UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

ELEKTRONSKO POSLOVANJE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

September, 2017 Petra Gračnar

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

ELEKTRONSKO POSLOVANJE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

E-BUSINESS IN PRIMARY AND SECONDARY SCHOOLS

Kandidat(ka): Petra Gračnar Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje Mentor: dr. Samo Bobek Jezikovno pregledal/a: Tanja Stermecki Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, september 2017

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Samu Bobku, za strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega projekta.

Posebna zahvala gre mojima staršema, ki sta me skozi celoten študij vzpodbujala in

podpirala pri uresničitvi mojih ciljev. Zahvalila bi se tudi svoji sestri Anemari, ki vedno verjame vame in mi govori, da lahko dosežem vse, kar si bom v življenju zadala.

POVZETEK Z razvojem interneta in računalniških omrežij se je širilo tudi elektronsko poslovanje. Najprej se je pojavilo v večjih podjetjih, kaj kmalu pa se je začelo uporabljati tudi po šolah, kar je prineslo nove možnosti v samem procesu izobraževanja. S posodabljanjem pouka se je pojavilo tudi več rešitev, ki udeležencem v šolskem procesu omogočajo lažje sodelovanje tudi izven šole.

Diplomski projekt opredeljuje elektronsko poslovanje, njegove začetke, vrste, ter prednosti in slabosti. V nadaljevanju smo podrobneje opisali elektronsko izobraževanje, katere prednosti, slabosti in izzive prinaša, ter primerjali kako poteka v ostalih evropskih državah. Opisali smo še posamezne rešitve, ki so se razvile z namenom olajšanja dela, ter raziskali kako dobro osnovnošolci ter srednješolci poznajo in sprejemajo te rešitve.

Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, splet, rešitve.

ABSTRACT With the development of the internet and the World Wide Web, electronic commerce itself expanded as well. At first it only appeared in larger companies but shortly afterwards, it started making its ways into schools. This opened up ways for new options and opportunities in the educational process.

More solutions also emmerged with the upgrade of the educational system as it allowed the students and their parents to participate even outside the school. This diplomatic work defines the electronic commerce, its begginings, its types and its advantages and disadvantages. In the following, we described the electronic commerce in details, the advantages and disadvantages it brings and compared it with its progression in other European countries. We also described every single solution that had been developed with the goal of taking care of school business as easy as possible. At the same time, we researched how well the students know these solutions and how accepting they are of them.

Keywords: electronic commerce, electronic education, information-communication technology, web, solutions.

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................ 1

1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................. 1

1.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE RAZISKAVE ...................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................. 2

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ...................................................................... 2

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .............................................................................. 3

2.1 ZGODOVINA ....................................................................................................... 4

2.2 VRSTE ............................................................................................................... 6

2.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ........................................................................................ 8

2.3.1 Prednosti ............................................................................................... 8

2.3.2 Slabosti ................................................................................................. 9

3 ELEKTRONSKO IZOBRAŽEVANJE ....................................................................... 10

3.1 PREDNOSTI IN SLABOSTI ...................................................................................... 13

3.2 IZZIVI .............................................................................................................. 16

3.3 ELEKTRONSKO IZOBRAŽEVANJE V OSTALIH EVROPSKIH DRŽAVAH .................................. 16

4 ELEKTRONSKO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH ................... 18

4.1 REŠITVE, KI SE UPORABLJAJO V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH .................................... 19

4.1.1 E-šolstvo .............................................................................................. 19

4.1.2 E-šolska torba ..................................................................................... 21

4.1.3 eAsistent ............................................................................................. 23

4.1.4 eGradiva ............................................................................................. 24

4.1.5 E-učbeniki............................................................................................ 25

4.1.6 eRedovalnica....................................................................................... 26

5 ANALIZA POZNAVANJA ELEKTRONSKEGA IZOBRAŽEVANJA V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH ............................................................................................. 27

5.1 PRIPRAVA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ..................................................................... 27

5.2 ANALIZA ANKETE ............................................................................................... 27

5.3 UGOTOVITVE .................................................................................................... 32

6 SKLEP .............................................................................................................. 33

ii

KAZALO SLIK

Slika 1: Elektronsko trgovanje ............................................................................... 3

Slika 2: Poslovanje preko spleta ............................................................................ 4

Slika 3: Amazon ...................................................................................................... 4

Slika 4: Ebay ........................................................................................................... 4

Slika 5: Projekta v e-šolstvu ................................................................................. 19

Slika 6: Projekt e-šolstvo ...................................................................................... 20

Slika 7: Primerjava med klasičnim in upravljanim dostopom do vsebin ............. 24

Slika 8: Razvojna pot e-učbenika ......................................................................... 25

Slika 10: Primer vpogleda v eRedovalnico ........................................................... 26

Slika 9: Primeri interaktivnih učbenikov .............................................................. 26

KAZALO TABEL

Tabela 1: Klasično izobraževanje v primerjavi z elektronskim ............................ 11

Tabela 2: Spol ...................................................................................................... 27

Tabela 3: Kako so rešitve vplivale na anketirance ............................................... 31

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Poznavanje in uporaba rešitev ................................................................ 28

Graf 2: Uporaba rešitev ....................................................................................... 29

Graf 3: Vpliv rešitev na odnos s starši ................................................................. 30

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Namen diplomskega projekta je raziskati, kako dobro osnovnošolci in srednješolci poznajo elektronsko izobraževanje ter kako se z njim soočajo. Predstavljene bodo tudi rešitve, ki jim omogočajo lažje sodelovanje s šolo tudi izven izobraževalne ustanove. Vsi učenci v raziskavi so odraščali v času informacijskega razvoja, zato jim tehnologija ne predstavlja velikega problema. Vsa digitalna znanja, ki jih bodo v času izobraževanja osvojili, jim bodo v prihodnosti predstavljala veliko pridobitev tako na osebnostnem kot tudi na strokovnem področju.

Elektronsko izobraževanje je zelo pomembno v šolstvu, zato se ga poslužujejo že v skoraj vseh večjih evropskih državah. Glavni cilj je, da bi učenci oziroma dijaki imeli dostop do vseh izobraževalnih vsebin ter da bi razvili virtualne univerze za povezovanje šol preko interneta.

V zadnjem času se pojavlja vedno več rešitev, ki učencem omogočajo boljše prilagajanje njihovim potrebam in možnostim učenja. Pomembno je, da se lahko učijo individualno ali v skupini, kjer ne potrebujejo učiteljeve prisotnosti. Učenje torej prilagajo svojemu prostemu času in svojim sposobnostim.

V diplomskem projektu bomo preučili rešitve, ki se uporabljajo pri elektronskem izobraževanju v osnovnih in srednjih šolah. Ugotavljali bomo, kako dobro jih učenci in dijaki poznajo, koliko jih uporabljajo ter, ali mislijo, da so se zaradi pojava teh rešitev spremenili odnosi med njimi in med njihovimi starši.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

S pomočjo diplomskega projekta bi radi ugotovili, kaj si učenci in dijaki mislijo o novodobnih rešitvah izobraževanja na spletu, spoznali, kako pogosto se te rešitve med uporabljajo med šolarji, ter odkrili, kako so vplivale nanje.

Cilji diplomskega projekta so:

opredelitev in zgodovina elektronskega poslovanja;

opredelitev vrst poslovanja ter predstavitev njegovih prednosti in slabosti;

predstavitev elektronskega izobraževanja, opis njegovih prednosti in slabosti ter opredelitev izzivov, ki jih prinaša;

opredelitev elektronskega izobraževanja v ostalih evropskih državah

predstavitev rešitev, ki se uporabljajo v osnovnih in srednjih šolah, ter njihov opis;

predstavitev rezultatov raziskovalnega dela.

2

V diplomskem projektu bomo preverili naslednji hipotezi:

H1: Učenci in dijaki poznajo rešitve, ki se uporabljajo v šolah.

H2: Rešitve so bistveno spremenile odnose med šolarji in njihovimi starši.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri diplomskem projektu nas je zanimalo, kako dobro osnovnošolci in srednješolci poznajo rešitve, ki se pojavljajo pri njihovem izobraževanju. Elektronsko izobraževanje je še v porastu, zato te spremembe prinašajo različne novosti, ki niso vedno zajete v literaturi. Tako se zavedamo, da lahko to prinese določene omejitve. Predpostavljamo, da se na našem vzorcu anketirancev odraža mnenje večjega dela današnjih šolarjev.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V diplomskem projektu bo uporabljena metode deskripcije, ko bodo povzeta spoznanja in ugotovitve različnih avtorjev na tem področju. Uporabljena bo pri predstavljanju elektronskega poslovanja, njegovi zgodovini, vrstah ter pri ugotavljanju njegovih prednosti in slabosti. Prav tako se bo uporabljala pri predstavitvi elektronskega izobraževanja, pri opisu njegovih prednosti in slabosti ter pri izzivih, ki jih prinaša. Z njo si bomo pomagali tudi pri opisovanju elektronskih rešitev pri nas in drugod po Evropi. Za povzemanje spoznanj, stališč in sklepov bomo uporabili metodo kompilacije. Na podlagi metode spraševanja bomo pripravili anketni vprašalnik, kjer bomo analizirali mnenja učencev in dijakov. Uporabljeni bodo sekundarni viri informacij iz domače in tuje literature in s spletnih virov.

