elektroinŠtitut milan vidmar · 2012-08-02 · elektroinŠtitut milan vidmar inŠtitut za...

ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR

INŠTITUT ZA ELEKTROGOSPODARSTVO IN ELEKTROINDUSTRIJO

POROČILO O VPLIVIH ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA NA OKOLJE

ZA POSEG IZGRADNJE DV 2 x 110 kV RTP JESENICE (PREDOR) – RTP KRANJSKA GORA NA PODLAGI IDEJNEGA PROJEKTA: D519 – A610/099B

Poročilo: VENO – 2332

Ljubljana, junij 2008

ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR

INŠTITUT ZA ELEKTROGOSPODARSTVO IN ELEKTROINDUSTRIJO

Poročilo: VENO – 2332

POROČILO O VPLIVIH ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA NA OKOLJE

ZA POSEG IZGRADNJE DV 2 x 110 kV RTP JESENICE (PREDOR) – RTP KRANJSKA GORA NA PODLAGI IDEJNEGA PROJEKTA: D519 – A610/099B

Ljubljana, junij 2008 Direktor:

prof. dr. Maks BABUDER, univ. dipl. inž. el.

Besedilo smo oblikovali z:

− Microsoft Word for Windows 6.0, podjetja Microsoft Corporation in − Excel, podjetja Microsoft Corporation.

Preračun elektromagnetnega polja smo opravili s programskim orodjem:

− EFC – 400, Magnetic and Electric Field Calculation, podjetja Narda Safety Test Solutions GmbH.

Pooblastila:

− Pooblastilo po 108. členu Energetskega zakona, dopis št.: 311-29/2004, z dne 3.11.2004, Ministrstvo za okolje prostor in energijo

© Elektroinštitut Milan Vidmar 2008. Vse pravice so pridržane. Noben del tega poročila se ne sme razmnoževati, shranjevati v sistemu za shranjevanje podatkov ali prenašati v kakršnikoli obliki ali s kakršnimikoli sredstvi brez poprejšnjega pisnega dovoljenja Elektroinštituta Milan Vidmar. Dovoljeno je objavljanje v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS 41/2004).

Stran 1 ELEKTROIN{TITUT MILAN VIDMAR

Cestnik, B., K. Grabner: Poročilo o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje za poseg izgradnje DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora na podlagi idejnega projekta: D519 – A610/099B, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana, junij 2008.

Oznaka poročila: VENO – 2332

Naslov naloge: Poročilo o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje za poseg izgradnje DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora na podlagi idejnega projekta: D519 – A610/099B


Naročilo: naročilnica št. 41029

Delovni nalog: 208648

Naročnik: ELEKTRO GORENJSKA, Javno podjetje za distribucijo električne energije, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 KRANJ

Odgovorni: Marjan JERELE, univ. dipl. inž. el.

Naslov izvajalca: ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo, Hajdrihova 2, 1000 LJUBLJANA

Izdelali: mag. Breda CESTNIK, univ. dipl. inž. el. Karol GRABNER, univ. dipl. inž. el.

Obseg poročila: 32 strani

Število izvodov: 6

Datum izdelave: junij 2008

Nosilec projekta: Vodja oddelka:

mag. Breda CESTNIK, univ. dipl. inž. el. Rado ISAKOVIĆ, univ. dipl. inž. el.




KAZALO

1. UVODNA POJASNILA...................................................................................... 4

1.1 Povzetek določil Uredbe ................................................................................... 4

1.2 Podatki o investitorju ....................................................................................... 6

2. OPIS POSEGA................................................................................................. 7

2.1 Sedanje stanje okolja ...................................................................................... 7

2.2 Opis tehničnih podatkov posega ....................................................................... 7

2.3 Opredelitve po določilih Uredbe ...................................................................... 10 2.3.1 Opredelitev virov sevanja................................................................................. 10 2.3.2 Opredelitev varstva pred sevanjem................................................................... 10

3. UGOTAVLJANJE PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOLJE ............................... 12

3.1 Postopek ugotavljanja pričakovanih vplivov na okolje ....................................... 12

3.2 Izračuni elektromagnetnega polja ................................................................... 12

3.3 Analiza vplivov električnega in magnetnega polja ............................................. 25

4. OMILITVENI UKREPI ................................................................................... 28

5 OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOLJE ............................................. 29

5.1 Smernice za vrednotenje obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem...................................................................................................... 29

5.2 Vrednotenje obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem ................... 30

6. SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA.............................................. 31

7. LITERATURA ................................................................................................ 32




POVZETEK

Poročilo vsebuje oceno vplivov elektromagnetnega sevanja DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora na okolje. Izdelano je na podlagi idejnega projekta: DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora, št. projekta D519 – A610/099B, IBE d.d., Ljubljana, januar 2008 | 7 |, skladno z okoljevarstveno zakonodajo, ki ureja področje PVO.

Geslo: elektromagnetna polja, izračuni, ocena obremenjevanja okolja, daljnovod, 2 x 110 kV.




1. UVODNA POJASNILA

Predmet tega poročila je ocena vplivov elektromagnetnega sevanja na okolje po izgradnji DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora. V njem so upoštevana določila Zakona o varstvu okolja | 2 |, Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje | 3 |, Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (v nadaljevanju: Uredba) | 4 | in Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (v nadaljevanju: Pravilnik) | 5 |. Poročilo sodi med delna poročila o vplivih na okolje in je izdelano skladno z zahtevami Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje | 6 |.

