namenjeno: infotok

Odprli smo novoRTP Koroška vrata

l

Pridobitev standardaOHSAS 18001 l

Predstavili smo se na 46. Med-narodnem kmetijsko-živilskemsejmu v Gornji Radgoni

l

Glavno skladiščeElektra Maribor navrhu Triglava

infotok

Interni informacijski listpodjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijoelektrične energije, d.d. 4/08


l

Namenjeno:

l

2 infotok / oktober / 4 / 2008

JUBILANTI

Vsebina

Na naslovniciOtvoritev RTP Koroška vrata

Jubilejne nagradeSeptember, oktober, november

Delovna Mesecdoba Ime in priimek OE / SE izpolnitve

35 Avguštin Jože OE Slovenska Bistrica november

35 Jauk Jožica SE Maribor september

35 Jaunik Jožef SE Maribor november

35 Krajnc Herman SE Ljutomer oktober

35 Lebar Štefan SE Ljutomer september

35 Robič Terezija SE Maribor oktober

35 Romih Boris SE Maribor november

35 Šavel Jože OE Murska Sobota november

35 Šebjanič Štefan SE Ljutomer november

35 Švajncer Vladimir SE Maribor november

35 Vidner Alojz OE Slovenska Bistrica oktober

35 Železnik Milan OE Ptuj september

30 Berdelak Milan OE Slovenska Bistrica oktober

30 Doberšek Jože SE Maribor september

30 Ferlič Jože OE Slovenska Bistrica november

30 Fingušt Janez OE Slovenska Bistrica oktober

30 Geršak Drago SE Maribor september

30 Holidej Janko OE Murska Sobota oktober

30 Kešpert Franc SE Maribor september

30 Kojc Milan OE Maribor z okolico november

30 Petrovič Alojz OE Ptuj oktober

30 Prah Slavko OE Maribor z okolico september

30 Vaupotič Milan SE Ljutomer september

30 Vilčnik Martin OE Ptuj oktober

20 Jerič Damijan OE Ptuj september

20 Kebrič Bojan SE Maribor september

20 Klinc Zlatko SE Maribor september

20 Müller Marko OE Gornja Radgona september

20 Perko Jože SE Maribor september

20 Šket Branko OE Slovenska Bistrica september

10 Kovačič Gorazd OE Ptuj oktober

10 Mernik Zmago OE Slovenska Bistrica november

10 Meško Matjaž Uprava september

Čestitamo!a Fotografija:arhiv ElektraMaribor


l

Pridobitev standardaOHSAS 18001 l

Predstavili smo se na 46. Med-narodnem kmetijsko-živilskemsejmu v Gornji Radgoni

l

Glavno skladiščeElektra Maribor navrhu Triglava

infotok

Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor,podjetja za distribucijo električne energije, d.d. 4/08


l

Namenjeno:

l

Rok za oddajo prispevkov za decembrskoštevilko Infotoka je 17. november 2008.

Pošljete jih lahko na [email protected] ali oddate v svojih tajništvih.

Jubilejne nagrade

Iskanje novih priložnosti

Odprli smo novo RTP Koroška vrata

Odločba Urada za varstvo konkurence

Julijska neurja

Pridobitev standarda OHSAS 18001

Predstavili smo se na 46. Mednarodnemkmetijsko-živilskem sejmu v GornjiRadgoni

Poslovanje družbe Elektro Maribor vprvi polovici leta 2008

Akcija upravičeni do ugodnosti II.

Center za zbiranje, ločevanje inpredelavo demontirane opreme vRadvanju

Pohvala

Dan zaposlenih Elektra Maribor 2008

Štromberk prevzame ponudbo – 4. del

Intervju z Vojkom Šosteričem, zadnjimvodjem trafo delavnice

Glavno skladišče Elektra Maribor navrhu Triglava (2864 m n.v.)

Razgovori z upravo

Nagrajeni prispevki za Infotok

Rojstni dnevi

2345568

10

1112

13141618

20

222223

3infotok / oktober / 4 / 2008

UVODNIK

Verjamem, da si vsakdood nas želi, da bi podjetjeElektro Maribor uspešnoposlovalo, saj le uspešnopodjetje lahko zadovoljivse deležnike podjetja, šeposebno zaposlene, katerihlojalnost, strokovnost inprizadevnost so ključni zadosego zastavljenih ciljev.

Uspešno podjetje mora v razmerah, ki vla-dajo v naši branži in na trgu nasploh, iskatinačine, kako biti uspešnejše, učinkovitejše,skratka vsaj korak pred konkurenco. Obnosilnih dejavnostih v podjetju, kot staopravljanje storitev za sistemskega opera-terja distribucijskega omrežja (SODO) inprodaja električne energije končnim odje-malcem, se v podjetju trudimo razviti novestoritve oziroma produkte, s katerimi bipostali še prijaznejši partner naših obstoje-čih in bodočih odjemalcev električne ener-gije oziroma uporabnikov storitev.

Orodje, ki ga uporabljamo pri razvojunovih dejavnosti, storitev, so razvojni pro-jekti. Trenutno v podjetju poteka več raz-vojnih projektov. Eden je tudi energetskiinženiring, katerega vsebina zajema izva-janje celovitih rešitev za naročnike našihstoritev oziroma tako imenovano izvedbo»na ključ«. Naročnikom želimo nuditistoritev na način »vse na enem mestu«oziroma tako, da odgovorna oseba spooblastilom naročnika uredi vse potreb-ne dejavnosti znotraj podjetja. Vsebinskosmo energetski inženiring zaokrožili vnaslednje tri pakete.

Elektrika za odjemalcaod A do ŽKupcu nudimo celovito storitev – naključ (pridobivanje dokumentacije, izved-ba priključka, izvedba instalacije, meri-

tve, periodični pregledi instalacij, prodajaelektrične energije, vzdrževanje elektroe-nergetskih naprav …).

Večino navedenih dejavnosti že izvajamov posameznih sektorjih podjetja, trebajih je le povezati in jih ponuditi uporabni-kom naših storitev. Če za poslovne sub-jekte že izvajamo inženiring v sektorjustoritev, je treba navedeno storitev ponu-diti tudi fizičnim osebam, odjemalcemna posameznih območnih enotah sektor-ja distribucije.

Energetsko učinkovitiobjekti – več udobja z manjenergijeNudimo izvedbo energetskih sistemov, kiuporabljajo obnovljive vire energije: prido-bivanje električne energije (fotovoltaika),priprava tople vode (solarni kolektorji) …

Fotovoltaika oziroma izgradnja malihfotovoltaičnih elektrarn (MFE) na ključ jenova dejavnost v sektorju storitev. Lahkose pohvalimo, da že obratuje MFE naobjektu SE Maribor, kmalu pa bo začelaobratovati MFE na Šolskem centru Ptuj.

Energetsko svetovanje –optimiranje porabeNamen energetskega svetovanja je opti-miranje porabe električne energije indu-strijskih porabnikov, gospodinjstev; anali-za stanja – predlog ukrepov (kompenza-cija jalove energije, zamenjava potratnihnaprav …).

Učinkovita raba energije oziroma optimi-ranje porabe je področje, ki z narašča-njem cene električne energije postajavedno pomembnejše pri zniževanju stro-škov proizvodnje oziroma zmanjšanjustroškov električne energije v družinskemproračunu.

Iz napisanega je razvidno, da se v okvirihrazvojnih projektov in novih produktih,storitvah prepletajo dejavnosti posamez-nih sektorjev. To je dokaz več, da smolahko uspešni le, če delujemo skupaj,

Iskanje novih priložnosti

usklajeno. Če si priznamo ali ne, smo vsiv istem čolnu, vsakdo ima svojo nepo-grešljivo funkcijo, oziroma če se izrazimmalo drugače, vsi smo enako pomembnigradniki našega podjetja in le skupajbomo še naprej uspešni.

Vsem zaposlenim želim prijetne jesenskemesece in vas lepo pozdravljam.

Božidar Govedič,direktor sektorja storitev

Božidar Govedič

Predsednik uprave ElektraMaribor d. d. StanislavVojsk je 2. 7. 2008 skupajz generalnim direktorjemDirektorata za energijo dr.Igorjem Šalamunom inžupanom Mestne občineMaribor FrancemKanglerjem uradno odprlnovo RTP Koroška vrata.

Izgradnja RTP Koroška vrata je za našepodjetje ena najpomembnejših investicijzadnjih deset let. Vrednost investicijeznaša 5,5 milijona evrov, z njeno vključit-vijo v 110-kV omrežje pa se bo povečalazanesljivost dobave električne energijeodjemalcem levega dela mesta Maribor.

Različne študije o razvoju elektroenerget-skega omrežja in porabe energije naobmočju mesta Maribor so pokazale, damesto nujno potrebuje novo RTP Koroškavrata, ki bo bistveno vplivala na kakovostoskrbe središča Maribor z električnoenergijo. RTP Koroška vrata bo razbreme-nila preobremenjeno postajo RTP Meljein tako povečala zanesljivost, nemote-nost ter kakovost dobave električne ener-gije odjemalcem levega brega Drave.Poleg oskrbe nove postaje bo zagotovlje-na tudi transportna pot električni energijina 110-kV napetostni ravni.

Z izgradnjo RTP Koroška vrata se je zaklju-čila prva faza gradnje kablovoda 110 kVPekre – Koroška vrata – Melje. Zanka okolimesta se bo sklenila šele z izvedbo drugefaze projekta, in sicer s kabelsko povezavodo RTP Pekre. Celoten poseg izgradnjekablovoda med RTP Melje in Koroška vratje del državnega lokacijskega načrta.

Povezava med RTP Melje in Koroška vrataje skoraj v celoti vzpostavljena s podvod-nim oziroma morskim kablom. Ta se naj-

pogosteje uporablja pri povezovanju oto-kov s kopnim in prečkanju rek, redki paso primeri, ko se morski kabel polagavzdolž reke v smeri toka, kar smo storili vElektru Maribor. Posebnost RTP Koroška

vrata sta tudi energetska transformator-ja, ki imata posebno požarno zaščito, kise sproži takoj, ko obstaja nevarnostpožara na transformatorjih.


RTP KOROŠKA VRATA

a Besedilo in fotografije: Mihaela Šnuderl


Ob otvoritvi

RTP Koro‰ka vrata


UVK

Spoštovane sodelavke in sodelavci,

v začetku avgusta smo v ElektruMaribor d. d. in preostalih štirih elektro-distribucijskih podjetjih dobili odločboUrada za varstvo konkurence (UVK).