3

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

Elektronsko poslovanje oziroma e-poslovanje je izraz, ki se uporablja za vse vrste poslovnih ali komercialnih transakcij, ki vključujejo izmenjavo informacij preko interneta. Pomeni tudi vodenje poslovnih procesov, kamor spadajo nakup in prodaja izdelkov, blaga ter storitev, servisiranje strank, obdelava plačil, vodenje kontrole proizvodnje, sodelovanje s poslovnimi partnerji, izmenjavo informacij in še več. E-poslovanje lahko obsega vrsto funkcij in storitev, od razvoja intranetov in ekstranetov, do nudenja storitev in opravil preko interneta s strani ponudnikov aplikativnih storitev in drugih e-storitev. Zajema torej tehnične, tehnološke, ekonomske, pravne in organizacijske okvire. Ker večje korporacije nenehno premišljujejo o svojih dejavnostih v smislu interneta, zlasti o razpoložljivosti, širokem dosegu ter nenehno spreminjajočih se zmogljivostih, dandanes podjetja izvajajo e-poslovanje za nakup osnovnih delov in potrebnih zalog iz drugih podjetij, prav tako pa sodelujejo tudi pri promocijah prodaje in vodijo skupne raziskave.

Z varnostjo, ki je bila vgrajena v današnje brskalnike in z digitalnimi potrdili, ki so na voljo tako posameznikom kot tudi podjetjem, se je večina zgodnje zaskrbljenosti glede varnosti poslovne transakcije na spletu že zmanjšala in s tem elektronsko poslovanje po vsem svetu napreduje.

Gradišar s soavtorji (2005) pravi, da v slovenskem jeziku poznamo samo en izraz – elektronsko poslovanje. V angleški literaturi pa srečamo dva, ki se pomensko nekoliko razlikujeta.

Electronic commerce, ki se je pojavil prvi, in

E-business

E-commerce predstavlja trgovanje s proizvodi ali storitvami, ki uporabljajo računalniška omrežja, kot je internet. Poleg tega obsega tudi proces prenosa ali izmenjave izdelkov, storitev in/ali informacij. Takšna opredelitev se je nekaterim zdela preozka, saj je omejena le na procese trgovanja, zato se je pojavil izraz s širšim pomenom e-business, ki se lahko nanaša na vsako podjetje, ki uporablja internetno tehnologijo za izboljšanje produktivnosti in donosnosti, vključuje pa tudi sodelovanje s poslovnimi partnerji, servisiranje potrošnikov, učenje na daljavo in sodelovanje zaposlenih znotraj posamezne organizacije.

Vir: (CanStockPhoto, 2017)

Slika 1: Elektronsko trgovanje

4

Evropska komisija je e-poslovanje označila kot katero koli obliko poslovanja, pri katerem stranke delujejo elektronsko, namesto da bi delovale fizično, oziroma bi bile v neposrednem fizičnem stiku. E-poslovanje torej pomeni »poslovati elektronsko«. Glede na stopnjo digitalizacije lahko srečamo e-poslovanje v različnih stopnjah. Organizacije lahko poslujejo povsem klasično oziroma fizično ali povsem elektronsko oziroma digitalno. Največ pa je takih, ki so nekje vmes, in oboje kombinirajo. Glede na udeležence in vsebino ločujemo številne vrste in oblike e-poslovanja.

Vir: (CanStockPhoto, 2017)

2.1 Zgodovina

Pojem elektronsko poslovanje je najprej pomenil postopek izvedbe komercialnih transakcij s pomočjo vodilnih tehnologij, kot so elektronska izmenjava podatkov (EDI, angl. Electronic Data Interchange) in elektronski prenos sredstev (EFT, angl. Electronic Funds Transfer), ki uporabnikom omogočajo izmenjavo poslovnih informacij in elektronske transakcije. Sposobnost uporabe teh tehnologij se je pojavila konec sedemdesetih let in podjetjem in organizacijam omogočila elektronsko pošiljanje komercialne dokumentacije. Širši javnosti je bil dostop do interneta omogočen v letu 1994, vendar so bila potrebna še štiri leta, da so ustvarili varnostne protokole, ki so bili potrebni za vzpostavitev internetne povezave. Do leta 2000 so podjetja v Ameriki in zahodni Evropi na spletu predstavljala svoje blago in storitve. Takrat je e-poslovanje postalo spletno nakupovanje in prodaja, in tako se je vzpostavilo e-poslovanje. Amazon in eBay sta bili dve od prvih e-podjetij, ki sta omogočali elektronske transakcije. (Gradišar, Jaklič, Damij, & Baloh, 2005)

Vir: (KCBI FM, 2017)

Slika 2: Poslovanje preko spleta

Slika 3: Amazon Slika 4: Ebay

Vir: (CBSLIFE, 2014)

5

Elektronsko poslovanje je torej doseglo svoj buren razvoj v drugi polovici 90. let, ko je tehnologija interneta dozorela, vendar njegovi začetki segajo še pred izbruh poslovne rabe interneta. Internet je znižal stroške, ki so bili potrebni za učinkovito komunikacijo, odprl je pot do novega načina poslovanja in novih trgov, ter zagotovil, da so gospodarske organizacije postale globalno povezane, da je ekonomija postala globalna, in s tem omogočil vpeljavo večpredstavnih storitev.

Razvoj e-poslovanja se je začel že z razvojem računalniških omrežij, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije in oblikovanjem standardov za prenos podatkov. Računalniški prenos poslovnih podatkov se je najprej uveljavil na bančnem področju z razvojem standardov za elektronski prenos finančnih sredstev med bankami. (Gradišar, Jaklič, Damij, & Baloh, 2005) Z uveljavitvijo interneta v 90. letih so se stroški izmenjave poslovnih podatkov močno znižali. Stalno povečevanje hitrosti je omogočilo prenos tudi zvoka, slik in videa. Vedno večjo količino informacij je možno za ceno lokalnih povezav prenesti vedno večjemu številu uporabnikov, ne glede na to, kje se nahajajo. Količina in doseg sta sicer v obratnem sorazmerju. Vse to je povzročilo velik razmah e-poslovanja, ki je postalo dostopno ne le majhnim podjetjem, ampak tudi potrošnikom. Množičnost uporabe pa je hkrati pogoj za še hitrejšo rast. (Gradišar, Jaklič, Damij, & Baloh, 2005)

6

2.2 Vrste

Glavne skupine udeležencev elektronskega poslovanja so podjetja, potrošniki in javna oziroma državna uprava. Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi. Glede na to, kdo so udeleženci, so se oblikovale značilne vrste elektronskega poslovanja:

Elektronsko poslovanje med podjetji je poslovanje podjetja z drugim podjetjem. Je tip poslovanja, ki vsebuje transakcije iz enega podjetja v drugega s pomočjo računalnikov ter poteka preko elektronskih povezav. Merjeno v vrednosti transakcij pomeni ta vrsta največji in tudi najpomembnejši del elektronskega poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne osebe, povezav med podjetjem in njegovimi dobavitelji oziroma podjetjem in njegovimi strankami, do sodelovanja v virtualnih organizacijah. Prva oblika tega poslovanja je bila računalniška izmenjava podatkov(angl. RIP), kar je pomenilo, da so si podjetja poslovne dokumente izmenjevala raje elektronsko, kot fizično. Poslovne transakcije se tako odvijajo hitreje in ceneje. Obstajajo ocene, da pomeni delež poslovanja B2B proti B2C kar osemdeset odstotkov vsega elektronskega poslovanja, v prihodnosti pa naj bi se ta odstotek še povišal. (Gradišar, Jaklič, Damij, & Baloh, 2005)

Med podjetji se odvijajo tudi elektronske ali e-tržnice, ki so postala že zelo razširjena oblika elektronskega poslovanja. To so spletna mesta, kjer si ponudniki in povpraševalci izmenjujejo informacije in sklepajo posle. Delimo jih na vertikalne in funkcijske.

med podjetji

(angl. Business to Business – B2B)

med podjetji in potrošniki

(angl. Business to Costumer – B2C)

med podjetji in javno oziroma državno upravo

(angl. Business to Government – B2G)

med javno oziroma državno upravo in

državljani

(angl. Government to Costumer – G2C)

znotraj javne oziroma državne uprave

(angl. Government to Government – G2G)

med potrošniki

(angl. Costumer to Costumer – C2C)

7

Če na e-tržnici lahko kupuje kdorkoli, je to javna tržnica. Obstajajo pa tudi zasebne, ki si jih lahko privoščijo le velika podjetja. Take tržnice so namenjene oskrbi podjetja, ki je lastnik tržnice. Na njih se povabljeni dobavitelji potegujejo za izpolnjevanje razpisanih potreb podjetja po surovinah, izdelkih, polizdelkih in surovinah. Zasebno tržnico lahko ustanovi tudi več podjetij, četudi so si konkurenca, zato da s skupnim nastopom zmanjšajo pogajalsko moč dobaviteljev. Nekatere e-tržnice kot mehanizem ponujajo tudi spletne ali e-dražbe. (Gradišar, Jaklič, Damij, & Baloh, 2005)

Poslovanje podjetje - potrošnik si lahko predstavljamo kot tradicionalno poslovanje, kjer kupec kupuje v trgovini, s to razliko, da vse poteka elektronsko, preko svetovnega spleta. Elektronsko poslovanje oziroma elektronsko trgovanje s končnim potrošnikom zajema veliko področij, večinoma pa temelji celotno poslovanje na internetnih spletnih straneh. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih dejavnosti preko domačega računalnika, tako na primer elektronsko bančništvo, nakupovanje preko svetovnega spleta, izobraževanje na daljavo ter ne-nazadnje tudi delo na daljavo. (Kovačič & Bosilj Vukšić, 2005)

Dandanes vse več kupcev kupuje izdelke in storitve na internetu. To pa jim omogočajo različni B2C projekti, kot so spletne trgovine (e-trgovine), e-blagovnice in pa tudi e-tržnice.

