Glasilo Občine Šentrupert

ŠentRUPERTLETO: XIV. / 1 • pomlad 2012 • Glasilo izhaja štirikrat letno • Za občane Občine Šentrupert brezplačno

ŽUPANOVA BESEDA

Spoštovane občanke, spoštovani občani!Še pred mesecem sem mislil, da mi

uvodnika za to številko ne bo potreb-no napisati, saj sem predvideval, da bo kot uvodnik služil moj slavnostni govor ob kulturnem prazniku. Vendar se je preteklem mesecu in pol zgodilo toliko lepega za našo občino, da bi bilo narobe, če tega na bi omenil v svojem nagovoru, ki bo sicer krajši kot navadno. Moj govor ob kulturnem prazniku, ki pa je še kar dolg, boste kljub temu našli v notranjosti glasila.

V dobrem mesecu in pol so se namreč zvrstile kar tri prestižne nagrade, ki so našo občino postavile na zemljevid prepoznavnosti na področju kulture, gospodarstva in razvojno najbolj pro-dornih lokalnih skupnosti. Petindvaj-setega januarja sem imel to čast, da sem v Festivalni dvorani prisostvoval pode-litvi Srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti našemu častnemu občanu profesorju Jožetu Zupanu za izredne dosežke v kulturi.

Šestega marca sem kot župan občine, v kateri se nahaja podjetje Plasta, imel priložnost spremljati podelitev najpre-stižnejših gospodarskih nagrad, ki jih za dosežke v gospodarstvu podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Po-delili so jo tudi »našemu« Francu Fre-lihu. Podelitev je bila v Cankarjevem domu na izredno visokem in svečanem nivoju. Kot župan sem izredno pono-sen na obe uspešni zgodbi, čeprav si pri tem ne jemljem kakšnih posebnih za-slug, saj sta obe uspešni poti kar nekaj starejši od naše ponovno ustanovljene občine. Iskrene čestitke obema!

Zadnja nagrada, ki pa je vezana nepo-sredno na občino, njen razvoj in primere naših dobrih praks, je podelitev nagrad Zlati kamen za razvojno najbolj prodorne občine. Osvojili smo drugo mesto v dr-žavi, kar je zame osebno in verjamem, da tudi za vse vas, drage občanke in občani, izreden uspeh. Več o samem projektu in podelitvi boste našli znotraj glasila. V tem uvodniku pa je prav, da zapišem osebno razmišljanje ob tem uspehu. Ve-liko presenečenje je zame bilo že takrat, ko sem dobil osebno vabilo na prireditev kot eden izmed šestih županov, katerih občine so bile izbrane v finale ocenjeva-nja razvojno najbolj prodornih lokalnih skupnosti. Iskreno povedano, sem se tega zelo razveselil, hkrati pa sem si po tihem želel, da ne bi zmagali, saj menim, da smo za takšne nagrade kot občina preprosto še premladi. To bi bilo prehudo breme. Prvo mesto bi bilo nekaj takšnega, kot če bi nekomu pri petindvajsetih letih podelili nagrado za življenjsko delo, on pa meni, da življenjskega dela še ni opravil. Zato menim, da je prvo mesto, ki je bilo po-deljeno Občini Idrija, prišlo v prave roke. Me pa ob tem uspehu zares veseli in me navdihuje z novimi pošiljkami kreativne energije za nove inovativne projekte, da je naše delo opaženo in prepoznano kot dobro, inovativno, prebojno. Nedvomno smo si s to nagrado tudi izredno povečali prepoznavnost v slovenskem prostoru in si utrdili ime občine, ki je zazrta v prihodnost in ve, kaj želi. Šentrupert bo

zagotovo tudi v prihodnje opozarjal nase in soustvarjal zgodbo o prime-rih dobrih praks na nivoju lokalnih skupnosti.