V odločbi nam UVK očita usklajeno delo-vanje pri dvigu cen električne energije zagospodinjske odjemalce, saj naj bi zviša-nje cen napovedali sočasno, v skoraj ena-kem znesku in z začetkom veljavnosti naisti dan (1. 1. 2008). S tem naj bi po mne-nju UVK preprečevali, ovirali oziromaizkrivljali konkurenco v Republiki Sloveniji.

V podjetju smo prepričani, da smo delo-vali v skladu z zakonodajo, zato smo sena odločbo UVK pritožili. Prav tako palahko zatrdimo, da noben gospodinjski

odjemalec ni bil oškodovan. Takoj poizdani odločbi urada so se v medijihpojavili številni izračuni o preplačanielektrični energiji in nasveti, kako silahko odjemalci poračunajo preveč pla-čano električno energijo. V Elektru Mari-bor smo vse odjemalce vljudno prosili,da, preden ne bodo končani vsi postop-ki, računov za oskrbo z električno energi-jo ne zavračajo, sami poračunavajo alicelo trgajo. Računi so namreč izstavljeniv skladu s sprejetimi cenami paketovoskrbe, ceniki zanje so bili objavljeni vskladu z zakonodajo in so trenutno tudiedini veljavni. Če bo tudi po pritožbi nasodišču obveljala odločba UVK, bomo vElektru Maribor svoje odjemalce onadaljnjih korakih obvestili.

Veliko se je govorilo tudi o morebitni višiniglobe, ki naj bi jo izrekel UVK. Največkratse je omenjalo globo v višini 10 odstotkovprometa družbe. V skladu z Zakonom opreprečevanju omejevanja konkurence(ZPOmK-1) lahko urad izreče globo v višinido 10 odstotkov prometa družbe, karpomeni, da je lahko globa visoka tudi le 1odstotek prometa družbe. Zaenkrat pa ovišini globe ne moremo ugibati, saj odUVK še nismo prejeli pisma, v katerem nasbi obvestili o višini globe.

O nadaljnjem dogajanju in dejavnostihpodjetja v okviru postopka UVK vas bomosproti obveščali.

Stanislav Vojsk,predsednik uprave Elektra Maribor d. d.

a Besedilo: Stanislav Vojsk

Odločba Urada zavarstvo konkurence

a Besedilo: Karin Zagomilšeka Fotografije: arhiv Elektra Maribor

Julijskaneurja

Tudi na oskrbovalnem območjuElektra Maribor je neurje, ki je poSloveniji pustošilo v nedeljo, 13. juli-ja, povzročilo veliko škodo.

Popoldne je območje Prekmurja in Prle-kije zajelo močno neurje s točo, ki jeodkrivalo strehe, podiralo drevesa inlomilo veje, med drugim tudi na elektri-čno omrežje, kar je povzročilo številnekrajše ter daljše prekinitve oskrbe z elek-trično energijo. Najbolj pogoste poškod-be, ki smo jih zabeležili, so bile zlomljenidrogovi, pretrgani vodniki ter poškodo-vana stikala in izolatorji. Največjo škodoje neurje povzročilo na območju Pomur-ja, Slovenskih Goric, Dravske doline inPohorja.

V Elektru Maribor smo takoj aktiviraliekipe. Na terenu je bilo 12 ekip in šte-vilni posamezniki oz. skupaj več kot 48ljudi. Kljub slabi vidljivosti in ponavljajo-čim se nočnim nevihtam smo uspeliodpraviti vse večje okvare.

Že v nedeljo ponoči smo odpravili oz.sanirali napake na srednjenapetostnemnivoju, medtem ko je odprava napakna nizkonapetostnem nivoju potekalaše v ponedeljek, ko nam je tudi uspeloodpraviti vse okvare na omrežjih in

vzpostaviti normalno oskrbo z elektri-čno energijo vseh odjemalcev.

Večina popravil, ki jih izvajamo v takihpogojih (tema, dež …), je začasnegaznačaja, saj je glavni cilj čim prej zagoto-viti oskrbo z električno energijo. Celovi-to sanacijo škode, ki traja dlje časa, pasmo začeli v dneh po neurju.

Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki sov tako težkih razmerah sodelovali priodpravi škode in vzpostavitvi oskrbe zenergijo.

Posledica neurja

Samo v varnem delovnemokolju lahko zaposleniučinkovito in z zadovolj-stvom opravljajo svojedelo. Zato se v podjetjuElektro Maribor zavedamosvoje odgovornosti gledezagotavljanja varnosti inzdravja pri delu zaposlenihin vseh drugih, na katerese nanaša opravljanje našedejavnosti.

Podjetje si je z gospodarskim načrtom zaleto 2008 zadalo cilj pridobiti standard BSOHSAS 18001:2007; to je standard vode-nja sistema varnosti in zdravja pri delu.Najprej nekaj osnovnih pojasnil o standar-du vodenja varnosti in zdravja pri delu:

• 18001 – številka standarda iz klasifika-cije,

• BS – British Standard,

• OHSAS – Occupational Health andSafety.

Standard BS OHSAS 18001:2007 se povsebini bistveno ne razlikuje od že dobroznanega standarda ISO 14001:2004, kiureja varovanje okolja. Razlika je pred-vsem v točkah standarda, ki govorijo osodelovanju delavcev pri:

• prepoznavanju nevarnosti, ocenjeva-nju tveganja in določanju načinovobvladovanja,

• raziskovanju incidentov,

• določanju in pregledovanju politike terciljev varnosti in zdravja pri delu,

• posvetovanju, kjer so spremembe, kibi lahko vplivale na njihovo varnost inzdravje,

• zastopanju v zadevah, povezanih zvarnostjo in zdravjem pri delu.

Zaposleni morajo biti tudi obveščeni otem, kdo so njihovi predstavniki in kakose lahko vključijo v zgoraj omenjenedejavnosti. To je v našem podjetju ureje-no z delavskimi predstavniki, ki so izvolje-ni v svet delavcev, in prek odbora za var-nost in zdravje pri delu. Za izvajanje ope-rativnih nalog na OE in SE so imenovanipooblaščenci za VZD na OE/SE. Vse pre-ostale točke standarda ISO 14001 instandarda OHSAS 18001 lahko aplicira-mo na obeh področjih varovanja okolja inpodročju varnosti in zdravja pri delu.Tako je uprava podjetja imenovala varno-stni tim. Varnostni tim je postal odgovor-ni nosilec dejavnosti na področju varnostiin zdravja pri delu ter požarnega varstva.Medsebojna povezanost je najlažje vidnana shemi, prikazani na naslednji strani.

Na podlagi zapisane politike varnosti inzdravja pri delu se uprava podjetja zave-zuje:

• k sistemskemu pristopu preprečevanjapoškodb pri delu in zdravstvenih okvarter k nenehnemu izboljševanju stanjavarnosti in zdravja pri delu,

• da bo zaposlenim pri svojem deluomogočila upoštevanje in izvajanjezakonskih ter drugih zahtev s področjavarnosti in zdravja pri delu,

• k vzpostavitvi takega medsebojnegadialoga z zaposlenimi, ki bo vodil knenehnemu izboljševanju delovnihpogojev,

• da bo vse zaposlene in vse druge, kiprihajajo na delovna mesta, seznanilas primernimi navodili in informacijami,ki služijo za varovanje zdravja, varnodelo, varne delovne postopke, varnedelovne prostore in opreme,

• da bo nudila zaposlitev zaposlenim zdelovnimi omejitvami, ki jim bo omo-gočalo varno in zdravo delo ter takopreprečilo nastanek novih ali poslabša-nje starih zdravstvenih težav,

• da bo omogočila ciljne preventivnezdravstvene preglede in spodbujalazaposlene z različnimi pristopi krekreativnim dejavnostim,

• da bo sistem varnosti in zdravja pridelu in politika varnosti in zdravja pridelu ustrezno periodično preverjana zvodstvenimi pregledi ter z izvajanjemnotranjih presoj,

• da bo zagotavljala vse potrebne vire,ki so potrebni za vodenje zastavljenepolitike varnosti in zdravja pri delu.

Iz tako sprejete politike varnosti in zdrav-ja pri delu, ocenjevanja tveganja in pre-poznanih nevarnosti smo določili nasled-nje okvirne cilje:

• zagotoviti varno delovno okolje brezprevelikih tveganj za varnost in zdravjeudeleženih v poslovnem procesu,

• zagotoviti ustrezno zaščito vsem ude-leženim v poslovnem procesu,

� infotok / oktober / 4 / 2008

STANDARD OHSAS 18001

a Besedilo: Miro Pečovnik

Pridobitev standardaOHSAS 18001


• zagotoviti ustrezna delovna sredstva,skrbeti za pravilno uporabo,

• izvajati predpisane periodične pregle-de delovnih sredstev,

• zagotoviti ustrezna navodila za delo innadzirati njihovo pravilno izvajanje,

• zagotoviti ustrezno obveščenost inusposobljenost vseh udeleženih vposlovnem procesu.

Na podlagi zapisanih okvirnih ciljev se jevarnostni tim odločil za pripravo treh pro-gramov za izboljšanje varnosti in zdravjapri delu, ki bodo pripomogli k izboljšanjustanja varnosti in zdravja pri delu. Progra-mi varnosti in zdravja pri delu so opisaniv nadaljevanju.

• Osamljena delovna mesta. Programpredvideva organizacijske in tehničneukrepe za zagotovitev nadzora naddelavci, ki opravljajo delo samostojno na

osamljenih delovnih mestih, npr. dežur-ni monter, vodja pripravnosti, nadzornimonter, odčitovalec, izterjevalec ipd.

• Projektna skupina mora opraviti anali-zo izdelane ocene tveganja, raziskatitrg in poiskati najustreznejšegaponudnika tovrstne opreme ter zago-toviti postopke za uporabo in usposa-bljanje zaposlenih za uporabo opreme.

• Obratovalni izpiti. Program predvi-deva ukrepe za zagotovitev učinkovi-tega usposabljanja tehnično-obrato-valnega osebja, ki upravlja elektroe-nergetske naprave. Zaradi vse večjegauporabljanja novih tehnoloških spo-znanj, ki je uporabljena v novejšihelektroenergetskih napravah do nepo-znavanja določene vrste opreme širše-mu krogu zaposlenih. Projektna skupi-na mora zagotoviti obratovalna navo-dila za posamezne sklope elektroener-

getskih naprav, ki jih uporabljajo zapo-sleni (RTP, TP, DV, NNO, omarice ipd.),in pripraviti uspešne programe usposa-bljanja s pogoji za njihovo izvedbo.