E-trgovine omogočajo potrošnikom nakup izdelkov in storitev preko interneta. To je osnovna kataloška prodaja, le da je prenešena na splet.

E-blagovnica vključuje več neodvisnih e-trgovin. Osnovna prednost je koncentracija ponudbe na eni strani in povpraševanja na drugi.

Na e-tržnicah se srečujejo različni prodajalci in kupci. Lastnik e-tržnice vedno zaračuna provizijo prodajalcem, ko uspešno sklenejo kupčijo.

Posebno področje elektronskega poslovanja predstavljajo vrste, kjer kot subjekt nastopa javna oziroma državna uprava. Poslovanje javne uprave ločimo glede na to, ali posluje s podjetji (npr. oddajanje napovedi za odmero DDV, izvajanje javnih razpisov), s fizičnimi osebami (npr. izdaja izpiska iz rojstne matične knjige, oddaja napovedi za odmero dohodnine) ali znotraj javne oziroma državne uprave (npr. spremljanje podatkov o realizaciji proračuna Republike Slovenije). Največkrat je tako poslovanje izmenjava elektronskih dokumentov med javno upravo in podjetji oziroma posamezniki. (Kovačič, Grozdnik, & Ribič, 2004).

8

2.3 Prednosti in slabosti

Internet je postal prostor, kjer milijoni ljudi po vsem svetu dobijo informacije, se seznanijo z novimi podjetji in kupujejo izdelke. Ustvarjanje segmenta e-poslovanja v podjetju zahteva enako veliko načrtovanja, kot ga je potrebnega za načrtovanje katerega koli drugega segmenta. Razumevanje prednosti in slabosti e-poslovanja pomaga ustvariti internetni poslovni načrt, ki ustreza podjetju. (Iyer, 2016)

2.3.1 Prednosti

Med glavne prednosti elektronskega poslovanja Iyer (2016) šteje:

9

2.3.2 Slabosti

Elektronsko podjetje prinaša podjetjem velike koristi, ampak le, če jih znajo bolje izkoristiti kot konkurenti. Podjetja morajo nenehno iskati nove, bolj učinkovite informacijske in organizacijske rešitve. Njihovo uvajanje zahteva visoke investicije, poleg tega pa tudi hitro zastarajo saj tehnologija nenehno napreduje. Prav zaradi tega so podjetja prisiljena uporabljati elektronsko poslovanje, saj informacijska družba temelji na digitalni ekonomiji. Najpogostejši neugodni vplivi elektronskega poslovanja so (Gradišar, Jaklič, Damij, & Baloh, 2005, str. 155):

10

3 ELEKTRONSKO IZOBRAŽEVANJE

Pojav globalne ekonomije in razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je imel velik vpliv tudi na namen in naravo izobraževalnih institucij in izobraževanja nasploh. Z neprestanim naraščanjem razpoložljive količine informacij in vedno krajšim časom, ko ima informacija vrednost, izobraževalne institucije ne morejo biti več samo mesto, kjer se v določenem trenutku prenaša predpisana množica informacij od učitelja do učenca. (Groznik & Lindič, 2004)

Groznik in Lindič (2004, str. 63) pravita, da IKT na nek način predstavljajo tisti mejnik, ki je omogočil spremembo načina izobraževanja. Te tehnologije namreč širijo dostopnost izobraževanja, omogočajo dvig njegove kakovosti in povečujejo njegovo pomembnost. To skušajo doseči s preoblikovanjem učenja v privlačen, aktiven proces, ki je tesno povezan z vsakdanjim življenjem. Pri tem tehnologije ne smemo razumeti kot zgolj internet, ker lahko sem prištevamo tudi radio in televizijo. Seveda pa je bil internet tisti izmed vseh množičnih medijev, ki je začel omogočati interaktivnost, in s tem ponujati priložnosti, ki jih drugi mediji pred tem niso mogli.

Sodobne družbe vse hitreje prehajajo v informacijske družbe, kjer ima izdelava in obdelava informacij osrednje mesto. Na voljo je vedno večja količina informacij, ki se širi v zelo kratkem času brez krajevnih omejitev. Ljudje v informacijski družbi potrebujejo drugačne veščine in znanja kot prej.

11

Tabela 1: Klasično izobraževanje v primerjavi z elektronskim

Vir podatkov: (Rashty, 2001)

12

Tabela prikazuje razlike med tradicionalnim oziroma klasičnim izobraževanjem in elektronskim izobraževanjem. Gre za prikaz nekega idealnega pogleda slike, ki prikazuje prednosti elektronskega izobraževanja. Ne smemo pa pozabiti, da lahko tudi pri taki vrsti izobraževanja pride do pomanjkanja motivacije. Poleg vsakodnevnih obremenitev lahko to prinese še dodatne, ne glede na čas, ki ga ima posameznik na voljo. Veliko vlogo igra samodisciplina. (Rashty, 2001, str. 1,2)

V informacijski družbi se poudarek odmika od faktografskega učenja, kjer je glavni cilj ponavljanje znanih dejstev. Informacijska družba učečega spodbuja k pridobivanju in osvajanju novih sposobnosti. Izobraževanje je osredotočeno na reševanje problemov. Vsebine so določene bolj tematsko po področjih. Spreminjajo se tudi vloge. Učenci so aktivneje vključeni v samo izobraževanje. Sami načrtujejo hitrost in način učenja in sami tudi spremljajo svoj napredek. Več je sodelovanja med učenci. Te spremembe pa zahtevajo tudi spremembo vloge učitelja. In sicer je zdaj njegova naloga oblikovanje okolja, ki učencem omogoča sodelovanje v učnem procesu, hkrati pa mora deliti odgovornost za uspešnost njihovega učnega procesa. Ne nazadnje je drugačna tudi uporaba gradiv in infrastrukture. IKT omogoča sodelovanje, hkrati pa učence spodbuja k novim načinom iskanja in učenja iz manj strukturiranih ali celo nestrukturiranih virov. To okolje pa je primerno predvsem za delo v skupinah. (Groznik & Lindič, 2004, str. 64,65)

To, kar pravzaprav razumemo pod pojmom elektronsko izobraževanje, Bregar, Zagmajster in Radovan (2010, str. 12,13) delijo v dve skupini, in sicer: e-izobraževanje v širšem in e-izobraževanje v ožjem pomenu.

V širšem pomenu združujemo poglede, ki obravnavajo to tematiko kot vsako izobraževanje, ki vsebuje tehnološko komponento. Na to navadno naletimo v tradicionalnem izobraževanju. Tu je IKT ena od sestavin učnega procesa, ki pa je namenjena samo njegovi dopolnitvi ali obogatitvi, ne posega pa v konceptualne osnove in temeljno doktrino tradicionalno zasnovanega učnega procesa. E-izobraževanje bi bilo smiselno poimenovati delno tehnološko podprto izobraževanje. Primeri tega segajo od najpreprostejše uporabe IKT, kot je npr. objava predmetnikov in drugih učnih gradiv na spletu ali zgoščenki, uporaba e-pošte in spletnih virov, pa vse do kompleksnejših in bolj zahtevnih oblik uporabe, kot so na primer spletni projekti in spletne diskusije.

V ožjem pomenu e-izobraževanje opredeljujemo kot uporabo spletnih tehnologij v različnih rešitvah za povečanje znanja ali za izboljšanje izobraževalnih aktivnosti. Bistvena razlika med tema pojmovanjema je v tem, da pri širšem pomenu tehnološka podpora ni le delna, ampak je celostno integrirana v vse prvine izobraževalnega procesa. To pomeni, da je vključena v pedagoško in administrativno podporo ter tudi v učna gradiva, to pa omogoča, da se učni proces izvaja ob fizični ločenosti učitelja in udeleženca, kar omogoča večjo prožnost izobraževanja. S tem so se izboljšale izobraževalne možnosti pomembnih segmentov prebivalstva.