Ob prejetih nagradah se navadno tisti, ki nagrado prejmemo, zahvalimo tudi tistim, ki so zaslužni, da do tega sploh pride. Zahvala velja torej celotni ekipi občinske uprave, občinskemu svetu in vsem članom odborov, za odgovorno in konstruktivno delo na poti k uresničevanju naše vizije in zastavljenih projektov. Vam, drage občanke in dragi občani, pa hvala za priložnost, ki ste mi jo dali na volitvah, in za vso podporo, ki mi jo nudite. Še naprej lahko računate na moje odgovorno delo in prebojne ideje, ki nas bodo uvrščale v vrh najboljših lo-kalnih skupnosti. Vesel bom, če boste tudi zaradi te nagrade še bolj ponosni, da ste iz Šentruperta. Gremo naprej!

Želim vam toplo in dišečo pomlad.Rupert Gole, župan

2

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI / PRIZNANJE

»Nagrada Zlati kamen je namenjena razvojno najbolj prodornim občinam v Sloveniji, kar pomeni, da so izbrane občine nosilke dobrih praks. S svojim delom, z razvojnimi prijemi in s projekti so dober zgled za ostale,« je zapisano v predstavitvi projekta Zlati kamen, ki ga že peto leto zapored organizira družba Planet GV. Najboljše občine za nagrado Zlati kamen so izbrane na podlagi ISSO-analitike slovenskih občin, temelječe na merljivih kazalnikih.

Na letošnji konferenci Zlati kamen: 6. dnevi občin in srečanje županov je bila prvič podeljena nagrada Zlati kamen za najboljšo občino, kjer se je Občina Šent­rupert uvrstila na drugo mesto. „Za nas pravzaprav pomeni to drugo mesto zmago, če sem čisto iskren. Mi smo mlada občina in v teh petih letih smo uspeli s svojim de-lom, z razmišljanjem, s koncepti prepričati, da sodimo med najboljše. Imamo še veliko časa, da dokažemo tudi skozi realizacijo, da smo tudi upravičeni do tako prestižnih nagrad. To drugo mesto je za nas kar veliko breme, ki pa ga bomo vzeli tudi kot veliko potrditev in bomo še z večjo energijo, večjim entuziazmom delali naprej. Zelo sem ponosen tudi na svojo ekipo občinske uprave in ostale – z njimi nam bo uspelo tudi v prihodnje prepričevati Slovenijo, da sodimo med najboljše lokalne skupnosti,“ je po prejemu plakete povedal župan Občine Šentrupert Rupert Gole.

Strokovni svet Zlatega kamna, ki ga sestavlja 10 strokovnjakov s treh slo-venskih univerz, Statističnega urada RS in podjetij je med 12 predlaganimi kandidat-kami izbral najprej šest finalistk, na koncu pa glasoval o zmagovalcu. Občina Šentrupert se je uvrstila na drugo mesto in prejela plaketo Zlati kamen 2012 za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost in učinkovitost delovanja.

V obrazložitvi k nagra-di Občine Šentrupert je zapisano: »Šentrupert je

PLAKETA ZLATI KAMEN OBČINI ŠENTRUPERT Nagrada Zlati kamen razkriva indeks dobrega življenja v občini. In med prvimi nagrajenci je tudi Občina Šentrupert, ki je na letošnji prireditvi 13. marca 2012 na Brdu pri Kranju prejela plaketo Zlati kamen 2012 za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost in učinkovitost delovanja.

Z leve strani, Bojan Sever, župan Občine Idrija, Rupert Gole, župan Občine Šentrupert, in Milan Turk, župan Občine Šempeter-Vrtojba, dobitniki nagrad

majhen kraj na Dolenjskem, ki dela izje-men razvojni preboj. Ozadje tega preboja je kakovostna strategija. Za razliko od številnih drugih primerov, kjer se strate-ški proces z izdelavo dokumenta začne in konča, je razvojna strategija Šentruperta »živa«. Dosledno sledi načelu trajnostne-ga razvoja in vključuje vsa relevantna po-dročja - od razvoja podjetništva do skrbi za ranljive skupine. Med posameznimi funkcionalnimi področji je zaznana urav-noteženost, kjer nobeno ni zanemarjeno in nobeno posebej ne izstopa (razen