• Varna in varčna vožnja. Programpredvideva ukrepe za zagotovitevuspešnega usposabljanja voznikovslužbenih vozil.V okviru programa je treba opredelitiponovitev in osvežitev CPP ter začetiizvajati varno vožnjo na ustreznempoligonu. Voznike je treba usposobittako za varno kot varčno vožnjo.

Da poskusim strniti osnovna spoznanjaob uvajanju standarda OHSAS še v enemstavku. Elektro Maribor bo področjuvarovanja zdravja z dodatnimi dejavnost-mi namenjal še večjo pozornost, izpolnje-val bo zahteve zakonodaje in s tem zago-tovil zadovoljstvo zaposlenih ter ugledorganizacije.

STANDARD OHSAS 18001

Predstavnikvodstva za okolje

Pooblaščenecza ravnanje z

odpadki

Pooblaščenec zaokolje na OE/SE

Strokovna osebaza VZD

Pooblaščenec zavarnost in zdravjepri delu na OE/SE

Predstavnikvodstev za VZD

Pooblaščenec zazakonodajo

UPRAVA

Svet za kakovostPredstavnik za

sistem vodenja -PVS

Varnostni tim Poročila, predlogi,posvetovanje

EKO tim

Vodja sektorja

Odgovornaoseba za

proces/podproces

SVET DElAVCEV

Odbor Svetadelavcev

Shema standardaOHSAS 18001

Eno od 1��5razstavljavcev je bilo tudinaše podjetje, ki se jeobiskovalcem predstaviloz zanimivo ponudbo spodročja fotovoltaiketer s posebno prodajnoakcijo »Upravičeni dougodnosti!«, ki je bila podo zdaj zbranih podatkihzelo uspešna.

Na razstavnem prostoru, ki je bil sicernekoliko manjši, a nič manj privlačen odtistega na sejmu Energetike v Celju, se jezbralo veliko obiskovalcev, ki so z zanima-njem povprašali po naši ponudbi. Najpo-gosteje so se vprašanja vrtela okoli foto-napetostnih elektrarn, ki so požela zani-manje tudi nekaj Avstrijcev, ki so se usta-vili na našem razstavnem prostoru. Raz-stavni prostor št. 500, kjer ste nas lahkonašli, je bil v hali C3. Obisk je bil zelo veliktudi zaradi dobro izbranega prostora, sajso imeli v tej hali vinogradniki svoje raz-stavne kotičke, ki so bili zanimivi zaradištevilnih degustacij vin, kar pa je šedodatno pritegnilo številne obiskovalce.

Po slovesnosti ob odprtju v soboto, 23.8., se je mimo našega razstavnega pro-

stora sprehodil tudi predsednik RepublikeSlovenije dr. Danilo Türk s svojo ženo Bar-baro Miklič Türk. Spremljali so ju direktorPomurskega sejma Janez Erjavec inmnogi drugi, tudi vinska kraljica. JanezErjavec, direktor Pomurskega sejma, je zaletošnji sejem dejal, da po številu razsta-vljavcev in razstavnih površinah presegavse dosedanje. Opazili smo, da obiskoval-cev ni manjkalo, saj sta dolga tradicijasejma, ki poteka vsako leto zadnji tedenavgusta, in lepo vreme pritegnila marsi-katerega obiskovalca, ki je želel spoznatinovosti, mnogim družinam pa je obisksejma pomenil tudi krajši izlet.

Nekateri naši zaposleni, ki so na razstav-nem prostoru ponujali različne informa-cije, so strnili svoje vtise.


SEJEM

a Besedilo in fotografije: Mihaela Šnuderl

Predstavili smo se na4�. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji RadgoniSlogan letošnjega sejma: »Z rodovitnim poreklom«

Feliks Gumilariz OE Gornja Radgona:

»Na sejmu sem bil v taki vlogi že dru-gič, zato sem sejem pričakal že z nekajizkušnjami. Obiskovalce sta predvsemzanimali fotovoltaika in tudi akcijaUpravičeni do ugodnosti!, kjer smo jimmorali dodatno razložiti, kaj to pome-ni. Zaradi bližine meje nas je obiskalotudi kar nekaj obiskovalcev iz Avstrije,ki so jih zanimale predvsem cene spodročja fotovoltaike in možnost mon-tiranja fotonapetostne elektrarne tudiv Avstriji. Če strnem vtise s sejma,lahko povem, da so zelo prijetni. Polegtega, da sem podajal različne informa-cije različnim ljudem, je bilo tudi prijet-no druženje, tako na poslovnem kottudi zasebnem področju.«

Andrej Babenkoiz SE Elektro Gradnjein remont Maribor:

»Med ponudbo storitev, ki sem jihpredstavljal na sejmu v Gornji Rad-goni, je bilo največ zanimanja obi-skovalcev za sončne elektrarne. Zatovrstno ponudbo našega podjetjaso zainteresirani želeli pridobiti čimveč podatkov. Ker opravljamo tostoritev na ključ, so pokazali za Elek-tro Maribor veliko zanimanja. Števil-ni obiskovalci so se odločili, da bodoz nami še stopili v stik. Menim, dajim v Elektro Mariboru ponujamopriložnost za naložbo v prihodnost.«

Damjan Poredošiz SE Elektro Gradnjein remont Maribor:

»Sejmi ponujajo enkratno priložnostza predstavitev podjetja in njegovedejavnosti. Eden takih je tudi kmetij-sko-živilski sejem v Gornji Radgoni.Zanimanje in odziv za storitev ‘foto-voltaika na ključ‘ sta bila nad priča-kovanji. Obiskovalci sejma so sezanimali tako za ponudbo storitevkot tudi za bodoče poslovno sodelo-vanje. Iz vtisa obiskovalcev je biloobčutiti veliko zaupanje v družboElektro Maribor. Upam, da se bodozanimanja za izgradnjo sončnihelektrarn v čim večjem obsegu tudirealizirala.«

�infotok / oktober / 4 / 2008

SEJEM

Sašo Vukadinovićiz SE Elektro Gradnjein Remont Maribor:

»Izkazalo se je, da naša predstavlje-na dejavnost še kako sodi na kmetij-sko-živilski sejem. Veliko različnih očije zažarelo ob pogledu na naš raz-stavni prostor. Nekateri so dolgobrali napis fotovoltaika, nekateri sonas gledali zavistno, veliko pa jih jebilo ponosnih ob pogledu na našrazstavni prostor. Na sejmu je biločutiti sproščeno in prijazno vzdušje.Rekel bi, da je to lastnost Prekmurja.Vedno imam lepe izkušnje iz tehkrajev. V ospredju je bilo občutnozanimanje za fotovoltaiko. Veliko jebilo ‘vohljačev‘, a kar nekaj tudi zeloresnih in odločnih interesentov, kismo jim postregli z vsemi potrebnimiinformacijami. Upam si napovedati,da bo prihodnje leto še več obisko-valcev povprašalo za fotovoltaiko,saj smo v obdobju močnega zanima-nja za obnovljive vire energije.«

Jana Zemljičiz OE Murska Sobota:

»Največ obiskovalcev se je zanimaloza izgradnjo fotovoltaičnih sistemovin nekaj se jih je tudi odločilo zanadaljnji obisk ter svetovanje. Nekajje bilo zanimanja tudi za brošuroUčinkovita raba energije – kako var-čevati z električno energijo. Sicer pasmo se Damjan Poredoš, Dejan Zuzziin Jana Zemljič, ki smo bili na sejmuv nedeljo, 24. avgusta, odlično ujeliter tudi dopolnjevali. Žal mi je bilole, ker smo bili samo en dan.«

Naša ekipa pri delu

Sodelavci na razstavnem prostoru

Naš razstavni prostor je bil zelo obiskan


POSLOVANJE

Družba Elektro Maribord. d. je v prvi polovici leta2008 poslovala zdobičkom v višini3.481.�83 evrov, kar je za27 odstotkov oziroma735.01� evrov bolje odnačrtovanega za toobdobje.

Čisti poslovni izid (v EUR)V dejavnosti DEES (distribucijski elektroe-nergetski sistem) je dosežen dobiček vvišini 4�5.2�5 evrov, kar je za 552.817evrov več, kot smo načrtovali za toobdobje. Rezultat poslovanja je boljšiglede na načrtovanega predvsem zaradivišjih prihodkov od SODO, d. o. o.

Dejavnost nakup in prodaja električneenergije je v obravnavanem obdobjuposlovala z dobičkom v višini 3.01�.718evrov, kar je za 182.1�� evrov bolje, kotsmo načrtovali, in je predvsem posledicavišjih prihodkov od izterjanih terjatev zaelektrično energijo (predvsem pri gospo-dinjskih kupcih).

Prihodki družbe so znašali ��.�81.543evrov, kar je za 0,1 odstotka manj glede

na načrtovane prihodke za obravnavanoobdobje.

Prihodki od prodaje električne energije,ki predstavljajo 71 odstotkov vseh pri-hodkov družbe, so znašali �8.2�7.42�evrov, kar je za 1 odstotek več od načrto-vanih za obravnavano obdobje in jeposledica večjih prodanih količin elektri-čne energije.

Prodali smo 1.051.014 MWh električneenergije, kar je za 2 odstotka več, kotsmo načrtovali za obravnavano obdobje,in je predvsem posledica večjih prodanihkoličin električne energije poslovnimkupcem. Gospodinjskim kupcem smoprodali 3� odstotkov (375.4�1 MWh),poslovnim kupcem pa �4 odstotkov(�75.553 MWh) električne energije.

a Besedilo: Sandi Šprah

Poslovanje družbe ElektroMaribor v prvi polovici leta 2008

Plan I-VI 2008 I-VI 2008

2.74�.��7

3.481.�83

+27 %

âisti poslovni izid (v EUR)


POSLOVANJE

Plan I-VI 2008 I-VI 2008

1.033.2�2 1.051.014

+2 %

Prodaja elektriãne energije (v MWh)

a Besedilo: Natalia Varl

Akcija upravičenido ugodnosti II.Maja, ko je bil sejem Energetike, nakaterem se je predstavljalo tudi našepodjetje, smo vsem manjšim poslov-nim kupcem (skupini B) poslali po-nudbo »Upravičeni do ugodnosti«.Na ponudbo se je odzvalo več kot2.000 kupcev, ki so izkoristili posebnopriložnost in si za leto 2009 zagotovi-li enake cene, kot jih imajo letos.