13

Smisel e-izobraževanja je torej predvsem v prenosu moči od predavatelja na učenca, kar pomeni učenje zaradi učenca in ne zaradi učitelja. Učenci se učijo v odvisnosti od svojega časa, oziroma po potrebi, njihovo učenje pa se ne zaključi kot navadno predavanje v učilnici. Učenci s tem izgubijo strah pred postavljanjem vprašanj pred drugimi, kar poleg same po sebi zanimive oblike izobraževalnih programov še povečuje aktivnost učencev. (Ocepek, 2012)

3.1 Prednosti in slabosti

Ker tehnologija še naprej napreduje, e-izobraževanje postaja dostopnejše skoraj vsem. Spletno učenje je danes priljubljena izbira zaradi enostavnosti, ki jo ponuja spletnim učencem. Obstaja nekaj prednosti in tudi slabosti tega načina izobraževanja, ki so naštete spodaj:

Prednosti, kot jih navaja Sajovic (2006, str. 18,19):

Ena izmed glavnih prednosti je, da lahko učenje poteka kjerkoli in kadarkoli. Učenci se lahko izobražujejo doma, ali pa do gradiva dostopajo v trenutku, ko znanje potrebujejo. Ta prednost se izkorišča predvsem takrat, ko se zaradi pomanjkanja časa udeleženci ne morejo udeležiti tradicionalnega izobraževanja. Hitrost učenja je zaradi tega prilagodljiva, ker povečuje zadovoljstvo in zmanjša stres.

Z uporabo informacijske tehnologije učenci razvijajo tehnične sposobnosti, ki so kasneje potrebne za delo v sodobnih okoljih. Učno gradivo in izobraževalno okolje je v elektronskem izobraževanju enostavno dosegljivo.

Elektronsko izobraževanje nam omogoča, da pri enakih stroških v izobraževalni proces vključimo večje število učečih, ker stroški niso neposredno povezani s številom udeležencev.

Učenci si sami določijo kraj in čas učenja, kar spodbuja samostojno organizirano učenje. Tako si lahko učenci v vsakem trenutku izberejo primerno učno gradivo s spleta, sodelujejo v spletnih razpravah s tutorjem ali v skupini, rešujejo naloge in teste ter odgovarjajo na vprašanja. To omogoča, da lahko neposredno vprašajo tutorja za podrobnejšo razlago učne vsebine, ki jim ni razumljiva. Aktivna vloga v procesu elektronskega izobraževanja učenca spodbuja in ozavešča, da sam prevzame večjo odgovornost za učenje in svoj uspeh.

Pri tradicionalnem načinu izobraževanja mora učitelj aktivno sodelovati na predavanjih, medtem ko si lahko tutor pri elektronskem izobraževanju vnaprej pripravi bistvene informacije za vse študente in si s tem dodatno prihrani čas.

14

Bregar, Zahmajster, & Radovan (2010, str. 17) navajajo kot prednosti e-izobraževanja:

15

Nahtigal (2010, str. 57) pravi, da ima elektronsko izobraževanje tudi nekaj slabosti, tako z vidika učitelja, učenca, kot tudi izobraževalne ustanove. Te slabosti so:

Nekatere izobraževalne ustanove se trudijo te ovire zmanjševati s pomočjo mešanega oziroma kombiniranega učenja. Tradicionalno učenje kombinirajo z elektronskim izobraževanjem. Tako lahko učenci poleg klasičnega študija dobijo tudi materiale v tiskani in digitalni obliki, sodelujejo v spletnih klepetalnicah, komunicirajo z mentorjem po elektronski pošti in podobno. Mešano učenje se je pojavilo, ker se je začelo ugotavljati, da niti tradicionalno niti elektronsko izobraževanje ni optimalno.

16

3.2 Izzivi

Poučevanje in učenje v elektronskem okolju potekata drugače kot v tradicionalni učilnici in predstavljata nove izzive za predavatelje in učence, ki sodelujejo v tem spletnem učnem okolju. Tehnološko podprta orodja za učenje hitro spreminjajo obraz izobraževanja, kar prinaša prehod okolja, kjer se učimo v samo spletno ali mešano spletno učenje. (Higley, 2014)

Potrebno je torej razmisliti o morebitnih izzivih predavateljev in učencev v okolju e-učenja, da bi zagotovili uspeh učenca. Zato se pojavljata dve vlogi, ki ju je potrebno upoštevati, ko govorimo o načinih za izboljšanje teh izzivov. Prva je vloga predavatelja, druga pa vloga učenca. Obe vlogi vključujeta prehod od tradicionalnih odnosov med predavateljem in učencem, do odnosov v oblaku. Še vedno pa ostaja primarna vloga predavatelja pomagati učencu premagovati izzive, ga podpirati in vzdrževati njegov uspeh. (Higley, 2014)

Predavatelj mora ohranjati učno okolje, ki spodbuja sodelovanje med učenci, ne glede na to, ali predava v spletnem učnem okolju ali v predavalnici. Zagotavljati učencem možnost sodelovanja, izmenjavanje informacij in skupno ustvarjanje, bo povečalo uporabo različnih tehnologij ter s tem izboljšajo njihovo e-učenje in podprlo samostojno in tekoče učenje. V tem času mora predavatelj upoštevati tehnološko neznanje učenca in sprejeti različne stopnje sposobnosti; omogočati jim mora izbiro njihovih pričakovanih ciljev, saj ima le to za posledico ustrezne učne rezultate. Učenec bi moral postavljati vprašanja, poiskati dodatne informacije iz verodostojnih virov, pogosto razmišljati in sodelovati z drugimi učenci v akademski razpravi, ki se nanaša na spletne učne cilje. Spletna skupnost, kjer lahko učenci sodelujejo v varnem in spoštovanem učnem okolju bo pripomogla k zmanjšanju razkoraka v digitalnem svetu, in tako ustvarila kulturo digitalnih domačinov, ki bodo prispevali k elektronskemu izobraževanju. (Higley, 2014)

Zelo pomembna pri tem je tudi motivacija učencev do dela. Čeprav je motivacija odvisna od posameznika, pa je ustvarjanje pravega spletnega okolja, kjer se učenci dejansko želijo učiti in počutiti uspešne, primarna odgovornost predavatelja oziroma oblikovalca nekega tečaja. Učencu je potrebno dati tudi večji občutek nadzora v tečaju, kar ga lahko spodbudi, da prevzame odgovornost glede hitrosti učenja ali vrstnega reda, v katerem prehaja skozi material. (Higley, 2014)

3.3 Elektronsko izobraževanje v ostalih evropskih državah

Elektronsko izobraževanje se v Evropi vedno bolj uveljavlja. Prevladujoče podajanje znanja še vedno poteka večinoma v predavalnicah vendar s podporo IKT-ja na ravni delno tehnološko podprtega učenja in ne celostnega elektronskega izobraževanja. V večini evropskih univerz je začetno navdušenje, da bo ta tehnologija bistveno spremenila izobraževalne procese in zmanjšala stroške, kmalu zamrlo. Razlog za to je

17

predvsem v zmanjšanem političnem pomenu izobraževanja in zaradi tega manjših izdatkih za izobraževanje v BDP-ju.

Celostno elektronsko izobraževanje je v Evropi najbolj zaživelo na univerzah, ki so vključile tehnologijo kot element izobraževanja na prilagojenih pedagoških modelih in hkrati upoštevale sposobnosti okolja. (Bregar, Zahmajster, & Radovan, 2010, str. 20,21,22)

Nekatere države, kot npr. Francija, Španija in Švedska, so ustanovile velike javno financirane organizacije. Zaživele so tudi tako imenovane Open University, ki so postavile nekatere standarde za način izobraževalne institucije, po katerih so zgledovali predvsem na Iberskem polotoku, v Nemčiji in na Nizozemskem. Tu so vpeljali tehnologijo kot način izobraževanja na prilagojenih pedagoških modelih, upoštevali pa so tudi sposobnosti okolja. V drugih državah pa še vedno prevladuje dualni model univerz, kjer se klasični način in elektronsko izobraževanje dopolnjujeta. (Dinevski & Ojsteršek, 2003)

Na Hrvaškem so leta 1991 ustanovili Hrvaško akademsko in raziskovalno mrežo (v nadaljevanju CARNet), kot projekt Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške. CARNet je javni zavod, ki deluje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe v izobraževanju, e-storitvah in podpore strankam. Njegove storitve so dostopne izobraževalnim ustanovam, prav tako pa tudi posameznim uporabnikom. Sem štejemo osnovne in srednje šole, učitelje, študente, profesorje, znanstvenike, prav tako pa tudi zaposlene v institucijah CARNet. Kljub temu je na Hrvaškem sprejemanje IKT izobraževanja v začetni fazi razvoja. Glavna razloga za to sta neopremljenost izobraževalnih zavodov in nesprejemanje inovativnosti pri učiteljih oziroma profesorjih, saj ti doživljajo uporabo IKT kot nepotrebno dodatno delo. Zaradi tega in zaradi velikega nezanimanja za izobraževanje na daljavo, se je elektronsko izobraževanje na Hrvaškem tako dolgo uvajalo. V zadnjih nekaj letih je skupaj z razvojem in večjim povpraševanjem, kljub velikim težavam prišlo do hitre rasti te vrste izobraževanja. Slednjega lahko pripišemo CARNetu in njegovi internetni infrastrukturi, ki se je povezala z Evropsko razvojno mrežo GEANT (Gigabit European Advanced Network Technology). (CARNet, 2017)