1.1 Povzetek določil Uredbe

Način obravnavanja naprav, ki pri svojem obratovanju povzročajo elektromagnetno polje, obravnava Uredba. Njena določila veljajo v naravnem in življenjskem okolju, ki je neovirano dostopno ljudem. Obravnavana so vsa elektromagnetna sevanja, ki so posledica delovanja virov sevanja.

Varovanje naravnega in življenjskega okolja pred vplivi elektromagnetnega sevanja je z določili Uredbe zagotovljeno dvoplastno. Prvi del varovanja okolja se nanaša na aktivnosti pred gradnjo vira sevanja. Investitor mora v tej fazi, glede na določila 16. člena Uredbe, pridobiti oceno o vplivih elektromagnetnega sevanja na okolje, ki je podlaga za pridobitev okoljevarstvenega soglasja.

Drugi del varovanja okolja pa se nanaša na zaključno fazo investicije. Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja mora investitor, glede na določila 17. člena Uredbe in Pravilnika zagotoviti prve meritve elektromagnetnega sevanja.

Način določanja in vrednotenje obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, ki je posledica delovanja vira sevanja, sta podrobneje določena v IV. poglavju Uredbe. Podlago vrednotenju obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem predstavljajo mejne vrednosti iz Uredbe. Te se izberejo glede na rabo prostora, v katerega je vir sevanja umeščen, in glede na frekvenco s katero deluje. Pri obstoječih virih sevanja se kot posebnost upošteva tudi datum pridobitve uporabnega dovoljenja.

Med nizkofrekvenčne vire elektromagnetnega sevanja se, glede na določila 2. člena Uredbe, uvrščajo vsi objekti ali naprave, ki delujejo pri nazivni napetosti višji od 1 kV in sicer v frekvenčnem območju večjem od 0 Hz do vključno 10 kHz.

Vse naprave oziroma objekti elektroenergetskega sistema v Republiki Sloveniji delujejo z izmenično napetostjo frekvence 50 Hz, zato se, upoštevajoč glavne lastnosti elektroenergetskih naprav in določila 2. člena Uredbe, obravnava elektromagnetnega sevanja deli na:

− električno polje – ki se opiše z električno poljsko jakostjo (E) [V/m] in

− magnetno polje – ki se opiše z gostoto magnetnega pretoka (B) [T].

Stopnje varstva elektromagnetnim sevanjem za posamezno sestavino prostora se določijo na




podlagi podatkov o rabi prostora. Na podlagi teh podatkov se posamezne sestavine prostora, upoštevajoč določila 3. člena Uredbe, uvrščajo v:

− I. območje, na katerih se zagotavlja I. stopnja varstva pred sevanjem. V ta območja sodijo območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju

− II. območje, na katerih se zagotavlja II. stopnja varstva pred sevanjem. V ta območja sodijo zlasti območja brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti, ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. Prav tako sodijo v II. območje površine, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

Uredba določa mejne vrednosti za električno in magnetno polje. V tabeli 1 so zbrane mejne vrednosti za nove in rekonstruirane ter obstoječe nizkofrekvenčne vire sevanja, ki delujejo z nazivno napetostjo višjo od 1 kV in obremenjujejo okolje z elektromagnetnim poljem frekvence 50 Hz, za obe skupini sestavin prostora.

Tabela 1: Mejne vrednosti električnega in magnetnega polja za vire sevanja, povzete po Uredbi

I. območje – novi in rekonstruirani viri sevanja

II. območje – novi in rekonstruirani vire sevanja

in I. in II. območje – obstoječi viri sevanja

Za električno polje (E) 500 V/m 10.000 V/m

Za magnetno polje (B) 10,0 µT 100,0 µT

V oceni vplivov elektromagnetnega polja, ki se ocenijo na podlagi računskega postopka vrednotenja obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem, se morajo upoštevati tisti podatki o normalnem obratovanju vira sevanja, ki imajo za posledico najneugodnejšo možno obremenitev okolja.

Investitor mora pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja upoštevati tudi določila 19. člena Uredbe, ki zahteva izbiro takšnih tehničnih rešitev, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežne, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem.




1.2 Podatki o investitorju

Investitor obravnavnega posega izgradnje DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora je:

Naziv: ELEKTRO GORENJSKA Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.,

Naslov: Ulica Mirka Vadnova 3A, Kranj

Predsednik uprave: mag. Jože KNAVS, univ. dipl. inž. str.

Pravni status: Javno podjetje

Davčna številka: SI20389264

Dejavnost: E 40.131 (Distribucija elektrike), E 40.131 001 (Elektrika, distribucija)

Upravna enota: Kranj.




2. OPIS POSEGA

Investitor namerava zgraditi DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora zaradi predvidenega povečanja obremenitve območja Kranjske Gore in potrebe po izgradnji nove RTP 110/20 kV Kranjska Gora. Napajanje se zagotovi z izgradnjo 110 kV daljnovodne povezave (nadzemne in podzemne) od karavanškega predora (do koder je že zgrajen dvosistemski 110 kV daljnovod) do Kranjske Gore. Zaradi značilnosti obravnavanega posega, določil Uredbe in lastnosti virov nizkofrekvenčnega sevanja na območju obravnave, obsega opis posega samo tiste podatke, ki so bistveni pri vrednotenju obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim poljem.