Seveda je bilo kar veliko zamudnikov, kiso še avgusta vračali podpisane izjave,vendar jih zaradi časovne omejenostiakcije nismo mogli upoštevati.

Avgusta se je naše podjetje predstavljalotudi na sejmu v Gornji Radgoni in ob tej

priložnosti smo ponovno pripraviliakcijo oz. posebno ponudbo zaenako skupino kupcev. Za tiste, kiso že maja izkoristili priložnost, smoponudili akcijske cene še za leto 2010,za vse druge pa novo ponudbo za leti200� in 2010.

Akcija se je začela v soboto, 23. avgu-sta, na sejmu v Gornji Radgoni, sicer pav ponedeljek, ko je bil prvi delovni danin so lahko kupci anekse sklepali tudina naših enotah. Iztekla se je v petek,5. septembra. Zaradi nedvoumnostismo tokrat upoštevali datum poštnegažiga, kar je bilo kot pravilo zapisano

tudiv spremnihdopisih in oglasih.

Seveda pogoji niso bili tako ugodni kotmaja, vendar je zaradi posebne zasnovedopisa akcija ponovno padla na plodnatla. Gradivo je bilo poslano v več kot10.000 izvodih. Učinke akcije bomoanalizirali v prihodnjih dneh, vsekakorpa lahko že zdaj trdimo, da je bil odzivzelo velik.

Prodaja električne energije(v MWh)Prihodki od SODO, d. o. o., ki predsta-vljajo 21 odstotkov vseh prihodkov druž-be, so znašali 20.1�0.444 evrov, kar je za2 odstotka več od načrtovanih za obrav-navano obdobje in je posledica večjihkoličin distribuirane električne energije.

Prihodki od prodaje storitev, ki so znašali2.010.203 evrov, so za � odstotkov nižjiglede na načrt za obravnavano obdobje.Prihodki so nižji predvsem na področjugradbeno-montažnih storitev in del najavni razsvetljavi. Razlog za odstopanjeso načrtovana dela na avtocestnih odse-kih, ki jih v obravnavanem obdobju še nibilo mogoče v celoti realizirati.

Stroški in odhodki družbe so znašali�3.1��.5�0 evrov, kar je za 1 odstotekmanj od načrtovanih za obravnavanoobdobje.

Stroški nakupa električne energije, kiimajo v sestavi vseh stroškov in odhod-kov ��-odstotni delež, so v obravnava-nem obdobju znašali �3.8�7.340 evrov,kar je za 1 odstotek več od načrtovanihza opazovano obdobje in je posledicavečjih nakupnih količin električne energi-je za poslovne kupce.

Stroški dela, ki so v obravnavanemobdobju znašali 11.1�0.515 evrov, imajo12-odstotni delež v vseh stroških inodhodkih. Stroški amortizacije, ki so zna-

šali �.042.�15 evrov, pa imajo 10-odsto-tni delež v vseh stroških in odhodkih.

Za investicijska vlaganja je družba ElektroMaribor d.d. namenila 12.101.1�4 evrov,kar je za 10 odstotkov manj, kot smonačrtovali za obravnavano obdobje.Razlog za zaostajanje v realizaciji je pred-vsem zamuda pri izdaji gradbenegadovoljenja za 110-kV KBV Pekre–Koroškavrata–Melje. V obravnavanem obdobjusmo največ vlagali v gradnjo novih RTP.

Vzdrževalna dela so bila v prvi polovicileta 2008 opravljena v manjšem obsegu,kot je bilo načrtovano, saj je realizacija za5 odstotkov nižja od načrtovane. Največ-je odstopanje je pri posekih, ki imajonižjo realizacijo od načrtovane zaradinedokončanega javnega razpisa za izbirozunanjega izvajalca.

Konec junija 2008 je bilo v družbi ElektroMaribor d. d. zaposlenih 84� oseb. Števi-lo zaposlenih je enako, kot je bilo konecleta 2007.

Prostorska stiska nanekaterih lokacijah družbeElektro Maribor in težnjapo povečanju učinkovitostigospodarjenja z odpadkista osnovna razloga zaureditev centra zazbiranje, ločevanje inpredelavo demontiraneopreme v Radvanju.

Namen in ciljiCenter bo namenjen zbiranju in razsta-vljanju opreme, demontirane z elektroe-nergetskih objektov, ki jo bomo nato kotsekundarne surovine prodali na trgu. Toopremo zdaj predajamo pogodbenim zbi-ralcem, vendar je zaradi časovne stiske inpomanjkanja tehničnih možnosti na tere-nu ne razstavljamo. Pri tem gre za razli-čne kovinske nosilce, ogrodja in krmilneomare z merilno in drugo opremo teroplaščene vodnike in kable. Predajanerazstavljene opreme v večini primerovpredstavlja strošek ali kvečjemu le majhenprihodek, pri prodaji čistih surovin oziro-ma materialov pa je slika drugačna.

Z novo dejavnostjo bomo zmanjšali koli-čine odpadkov, ki predstavljajo strošeknašega podjetja, ter povečali prihodkeod prodaje odpadnega materiala. Vsevrste odpadkov postajajo namreč tržnoblago, zato je treba še zlasti pri t. i.gospodarskih ali koristnih odpadkihpovečati ekonomske učinke. Z odprtjemcentra bomo tudi pridobili nekaj delov-nih mest za delavce z nekaterimi omejit-vami (delo na višini ipd.).

Gradnja centraZa izgradnjo centra je bilo izbrano podje-tje Konstruktor VGR, d. o. o. Gradbenadela so se začela izvajati letos maja.Gradnja je potekala brez večjih težav in vokviru terminskega načrta. Gradbeni delobjekta, vključno z instalacijami je zaklju-čen, trenutno poteka tehnološko oprem-ljanje centra.

Opis centra in njegovadejavnostCenter je zgrajen na lokaciji SE Elektro-gradnje in remont Maribor v Radvanju.Deponijski del je zasnovan kot polzaprtanadstrešnica z boksi za zabojnike in tehtni-co. V zaprtem delu je predvidena delavni-ca, ki bo opremljena s tehnološko opremoza potrebe nove dejavnosti v naši družbi.

V delavnici je predvideno mehansko raz-stavljanje demontirane opreme in njenihkomponent ter ločevanje posameznihmaterialov, vključno z razrezom in snema-njem izolacije oplaščenih vodnikov inkablov. Zato bodo v delavnici instalirane

hidravlične škarje, stroj za snemanje izola-cije ter različna električna in ročna orodja.

Z odprtjem centra in zagonom novedejavnosti bo družba Elektro Mariborponudila svojim strankam celovitejšoponudbo storitev. Poleg izvedbe elektro-montažnih del bodo mogoči tudi prev-zem in odvoz demontirane opreme terizdaja ustreznih dokumentov v skladu zokoljsko zakonodajo in pridobljenimstandardom ISO 14001.

a Besedilo in fotografija: Zvonko Kokol in Matej leskovar

Center za zbiranje, ločevanje inpredelavo demontirane opreme vRadvanju


ODPADKI

Nadstrešnica, namenjena zabojnikom

Delavniški del objekta


POHVALA

Skupinska slika sodelavcev

Ustna pohvala za opravlje-no delo pri gradnji avto-ceste Slivnica–Draženci jebila tista, ki me jespodbudila, da sem seodločila napisati, kdo, kdajin zakaj so si jo je prislužil.

Elektro Maribor je bil izbran kot podiz-vajalec pri gradnji AC, ki ga investiraDARS, projektira pa IBE. Delali smo elek-tromontažna in gradbena dela na:

• sklopu A, ki ga je vodil Arnold Aristov-nik kot- partner podizvajalec podjetju PORR,- javna razsvetljava,

• sklopu B, ki ga je vodil MaksimiljanPrah kot- partner podjetja GRADIS skupina G,- gradbena in elektromontažna dela

na AC Slivnica–Draženci, sklop B odkm 2+000 do km 14+850 izgradnjaSN 20 kV in NN 230/400V omrežja inTP 20/0,4 kVA, izgradnja SN KBV, DV,NN KBV, omrežje ter 4 TP v krajihTrniče, Starše, Prepolje, Kanal, Breg,Kungota, Kidričevo, Gerečja vas, Zla-toličje in Hajdina,

• sklopu C, ki ga je v letu 2007 vodil RudiOvčar, v letu 2008 pa Nenad Kajtezovič,- partner Cestno podjetje Ptuj, za pre-

stavitev in kabliranje SN in NN vodov(prečkanje AC in prečkanje povezavlokalnih cest z AC-odcepi) in graditevtipske TP-TB 30 20/0,4 kV, 35 kVA zapotrebe napajanja razsvetljave na AC

• ter na odcepu Pesnica–lenart–Sp.Senarska vodja gradenj Igor Sever, odjunija 2008 pa Repnik Andrej,- partner PAP AVTOMATIKA,

- ureditev prečkanj daljnovodov z AC,postavitev železnih jamborov, uredi-tev NN priključkov na trasi AC in JRna območju Pesnice, kabliranje pove-zav za prometne portale na avtocest-nem razcepu Dagučova izgradnjanove postaje TP Počivališče Lormanjein vključitev.

Kdo in kdaj nas je pohvalil? Pohvaleso prišle od nadzornega inšpektorja druž-be DDC, Janeza Kerna, zadolženega zapregled SN vodov in TP. Ob inšpekcijskempregledu in strokovno-tehničnem prevze-mu objektov na AC.

Zakaj? Zaradi strokovnega pristopa kdelu oziroma organizaciji, za strokovno-tehnično brezhibno izvedbo del, ki so bilavsa izvedena v terminskih rokih ali celopredčasno, in predajo popolne tehničnedokumentacije. Za strokovno pomoč OESlovenska Bistrica in OE Ptuj, ki sta izvaja-li breznapetostna stanja na SN in NNvodih. To so veliki uspehi glede na teža-ve, ki se pojavljajo pri tako velikih projek-tih, kot je izgradnja avtoceste in vse pri-padajoče infrastrukture.

Kakšne težave? Tiste, ki so nastajalezaradi neusklajenosti projektov s stanjemna terenu. Večkrat je bilo treba izvedboprilagoditi, uskladiti s projektom in mož-nostjo izvedbe na terenu, seveda pa so stem nastajale nepredvidene spremembedela. Velikokrat je bilo treba stvari rešiti»na licu mesta« in uporabiti vso iznajdlji-vost ter znanje iz prakse tako vodje gra-denj kot skupinovodje. In vedno nam jeuspelo. Delo je nemoteno teklo naprej.Odgovorni so povedali, da nesreč ni bilo.