Pojavljajo se tudi posebni primeri elektronskega izobraževanja. Eden izmed takih je fundacija Ronalda S. Lauder, ki se trudi obnavljati judovsko življenje v delu Evrope, kjer je uničenju holokavsta sledilo zatiranje komunistične vladavine. Njihov glavni cilj je zagotavljanje judovskega izobraževanja. Poleg vrtcev, šol, mladinskih centrov, taborišč ter visokošolskih ustanov zagotavljajo tudi šole z elektronskim izobraževanjem. V teh šolah se lahko vsak otrok uči o judovstvu in se individualno razvija kot Žid. Spletni učitelji jih vodijo, poučujejo in odgovarjajo na njihova vprašanja. Najprej so se te šole začele razvijati na Poljskem, nato pa so se razširile tudi v Nemčijo, na Češko in na Madžarsko. (e-Learning Schools in Poland, Germany, Hungary & the Czech Republic, 2017)

18

4 ELEKTRONSKO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

Elektronsko izobraževanje postavlja v središče učnega procesa izobraževanca in izobraževalca, in s tem omogoča učinkovito prilagajanje učnega procesa potrebam, ciljem in željam posameznega izobraževanca. Poleg tega mu omogoča dostop do znanja v času, kraju in na način, ki je glede na njegove individualne potrebe primeren. Ključni dejavnik pri tem je učitelj, ki mora prevzeti sodobno IKT. Pri tem gre za odpiranje novih možnosti v procesu poučevanja, ki ga naredijo zanimivejšega in učinkovitejšega. Učencu je na voljo množica virov, ki niso več le pasivne oblike (slika in besedilo), ampak so sedaj tudi medijske in interaktivne oblike. Takšno učenje ni časovno in prostorsko omejeno, ter ne pomeni več samo pomnjenja, ampak omogoča tudi (samo)preverjanje znanja, skupinsko delo (navidezne učilnice), raziskovalno delo in učenje na daljavo. (Kreuh & Brečko, 2011)

Tehnologija ima na današnjo družbo in ekonomski razvoj velik vpliv. Nove generacije mladih se med informacijskimi tehnologijami (v nadaljevanju IT) bolje znajdejo in se počutijo bolj domače kot so se njihovi starši in stari starši. K temu je veliko doprinesla naraščajoča uporaba mobilnih naprav in aplikacij, ki omogočajo hitrejše zbiranje podatkov in veliko neravnovesje med ponudniki takšnih naprav in aplikacij na eni strani ter potrošniki na drugi. Družbene koristi so povezane z raznimi tveganji za posameznikovo pravico do zasebnosti, varstva osebnih podatkov, digitalne spretnosti in znanja o upravljanju z informacijami. To pa so temeljne zahteve za generacijo mladih. Poslanstvo nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov je, da se mlade ustrezno pripravi na izzive, medtem ko skuša družba izkoriščati pozitivne strani tehnologije. Prav zaradi tega se je na Poljskem nacionalnem programu za šole razvil koncept projekta ARCADES, ki se imenuje »Tvoji podatki – tvoja skrb«. Projektna skupina je verjela, da bi vse šole morale v svoje učne programe vključiti poučevanje o zasebnosti in varstvu osebnih podatkov. Celotna družba mora torej stremeti h kulturi varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, začeti pa je potrebno ravno pri otrocih. Ključno vlogo pri doseganju tega cilja pa imajo šole. (ARCADES, 2016)

19

4.1 Rešitve, ki se uporabljajo v osnovnih in srednjih šolah

Tako kot je informatizacija intenzivna na vseh področjih človekovega delovanja, je intenzivna tudi v šolskem prostoru. Tu mora biti bolj načrtovana, sistematična in strokovno domišljena. S tem mislimo predvsem na premišljene metodično-didaktične pristope, kakovostno pripravljene vsebine in usposobljene učitelje, ki bodo znali ohraniti poslanstvo šole, ki poleg znanj daje tudi dovolj velik poudarek na razvoju socialnih in drugih veščin. (Logaj, 2015)

Učenci se vse bolj ukvarjajo z informatiko, ker so odraščali v času informacijskega razvoja, zato so že zelo dobro računalniško pismeni. Šole skušajo s posodabljanjem pouka in uvajanjem novosti pridobiti učence oziroma dijake. Vsako učenje pa do neke mere vsebuje tehnologijo. Interaktivne dejavnosti omogočajo povsem drugačne aktivnosti učencev in jih tako tudi bolj motivirajo, saj se s šolo ukvarjajo na njim bolj zanimiv način. Tako se z nekaterimi manj priljubljenimi dejavnostmi, kot je npr. učenje, srečajo na spletu, kjer se znajdejo bolje, kot za knjigami.

4.1.1 E-šolstvo

Ministrstvo za šolstvo in šport je na javnem razpisu za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, za pripravo e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju izbralo projekte, katerih cilj je bila nadgradnja obstoječih dejavnosti na področju usposabljanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter na področju svetovanja in tehnične podpore vzgojno-izobraževalnim zavodom. Obe področji – izobraževanje in svetovanje - sta potekali vzporedno in povezano pod skupnim imenom projekta E-šolstvo. (Šolski center Velenje, 2016)

V tem projektu se združujeta dva projekta:

Slika 5: Projekta v e-šolstvu

Vir: (SIO - Slovensko izobraževalno omrežje)

20

Obe področji potekata vzporedno in povezano v okviru E-središča na vzgojno-izobraževalnih zavodih pod skupnim imenom E-šolstvo.

Slika 6: Projekt e-šolstvo

Vir: (SIO - Slovensko izobraževalno omrežje)

21

Projekt E-šolstvo ponuja nove priložnosti in možnosti uporabe spletnih tehnologij v učnem okolju. Nova orodja in novi mediji, ki jih v današnji čas prinaša IKT, so osvežitev tradicionalnih metod poučevanja tako za učitelje, kot tudi za učence. Zmogljivosti novodobnih tehnologij so številne, zato je razvijanje informacijskih in komunikacijskih spretnosti dandanes neizbežno. Vključitev v projekt E-šolstvo je dolgoročna naložba za vsakega posameznika, saj mu omogoča, da bo lahko pridobljena znanja v prihodnosti le še nadgrajeval in izpopolnjeval. Usvojena digitalna znanja pa so pomembna pridobitev ne samo za osebnostni, temveč tudi za strokovni razvoj. (E-središče v okviru projekta E-šolstvo, 2010)

4.1.2 E-šolska torba

E-šolska torba je projekt Zavoda za šolstvo na področju uporabe in uvajanja e-vsebin in e-storitev v izobraževanje. Njegov namen je digitalizacija in razvoj elektronskih učbenikov ter njihovo uvajanje v izobraževalni proces, izboljšanje učinkovitosti in kakovosti izobraževanja, usposabljanje učiteljev in učencev, ter razvijanje digitalnih kompetenc. (Kerin)

S tem projektom so omogočili brezplačen dostop do kakovostnih interaktivnih učbenikov in drugih gradiv ter pri vzgojno-izobraževalnem procesu pomagali učiteljem ujeti korak s časom pri uporabi IKT pri pouku. Zaradi njega se slovensko šolstvo in slovenski učitelji na tem področju uvrščajo v sam vrh med najrazvitejšimi državami. (Logaj, 2015)

Projekt temelji na treh stebrih, in sicer:

vzpostavitev e-učnega okolja,

razvoj ustreznih e-vsebin in

izobraževanje e-kompetentnega učitelj.

Namen projekta:

Vzpostavitev ustrezne infrastrukture

Razvoj sodobnih e-storitev in e-vsebin v slovenskem jeziku

zagotavljanje podpore uporabe le teh pri pedagoškem procesu ter

organizacijsko/upravljavskem procesu

22

Cilji projekta:

S pomočjo tega projekta se je dvignila raven e-kompetenc in znanja slovenskih učiteljev, ter posredno tudi konkurenčnost znanja učencev in dijakov. Njegova uporaba je omogočena vsem vzgojno izobraževalnim zavodom v slovenskem izobraževalnem prostoru. Prispeval je tudi k lažji in stroškovno nižji dostopnosti do kakovostnih e-vsebin za vse učence, dijake in učitelje.

razvoj sodobnih e-storitev za šolski

prostor

razvoj e-vsebin za področje družboslovja

zagotavljanje dostopnosti in podpore

novo razvitim e-storitvam in e-

vsebinam

razvoj enotne online platforme za dostop do

vsebine

vzpostavitev in razvoj infrastrukture

izvedba pilotskih projektov uporabe e-

šolske torbe

ovrednotenje učinkov

23

4.1.3 eAsistent

eAsistent je informacijska rešitev za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja v osnovnih in srednjih šolah. To je spletna aplikacija, ki jo uporablja že velika večina slovenskih šol. Omogoča hitro in stabilno delovanje ter varno shranjene podatke, ki so dosegljivi v vsakem trenutku. Pri njegovem razvoju sodelujejo učitelji, ravnatelji, pedagogi, psihologi in tudi starši.