2.1 Sedanje stanje okolja

Na področju trase predvidenega DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora (nadzemnega in podzemnega voda) se nahajajo elektroenergetski objekti, zbrani v tabeli 2.

Tabela 2: Pomembni viri sevanja v območju obravnave

Zap. št.

Tip vira sevanja Nazivna napetost [kV]

Naziv vira sevanja

1. Nadzemni vod 35 DV 35 kV Ukova – Kranjska Gora

2. Nadzemni vod 20 DV 20 kV Jesenice – Kranjska Gora

Ocene sedanjih vplivov elektromagnetnega sevanja na okolje, ki so posledica delovanja obstoječih elektroenergetskih objektov, opravimo na podlagi ugotovitev raziskovalnih študij. Tako lahko na podlagi zaključkov raziskovalnih študij: Elektromagnetna sevanja električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje, EIMV ref. 1349, ter Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN daljnovodov in kablovodov, EIMV ref. 1479, za vire sevanja iz tabele 2 povzamemo oceno, da obremenjevanje okolja ni čezmerno.

2.2 Opis tehničnih podatkov posega

Predvideni DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora, ki je predmet idejnega projekta: DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora, št. projekta D519 – A610/099B, IBE d.d., Ljubljana, januar 2008 | 7 |, sestoji iz dveh segmentov:

− nadzemnega voda (začetna točka je končni steber (SM 20) daljnovoda DV 2 x 110(20) kV RTP Jesenice – TP Predor, končna točka pa je pred naseljem Gozd Martuljek na končnem stebru SM 77, kjer nadzemni vod prehaja v kabel);

− podzemnega voda (od končnega stebra SM 77 do RTP Kranjska Gora).

DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora bo del slovenskega 110 kV omrežja, katerega nazivna napetost znaša 110 kV. Za naprave tega omrežja znaša najvišja dopustna vrednosti napetosti 123 kV.

Predviden maksimalni fazni tok na DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora, ki ga upoštevamo v nadaljnjih izračunih elektromagnetnega polja, je 400 A.




Nadzemni vod

Za nadzemni vod velja, da so fazni vodiki za prenos električne energije za posamezne napetostne nivoje tipizirani. Tako so v 110 kV omrežju v uporabi vodniki s karakteristikami iz tabele 3.

Tabela 3: Karakteristike daljnovodne vrvi

Naziv Material Presek

Aluminij Aktivnega dela: 240 mm2 Al/Fe 240/40 (oz. 243-Al1/39-ST1A) Jeklo Jeklenega jedra: 40 mm2

Nosilno konstrukcijo vodnikov nadzemnega voda za prenos električne energije predstavljajo daljnovodni stebri. Iz projektne dokumentacije | 7 | povzemamo podatke o daljnovodnih stebrih, ki bodo uporabljeni pri DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora. Uporabljeni bodo stebri z obliko glave »donava«, ki so zbrani v tabeli 4.

Tabela 4: Uporabljeni daljnovodni stebri

Zap. št.

Tip daljnovodnega stebra Število

1. NC63/h 33

2. ZC61/h

3. ZC62/h 24

Skupaj bo uporabljenih 57 daljnovodnih stebrov, od tega 33 nosilnih in 24 napenjalnih. Skupna dolžina trase obravnavanega nadzemnega voda znaša ca. 10,3 km.

Podzemni vod

Uporabljeni bodo kabli iz omreženega polietilena, primerni za 110 kV napetostni nivo. Skupna dolžina trase obravnavanega podzemnega voda znaša ca. 5,6 km.

Predvidene geometrije polaganja dveh trifaznih sistemov kablov na trasi so naslednje:

− geometrija polaganja kablov v trikot tesno skupaj, razmik med osema obeh sistemov je 0,7 m, globina polaganja kablov je minimalno 1,2 m pod nivo tal (slika 1);

− geometrija polaganja kablov v cevi, razmik med osema obeh sistemov je 0,7 m, globina polaganja kablov je minimalno 1,9 m pod nivo tal (slika 2);

− geometrija polaganja kablov v cevi pri podvrtavanju, razmik med osema obeh sistemov je 2,0 m, globina polaganja kablov je minimalno 3,0 m pod nivo tal (slika 3).




Slika 1: Prerez polaganja kablov v trikot tesno skupaj

Slika 2: Prerez polaganja kablov v cevi




Slika 3: Prerez polaganja kablov v cevi pri podvrtavanju

2.3 Opredelitve po določilih Uredbe

2.3.1 Opredelitev virov sevanja

Osnovni tehnični podatki, ki so potrebni za opredelitev vira sevanja, so povzeti po projektni dokumentaciji | 7 |. Na podlagi njenih navedb in določil 2. točke 2. člena Uredbe, se DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora (nadzemni in podzemni vod) opredeli kot vir sevanja, saj bo obratoval z nazivno napetostjo višjo od 1 kV.

Frekvenca elektromagnetnega sevanja, s katero bo obravnavani vir elektromagnetnega sevanja obremenjevali naravno in življenjsko okolje, znaša 50 Hz, zato sodi med nizkofrekvenčne vire sevanja.