Na AC so delali delavci iz skupin:

• SKlOP A: vodja Bojan Perko in DejanDoberšek, Matej Ožvatič in Tadej Reich,

• SKlOP B: vodja Zdenko Ferk in FrancKešpet ter Bojan Kebrič, Drago Slaček,

Darko Polanec, Herman Vidrih, MatejPristovnik, Zlatko Klinc, Jože Dober-šek, Dušan Kos in Srečko Kuzminski,

• SKlOP C: vodje Jakob Kralj, PeterKokol, Janez Zebec in občasno ViliOrnik ter Zlatko Kostanjevec, AntonKolednik, Robert Trop, Avgust Prevol-šek, Vojko Šijanec, Luka Bezjak, BorisKrošel, Milan Feguš, Leon Šerbinek,Aleksander Lovrenčič in Simon Osojnik,

• Odcep Pesnica–lenart–Sp. Senarska:vodja Alojz Polič in občasno tudi vodjaBranko Žel in delavci v teh dveh skupi-nah Jože Perko, Anton Polič, AlešPetek in Stanko Polič ter Ivan Črešnar,Alojz Ketiš in Klemen Banič.

Da je delo na AC potekalo brezhibno, soseveda zaslužni tudi šoferji: Vili Breg,Franc Koprivnik, Branko Kolarič, DejanWeingerl in strojnik Branko Šlamberger.

Ne smemo pa pozabiti vodje SE MarjanaKampla in direktorja sektorja storitevBožidarja Govediča.

Moj namen ni bil govoriti o številkah.Želela sem nekaj napisati o tem, da zdobro organiziranim delom, profesional-nostjo, z veliko zavesti, dobre volje,vztrajnosti in iznajdljivosti lahko skupinaljudi doseže ter preseže zadane cilje. Inte so naši delavci vsekakor dosegli ter stem poželi pohvalo. Koliko pa bo tapohvala težka v »žepih vseh«, pa je žedruga zgodba.

Vsi zaposleni v SE Elektro Gradnje inremont Maribor smo ponosni na svojedosežke ter si v prihodnosti želimo ševeč dela na velikih objektih. Vemo, dasmo zagotovo sposobni z isto kakovost-jo, znanjem in iznajdljivostjo opraviti vsadela tako kakovostno, kot smo ga nadelu avtoceste, izjemno pomembnem zata del Slovenije.

a Besedilo: Irena Podgrajšeka Fotografije: Maksimiljan Prah

PohvalaSodelovanje SEElektro gradnje inremont pri gradnjiavtoceste


DAN ZAPOSLENIH

Na lep, prijetno topelsobotni dan je na letališčuMoškanjci pri Ptuju pote-kalo 2. srečanje zaposlenihElektra Maribor, čeprav jeprireditvi zaradi premaloprijavljenih pretila odpoved.

Na koncu se nas je le prijavilo 2�0. 30.avgusta 2008 ob 10. uri smo se zbralipred letališkim hangerjem. Po okrepčilusmo se napotili po ogledih, v okolici leta-lišča pa so že potekale športne dejavno-sti. Dogajanje je popestrilo letalo, katere-ga pilot je bil Uroš Kolarič, ki ga je tudisam izdelal. Na željo je zaposlene pope-ljal na vožnjo. Možnost poleta so nudilitudi člani aerokluba Moškanjci. Po kon-

a Besedilo: Bernarda Kos, Črešnik Zvonko a Fotografija: Bernarda Kos, Mihaela Šnuderl

Dan zaposlenihElektra Maribor 2008

čanih ogledih in športnih dejavnostihsmo se vrnili na prizorišče dogajanja, naletališče Moškanjci. Začelo se je druža-bno in razvedrilno srečanje z igrami.Vsak udeleženec srečanja je dobil tudispominsko majico z emblemom podjetja.Zelo zanimive in živahne so bile družab-ne igre, kot so vlečenje vrvi, plezanje nadrog in oblačenje delavskih oblek.

Sledila je dobra večerja, ki je med priso-tnimi ustvarila še dodatno prijetno vzdu-šje. Pozdravila sta nas tudi predsednikuprave Stanislav Vojsk in predsednik nad-zornega sveta Rajko Fajt. Ob veseli glasbise je začelo rajanje na plesišču. Mednastopom ansambla Gašperiči in pevkeTanje Žagar, ki je bila presenečenje veče-ra, smo slovesno podelili pokale za dose-žene športne uvrstitve. Zmagovalci dru-žabnih tekmovanj so prejeli buteljke halo-ških vin, kar je stara štajerska navada. Da

je lahko vzdušje doseglo svoj višek, je bilorganiziran varen prevoz domov.

Zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki sosodelovali pri organizaciji srečanja inžrtvovali svoj prosti čas. Verjetno se pre-malo zavedamo pomembnosti našegadruženja tudi zunaj delovnega časa. Nadružabnih prireditvah imamo priložnostsrečati tudi sodelavce, s katerimi imamosicer stik le po telefonu ali elektronskipošti. Druženje v prijetnih in dejavnihokoliščinah nam omogoča lažje in plo-dovitejše službeno sodelovanje. Aktiven,zdrav in sproščen človek svoje delo opra-vlja z veliko dobre volje, lažje premagujestresne situacije in je tudi sicer umskozelo ustvarjalen.

Organizatorju prireditve želimo, da bi obnaslednjem dnevu zaposlenih povezal ševeč sodelavk in sodelavcev.

Vleka vrvi


DAN ZAPOSLENIH

Rezultatiiger indruÏabnihiger

Plezanje na drog

1. mesto: OE Ptuj

2. mesto: OE Gornja Radgona

3. mesto: OE Murska Sobota

Nogomet

1. mesto: SE EG in remont Maribor

2. mesto: OE Ptuj

3. mesto: OE Maribor mesto z okolico

Tenis

1. mesto: Korez – Fras

2. mesto: Govedič – Pečovnik

3. mesto: Šišernik – Čirič

Ribolov

1. mesto: Igor Kovačič

2. mesto: Milan Sinic

3. mesto: Zlatko Žerak

Vlečenje vrvi

1. mesto: OE Ptuj

2. mesto: OE Gornja Radgona

3. mesto: SE EGM Ljutomer

Oblačenje monterske obleke –ženske

1. mesto: Jelka Kovačič

2. mesto: Bernarda Kos

3. mesto: Dragica Kelc

Oblačenje monterske obleke –moški

1. mesto: Dušan Kos

2. mesto: Hinko Šoštarič

3. mesto: Milan Mlinarič

Oblačenje monterske obleke - ženske

Dogajanje je popestrilo letalo

1� infotok / oktober / 4 / 2008

Besedilo Branka Gradišnika,

z ilustracijami Zvonka oha.po za etni ideji in likih Danijela Trstenjaka,

Oblikoval: Branko Ba ovi


Vidite, tako grde so bile te podgane!


INTERVJU

Kadar koli pridem v tajniš-tvo SE Elektro Gradenj inremonta Maribor terpogledam skozi okno, semi ponudi lep pogled naPohorje, vendar izza strehmanj lep pogled na visokehladne betonske stebrenove stavbe, ki raste naruševinah nekdanje trafodelavnice.

Stavbe, ki je bila po mnenju mnogih, nesamo za Elektro Maribor d.d., tudi zamesto samo, glede na starost (zgrajenaje bila leta 1�34) in obliko zgodovinske-ga pomena. Bila je »živi« dokaz začetkapovojne elektrifikacije Slovenije, saj jebilo v njenih prostorih prvo stikališčemesta Maribor, ki je z elektriko napajaloseverovzhodni del naše dežele. Lahko bina primer postala, tako kot je to urejenov nekaterih drugih državah, protokolarnimuzejski objekt, odprt za oglede doma-čih in tujih gostov podjetij, šol …

Vendar stavbe ni več. Na njenem mesturaste nov, betonski objekt, ki bo služildrugim namenom. Trafo delavnica inzaposleni v njej so svojo kariero zaključili.Delavnica pri večini zaposlenih ostaja lekot spomin in prepričanje, da je bila taodločitev podjetja za njih, dolgoročnogledano, verjetno prenagljena.

Zakaj mislim tako? Nehote mi misli zapla-vajo v čas, ko sem sodelovala pri nastaja-nju našega prvega internega časopisa.Zbrala sem dovolj kuponov in s temomogočila predstavitev javnosti takratne-ga vodje tehnične službe v SE Elektrore-montne delavnice Radvanje. Tako je jav-nost slišala razmišljanje in vizijo MaksaStarčiča. Zame je to bil človek, za katere-ga bi rekla, da je znal videti v prihodnost.O prihodnosti danes z zemljo zravnanedelavnice se je razgovoril v intervjuju, kije bil objavljen v Informatorju marca2003. Se je motil?

Pri prebiranju besedila sem se ustavila priodgovoru na vprašanje, katere dejav-nosti v podjetju bodo po njegovemmnenju v prihodnje bolj zaživele(mišljeno ob prehodu na trg z električnoenergijo), kjer v prvi vrsti odgovarja (citi-ram): »Zagotovo bosta živeli transforma-torska delavnica in delavnica odklopni-kov, saj smo izvedeli, da je možnost, daservisiramo 400 TP, ki so v lasti industrije(tuji lastniki, op. p.). Težava je le v reor-ganizaciji, ki jo je treba izpeljati. Ideje in

misli so prisotne, vendar moramo poča-kati.« (Delavnica je bila potrebna temelji-te obnove.)

Tu nekje sva se z gospodom VojkomŠosteričem, zadnjim vodjem te delavnice,miselno, besedno in tudi zares ustavila.Stala sva pred hladno betonsko gmoto,ki ni v ničemer podobna nekdanji visokiin lepo zgrajeni stavbi, ter spregovorilanekaj na temo »zaprtja delavnice«.

Vojko vsekakor spada med tiste delavce,ki se še danes, po več letih niso sprijaznilis tem, da se je ukinila »njegova« in zaSV Slovenijo tako pomembna delavnica.Tako kot on in marsikdo med nami nemore verjeti, da se je podjetje odpoveda-lo tej dejavnosti, da je porušilo delavni-co, ki bi lahko bila danes že dokončnoobnovljena, ekološko sprejemljiva stavbain bi lahko delo ob primerni organizacijiin drugačnem obračunu že prinašalodohodek oziroma dobiček iz naslovazaračunavanja »storitev«.