Ker je vsaka šola specifična, je tudi eAsistent narejen modularno, tako da se lahko prilagodi vsaki šoli posebej. Ker so pri njegovem razvoju pomagali vsi najpomembnejši členi, vključuje primere najboljših praks posameznih šol. Omogoča povezavo z več bazami podatkov in integracijo z obstoječimi rešitvami, kar omogoča, da se vzpostavi enotni sistem, znotraj katerega se upravlja vse ključne procese. Rešitev omogoča tudi, da starši/uporabniki podarijo malico tistim otrokom, ki si je ne morejo privoščiti. (eŠola, 2017)

eAsistent pomaga staršem vzpostaviti in vzdrževati stik s šolo, ki jo njihov otrok obiskuje, otrokom pa pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev. Omogoča:

Ob tem je zelo koristen tudi za učitelje, ker jim omogoča vodenje eDnevnika in eRedovalnice. V eDnevniku lahko na enostaven način označijo manjkajoče učence/dijake in vpišejo učno snov, eRedovalnica pa jim omogoča, da na preprost način vnašajo ocene, napovedujejo ocenjevanja znanja in izpite. V rešitvi se pojavlja tudi modul Razrednik, ki razrednikom pomaga pri razrednih nalogah. Omogoča jim enostaven pregled nad dogajanjem oddelka in pregled šolskega dnevnika za celoten oddelek. Modul je zasnovan tako, da jim pomaga pri medosebni komunikaciji s starši in pri vodenju celotne administracije, ki jo kot razrednik mora voditi. (eŠola, 2017)

komunikacijo s šolo

dogovarjanje za termine

govorilnih ur

vpogled v aktualne

ocene

urejanje šolske prehrane

pregled urnika

24

4.1.4 eGradiva

E-gradiva so kombinacija besedila, zvočnih posnetkov, videa, slik in animacij. Zelo pomembno h kakovosti gradiva prispejo prav slednje, saj so z njimi včasih težko razumljive teorije lepo predstavljene in omogočajo otrokom lažje razumevanje. Video posnetki in primeri iz okolice otrokom predstavijo gradivo kot nekaj bližjega, kar nas obdaja v vsakdanjiku. Omogočajo jim torej samostojno učenje, ter so v veliko pomoč učiteljem pri pouku. (eGradiva, 2011)

S pojmom e-gradiva Pesek (2011, str. 5) opredeljuje digitalni učni vir, ki je namenjen predvsem učenju udeležencev. Izdelan je tako, da v skladu z elektronskim medijem na interaktiven in učinkovit način spodbuja učne procese in se prilagaja posameznemu učencu v procesu elektronskega izobraževanja.

eGradiva je spletna učilnica, na kateri imajo učenci dostop do preverjenih, z učnim načrtom predvidenih vsebin in kjer lahko učitelj nadzira in usmerja učenčev napredek. Omogoča obogaten pouk in izboljšuje razumevanje snovi, povečuje motivacijo in pozornost. Namenjena je tako samostojnemu učenju kot tudi poučevanju. (eGradiva, 2011)

Slika 7: Primerjava med klasičnim in upravljanim dostopom do vsebin

Vir: (eGradiva, 2011)

25

Vir: (Kreuh, Kač, & Mohorčič, 2011)

4.1.5 E-učbeniki

S tehničnega vidika se pojem e-učbenik uporablja za učbenik v elektronskem formatu, ki ga je možno uporabljati na računalniku in se ga lahko shrani na nosilcih podatkov, kot npr. na zgoščenkah. E-učbenik je torej podoben e-knjigi, elektronski obliki tiskane knjige, ki prednost digitalnega medija izkorišča le v smislu digitalizacije zapisa, ter boljše in hitrejše prenosljivosti in dostopnosti. E-učbenik lahko torej opredelimo kot učno sredstvo v elektronskem mediju, kot digitalni učni vir, ki v celoti nadomesti tiskani medij, za njegovo uporabo pa so potrebna določena tehnična sredstva. (Kreuh, Kač, & Mohorčič, 2011, str. 7)

E-učbeniki so dostopni in delujoči na svetovnem spletu, kar prinaša popolno neodvisnost učenja od časa in kraja, po drugi strani pa pomeni odvisnost od dostopa na svetovni splet. Poleg osnovnih klasičnih gradnikov (besedilo in grafični prikazi) vsebujejo tudi interaktivne in multimedijske gradnike. Praviloma so namenjeni samostojnemu učenju in podpirajo individualizacijo in diferenciacijo učnega procesa. Prispevajo zlasti pri spodbujanju aktivne vloge učenca, razvijanju generičnih kompetenc in samoregulacijskih procesov. Učencu predstavljajo pregled nad celotnim znanjem in veščinami, ki bi jih naj dosegel pri izbranem predmetu. Zagotavljajo usvajanje pričakovanih standardov, ki so pogoj za napredovanje v višji razred oz. letnik. (Bošnjak & Zanoškar, 2016)

Učbeniki so tržno blago, razprave o njihovi ceni in zagotavljanju državnih sredstev za njihovo nabavo za učbeniške sklade prepogosto preglasijo razprave o kakovosti in vrsti učbenikov. Na prvo mesto je treba postaviti kakovost učbenikov. Verjetno e-učbeniki še dolgo ne bodo v celoti zamenjali tiskanih učbenikov, so pa zelo potrebni v šoli v 21. stoletju. Zaradi napredka tehnologije generacijam, ki so »rojene z računalniki«, pri učenju omogočajo bližji način usvajanja novih znanj ter večjo pestrost. Učitelji pa z uporabo e-učbenikov spreminjajo pouk, dinamiko dela in didaktične pristope pri pouku. (Logaj, 2015)

Slika 8: Razvojna pot e-učbenika

26

4.1.6 eRedovalnica

Elektronska redovalnica se pojavlja v dveh oblikah. Prva je brezplačna storitev znotraj šole, kjer je potrebnega precej znanja in ustrezne programske opreme. Prav zaradi tega si je ne morejo privoščiti vse šole. Druga oblika vključuje storitve podjetja. Tu je organizacijsko-finančna shema naslednja: šola plača pristopnino za namestitev in uporabo programske opreme, podjetje pa zagotovi varno delo na strežniku. Starši nato plačajo prispevek šoli za dostop do podatkov, ki si jih šola v razmerju 1:1 razdeli s podjetjem. Šola s temi sredstvi krije izdatke za dodatno delo ob vnosu podatkov. V uvajanje elektronske redovalnice so neposredno vpleteni učitelji, učenci in starši. V tem procesu imajo vsi svoje pravice in dolžnosti. Uporabi eRedovalnice so zaekrat bolj naklonjeni v srednjih šolah, vendar se glede na njihove dobre izkušnje pričakuje, da jim bodo sledile tudi osnovne šole. (Gajšek)

Slika 10: Primer vpogleda v eRedovalnico

Slika 9: Primeri interaktivnih učbenikov

Vir: (Eučbeniki, 2014)

Vir: (LOGOS.SI, 2017)

27

5 ANALIZA POZNAVANJA ELEKTRONSKEGA IZOBRAŽEVANJA V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH

Na osnovi teoretičnih izhodišč bomo poskušali med učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol preučiti, kako dobro poznajo elektronsko poslovanje, ki poteka po šolah, ter kakšen odnos imajo do njega. Potem bomo pregledali še hipoteze, in ugotovili ali jih lahko potrdimo ali ovržemo.

5.1 Priprava anketnega vprašalnika

Ker nas je zanimalo, kako dobro učenci in dijaki poznajo elektronsko poslovanje, smo pripravili anketni vprašalnik, ki je vseboval 8 vprašanj, od tega eno demografsko. Uporabili smo empirično raziskovalno metodo, in sicer metodo anketiranja. Vprašanja so bila zaprtega tipa. Podatke smo pridobili tako, da smo anketo razposlali po gmail-u, facebook-u in Outlook-u. Pri raziskavi so bili naša ciljna skupina učenci osnovne šole od 7. do 9. razreda in dijaki srednjih šol. Opravili smo tudi spletno anketo 1KA in uporabili metodo snežne kepe. Anketa se nahaja v prilogi.

5.2 Analiza ankete

Anketo smo izvedli 30.8.2017 preko spletne ankete 1KA. Analizirali smo jo z deskriptivno statistiko, pregledali podatke in dobili osnovno sliko. Anketirani so bili učenci osnovnih in dijaki srednjih šol. Vrnjenih Na smo dobili 100 rešenih anket, od tega je bilo 82 izprašancev ženskega spola, ostalih 18 pa moškega.

Demografsko vprašanje

Tabela 2: Spol

MOŠKI ŽENSKE

18 82

SKUPAJ 100

Na začetku anketiranja nas je zanimalo, katero šolo anketiranci obiskujejo. 60% anketiranih (60 učencev) obiskuje osnovno šolo, ostalih 40% (40 dijakov) pa obiskuje srednjo šolo.