Skladno z določili 2. člena Uredbe in navedbami projektne dokumentacije | 7 | se predvideni vir sevanja opredeli kot nov vir nizkofrekvenčnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.

2.3.2 Opredelitev varstva pred sevanjem

Mejne vrednosti za električno in magnetno polje ločijo med različnimi sestavinami prostora, vrsto vira sevanja in časom njegove umestitve v prostor. Na podlagi podatkov o rabi prostora se posamezne sestavine prostora razvrstijo v I. oziroma II. območje varstva pred sevanjem glede na določila 3. člena Uredbe.

Ker nam pri izdelavi presoje podatki o opredelitvi prostora glede na stopnjo varstva pred




sevanjem niso bili na voljo, smo za odsek trase nadzemnega voda pri razvrstitvi sestavin prostora v I. oziroma II. območje predpostavili, da se bodo:

− v pasu 15 m levo in 15 m desno od osi DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora nahajale sestavine prostora, ki glede na določila 3. člena Uredbe sodijo med II. območja,

− zunaj pasu 15 m levo in 15 m desno od osi DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora pa se nahajale sestavine prostora, ki glede na določila 3. člena Uredbe lahko sodijo bodisi med I. območja ali med II. območja.

Ujemanje dejanskega stanja s to predpostavko preveri naročnik presoje, ko bo razpolagal s podatki o opredelitvi prostora glede na stopnjo varstva pred sevanjem za območje znotraj in izven trase nadzemnega voda.




3. UGOTAVLJANJE PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOLJE

3.1 Postopek ugotavljanja pričakovanih vplivov na okolje

Pričakovani vplivi elektromagnetnega polja na okolje za poseg izgradnje DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora (nadzemni in podzemni vod) se lahko ugotavljajo le z računskim postopkom vrednotenja elektromagnetnih polj glede na predpisane mejne vrednosti.

Računski postopek vrednotenja elektromagnetnih polj za poseg izgradnje DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora ločimo na dva dela in sicer na računski postopek vrednotenja:

− električnega polja,

− magnetnega polja.

S pomočjo elektromagnetnih modelov1 je opravljen računski postopek vrednotenja elektromagnetnega sevanja. Izdelanih je bilo več elektromagnetnih modelov, ki vsebujejo tehnične podatke za različne stebre v trasi DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora ter za predvidene variante polaganja kablov.

Računski postopek temelji na elektromagnetnem modelu značilnih delov elektroenergetskih vodov. Vrednotenje se opravi z metodo linijskih vodnikov, vsi fazni vodniki so predstavljeni s premimi vodniki, za katere je treba poznati:

− položaj posameznega vodnika,

− višine oziroma globine vodnikov,

− najvišjo napetost in najvišji fazni tok po vodnikih.

3.2 Izračuni elektromagnetnega polja

V izračunih električnega in magnetnega polja, ki izhajajo iz elektromagnetnih modelov, sta upoštevani najvišji pričakovani vrednosti napetosti in toka po obravnavanem elektroenergetskem vodu in znašata 123 kV in 400 A.

Nadzemni vod

V izračunih električnega oziroma magnetnega polja v grafih od 1 do 12 je upoštevano simetrično2 vpetje faznih vodnikov obeh sistemov. Takšno vpetje daje manj ugodne rezultate glede emisij električnega in magnetnega polja kot fazno optimalno3 vpetje.

1 Elektromagnetni model je zbir tehničnih podatkov, ki omogoča računski postopek vrednotenja električnega oziroma magnetnega polja.

2 Fazno simetrično vpetje vodnikov obeh sistemov na stebru donava je: 2 2

1 3 3 1

3 Fazno optimalno vpetje vodnikov obeh sistemov na stebru donava je: 2 3

1 3 2 1




V grafih od 1 do 6 so izračunane vrednosti predstavljene v prečnem pravokotnem prerezu na os nadzemnega voda za stebre načrtovanega nadzemnega voda. Izračunane karakteristične vrednosti električnega oziroma magnetnega polja, ki so višje od mejne vrednosti za nove in rekonstruirane vire sevanja na I. območjih, so omejene s krivuljami modre barve, medtem ko so mejne vrednosti za nove in rekonstruirane vire sevanja na II. območjih omejene s krivuljami rdeče barve. V grafih od 7 do 12 so predstavljene izračunane vrednosti električnega in magnetnega polja na višini 1 m nad tlemi pravokotno na os nadzemnega voda. Pri izračunih v grafih od 1 do 12 je upoštevana višina najnižjega vodnika nad tlemi 6 m.

V grafih od 19 do 21 so predstavljene izračunane vrednosti električnega polja za razmere:

− ko z nazivno napetostjo 110 kV obratuje le en sistem,

− ko z nazivno napetostjo 110 kV obratujeta oba sistema, upoštevano je simetrično vpetje faznih vodnikov na stebru donava,

− ko z nazivno napetostjo 110 kV obratujeta oba sistema, upoštevano je optimalno vpetje faznih vodnikov na stebru donava,

in sicer na višinah vodnikov nad tlemi, pri katerih ni preseganja mejne vrednosti 0,5 kV/m na referenčni višini 1 m nad tlemi v celotni širini trase nadzemnega voda (± 15 m). Izračunane vrednosti so predstavljene v prečnem pravokotnem prerezu na os nadzemnega voda; krivulje povezujejo iste vrednosi E.