morda nekoliko večjega poudarka na kulturi). Pri upravljanju občine zbudi pozornost velika urav-noteženost med močno izrazito strateško usmer-jenostjo, jasno razvojno vizijo ter konkretnimi izvedbenimi programi. Ta strategija daje konkretne in merljive rezultate: ob-čina ima največji selitveni prirast v Sloveniji – torej največ novih priseljencev na 1000 prebivalcev. Zelo

dobra pa je tudi večina ostalih kazalni-kov.«

Na prvo mesto letošnjega izbora se je uvrstila Občina Idrija in prejela nagrado Zlati kamen 2012, sledili sta ji Občina Šentrupert na drugem mestu in Občina Šempeter-Vrtojba na tretjem mestu.

Letošnja konferenca Zlati kamen na Brdu pri Kranju je minila v znamenju »preprosto dobrih zgodb«, zgodb manj-ših, malo večjih in tudi drobnih prime-rov navdihujoče prakse, ki so v pravem okolju dobila krila. Dogodek je prepletel znanje, izkušnje in priložnosti slovenske lokalne (samo)uprave, skupnosti, občin, občanov. Eno od dobrih zgodb je pred-stavil tudi šentruperski župan Rupert Gole, ki je v svoji predstavitvi izhajal iz Vizije in strategije razvoja Občine, ki so jo postavili občani. Ker Šentrupert pri raz vojnem načrtovanju izhaja iz narav-nih danosti, iz lesa, je predstavil leseni vrtec s kotlovnico na lesno biomaso iz domačih gozdov, Muzej na prostem – kozolci in načrtovani lesno predelovalni center v nekdanji vojašnici na Puščavi.

Mateja Jazbec,direktorica občinske uprave

Plaketa Zlati kamen 2012 občini Šentrupert.

3

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

Dogajanja v občini

Obiskovalce prireditve je navdušil njegov zahvalni govor, za katerega trdi, da je nastal spontano, na odru. Zahvalil se je otrokom, z dvorano pa delil nasvete, ki mu jih je na začetku poslovne poti dal oče: »Prvič: Nabava je ženin posla. Nikoli ne kupuj slabega. Drugič: Denar, ki ga zaslužiš, je od firme. Če ga boš zapravil, bo firma šla. Tretjič: Nimaš samo ti rad denarja, tudi zaposleni ga imajo.« Zbranim je za konec svetoval še, naj bodo optimisti, saj nihče od prisotnih ne bo dočakal konca Slovenije, ki se bo še naprej razvijala.

A posel, kakor pravi sam, ni najpo-membnejši. Največ štejejo njegovi otroci – Miha, ki si je že ustvaril družino, štu-dentka Eva ter najmlajša Ana in France, s katerima, če se le da, deli popoldneve in večere. Vsak dan pa obišče tudi očeta Jožeta, ki je prvi častni občan Občine Šentrupert, je povedal med pogovorom v jedilnici njegovega doma.

Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je bila razlog za najin pogovor. Kaj vam ta nagrada pomeni? To priznanje pomeni potrdilo, da smo delali dobro. Veliko mi pomeni tudi zaradi otrok, ker mislim, da jim daje poseben zagon, ko vidijo, da je oče sposoben in da je to, kar jim govorim, res. Mislim, da mi zdaj bolj verjamejo. Vesel pa sem tudi zaradi mojih sodelavcev, ki so ravno tako lahko ponosni. To namreč ni samo nagra-da zame, ki to ekipo vodim, ampak tudi zanje, da dobro delajo.

Ime Franc Frelih večina najprej poveže s podjetjem Plasto, sledita Dana in Sep, potem

Franc FrelihPRI POSLU SLEDI OČETOVIM NASVETOMŠentruperčan, ki se že malo počuti tudi Mirnčana. Lastnik in direktor Plaste, lastnik Dane in Sepa ter nekaj drugih podjetij, je bil letos eden od desetih prejemnikov nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije so podelili že štiriinštiridesetič; v obrazložitvi za Franca Freliha pa zapisali, da družbo Plasta odlikujejo trikrat višja dodana vrednost na zaposlenega in nižji stroški dela kot v panogi, izrazito visoki prihodki na zaposlenega ter dobičkonosnost kapitala in sredstev. Plasta je bila ustanovljena leta 1980 in je danes eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec PELD in PEHD folij.