Pa preberimo, kaj je bil Vojko Šosterič vzvezi s tem pripravljen povedati.

a Besedilo: Irena Podgrajšek a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Intervju z Vojkom Šosteričem,zadnjim vodjem trafo delavnice

Trafo delavnica

Vojko Šosterič

1�infotok / oktober / 4 / 2008

INTERVJU

Vojko, je to res, da še te danes tu pa tamkdo pokliče, ki ga zanima, ali ponovnopopravljamo transformatorje? Kaj jimsvetuješ?Res je, da me še tu in tam kdo pokliče in sezanima za servisiranje oziroma revizijo trans-formatorja. To je bilo najbolj pogosto vpraša-nje prvo leto po ukinitvi vseh dejavnosti vtrafo delavnici.

Revizije in popravila transformatorjev namrečnismo opravljali samo za potrebe Elektra Mari-bor, ampak tudi za številne zunanje naročnike,kot so Impol, Livarna, Paloma, Nafta Lendava,Tovarna sladkorja Ormož in številne druge. Toso zelo velika podjetja, ki imajo v lasti številnetransformatorje, ki so nujno potrebni, dalahko njihova proizvodnja sploh poteka.

Po zaprtju vseh dejavnosti v transformatorskidelavnici sem bil deležen številnih kritik iz tehpodjetij, saj so me še velikokrat kot rednestranke klicale oziroma se zanimale za revizijein popravila transformatorjev, jaz pa sem jimvedno znova in znova dopovedoval, da smotransformatorsko delavnico zaprli ter da najpeljejo svoje transformatorje na servisiranje vEtro Ljubljana, ki pa je bila za njih – kar se tičeprevoza težkih transformatorjev – zelo daleč ins svojimi storitvami veliko dražja. Naj pouda-rim, da je bila transformatorska delavnicaedina servisna dejavnost na območju Štajerskein je lokacijsko zelo ustrezala potrebam za ser-visiranje transformatorjev. Za revizije transfor-matorjev so se nekaj časa zelo zanimali tudi vElektru Celje.

Po nekih izračunih naj bi delavnica prina-šala vsestransko izgubo. Govorilo se je,da je popravilo naših transformatorjev vdrugem podjetju za nas ugodnejše. Si sestrinjal s temi ugotovitvami? Je bilo restako in kaj je pokazala praksa?Storitvena dejavnost v transformatorski delav-nici ne bi imela nikoli izgube, če bi se za opra-vljena dela oziroma storitve izstavljali dejanskiračuni za vsako posamezno popravilo ali revi-zijo, kot to dela na primer Etra ali kateri drugizvajalec. Skoraj vse naše delovne ure so bileevidentirane kot ure za redno vzdrževanje, karpomeni, da je bila vsaka naša storitev ovred-notena samo za plače zaposlenih, ne pa podejanski vrednosti storitve.

Res je, da je zgradba bila potrebna temeljiteprenove, saj so zaradi nefunkcionalnosti innevlaganja v delavnico nastajali veliki stroškiogrevanja vode ter elektrike. Že z menjavooken in velikih vhodnih vrat bi se ti stroškibistveno zmanjšali. Glede stroškov popraviltransformatorjev v drugih podjetjih, na primerv Etri, pa pove vse njihov cenik, ki sem gadobil v roke. Še danes ga hranim skupaj znašim. Cene Etrinih storitev so bile precej višjeod naših.

Delavnica naj bi bila »ekološka bomba«.Kaj misliš o tem?V delavnici so pri različnih delovnih procesihnastajali različni, za okolje nevarni odpadki. Tumislim predvsem na odpadna transformator-ska olja vprašljivega porekla, mastne krpe,različna industrijska čistila, razredčila in naostanke barv. Kljub nastajanju številnih odpad-kov smo imeli njihov odvoz za uničenje oziro-ma razgradnjo precej dobro organizirano. Kersmo transformatorsko olje nabavljali iz Petrola,je le-ta odpeljal vso staro odpadno olje. Za vsanova transformatorska olja, druge materiale insredstva pa smo imeli varnostne liste.

Ob ukinitvi tega dela sta bila prekinjenaprenos in dotok novega znanja s področ-ja popravila transformatorjev. Delavci soodšli v pokoj, v drugo delovno sredino aliso razkropljeni po podjetju. Ob rušitvi jebilo uničenih veliko sredstev in naprav, kiso se razvijala ter dopolnjevala leta inleta. Nihče ni bil zainteresiran, da se jihohrani in morda ponudi drugim ali celoda v muzej. Kakšno je tvoje stališče dotega? Bi lahko takrat kaj spremenil, zadr-žal »uničevalni tok« dogodkov?Tako je. Ob ukinitvi je bil prekinjen prenosznanja in truda, ki so ga številne generacije vtransformatorski delavnici ustvarjale desetle-tja. Ogromno različnega orodja in sredstev, kismo si ga sami naredili in je bilo namenjenoza neka specialna dela, je bilo zavrženo. Uni-čeni so bili merilni pult, s katerim smo izvajalimeritve na transformatorjih, dvigala, sušilnapeč, ki je bila namenjena za sušenje navitijtransformatorjev, centrifuga za čiščenje trans-formatorskega olja, različni vozički, ki so biliprilagojeni za premikanje transformatorjev podelavnici, ogromno lesenih šablon, ki smo jihuporabljali za navijanje različnih tuljav. Žalnihče ni bil zainteresiran, de se kaj ohrani alipa morda, kot si rekla, da v muzej. Nič nisemmogel narediti.

Misliš, da je bila odločitev o ukinitvi tedelavnica pravilna in gospodarna potezapodjetja?Menim, da transformatorske delavnice ne bismeli ukiniti v celoti. Ostati bi morala vsaj meril-ni pult, s katerim bi lahko preverjali brezhibnosttransformatorjev, in manjše dvigalo, s katerimbi lahko dvigovali aktivne dele transformatorjeviz kotlov ter jim zamenjali vsa tesnila.

Imamo sklenjene pogodbe za servisiranje 400TP v tuji lasti, nimamo pa ustrezne servisnedejavnosti za izvajanje popravil oziroma revizijna transformatorjih. Mislim, da je sektor storitevna tem področju prikrajšan za dober zaslužek.

Transformatorska delavnica mi je bila predsta-vljena kot dejavnost, ki dela podjetju izgubo,ter da bo naša dela prevzela Etrea. V roke semdobil tudi cenik njihovih storitev …

Pa še zadnje, morda provokativno vpra-šanje, na katerega lahko odgovoriš ali patudi ne: Meniš, da je možno, da podjetjeponovno »zažene« popravilo transforma-torjev?Potrebe po servisiranju, revizijah in vzdrževa-nju transformatorjev vsekakor so. PodjetjeElektro Maribor kupuje nove transformatorje,ki so projektirani tako, da zahtevajo minimal-no vzdrževanje, saj nimajo konzervatorjev inso hermetično zaprti.

Moje mnenje je, da se transformatorjev ne bodalo vzdrževati samo na zunaj, ampak jih botreba tudi kdaj odpreti in jim menjati tesnilapredvsem na kotlu. Za to je treba transforma-tor odpeljati v delavnico, ga ustrezno servisiratiin opraviti vse meritve o njegovi brezhibnosti.

Vendar odločitev o zaprtju delavnice je padla,bi pa bila vsaka sprememba tako za sektorstoritev kot tudi zame dobrodošla.

Če sanjava z odprtimi očmi in rečeva, daje tudi to mogoče, si pri ustanavljanjunovega tima pripravljen priskočiti napomoč? Koliko delavcev v podjetju šesploh obvlada ta posel?Pri ustanavljanju novega tima bi bil pripravljenpomagati. Vsi delavci, ki so bili zaposleni vtransformatorski delavnici, še obvladajo taposel. Možno pa je strokovno usposobiti tudinove sodelavce, saj nekatera dela zahtevajoveliko ročnih spretnosti, priučenih specialnihznanj in izkušenj.

Že nekaj časa nisi več vodja te delavnice.Kaj delaš zdaj?Po ukinitvi vseh dejavnosti v transformatorskidelavnici sem bil premeščen v manjšo pisarno,kjer sem s skupino za vzdrževanje tujih TP.Zraven pisarne je prostor, katerega namen je,da bi bil merilni laboratorij. V tem prostoruizvajam meritve prebojne trdnosti vzorcevtransformatorskega olja, predvsem za tujenaročnike.

Ob zaključku še mnenje, ki ga kotavtorica članka želim zapisati: Z uki-nitvijo te delavnice smo dali delo in mož-nost zaslužka drugim podjetjem, našikonkurenci, ki to ni bila. Bilo je prav takokot pred leti, ko smo se kot eno redkihpodjetij v elektrogospodarstvu Slovenijebili pripravljeni odpovedati »javni raz-svetljavi«, ki bi lahko danes s trafo delav-nico prinašala kar nekaj »storitvenega«denarja.

Hvala sodelavcu Vojku za sodelovanje.Želim mu še veliko uspehov pri delu inmu sporočam, da so včasih tudi sanjeuresničljive in včasih celo sedanjostpostane lepša, kot je bila sanjana v naj-lepših sanjah. Držim pesti, da bi tako bilozanj in za podjetje kot celoto.


NA VRHU

No, pa je prišel ta dan, tapetek, 25. julij 2008, kismo ga z velikim veseljempričakovali in ko smo se zodlično ekipo in spoštlji-vimi sodelavci glavnegaskladišča odpravili na našprelepi slovenski očakTriglav – želja marsikate-rega Slovenca.

Na dvodnevno turo smo se podali samipogumni fantje: David Gril, Vlado Lorber,Mirko Javnik, Boris Krček, Blaž Lorber,moja malenkost in moj nekdanji sodela-vec Mihael Arnuš, in tako izpolnili svojcilj, za katerega smo se pripravljali kar vesmesec. In prav ta priprava je pripomoglak temu, da smo na turi resnično uživali,se naučili in spoznali kaj novega, pred-vsem pa k temu, da smo stopili z majhni-mi koraki na vrh svobode ter v kraljestvoplaninskega orla, prijateljstva in miru terda se je tura končala za vse varno,domov pa smo se vračali nadvse zado-voljni, čeprav rahlo utrujeni, vendar zbogatimi in nepozabnimi občutki. Na tosem kot vodnik seveda izjemno ponosen.

Če bi me kdo vprašal, kako je bilo napoti, bi mu zagotovo rekel, da tako disci-plinirane ekipe, kot je bila naša, še nisemsrečal, čeprav sem popeljal na Triglavskupine, ki so štele petdeset planink inplanincev, sam pa sem na pragu svobo-de stal že kar 34-krat. Planinarjenje inmoč svobode sta me prevzela že v otro-štvu, planinsko sem se nato izobrazil obpomoči svojega vzornika Franceta Rajha,našega predsednika planinskega društvaPlanika Maribor.