Podzemni vod

Izračunane vrednosti magnetnega polja so predstavljene v grafih od 13 do 18. V grafih od 13 do 15 so izračunane vrednosti predstavljene v prečnem pravokotnem prerezu na os podzemnega voda za tri navedene geometrije polaganja kablov (slika 1, 2 in 3). Izračunane karakteristične vrednosti magnetnega polja, ki so višje od mejne vrednosti za nove in rekonstruirane vire sevanja na I. območjih, so omejene s krivuljami modre barve, medtem ko so mejne vrednosti za nove in rekonstruirane vire sevanja na II. območjih omejene s krivuljami rdeče barve. V grafih od 16 do 18 so predstavljene izračunane vrednosti magnetnega polja na višini 1 m nad tlemi pravokotno na os podzemnega voda. Pri izračunih v grafih od 13 do 18 je upoštevana navedena minimalna globina kablov.




-45 45Y-Position [m]0

50

E [kV/m]Z-Position [m]0.00 0.50 10.0RMS

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 1: Prerez električnega polja za steber NC63/h


50

B [uT]Z-Position [m]0.00 10.0 100RMS

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 2: Prerez magnetnega polja za steber NC63/h





50


5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 3: Prerez električnega polja za steber ZC61/h


50


5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 4: Prerez magnetnega polja za steber ZC61/h





50


5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 5: Prerez električnega polja za steber ZC62/h


50


5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 6: Prerez magnetnega polja za steber ZC62




-45 45X-Position [m] 0

10.000

E [kV/m] RMS

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0

6.0

7.0

8.0

9.0

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 7: Električno polje na višini 1 m nad tlemi za steber NC63/h


50.000

B [uT] RMS

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 8: Magnetno polje na višini 1 m nad tlemi za steber NC63/h





10.000

E [kV/m] RMS

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0

6.0

7.0

8.0

9.0

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 9: Električno polje na višini 1 m nad tlemi za steber ZC61/h


100.000

B [uT] RMS

10

20

30

40

50

60

70

80

90

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 10: Magnetno polje na višini 1 m nad tlemi za steber ZC61/h





10.000

E [kV/m] RMS

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0

6.0

7.0

8.0

9.0

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 11: Električno polje na višini 1 m nad tlemi za steber ZC62/h


100.000

B [uT] RMS

10

20

30

40

50

60

70

80

90

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 12: Magnetno polje na višini 1 m nad tlemi za steber ZC62/h




-4.0 4.2X-Position [m]-4.0

0.5

B [uT]Z-Position [m]0.00 10.0 20.0 30.0 50.0 100RMS

10

10

1010

303050

5010

5020

30100

30100

101010 50

3020

1020

10

10

-3.5

-3.0

-2.5

-2.0

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

-3.0 -2.0 -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0

Graf 13: Prerez magnetnega polja za geometrijo polaganja kablov v trikot tesno skupaj

-4.0 4.0X-Position [m]-4.0

0.5


10

10

10

20

2030

3020

5020

50 10050

1050

10

100

3010

100 100100

3050

5030

20 30

1020

10

10

10

-3.5

-3.0

-2.5

-2.0

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

-3.0 -2.0 -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0

Graf 14: Prerez magnetnega polja za geometrijo polaganja kablov v cevi




-5.0 5.0X-Position [m]-5.0

0.5


10 1010

1020

1030

3030

20 2050

50 10050 100

20 10010

100100

3050

5030 10

305020

202030

2020

1010

10

-4.5

-4.0

-3.5

-3.0

-2.5

-2.0

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

-4.0 -3.0 -2.0 -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0

Graf 15: Prerez magnetnega polja za geometrijo polaganja kablov v cevi pri podvrtavanju


4.000

B [uT] RMS

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

-15 -10 -5 0 5 10 15

Graf 16: Magnetno polje na višini 1 m nad tlemi za geometrijo polaganja kablov v trikot tesno skupaj





4.000

B [uT] RMS

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

-15 -10 -5 0 5 10 15

Graf 17: Magnetno polje na višini 1 m nad tlemi za geometrijo polaganja kablov v cevi


4.000

B [uT] RMS

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

-15 -10 -5 0 5 10 15

Graf 18: Magnetno polje na višini 1 m nad tlemi za geometrijo polaganja kablov v cevi pri podvrtavanju




-45 45Y-Position [m] X [m] = 0.000 f [Hz] = 50

0

50

E [kV/m]Z-Position [m]0.00 0.10 0.10 0.20 0.30 0.40 0.50 1.0 2.0 5.0 10.0RMS

0.2

0.30.3

0.50.5

0.40.3

0.31.0 0.2

0.30.20.2

1.00.3

1.0 2.010

0.40.41.0

1010 0.5

0.2 5.05.05.0

2.0 5.0 5.00.4

2.0 0.40.41.0

0.1 1.00.5 0.3

0.50.40.3 0.4

0.30.1

0.1

0.10.2

0.1

0.10.1

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 19: Prerez električnega polja za steber NC63/h – za razmere, ko je višina spodnjega vodnika 14 m in z nazivno napetostjo 110 kV obratuje le en sistem