šele sledijo druge asociacije – gospodarstve-nik, uspešen poslovnež, zadnja leta redno uvrščen na lestvico najbogatejših Slovencev, oče, sin ... Kako bi pa vi opisali sebe?Predvsem mislim, da sem zelo enostaven človek, ki se ukvarja s poslom. Kako razmi-šljam, je jasno. S poslom nisem niti zasičen niti preobremenjen. Rad imam šport, veli-ko smučam, plavam, igram tenis, gobarim. Če so jurčki, potem sem v gozdu že zjutraj, lahko tudi ves dan, razen če imam dogo-vorjene sestanke. Okrog sebe imam rad dobre prijatelje in pametne ljudi, pri čemer ni važna izobrazba in kaj imajo. Skoraj bi lahko rekel, da se bolje počutim med bolj enostavnimi ljudmi kot pa med nekimi „finesami“. Veliko pa se ukvarjam z otroki in lahko bi rekel, da več razmišljam o njih kot o poslu. Rad bi jih čim bolje vzgojil in pripravil za življenje, zato veliko časa porabim zanje, z njimi sem vsaj zvečer, če že popoldne ne morem biti. Navajeni so, da sem doma in se imamo zelo lepo.

Kakšen pa je začetek vašega delovnega dne?Jutro je zame zelo enostavno, ker točno vem, kaj narediti. Najprej Ano odpravim v šolo. Včasih sem ji še delal zajtrk, ki pa ga zdaj ne je več. Potem naredim zajtrk še Francetu, poskrbim za vse male živali v hiši in peljem Franceta v šolo. Od leta 2000, ko mi je umrl brat, grem vsako jutro še na pokopališče, nato pa grem do očeta. Včasih na hitro, včasih si kaj skuhava in traja dlje … Večinoma sem v službi okrog osmih.

Ste vse svoje korake in odločitve v poslov-nem svetu skrbno načrtovali?Vesel sem, da ste to vprašali. Nič ni bilo načrtovano. Takrat si niti v sanjah ne bi

mogel predstavljati, da bo Plasta podjetje, ki bo prejelo tako prestižno nagrado, da bo to podjetje, ki ima skupaj s podjetji, ki jih kontroliramo in katerih lastniki smo, imelo 800 zaposlenih samo v Sloveniji in nekaj manj kot 200 zunaj. Nisem si mogel predstavljati, da bo letni promet teh podje-tij nekaj čez sto milijonov evrov, da bo to taka zgodba, kot je. Nič ni bilo načrtovano, stvari so se pač dogajale. Vse pa samo zato, ker je Plasta kot matično podjetje zelo uspešno. Nima niti enega slabega leta, niti ene slabe bilance, vedno dosega dober profit in zato se lahko širimo tako, kot se, torej s prevzemi.

In po kakšnem ključu ste si v teh treh dese-tletjih izbirali sodelavce? Sodelavci v Plasti so prišli in so se formi-rali v firmi. Recimo – imamo izučenega ključavničarja, ki danes vodi tehniko vse firme, govori italijansko, nabavlja stroje po Italiji in jih prilagaja našim potrebam, se pogaja o cenah in skrbi, da so stroji v funk-ciji. Ta človek se je formiral v Plasti, prav tako večina komerciale. Skratka: večina sodelavcev je rasla skupaj s podjetjem. Za-poslujemo pa ljudi, ki so čim bližje. Naša zakonodaja nalaga, da je treba nekomu, ki se pripelje 100 km daleč, plačati pot na delo 100 km, drugemu, ki je oddaljen dva km, pa dva. Zato je nesmiselno, da se vozijo

4

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

od daleč, saj se lahko zgodi, da pri nižjem kadru daš več za pot, kot pa dobi za delo. Le pri višjih oziroma najvišjih kadrih je ta strošek morda upravičen. Zato so delavci v glavnem domačini, včasih pa rabiš tudi kak drugačen kader, ki ga doma ni. Takrat ga pač poiščeš drugje.

