbrali na letošnjem že tretjem sestanku uredniškega odbora, tokrat naObmočni enoti Slovenska Bistrica.

Uredniški odbor je pregledal zadnjoštevilko Infotoka, obravnaval prejetekritike in predloge, pregledal prispev-ke zaposlenih, ki bodo objavljeni vjunijski številki, ter predloge, izboljša-ve in novosti, ki bi jih lahko uvedli vprihodnjih številkah.


Nagrajeniprispevkiza InfotokV vsaki številki Infotoka nagradimoizbrane prispevke, ki jih pripravitezaposleni. Vsak lahko pripomore kbolj pestri vsebini našega glasila,zato sodelujte! Morda boste nagra-jeni prav vi.

Naredite intervju s svojim sodelav-cem, napišite kaj o prostem času,svojih konjičkih ali dokumentirajtesvoj delovni dan. Pri tem pa nepozabite, da vam uredniški odborlahko z veseljem pomaga pri pisa-nju.

Vas zanima, kdo so tokratni nagra-jenci za prispevek v Infotoku?

Preberite, kaj so napisali in poglejtenjihove fotografije.

Tokratni nagrajenci so:

Mira Jakopič,

Dean Ogrizek,

Damir Ćatić in

Andrej Roškar.

Pasijonko po vsem svetu uporabljajopredvsem kot sredstvo, ki lahkozmanjša tesnobo,napetost, nervozo,zniža krvni tlak in nam pomaga, danas prej objame spanec.

Velja tudi, da pomaga blažiti mišičnekrče, menstruacijske bolečine in težavemed nosečnostjo, znano pa je še, dadobro vpliva na bronhialno astmo. Prav

pride tudi pri pomirjanju nervoznih inhiperaktivnih otrok.

Pogosto ji pripisujejo naslednje lastnosti:lajša mišične napetosti in krče, zmanjšuje

razdraženost, strah, stres in iz tega izha-jajoč glavobol, preganja nespečnost,nasploh pa pomirjujoče deluje na celotnotelo.

Pasijonka

Uredniški odbor


ROJSTNI DNEVI

Bedrač Robert, Mesarec Marijan, Perko Bojan, Kovač Marjan, Vrabič Ludvik, Vodušek Leopold, Mežič

Alojz, Kramberger Klemen, Vogrinec Nada, Sep Jože, Lazar Bojan, Mar Dušan, Balan Leon, Kogej

Andrej, Lapov Darja, Šedivy Janez, Potočar Rok, Hauptman Jernej, Müller Marko, Jovanović Žarko,

Žurman Tatjana, Lorenčič Robert, Kresnik Franc, Gorjak Jože, Vaupotič Milan, Brunec Jure, Ogrizek

Dean, Zelko Milan, Kovačič Branko, Vilčnik Martin, Korada Franc, Pregl Miha, Rogan Štefan, Ančič

Damir, Črepinko Branko, Horvat Stanislav Ml., Kojc Milan, Vogrinc Jernej, Orožim Kopše Jelka, Čuš

Andrej, Koprivnik Darjan, Mernik Zmago, Zemljina Beno, Zemljič Dejan, Veber Karl, Ćatić Damir, Ajlec

Marjan, Ciglarič Alan, Kostanjevec Zlatko, Oberleitner Gabrijela, Kampl Marjan, Prevolšek Avgust,

Kropec Srečko, Hlebič Martin, Lorenčič Nataša, Prah Slavko, Vida Sašo, Podgrajšek Irena, Kovačič

Jelka, Rus Andrej, Škerlak Drago, Valenčak Mitja, Kacijan Venčeslav, Arnuš Rozalija, Šavel Jože, Jelenc

Bogomil, Novak Robert, Marin Ivanka, Erjavec Benjamin, Reich Tadej, Barovič Matjaž, Zelenik Andrej,

Borko Milan, Šimon Albert, Vogrinec Edi, Pejovič Mladen, Berdelak Milan, Feguš Milan, Protner Mate-

ja, Čarni Gustav, Vajda Andrej, Turin Maksimiljan, Kos Bernardka, Sukič Janez, Škerlak Anton, Kova-

čič Gorazd, Mauko Milan, Polanič Gorazd.

Avgusta svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

Čestitamo!Uprava

Rojstni dnevi

Julija svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:

Kirbiš Marjan, Bejek Simon, Rojko Taras, Marhold Danijel, Plahut Tomaž, Jecl Mitja, Grčar Boris,

Kramberger Vilko, Tretjak Jurij, Klobasa Franc, Klinc Ignac, Repolusk Boštjan, Muić Miroslav, Kuzmin-

ski Srečko, Manojlovič Ana, Koser Anita, Šerbinek Leon, Lovrenčič Aleksander, Kostrevc Tadej, Kol-

manič Cvetka, Cugmas Janez, Kosec Ferlež Petra, Sagadin Franc, Doberšek Vladislav, Zemljič Lilijana,

Komidar Radoslav, Borovič Srečko, Leskovar Marjan, Habjanič Bojan, Anželj Dušan, Žitek Feliks, Kolar

Romana, Knez Borut, Dvoršak Boris, Preisak Petra, Fink Alojz, Vindiš Franc, Škerlak Vladimir, Žilavec

Damir, Munda Matjaž, Graj Gabrijela, Kovačič Dušan, Kropec Ana, Ožvatić Matej, Kolar Tomaž, Sukič

Jože, Kebrič Bojan, Babenko Andrej, Škorjanc Sašo, Šmigoc Alojz, Tement Janez, Pušnik Aleš, Regvart

Branko, Vilčnik Franc, Ahej Irena, Stevanović Damjan, Čop Petra, Pernat Darko, Predikaka Ciril, Ška-

per Gerhard, Duh Bojan, Stanek Branko, Mahorič Andrej, Fleisinger Zlatko, Čučko Marko, Arnuš

Mihael, Hecl Igor, Lednik Uroš, Sukič Alojz, Bevk Nada, Brenholc Marjan, Erjavec Erih St., Gomzi,

Darko, Kraiger Jelka, Kok Borut.

infotok / junij / 3 / 2008

SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV

Uredniški odbor: Marko Bračič, Irena Podgrajšek,Boštjan Grabar, David Gril, Jana Jurše Škorc, PeterKaube, Bernardka Kos, Marjan Orešič, Miro Pečov-nik, Iztok Petrovič, Franci Prelog, Miroslav Prešern,Milena Rajh, Darinka Renko, Boštjan Rous, MihaelaŠnuderl, Jurij Tretjak, Boris Ukmar, Karin Zagomil-šek (odgovorna urednica)

Produkcija: Kraft&WerkOblikovna zasnova: Kraft&WerkNaklada: 1550 izvodovTisk: VersanaNatisnjeno: julij 2008Letnik VII, številka 29

a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

električne energije, d.d. infotok · 2 infotok /junij/3/2008 jubilanti vsebina nanaslovnici...

Documents