0

50


0.2

0.3

0.10.5

0.40.1

0.40.5

0.50.4

0.20.51.0

0.40.5

1.02.0 2.0

2.00.1

1.05.0 0.2

0.5 10 5.02.0 0.2

0.5 1.0 0.20.4 5.0 5.01.0

0.1 10 0.31.01.0 2.0 1.00.52.0

1.00.3

2.0 1.02.0

100.2 0.50.5 0.30.4

0.4 0.40.40.1

0.30.3

0.2

0.1

0.10.2

0.1

0.1

0.1

0.10.1

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 20: Prerez električnega polja za steber NC63/h – za razmere, ko je višina spodnjega vodnika 18 m, z nazivno napetostjo 110 kV obratujeta oba sistema, upoštevano je simetrično

vpetje faznih vodnikov na stebru donava





0

50


0.20.4

0.20.2

0.30.5 0.50.30.1

0.3 0.21.0 1.0

1.00.52.0 0.2

1.05.05.0

2.0 0.42.0 10

0.50.3 5.0 0.52.0

2.0 1010

0.30.1 0.410 0.45.0

0.5 2.00.5

0.20.22.0

0.20.3

1.01.00.3 0.2

0.40.5 0.20.3

0.30.2

0.2 0.30.1

0.2 0.2

0.1

0.10.1

5

10

15

20

25

30

35

40

45

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Graf 21: Prerez električnega polja za steber NC63/h – za razmere, ko je višina spodnjega vodnika 12,5 m, z nazivno napetostjo 110 kV obratujeta oba sistema, upoštevano je

optimalno vpetje faznih vodnikov na stebru donava

3.3 Analiza vplivov električnega in magnetnega polja

Izračunane vrednosti električnega in magnetnega polja, ki so podane v poglavju 3.2, izhajajo iz elektromagnetnih modelov za segmenta nadzemnega in podzemnega voda predvidenega objekta DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora. V njih so bili upoštevani projektno predvideni tipi daljnovodnih stebrov in polaganja kablov ter ocenjene najvišje vrednosti napetosti oziroma toka v virih sevanja, ki imajo za posledico obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem.

Nadzemni vod

V tabeli 5 so zbrane najmanjše potrebne oddaljenosti I. območij od osi nadzemnega voda za električno in magnetno polje ob upoštevanju najnižje dopustne višine spodnjega vodnika nad tlemi (6 m). Pri tem so bili upoštevani predvideni tipi daljnovodnih stebrov, najvišji pričakovani vrednosti napetosti in toka in višina spodnjega vodnika 6 m nad tlemi.




Tabela 5: Potrebne oddaljenosti I. območij od osi nadzemnega voda pri upoštevanju najnižje dopustne višine spodnjega vodnika nad tlemi (6 m)

Tip daljnovodneg

a stebra Potrebna oddaljenost levo in desno od osi daljnovoda za

električno polje (0,5 kV/m) magnetno polje (10 µµµµT)

Zap. št.

1 m nad tlemi 1 m nad tlemi na nivoju vodnikov

1. NC63/h 14,1 m * 6,0 m * 11 m (10,7)

2. ZC61/h 14,0 m * - 11 m (10,7)

3. ZC62/h 14,0 m * 5,3 m * 11 m (10,7)

* Opomba: pri večjih višinah spodnjega vodnika od 6 m so potrebne oddaljenosti lahko manjše ali pa jih sploh ni.

V tabeli 6 so podane najvišje izračunane efektivne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka upoštevajoč predvidene tipe daljnovodnih stebrov, najvišji pričakovani vrednosti napetosti in toka in višino spodnjega vodnika 6 m nad tlemi.

Tabela 6: Najvišje izračunane vrednosti električnega in magnetnega polja 1 m nad tlemi za nadzemni vod za višino spodnjega vodnika nad zemljo 6 m

Tip daljnovodnega stebra Najvišja izračunana efektivna vrednost Zap. št.

električne poljske jakosti [kV/m]

gostote magnetnega pretoka [µµµµT]

1. NC63/h 2,8 11,7

2. ZC61/h 1,9 9,0

3. ZC62/h 2,4 10,2

Analiza izračunov je pokazala:

1. predpisane mejne vrednosti električnega oziroma magnetnega polja niso presežene niti pri minimalni višini spodnjega vodnika nad tlemi (6 m) na sestavinah prostora, ki sodijo v II. območje varstva pred sevanjem – nikjer;

2. predpisane mejne vrednosti električnega oziroma magnetnega polja niso presežene niti pri minimalni višini spodnjega vodnika nad tlemi (6 m) na sestavinah prostora, ki sodijo v I. območje varstva pred sevanjem – zunaj pasu ca. 15 m levo in 15 m desno od osi nadzemnga voda.

Dodatne računske analize kažejo, da je možen ukrep za zmanjšanje E in B znotraj urbanističnega koridorja pod mejne vrednosti zagotovitev ustreznih večjih višin vodnikov nad tlemi oziroma odmikov od vodnikov.

Če se znotraj pasu 15 m levo in 15 m desno od osi nadzemnega voda nahaja področje oz. del ali cela parcela, ki je glede na določila 3. člena Uredbe opredeljena kot I. območje




varstva pred sevanjem, mora biti zanj dodatno preverjeno, da so vzdolž njene pravokotne projekcije na os daljnovoda zagotovljene dovoljšnje višine vodnikov nad tlemi.