Ste lastnik oziroma solastnik kar nekaj podje-tij, samo v naši dolini treh … Danes, ko veliko govorimo o pomenu čistega okolja, večina plastiko povezuje z onesnaževanjem. Kakšen je vaš odnos do okolja, do plastike? Vsa naša podjetja imajo okoljske certifi-kate, zato lahko rečem, da imamo odnos do okolja urejen in ga spremljamo, pod-vrženi pa smo tudi rednim kontrolam. Za plastiko res veliko ljudi misli, da je nekaj neprijaznega. Tudi meni ni všeč, ampak neprijazna pa zanesljivo ni. Tudi zadnji sloj mleka v tetrapaku je polietilen, to je naša surovina, ki je potem v kontaktu s tekočino, ki jo lahko pijejo otroci. In če je material lahko v kontaktu s surovino, ki jo pijejo dojenčki, potem ne more biti neprijazen. Plastika je material, ki ima veliko uporabno vrednost, ker ga je lah-ko oblikovati in reciklirati. Prihodnost je verjetno biorazgradljiva plastika, a je zaenkrat še približno trikrat dražja od polietilena. Poleg tega je nesmiselno, če imaš 97 odstotkov navadne, zraven pa tri odstotke biorazgradljive plastike. Menim, da je trenutno najboljše, da se držimo predpisov in ločujemo odpadke. Če bomo to naučili delati naše otroke, naj nas nič ne skrbi za prihodnost. Na deponijah se

vsa plastika prebere, zbalira in okrog 4000 ton teh bal predelamo mi, v naši tovarni. Odpadno plastiko zmeljemo, operemo, prefiltriramo in v postopku, ki se mu reče regeneracija, nastane regenerat. To je gra-nulat, ki je surovina za folijo, ki jo od 70 do 80 odstotkov prodamo v Italijo. Potrebe po tem so enormne, tako da ni bojazni, da bi plastika kaj onesnaževala, saj postopek lahko večkrat ponovimo.

Kaj pa povezanost z lokalnim okoljem?Večina zaposlenih je domačinov, sicer pa vedno poskušamo pomagati po svojih zmožnostih. Ko je bil potres na Tolmin-skem, smo tja poslali en tovornjak folije in nekaj šleparjev vode. Pomagamo pa tudi organizacijam iz nekdanje trebanjske občine. Je pa res, da včasih ne razumejo, da ne moremo dati ne vem koliko, saj je samo gasilskih društev v nekdanji občini, kot smo jih enkrat našteli, menda 29. Če bi poskrbel samo zanje, bi zmanjkalo sredstev, ki jih imaš na razpolago v te namene.

Potem ko ste otroštvo preživeli v Šentruper-tu, mladostniška in študijska leta v Ljubljani, ste se vrnili v Šentrupert, pred leti pa ste se preselili na Mirno. Ste že kaj Mirnčana? Pa sicer – se imate za svetovljana?Lahko rečem, da sem veliko več Mirnčana, kot sem si kdaj mislil, da bom. Nisem pa ne vem kakšen svetovljan, ker ne hodim na daljša potovanja, saj mi je zoprna vožnja z avionom, zato rajši nikamor ne grem. Je pa res, da bi lahko bil svetovljan, ker govorim več jezikov. Ko sem bil v Španiji,

se mi je kar čudno zdelo, da ne znam špansko. Rad pa hodim v Italijo, Nemčijo in Francijo, ker govorim te je-zike. Angleško pa tudi, saj to tako ali tako vsak govori. Na gimnaziji sem bil v je-zikovnem oddelku in nikoli nisem imel težav, še več, bil sem izbran, da delam zadnji letnik v Ameriki, a se za to nisem odločil, ker mi je bil avion že takrat zoprn. Poleg tega sem se imel pa tukaj tako fino, da se mi je zdelo neumno, da bi šel tja.