Drugo vprašanje je bilo osredotočeno na rešitve, ki se pojavljajo v osnovnih in srednjih šolah. Zanimalo nas je, katere rešitve anketiranci poznajo oziroma katere tudi uporabljajo. Na voljo so imeli štiri odgovore, in sicer: eAsistent, eGradiva, E-učbeniki in eRedovalnica. Možno je bilo izbrati več odgovorov. 35 % anketiranih (80 učencev/dijakov) pozna in uporablja rešitev eAsistent, 14 % anketiranih (32

28

učencev/dijakov) pozna in uporablja rešitev eGradiva, 29 % anketiranih (64 učencev/dijakov) pozna in uporablja rešitev E-učbeniki in 22 % anketiranih (48 učencev/dijakov) pozna in uporablja rešitev eRedovalnica. (slika 11)

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kako pogosto anketiranci med šolskim letom uporabljajo te rešitve. Rezultati so pokazali, da večina učencev/dijakov rešitve uporablja zelo redko, kar pomeni manj kot 4x na mesec, in sicer kar 40 % anketirancev, manj pogosto jih uporablja 32 % anketirancev, pogosto jih uporablja 14 % anketirancev, zelo pogosto 6 % in nikoli 8 %. (slika 12)

Graf 1: Poznavanje in uporaba rešitev

Pri četrtem vprašanju smo spraševali učence oz. dijake, če mislijorešitev vplivala na njihov odnos s starši, pri čemer vem. Kar 48 % anketirancevnjimi, 28 % jih meni, da so te rešitve vplivale na se ni znalo opredeliti, saj so odgovorili z ne

Peto vprašanje se je nanašalo na prejšnje vprašanje, saj nas je zanimalo mnenje tistih anketirancev, ki so prej odgovorili da mislijo, da so rešitve vplivale na njihove odnose s starši. Pri tem vprašanju je bilo možno izbrati več odgovorovodgovorilo, da jih sedaj starši bolj nadzorujejo pri šolskih aktivnostih, 16 jih je odgovorilo, da se sedaj s starši več pogovarjajo, 12 jih je odgovoriloteh rešitev starši bolj vzpodbujajo pri šolskem delu, 8 učencev/dijakov pa pravi, da se s starši sedaj boljše razumejo. (slika 13)

29

Graf 2: Uporaba rešitev

smo spraševali učence oz. dijake, če mislijo, daihov odnos s starši, pri čemer so lahko odgovarjali z:

nketirancev meni, da uporaba ni vplivala na nikakršne odnose med meni, da so te rešitve vplivale na medosebne odnose,

, saj so odgovorili z ne vem.

Peto vprašanje se je nanašalo na prejšnje vprašanje, saj nas je zanimalo mnenje tistih anketirancev, ki so prej odgovorili da mislijo, da so rešitve vplivale na njihove odnose s

Pri tem vprašanju je bilo možno izbrati več odgovorov. 20 učencev/dijakov je da jih sedaj starši bolj nadzorujejo pri šolskih aktivnostih, 16 jih je

da se sedaj s starši več pogovarjajo, 12 jih je odgovorilotev starši bolj vzpodbujajo pri šolskem delu, 8 učencev/dijakov pa pravi, da se s

razumejo. (slika 13)

, da je uporaba teh o lahko odgovarjali z: da, ne ali ne

nikakršne odnose med , preostalih 24 % pa

Peto vprašanje se je nanašalo na prejšnje vprašanje, saj nas je zanimalo mnenje tistih anketirancev, ki so prej odgovorili da mislijo, da so rešitve vplivale na njihove odnose s

. 20 učencev/dijakov je da jih sedaj starši bolj nadzorujejo pri šolskih aktivnostih, 16 jih je

da se sedaj s starši več pogovarjajo, 12 jih je odgovorilo, da jih po uporabi tev starši bolj vzpodbujajo pri šolskem delu, 8 učencev/dijakov pa pravi, da se s

Zelo pogosto

Pogosto

Manj pogosto

Redko

Nikoli

30

Graf 3: Vpliv rešitev na odnos s starši

Pri šestem vprašanju nas je zanimalo, kako so rešitve vplivale na učence/dijake. Na voljo so imeli več odgovorov na razponu od popolnega strinjanja do popolnega nestrinjanja. Na izjavo, da ne izostajajo toliko od pouka, se največ anketirancev, 60 % ni moglo odločiti, zato so podali odgovor, da se s tem niti ne strinjajo niti strinjajo. Ko nas je zanimalo, če učenci/dijaki ne razlagajo več staršem o ocenah, se jih je 40 % odločilo za odgovor, da se z izjavo sploh ne strinjajo. Enak odstotek anketiranih je potrdil, da se sedaj bolj trudijo za lepše ocene. Učenci/dijaki se strinjajo tudi z izjavo, da sedaj negativne ocene popravijo hitreje. Za ta odgovor se jih je odločilo 40 %. 42 % anketirancev se je strinjalo z izjavo, da odkar so se pojavile rešitve, bolj redno opravljajo domače naloge. Zanimalo nas je tudi, ali sedaj kaj bolj sodelujejo pri pouku. 46 % učencev/dijakov je trditev podprlo. Z našo trditvijo, da se sedaj učenci/dijaki za svoje obveznosti bolj trudijo, pa se je strinjala polovica anketirancev. (tabela 3)

0 5 10 15 20 25

Bolj se razumemo

Več se pogovarjamo

Bolj me vzpodbujajo pri šolskem delu

Bolj me nadzorujejo pri šolskih aktivnostih (učenje, domače naloge)

31

Tabela 3: Kako so rešitve vplivale na anketirance

Podvprašanja Odgovori

Sploh se ne

strinjam

Se ne strinjam

Niti se strinjam, niti se ne strinjam

Strinjam se

Popolnoma se strinjam

Skupaj

Ne izostajam toliko od pouka

12 22 30 30 6 100

12% 22% 30% 30% 6% 100%

Staršem ne razlagam več o ocenah

40 30 10 18 2 100

40% 30% 10% 18% 2% 100%

Bolj se trudim za lepe ocene

26 12 10 40 12 100

26% 12% 10% 40% 12% 100%

Negativne ocene popravim hitreje

16 16 18 40 10 100

16% 16% 18% 40% 10% 100%

Bolj redno opravljam domače naloge

14 16 22 42 6 100

14% 16% 22% 42% 6% 100%

Bolj sodelujem pri pouku

20 13 13 46 8 100

20% 13% 13% 46% 8% 100%

Za svoje obveznosti se bolj trudim

14 16 14 50 6 100

14% 16% 14% 50% 6% 100%

Pri zadnjem vprašanju nas je zanimalo, če bi bili anketiranci bolj motivirani za učenje, če bi jim bila gradiva dostopna na spletu. 50 % anketirancev se je s trditvijo strinjalo, 30 % dijakov/učencev se ni strinjalo, ostalih 20 % pa je na vprašanje odgovorilo z ne vem.

32

5.3 Ugotovitve

Pred začetkom pisanja diplomskega projekta smo si zastavili dve hipotezi, na kateri smo poskušali najti utemeljene odgovore.

H1: Učenci in dijaki poznajo rešitve, ki se uporabljajo v šolah

Hipotezo lahko potrdimo, saj je anketa dokazala, da učenci rešitve poznajo, ter da nekatere izmed njih tudi uporabljajo. Velik vpliv na otroke imajo predvsem učitelji, saj jih morajo naučiti, kako naj varno in ustrezno upravljajo z različnimi tehnično-komunikacijskimi napravami. Potrebno jim je torej privzgojiti tehnološko pismenost. Glede na to, da so današnje generacije s tehnologijo že odraščale, smo lahko takšne rezultate pričakovali, saj te rešitve olajšajo šolsko delo in učenje, ter pospešijo marsikatere postopke. Omogočajo jim celoten pregled nad šolskimi dejavnostmi, od ocen, tekočega urnika, nadomeščanj pa tudi do tedenskega jedilnika. Dajejo jim tudi možnost lažje komunikacije s šolo, posameznimi učitelji in z razrednikom. Upravljanje šolskih aktivnosti z računalnikom jim daje dobro izhodišče za uspešno delovanje v svetu, ki jih čaka.

H2: Rešitve so bistveno spremenile odnose med šolarji in njihovimi starši

To hipotezo smo zavrnili, saj je večina anketirancev odgovorila, da uporaba elektronskih rešitev ni vplivala na njihove odnose s starši. Ker so rešitve vpeljane že nekaj let so bili tako starši kot tudi učenci pripravljeni na spremembe. Vedeli so kaj pričakovati in kako se odzvati na posledice, ki jih je uvedba prinesla. Glede na to, da imajo sedaj starši večji nadzor nad delom svojih otrok, smo pričakovali da bo otroke motila instantna seznanjenost, vendar podatki dokazujejo nasprotno.