Najnižje višine spodnjega vodnika nad tlemi, pri katerih izračuni kažejo, da 1 m nad tlemi ne pride do preseganja mejne vrednosti električnega polja za nove vire za I. območja varstva pred sevanjem (0,5 kV/m) v celi širini trase, so:

− ko obratuje le en sistem z nazivno napetostjo 110 kV – 14 m (priporočeno je k tej višini upoštevati še vsaj dodatno 1,5 do 2 m več);

− ko obratujeta oba sistema z nazivno napetostjo 110 kV in je zagotovljeno simetrično vpetje faznih vodnikov na stebru donava – vsaj 18 m (priporočeno je k tej višini upoštevati še vsaj dodatno 1,5 do 2 m več);

− ko obratujeta oba sistema z nazivno napetostjo 110 kV in je zagotovljeno fazno optimalno vpetje faznih vodnikov na stebru donava – 12,5 m (priporočeno je k tej višini upoštevati še vsaj dodatno 1,5 do 2 m več).

Če se znotraj pasu 15 m levo in 15 m desno od osi nadzemnega voda nahaja gradbeni objekt, ki je glede na določila 3. člena Uredbe opredeljen kot I. območje varstva pred sevanjem, mora biti zanj dodatno preverjeno, da so zagotovljeni dovoljšnji odmiki od vodnikov. Izračuni kažejo, da je najmanjša oddaljenost od vodnika (radialno), pri kateri ne pride do preseganja mejne vrednosti magnetnega polja za nove vire za I. območja varstva pred sevanjem (10 µT), vsaj 6 m.

Podzemni vod

Izračuni magnetnega polja za podzemni vod kažejo, da ni potrebno upoštevati oddaljenosti oziroma odmikov I. območij od osi podzemnega voda, saj mejne vrednosti za I. območje na 1 m nad tlemi niso presežene.

V tabeli 7 so podane najvišje izračunane efektivne vrednosti gostote magnetnega pretoka upoštevajoč predvidene geometrije polaganja kablov ter najvišjo pričakovano vrednost toka.

Tabela 7: Najvišje izračunane vrednosti magnetnega polja 1 m nad tlemi za podzemni vod

Geometrija polaganja kablov Najvišja izračunana efektivna vrednost Zap. št. gostote magnetnega pretoka [µµµµT]

1. polaganje kablov - slika 1 2,1






4. OMILITVENI UKREPI

Pri umeščanju elektroenergetskih objektov v prostor so upoštevana določila Energetskega zakona | 1 | in njegovih podzakonskih aktov, ki se nanašajo na njihovo varno in zanesljivo delovanje.

Pri opredelitvi prostora v stopnje varstva pred sevanjem smo predpostavili, da se v pasu 15 m levo in 15 m desno od osi nadzemnega voda 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora nahajajo le take sestavine prostora, ki glede na določila 3. člena Uredbe sodijo med II. območja varstva pred sevanjem. Predpostavko bo moral naročnik v nadalnji fazi preveriti oziroma potrditi na podlagi dejanskih podatkov o opredelitvi prostora s stališča stopenj varstva pred sevanjem 4.

Ko bosta oba sistema priključena na nazivno napetost 110 kV, predlagamo zagotovitev optimalne razporeditve faznih vodnikov obeh sistemov (na stebru donava), kar daje ugodnejše rezultate glede emisije električnega polja od ostalih faznih razporeditev.

4 Če se znotraj 15 m pasu levo in 15 m desno od osi nadzemnega voda 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora nahajajo deli ali celote sestavin prostora, ki sodijo v I. območje, okvirni izračuni električnega in magnetnega polja iz tabel 7 in 8 in njihova analiza kažejo, da so na teh sestavinah prostora predpisane mejne vrednosti lahko presežene, zato morajo biti te sestavine v poročilu dodatno evidentirane. Zanje mora biti individualno določeno, kakšne so potrebne višine vodnikov oz. odmiki vodnikov in preverjeno, ali so projektno predvidene višine in odmiki ustrezni (to je če zadoščajo za nepreseganje mejnih vrednosti). Morebitne prekomerne vplive elektromagnetnega sevanja na teh sestavinah prostora je mogoče zmanjšati pod predpisano raven z ustreznimi zagotovljenimi večjimi višinami vodnikov oziroma odmiki od vodnikov. Če ustrezna višina oz. odmik vodnikov ne bo zagotovljena, bo moral investitor za take sestavine prostora zagotoviti takšno spremembo namembnosti, da jih bo glede na določila 3. člena Uredbe mogoče uvrstiti v II. območje.




5 OCENA PRIČAKOVANIH VPLIVOV NA OKOLJE

5.1 Smernice za vrednotenje obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem

Smernice za vrednotenje obremenjevanja naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnim sevanjem oblikujemo na podlagi določil Uredbe, značilnosti vira sevanja, opisa vira sevanja, opisa lokacije posega, analize izračunov in opredelitve okolja.

Tabela 8: Opredelitve virov sevanja na obravnavanem področju

Viri sevanja Opredelitev Zakonska podlaga

DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora Nov nizkofrekvenčni vir sevanja 2. člen Uredbe

Drugi obstoječi viri sevanja Pomembni obstoječi viri sevanja 10. člen Uredbe

Področje vrednotenja elektromagnetnega sevanja, ki se nahaja v bližini novega nizkofrekvenčnega vira sevanja, z upoštevanjem opredelitve območja, podane v poglavju 2.3.2, delimo na:

1. Območje I. Z upoštevanjem določil 2. člena Uredbe in opredelitve vira sevanja, se na tem področju upoštevajo mejne vrednosti, ki veljajo na I. območju za nove nizkofrekvenčne vire sevanja (podzemne in nadzemne vode).