Takoj po opravljenem delu smo se z ekipopripravili za odhod, še zadnjič pregledaliopremo, naložili kombinirano vozilo ter seob 15.10 počasi in varno odpeljali proti

Kranju, kjer smo si nabavili nekaj živežaza dva dni, nato do Mojstrane, kjer smoob večerji in prijetnem pogovoru dorekliše nekaj pomembnih stvari. Zapeljali smose do parkirnega prostora, ki je od Aljaže-vega doma v Vratih (1015 m n. v.) odda-ljen le dvesto metrov. Sprejeli so nas prija-zno, vsi nasmejani, mi pa smo na planin-skem vrtu občudovali prelepo Triglavskoseverno steno. Našega Blažeka sem prosilza pomoč pri žigosanju dnevnikov SPP intransverzalo po vseh slovenskih planin-skih kočah, katere avtor sem sam in nakatero sem izjemno ponosen. Oskrbnicanas je nastanila v Šlajmerjevem domu, kije sicer namenjen večdnevnim planinskimizobraževanjem. Krasna, urejena, čistavelika soba, joj, kakšno veselje. Ves čas,ko smo se pripravljali na počitek, prijazne,zaskrbljujoče besede bom zmogel, tola-žim, seveda, vsi bomo zmogli. Pa šemalce smeha in veselja, nakar so zaspali.Občasno se je zaslišalo globoko in močnosmrčanje iz desnega kota; pomislil sem,da zunaj grmi, nato sem zaspal tudi sam.

Sobota, 26. julij 2008Vstanemo ob petih in si ob svežini lepookrašenega sončnega vzhoda zaželimodobro jutro.

Gledam naokoli, pa vidim našega Blaže-ka, ki bi še malce potegnil. Kako se mi jezasmilil, tako kot vsi drugi … Ne vedonamreč, kaj jih čaka, razen Vlada, ki bona Triglavu že šestič. Krepko pozajtrkuje-mo, pospravimo za sabo in se odpravi-mo. Še zadnje besede, nato pa se lepo vvrsti počasi in s prijetnimi pogledi na pre-čudovito dolino Vrat odpravimo proti Tri-glavu. Držimo se dogovorjenega – potičez Prag. Kmalu smo pri spomeniku pad-lim partizanom gornikom, potem jo ubi-ramo po dnu doline proti Triglavskiseverni steni. Pot nas najprej vodi skozibukov gozd, kjer se na desno odcepi potčez Sovatno k Pogačnikovemu domu naKriških podih. Pot vodi po odprtem svetuzmerno navkreber ob Bistrici do razpo-tja. Povprašujem, kako gre, ali se dobropočutijo. Odgovor je pritrdilen. Na skrivaj

opazujem, kako fotografirajo, David več-krat zapoje, joj, kako lepo!, ne pokažejo,da so pregreti, ostanem z Mihcem in gaspodbujam, na previdnost spet opozorimtudi druge člane.

Večkrat počivamo in pijemo, da ne bidehidrirali. Potem se prek pragov in dol-gih polic, kjer nam pomagajo klini in žičnevrvi, tesno približamo sloviti Triglavskisteni, pot po obrobju stene zložno vodiproti zgornjim planotam. Pridemo dopečovja, po katerem se ob pomoči žičnevrvi in klinov nekako le povzpnemo dostrmega gladkega skoka, imenovanegaPrag ali Medvedova skala (1580 m n. v.).To je deset do petnajst metrov visokagladka plošča, čez katero nam pomagajozelo gosto zabiti klini in žična vrv. ImeMedvedova skala je Prag dobil po medve-du, ki je pred mnogimi leti na begu predtrentarskimi lovci menda padel prek teskale in se ubil.

S Praga nato strmo navzgor proti stenampod Begunjskim vrhom na levi pa v desnočez široko kadunjo pod severnimi stenamiVzhodne glave (2314 m n. v.). Pot sedviga čez nekaj pragov in melišč; nad naj-višjim pragom je ob poti studenec. Odtod se spet obrnemo proti steni Begunj-skega vrha, kjer se pot čez Prag združi sTominškovo potjo, ki je veliko napornejša.Kmalu prispemo do Begunjskega studen-ca, kjer imamo počitek, nekaj prigrizne-mo in se malce pogovorimo. Vse potekapo načrtu, tudi Mihec je prišel k sebi,postaja vesel, najbolj vesel odmora in pri-grizka pa je naš Blažek. Izmenjamo sinekaj mnenj, dolijemo vodo iz studenčka,ki teče počasi oziroma bolj kaplja, natopa naravnost k Triglavskemu domu naKredarici (2515 m n. v.). Dečki so zagreti,pohvalim jih. Ob 11.30 krenemo ter pri-demo do prevala in razpotja poti – levoStaničev dom, desno Kredarica. Uberemojo v desno. Pot se zložno dviga preknekaterih grbin in po dolgem zasneže-nem melišču na severnem pobočju Rži(2538 m n. v.) proti vrhu.

Ves čas sem pozoren na naše korenjake,enkratno gredo in ni pripomb. Vedno

a Besedilo in fotografije: Robert Ješovnik

Glavno skladišče Elektra Mariborna vrhu Triglava (28�4 m n. v.)


vprašanja, kako dolgo še, in vedno odgo-vorim, da trideset ali štirideset minut,čeprav je v resnici veliko več. Tako vzpo-stavim vztrajnost in zaupanje. Gledamjih, enkratni so, ne pokažejo nejevolje aliutrujenosti, hočejo naprej. Vrh Rži obide-mo po severozahodni strani, kjer namčez krušljivo skalovje pomagajo klini inžična vrv. Tu srečamo predsednika vladeJaneza Janšo, ki se vrača s Triglava nazajv Vrata. Spremljajo ga poslanski kolegi,imeli so namreč shod SDS-a, verjetno zanabiranje političnih točk. Naša odločnostpa ni bila povezana politično, ampaksamo planinsko. Rokujemo se, povemo,da smo Mariborčani, kje delamo, in v šalidenemo, da količimo za traso daljnovodado Kredarice. Temu primerno se tudinasmejimo, naredimo skupno fotografijoin si zaželimo srečno pot.

Ob 12.50 zagledamo prelepi Triglavskidom na Kredarici (2515 m n. v.), najvišjislovenski planinski dom, nekateri gaimenujejo kar hotel. Vsi presrečni, malceže utrjeni, pogled nam uhaja tja gor namnožice planincev, ki se prebijajo protivrhu. A vendarle sklenemo, da bomoimeli nekaj počitka kar na planinskemvrtu pred Kredarico. Nekaj prigriznemoin popijemo, Mirko in Vlado pa še naprejsnemata čudovito okolico. Premišljujem,

NA VRHU

kako bo. Potihoma si zaželim, kako bi te,Triglav, objel, kako si lep, koliko si moraldati skozi v teh stoletjih, da si postal spetnaš, slovenski, koliko je bilo prelite krvi invloženega truda, da danes uživamo svo-bodo, na katero vse prevečkrat pozablja-mo. Ob 13.30 si nataknemo čelade,postavim se na čelo ekipe. Lepo jih jevideti takole, luštni so v teh rumenihčeladah, pa naš najmlajši Blažek v tistibelo-modri srajci … Kot punčka. Še zdajga vidim, kako je ves čas tiho, a vztraja.

Kmalu se srečamo s klini in z v skalo vseka-nimi stopnicami, ki nas popeljejo v levookrog skalnatega roba. Množica klinov,žične vrvi in vsekane stopinje nam lajšajovzpon čez dokaj strmo in izpostavljenovzhodno steno Malega Triglava. Prisoten ješe dodaten strah, ko globoko v skalah vidi-jo spominske plošče, posejane povsod inposvečene ponesrečenim planincem.Mihca in Borisa je postalo strah, na vsakkorak vprašanje, kar je pravilno. Vlado,stari maček, Mirko in David ne tarnajo, ne

Končno na vrhu

Zadovojni na koncu poti


NA VRHU

a Besedilo: Karin Zagomilšek

Razgovoriz upravoRazgovori z upravo bodo potekali,kot že ustaljeno, vsak 2. ponede-ljek v mesecu med 1�.00 in 17.30.Za razgovor je potrebna le pred-hodna najava v tajništvo uprave natelefonsko številko 111.

Razgovori bodo:13. oktobra 200810. novembra 2008 in8. decembra 2008.

a Besedilo: Karin Zagomilšek

Nagrajeniprispevkiza Infotok

V vsaki številki Infotoka nagradimoizbrane prispevke, ki jih pripravitezaposleni. Vsak lahko pripomore kbolj pestri vsebini našega glasila,zato sodelujte! Morda boste nagra-jeni prav vi.

Naredite intervju s svojm sodelav-cem, napišite kaj o dejavnostih vprostem času, svojih konjičkih alidokumentirajte svoj delovni dan.Pri tem pa ne pozabite, da vamuredniški odbor lahko z veseljempomaga pri pisanju.

Vas zanima, kdo so tokratni nagra-jenci za prispevek v Infotoku?

Preberite, kaj so napisali in poglejtenjihove fotografije.

Tokratni nagrajenci so:

Robert Ješovnik,

Zvonko Kokol in

Matej leskovar.

kažejo utrujenosti in strahu, vendar je tomogoče takoj opaziti. Srečamo tudi ekipovračajočih se vinskih kraljic. Mlada gospo-dična Nataša iz Novega mesta gleda naše-ga Blažeka, ta pa tega sploh ne opazi. Ob15.0� vsi presrečni naposled vendarle sto-pimo na našega očaka, najvišji vrh JulijskihAlp in Slovenije. Triglav. Presrečen sem,čestitam vsakemu posebej, sledijo pohvale,neizmerno veselje. Vredno je bilo truda!Tukaj poda prijatelj prijatelju roko in posta-ne še bolj prijateljski, tukaj je preprostost inbotruje zakonitost narave, ki jo moramospoštovati, tukaj ni hinavščine in zavisti,kriminala, tukaj ti nihče ne reče »treba je«,tukaj so naša resnična močna slovenskasvoboda, mir in prijateljstvo, ki ga moramoohranjati in prenašati na mlajše rodove.