33

6 SKLEP

Elektronsko izobraževanje omogoča pridobivanje znanja preko spleta, spodbuja ustvarjalnost in inovativnost učencev, hkrati pa omogoča tudi večjo odzivnost in prilagodljivost učenja glede na čas, kraj in vsebino, ki se lahko prilagodi posamezniku. Glavni cilj je podajanje znanja učencem, ki si želijo dostopati do vsebin, ki jih rešitve ponujajo. Tovrstno izobraževanje je danes v šolskem izobraževalnem sistemu del kombiniranega izobraževanja, pri katerem IKT služi kot pomoč pri tradicionalnem izobraževanju, predvsem za podajanje učnega gradiva ter komunikacijo med učenci in učitelji, ter med starši in učitelji. V slovenskem šolstvu ni več šole, ki ne bi v svoje delovanje vključila elektronskega izobraževanja. Današnje generacije mladih se že zelo dobro znajdejo z uporabo sodobne IKT, ki jo uporabljajo v svojem domačem okolju. Z uvedbo elektronskega poslovanja v šolstvo pa se je spremenila tudi vloga učitelja, kar je neposredno vplivalo tudi na učence, predvsem na njihovo medsebojno komunikacijo. Z razvojem elektronskega izobraževanja se je začelo razvijati vedno več projektov, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Eden izmed takšnih je E-šolstvo, kjer je bil glavni cilj nadgradnja dejavnosti usposabljanja učiteljev ter tehnična podpora vzgojno-izobraževalnim zavodom. Izvajal se je tudi projekt E-šolska torba, v katerem se je digitaliziralo učbenike v tradicionalni obliki. Po zaključitvi teh projektov so se začele pojavljati razne rešitve, ki učencem omogočajo lažje sodelovanje s šolo in dostop do predvidenih vsebin na spletu. Prispevajo zlasti k spodbujanju aktivne vloge učenca, razvijanju generičnih kompetenc in samoregulacijskih procesov. Prihodnost elektronskega izobraževanja po slovenskih šolah je svetla. Večina dejavnikov, ki so pomembni pri razvoju in uspešnosti izobraževanja, je na nivoju drugih evropskih držav, kjer tovrstno poučevanje že poteka. V diplomskem projektu smo si zadali dve hipotezi, kjer smo eno potrdili, eno pa ovrgli. Sklepna ugotovitev je, da so rešitve, ki jih je prineslo elektronsko izobraževanje v šolstvu dobro sprejete, tako med mladimi kot tudi med njihovimi starši in učitelji. Odnosi med sodelujoči se niso zelo spremenili, saj je uvedba potekala postopoma, tako so imeli čas za prilagoditev.

34

VIRI IN LITERATURA

1. ARCADES. (2016). Evropski priročnik za poučevanje varstva zasebnosti in osebnih podatkov v šolah. Prevzeto avgust 2017 iz http://www.arnes.si/files/2015/10/arcades_teaching_handbook_final_SL.pdf

2. Bošnjak, Š., & Zanoškar, Z. (2016). E-učbeniki in I-učbeniki v osnovni in srednji šoli. Prevzeto avgust 2017 iz https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201604066.pdf

3. Bregar, L., Zahmajster, M., & Radovan, M. (2010). Osnove e-izobraževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

4. CanStockPhoto. (2017). Prevzeto avgust 2017 iz Spletno mesto CanStockPhoto: https://www.canstockphoto.com

5. CARNet. (2017). O nama. Prevzeto avgust 2017 iz CARNet - Hrvatska akademska i istraživačka mreža: http://www.carnet.hr/o_carnetu/o_nama

6. CBSLIFE. (2014). How to shop on Ebay. Prevzeto avgust 2017 iz spletno mesto CBSLIFE: http://cbslife.dk/how-to-shop-on-ebay-the-essential-guide-or-how-ebay-will-ruin-your-life

7. Dinevski, D., & Ojsteršek, M. (2003). Tehnologija in organizacija storitev e-izobraževanja. Organizacija , 538-539.

8. eGradiva. (Marec 2011). O spletni učilnici. Pridobljeno iz eGradiva - spletna učilnica: http://www.egradiva.si/?page_id=2

9. e-Learning Schools in Poland, Germany, Hungary & the Czech Republic. (2017). Prevzeto avgust 2017 iz The Ronald S. Lauder Foundation: https://lauderfoundation.com/u/e-school

10. E-središče v okviru projekta E-šolstvo. (oktober 2010). Bilten E-šolstvo. Prevzeto September 2017 iz E-šolstvo.

11. eŠola. (2017). eAsistent. Prevzeto avgust 2017 iz https://www.easistent.com/

12. Eučbeniki. (2014). Iučbeniki. Prevzeto avgust 2017 iz Spletno mesto interaktivnih učbenikov: https://eucbeniki.sio.si/

13. Gajšek, R. (brez datuma). E-poslovanje v šolstvu: e-redovalnica. Prevzeto avgust 2017 iz Fakulteta za Management: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/961-6486-07-1/111-115.pdf

35

14. Gradišar, M., Jaklič, J., Damij, T., & Baloh, P. (2005). Osnove poslovne informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

15. Groznik, A., & Lindič, J. (2004). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

16. Higley, M. (Marec 2014). e-Learning: Challenges and Solutions. Prevzeto avgust 2017 iz eLearning Industry: https://elearningindustry.com/e-learning-challenges-and-solutions

17. Iyer, A. (Avgust 2016). The Advantages and Disadvantages of E-business That You Should Know. Prevzeto julij 2017 iz Buzzle: http://www.buzzle.com/articles/advantages-and-disadvantages-of-e-business.html

18. KCBI FM. (2017). BLOG: This latest Amazon scam could be affecting you. Prevzeto avgust 2017 iz spletno mesto podjetja KCBI FM: https://www.kcbi.org/blog-latest-amazon-scam-affecting-jay-allen-062717/#

19. Kerin, I. (brez datuma). Ešolska torba. Prevzeto avgust 2017 iz spletno mesto OŠ Hinka Smrekarja: http://osljhism1.splet.arnes.si/e-solska-torba/

20. Kovačič, A., & Bosilj Vukšić, V. (2005). Management poslovnih procesov: Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: GV Založba.

21. Kovačič, A., Grozdnik, A., & Ribič, M. (2004). Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

22. Kreuh, N., & Brečko, B. (2011). Izhodišča standarda e-kompetetni učitelj, ravnatelj in računalnikar. Prevzeto avgust 2017 iz E-šolstvo: www.sio.si/esolstvo/standard.pdf

23. Kreuh, N., Kač, L., & Mohorčič, G. (2011). Izhodišča za izdelavo E-učbenikov. Ljubljana.

24. Logaj, V. (maj 2015). Kaj nam prinaša E-šolska torba? (Z. z.-Š. torba, Izpraševalec)

25. LOGOS.SI. (2017). eRedovalnica. Prevzeto avgust 2017 iz LO.POLIS: https://www.lopolis.si/?MeniZgorajID=11

26. Ocepek, M. (2012). Kopa: Informacijska podpora spremembam v podjetju. Prevzeto julij 2017 iz Smernice v e-izobraževanju: http://www.kopa.si/izobrazevanje/eizobrazevanje.aspx

27. Pesek, I. (2011). E-gradiva. Prevzeto september 2017 iz Kaj je E-gradivo: http://portal.sio.si/fileadmin/dokumenti/bilteni/E-solstvo_BILTEN_03_2011_FIN_screen.pdf

36

28. Rashty, D. (2001). Elearning. Prevzeto avgust 2017 iz Traditional Learning vs. eLearning: http://click4it.org/images/f/f5/Traditional_Learning_vs_eLearning.pdf

29. Sajovic, P. (2006). E-izobraževanje. Diploma naloga . Ljubljana.

30. SIO - Slovensko izobraževalno omrežje. (brez datuma). Projekti: E-šolstvo. Pridobljeno iz SIO - Slovensko izobraževalno omrežje: http://projekt.sio.si/e-solstvo/

31. Šolski center Velenje. (2016). e-šolstvo. Prevzeto september 2017 iz Zaključeni projekti: http://ers.scv.si/sl/projekti/zakljuceni-projekti/e-solstvo/

PRILOGE

ANKETA

Sem študentka Petra Gračnar in zaključujem študij Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. V raziskovalnem delu diplomskega projekta obravnavam tematiko Poznavanje elektronskega izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah, kjer so ciljna skupina učenci osnovnih šol od 7. do 9. razreda in dijaki srednjih šol. V ta namen sem oblikovala anketo in vas naprošam, da jo izpolnite. Anketa je anonimna, ugotovitve pa bodo uporabljene izključno za diplomski projekt. Za sodelovanje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

SPOL (obkrožite):

Moški

Ženska

Označite kaj obiskujete:

Osnovna šola

Srednja šola

V osnovnih in srednjih šolah se pojavlja vedno več rešitev, ki učencem omogočajo lažji stik s šolo tudi izven nje. Označite, katere od naslednjih rešitev poznate, oziroma jih tudi uporabljate (možnih je več odgovorov):

eAsistent

eGradiva

E-učbeniki

eRedovalnica

Kako pogosto med šolskim letom uporabljate te rešitve?

Zelo pogosto (5x na teden ali več)

Pogosto (3-4x na teden)

Manj pogosto (1-3x na teden)

Redko (manj kot 4x na mesec)

Nikoli

Ali se vam zdi, da je uporaba teh rešitev vplivala na vaš odnos s starši?

Da

Ne

Ne vem

Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z DA, označite, kako sej je spremenil vaš odnos. (Možnih je več odgovorov).

Bolj se razumemo

Več se pogovarjamo

Bolj me vzpodbujajo pri šolskem delu

Bolj me nadzorujejo pri šolskih aktivnostih (učenje, domače naloge)

Kako so te rešitve vplivale nate?

Sploh se ne strinjam

Se ne strinjam

Niti se strinjam, niti se ne strinjam

Strinjam se Popolnoma se strinjam

Ne izostajam toliko od pouka

Staršem ne razlagam več o ocenah

Bolj se trudim za lepe ocene

Negativne ocene popravim hitreje

Bolj redno opravljam domače naloge

Bolj sodelujem pri pouku

Za svoje obveznosti se bolj trudim

Ali bi bil/a bolj motiviran/a za učenje, če bi bila gradiva na spletu, kjer bi bila bolj privlačna, vendar bi moral/a več delati sam/a doma?

Da

Ne

Ne vem

Hvala za vaše sodelovanje!