2. Območje II. Z upoštevanjem določil 2. člena Uredbe in opredelitve vira sevanja, se na tem področju upoštevajo mejne vrednosti, ki veljajo na II. območju za nove nizkofrekvenčne vire sevanja (podzemne in nadzemne vode).

3. Območje pomembnih obstoječih virov sevanja. Z upoštevanjem določil 11. člena Uredbe in opredelitve pomembnih virov sevanja, se na teh območjih upoštevajo mejne vrednosti, ki veljajo na I. in II. območju za obstoječe nizkofrekvenčne vire sevanja.

Iz navedb mejnih vrednosti za električno in magnetno polje moramo na: 1. I. območju upoštevati naslednje mejne vrednosti za:

− električno polje virov sevanja, ki delujejo s frekvenco 50 Hz, 500 V/m;

− magnetno polje virov sevanja, ki delujejo s frekvenco 50 Hz, 10 µT;

2. II. območju upoštevati naslednje mejne vrednosti za: − električno polje virov sevanja, ki delujejo s frekvenco 50 Hz, 10.000 V/m;

− magnetno polje virov sevanja, ki delujejo s frekvenco 50 Hz, 100 µT;

3. območju pomembnih obstoječih virov sevanja upoštevati naslednje mejne vrednosti za: − električno polje virov sevanja, ki delujejo s frekvenco 50 Hz, 10.000 V/m;

− magnetno polje virov sevanja, ki delujejo s frekvenco 50 Hz, 100 µT.




5.2 Vrednotenje obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem

Vrednotenje obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem glede na predpisane mejne vrednosti v Uredbi je za obravnavne vire sevanja izdelano po metodologiji iz priloge 1 k Uredbi.

Na podlagi vrednotenja izračunanih vrednosti električnega in magnetnega polja, ki so bili izdelani z upoštevanjem določil 10. člena Uredbe, glede na predpisane mejne vrednosti ugotavljamo, da bodo po upoštevanju omilitvenih ukrepov:

− efektivne vrednosti električne poljske jakosti (E), ki je karakteristična veličina s katero se opiše električno polje frekvence 50 Hz, na: 1. I. območju, manjše od dopustne mejne vrednosti 500 V/m, 2. II. območju, manjše od dopustne mejne vrednosti 10.000 V/m, 3. območju pomembnih obstoječih virov sevanja, manjše od dopustne mejne

vrednosti 10.000 V/m;

− efektivne vrednosti gostote magnetnega pretoka (B), ki je karakteristična veličina s katero se opiše magnetno polje frekvence 50 Hz, na: 1. I. območju, manjše od dopustne mejne vrednosti 10 µT, 2. II. območju, manjše od dopustne mejne vrednosti 100 µT, 3. območju pomembnih obstoječih virov sevanja, manjše od dopustne mejne

vrednosti 100 µT.

Vrednotenje pričakovanega obremenjevanja okolja z elektromagnetnim sevanjem se nanaša na predpostavko, da se I. območja nahajajo več kot 15 m levo oziroma 15 m desno od osi nadzemnega voda.

Pri vrednotenju pričakovanih vplivov elektromagnetnega sevanja na okolje so uporabljene maksimalne vrednosti napetosti in toka za normalno obratovalno stanje, ki so znatno višje od pričakovane napetosti in koničnih tokovnih obremenitev, zato bo dejansko obremenjevanje okolja z elektromagnetnim sevanjem nižje, kot je prikazano v izračunih.




6. SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA

Na temelju:

1. zakonsko predpisanih določilih Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju 4 ,

2. projektne dokumentacije za načrtovan poseg 7 ,

3. predpostavljene stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem na obravnavnem področju in

4. izdelanega računskega postopka vrednotenja električnega in magnetnega polja ter analize vplivov na okolje

ocenjujemo, da je načrtovan poseg izgradnje DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska

Gora, s stališča obremenjevanja okolja z nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem frekvence 50 Hz,

upoštevajoč omilitvene ukrepe iz poglavja 4 v tem poročilu, sprejemljiv za okolje.




7. LITERATURA

1. Energetski zakon, Ur. l. RS, št.: 79/1999,

2. Zakon o varstvu okolja, Ur. l. RS, št.: 41/2004, 39/2006 – ZVO-1-UPB1

3. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov za okolje, Ur. l. RS, št.: 66/1996, 12/2000, 83/2002, 41/2004,

4. Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur. l. RS, št.: 70/1996, 41/2004,

5. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, Ur. l. RS, št.: 70/1996,

6. Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, Ur. l. RS, št.: 70/1996, 41/2004,

7. Idejni projekt: DV 2 x 110 kV Jesenice (Predor) – RTP Kranjska Gora, Načrt električnih inštalacij in električne opreme, Nadzemni vod in podzemni vod (dve mapi), št. projekta D519 – A610/099B, IBE d.d., Ljubljana, januar 2008,

elektroinŠtitut milan vidmar · 2012-08-02 · elektroinŠtitut milan vidmar inŠtitut za...

Documents