Na vrhu naredimo ob Aljaževem stolpuskupno fotografijo. Kmalu zatem je nadnami oblak, ki spusti nekaj rahlih dežnihkapljic, ki hitro ponehajo. Stežka seposlovimo od očaka in krenemo nazaj poisti poti. Po uri in pol prispemo do Tri-glavskega doma na Kredarici in pri sebi sirečem, vsega hudega in nevarnega jekonec, brez ene same napake. Tudi ekipaje presrečna. Zunaj si poiščemo mizo insedemo, zavpijemo in se poveselimo, paše zlatoroga si privoščimo. Odhitimo nazasluženo večerjo. Topla domača jota.Večerjamo ob prijetnem pogovoru in ssmehom spremljamo Blažeka, kako z naj-večjo porcijo prihaja k mizi. Po večerji vpi-šem našo ekipo v knjigo obiskov; upora-bim rdeče pisalo, da poudarim, da priha-jamo s štajerskega konca. Vsi smo sikupili tudi enkratni unikatni spominekAljaževega stolpa, da nas bo v toplinidoma spominjal na nepozabne in edin-stvene trenutke našega druženja.

Upoštevamo hišni red doma in se hitroodpravimo v sobo na zaslužen počitek.Heci pa taki, ko ugotovimo, da moramoštirje stati pred vrati sobe s skupnim ležiš-čem, medtem ko trije lahko ležejo vpostelje. Ugotovimo še, da naš Blažek spiz Borisom in to nad Vladom in Mirkom inda je tako velik, kot tista lojtra za ske-denj, z glavo namreč udarja v prenizekstrop. V tem hecu pozabimo na utruje-nost, čeprav smo že vsi v posteljah. Sli-šim, da je začelo deževati – skrbi me,kako bo jutri, hkrati pa vem, da bodobro, saj znajo paziti nase. In prav jetako. Nekaj besed si izmenjam le še zDavidom, nato utonemo v prijeten sen.

Nedelja, 27. junij 2008Zbudim se že ob treh, pogledam skoziokno. Dežuje, a rahlo. Poskušam zaspatido šestih, ko se prebudijo tudi ostali.

Megla je in sveže pa rahel dež, meteoro-log pove, da se bo kmalu razjasnilo.Oblečemo si anorake, nadenemo nahrbt-nike in se poslovimo od drugih planincevter našega očaka Triglava. Kar hudo namje, vendar smo srečni, da se vračamo. Ob�.50 počasi in drug za drugim sestopimopo isti poti čez Prag do Aljaževega domav Vratih. Gamsov ni nikjer, videli smo jihkar nekaj, ko smo se vzpenjali. Kazali sonam pot, krušili kamenje do Praga innaznanjali, da smo na njihovem ozemlju.

Brez težav se spuščamo in to kar hitro.Čeprav je spolzko, nam gre dobro. Natopa ob široki kadunji pod severnimi stena-mi Vzhodne glave (2314 m n. v.), le desetminut spusta od Begunjskega studenčkanašemu Mihcu zapojemo za njegov rojstnidan. Ja, tisto pravo pesem Vse najboljšeza te. Zelo ga presenetimo in mu lepočestitamo. Vem, da tako lepega voščila zarojstni dan še ni prejel. Prečimo še nekajnevarnih odsekov, prekoračimo Bistrico inprispemo brez ene same praske do naše-ga izhodišča – Aljaževega doma v Vratih.Veselje, srečni smo, poiščemo prostor naplaninskem vrtu in si privoščimo. Preobu-jemo in preoblečemo se, naredimo skup-no fotografijo ob Aljaževem domu – kra-sna bo za spomin. Tura je tako v celotiuspela. Dva dni smo preživeli v sožitju inlepoti našega visokogorja, osvojili Triglav,čeprav je bilo za nekatere naporno, vem,da vam ni žal in da ste morali v to vložitinapor … Toda tisti, ki ste bili prvič na vrhuTriglava, ste tako postali »tapravi« Sloven-ci. Vesel sem, da je vse potekalo po načr-tu, predvsem pa, da se ni nobenemu ničzgodilo. Zagotovo smo doživeli nekaj pri-jetnega in posebnega, domov pa se vrača-mo notranje zelo bogati. Tako je, ta delJulijskih Alp zapuščamo s prijetnimi občut-ki … Ob 13.30 naložimo opremo v kombiin oddrvimo proti Mariboru, ustavimo sele še pri slapu Peričnik in na Trojanah, kjersi privoščimo težko pričakovano kosilo.

To je bila dvodnevna planinska tura Glav-nega skladišča Elektra Maribor, tura navrh Triglava. Na koncu svojega pisanja najse lepo zahvalim Davidu Grilu za organi-ziran prevoz in varno vožnjo v obe smeri,našim fotografom in snemalcem za lepefotografije ter Vladu Lorberju za video-posnetek, Mirku Javniku, Borisu Krčku,Blažu Lorberju in še posebno MihaeluArnušu, da je šel z nami. Seveda grevsem posebna pohvala za discipliniran invaren vzpon in sestop.

Napisal sem sicer kar pet strani formataA 4, vendar sem zaradi utesnjenosti vInfotoku in po pogovoru z urednico čla-nek skrajšal.


ROJSTNI DNEVI

Čestitamo!Uprava

Rojstni dnevi

Septembra svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:Aristovnik Arnold, Arnuš Cvetka, Belšak Jožef, Bezjak Gregor, Bezovnik Ervin, Breg Vili, Brumec Zlat-ko, Butkovič Teodor, Ciglar Srečko, Cintauer Vlado, Cizerl Stanislav, Čirič Peter, Črešnar Ivan, Damja-novič Aleš, Dvoršak Miroslav, Erbert Ludvik, Erjavec Bojan, Falež Peter, Feguš Terezija, Ficko Jože, For-šek Gerald, Fras Bogomir, Frešer Martin, Gajžler Darja, Grah Mirko, Grilanc Maksimiljan, Grlec Milan,Himelreich Marko, Horvat Bogomir, Horvat Jože, Knez Darko, Kolednik Dejan, Kolednik Zvonko,Koser Nikolas, Kosič Marjeta, Kovačič Ciril, Krajnc Marina, Krček Boris, Krošel Ladislav, Lah Marko,Lazar Drago, Lorber Blaž, Lorenčič David, Lunežnik Andrej, Mesarič Bojan, Metličar Maksimiljan, MirtMateja, Mlinarič Milan, Ožek Franc Ml., Peklar Marjan, Petrič Branimir, Prah Maksimiljan, Ristić Dra-gan, Robič Terezija, Roškar Andrej, Sovič Zvonko, Stupar Saša, Šega Milan, Šetinc Iztok, Šošter Franc,Ternovšek Hermina, Težak Marjan, Toplak Stanislav, Unuk Janez, Vampl Franc, Veber Bogomir, Vukadi-nović Sašo, Zorko Andreja, Žel Branko.

Oktobra svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:Ačko Tadej, Ambrožič Matjaž, Banič Klemen, Bokan Branko, Božič Mojca, Bračko Iztok, Bračko Tadej,Čas Janez, Črešnar Maks, Dimc Darko, Djukić Mirko, Doberšek Jože, Fekonja Danijel, Gojkovič Miran,Gomboc Drago, Gumilar Feliks, Jamnik Andrej, Januš Stanko, Kaukler Bojan, Kelc Dragica, KobanMiran, Kontarček Marjan, Kosmačin Matjaž, Kralj Borut, Kralj Jernej, Kralj Stanko, Kronovšek Smiljan,Lah Marijan, Lušicki Sonja, Marković Tomislav, Merhar Boštjan, Metličar Marcelino, Murekar Branko,Nipič Drago, Orešič Marjan, Orožim Jože, Perbil Alojz, Polajžer Matej, Polič Stanko, Pongračič Bogo-mir, Pongračič Boštjan, Radulović Dragomir, Raner Franja, Reis Boštjan, Rogulj Nikša, Rojs Franc, Sla-ček Drago, Smodiš Drago, Sraka Andrej, Stefanovič Milan, Šmigoc Franc, Špindler Danilo, ŠtantaEdvard, Talian Franc, Terbuc Mihaela, Toplak Tina, Vacac Damjan, Veber Gorazd, Vidonja Andrej,Vidovič Matjaž, Vogrinec Borut, Vojsk Stanislav, Zelenič-Marinič Andreja, Zelić Andrej, Zorko Silva, Žin-kovič Andreja, Žugman Zdenka, Žuželj Aleš.

Novembra svoj rojstni dan praznujejo naši sodelavci:Antolin Srečko, Arnuš Miran, Balažič Marjan, Bezenšek Igor, Cvetko Martin, Časar Denis, ČerpnjakMirko, Doberšek Dejan, Erman Igor, Ferlič Anton, Flašker Danilo, Forjan Peter, Gerič Dušan, HorvatMarjan, Hrastnik Jože, Klinc Franc, Klinc Zlatko, Ključar Anton, Knedl Gorazd, Kokol Zvonko, Kolma-nič Davor, Krajnčič Štefka, Kraner Martin, Krošel Boris, Kulčar Rudolf, Lacko Matjaž, Lasecky Martin,Lavrenčič Igor, Mccllain Robert, Meško Matjaž, Metličar Benjamin, Novak Drago, Novak Štefan, PansiDamjan, Pavšič Andrej, Pekič Darko, Plohl Srečko, Ploj Mitja, Predikaka Marjana, Putora Danilo, RakarDrago, Rakuša Srečko, Selinšek Terezija, Slokan Ervin, Šebjanič Štefan, Šimenko Janči, Šiško Leopold,Škraban Marjeta, Tetičkovič Dušan, Tušek Danijel, Veber Aleksander, Verlič Hedvika, Vihar Franc, Vin-diš Andrej, Zemljič Andrej, Zlatolas Robert, Zorman Marjan, Žmavcar Mladen.

infotok / oktober / 4 / 2008

SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV

Uredniški odbor: Marko Bračič, Irena Podgrajšek,Boštjan Grabar, David Gril, Jana Jurše Škorc, PeterKaube, Bernardka Kos, Marjan Orešič, Miro Pečov-nik, Iztok Petrovič, Franci Prelog, Miroslav Prešern,Milena Rajh, Darinka Renko, Boštjan Rous, MihaelaŠnuderl, Jurij Tretjak, Boris Ukmar, Karin Zagomil-šek (odgovorna urednica)

Produkcija: Kraft&WerkOblikovna zasnova: Kraft&WerkNaklada: 1550 izvodovTisk: VersanaNatisnjeno: oktober 2008letnik VII, številka 30

a Fotografija: Mihaela ·nuderl

namenjeno: infotok

Documents