Potem poslov ne sklepate z avionom?Radius, ki ga obvladujejo naši izdelki, je od 400 do

500 km in ta razdalja je bolj enostavna z avtom. Imel sem tudi partnerja v Barce-loni, pa smo se vedno dobili kje tako, da sem lahko prišel z avtom – ali v Milanu ali v Benetkah. Le enkrat ali dvakrat sem šel v Barcelono, pa še to z avtom. Lani smo prišli na italijansko tržišče in zdaj je Italija naš prvi kupec. Sledi Hrvaška. Izvažamo pa še v Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Poljsko, Bolgarijo, nekaj na Švedsko, občasno v Nemčijo. Imamo od 55 do 60 odstotkov izvoza.

Prebrala sem, da se poleti poslavljate od direktorskega stola v Plasti. Ni več izziv?Glede na število podjetij, ki jih kontroli-ramo, in glede na pomen, ki ga imajo te firme za Plasto kot lastnika, mora nekdo skrbeti za te naložbe. Zato sem se odločil, da zapustim vsakdanje direktorsko delo in bom skrbel za Plastine naložbe, poskusil pa bom narediti še kakšne nove projekte. To me zdaj bolj zanima, kot da bi bil direktor. Poleg tega pa je naša ekipa usklajena, dela že dvajset let in je sposobna brez proble-mov voditi to podjetje naprej. Bom pa še zmeraj malo zraven.

Da bi bile sezone gobarjenja čim dalj-še, da bi bile Plasta in njene naložbe še dolgo uspešne in da bi prijetno krojile vsakdan ljudi iz Mirnske doline in širše ter da bi vedno našel čas za otroke, pa želimo nagrajencu Francu Frelihu tudi v uredništvu.

Petra KrncFoto Franc Pepelnak - Pep

5

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

10. redna seja - 5. decembra 2011Občinski svet se je konec lanskega leta sestal na dveh rednih

sejah, letos pa je tudi že opravil prvo sejo. Na seji v začetku decembra je občinski svet sprejel Odlok

o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Občine Šentrupert. Prav tako je sprejel sklep o ukinitvi javnega dobra na parcelah št. št. 2647/2, 2640/2, 2640/4, 2646/2 in 2640/3, vse k. o. Stra-ža. Gre za parcele, ki so umeščene v program razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Šentrupert.

Svetniki so opravili splošno razpravo o predlogu proračuna za leto 2012, ki so ga prej obravnavali vsi odbori občinskega sveta. Predlog proračuna so odbori označili kot primernega za drugo obravnavo, predvsem Odbor za proračun in finance pa je podal predloge za zmanjšanje določenih stroškov in sredstev za občinsko glasilo, znižanje sredstev za vzdrževanje občinskih cest ter zmanjšanje investicij, da ne bi bilo potrebno zadolževanje v predlagani višini.

Občinski svet je sprejel odločitev, da se Občina Šentrupert priključi Skupnosti slovenskih občin, ki zastopa interese občin članic, jih povezuje med seboj in vzpostavlja medsebojno so-delovanje, širjenje dobrih praks, znanj, vedenj in izkušenj.

10. redno sejo so svetniki zaključili z razpravo glede pro-blematike urejanja premoženjskopravnih zadev na parcelah, po katerih potekajo kategorizirane občinske ceste, in v zvezi s tem zavzelo stališče, naj občinska uprava v skladu s finančnimi možnostmi ureja zemljiškoknjižno stanje cest. V programu tega urejanja naj se najprej upoštevajo želje in pobude občanov, ki so pripravljeni zemljišče odstopiti ali v skrajnem primeru zamenjati za drugo zemljišče, o čemer pa bo za vsak tak primer posebej odločal občinski svet. Občinska uprava naj glede na to, da so bile vse ceste narejene s soglasjem občanov, nikakor ne pristaja na kakršno koli izplačevanje odškodnin oz. kupnin za zemljišča. V skrajnem primeru, ko rešitev na podlagi pro-stovoljnega odstopa zemljišč ni možna in ko tudi menjava ni možna, občani pa vztrajajo pri sporu, naj se kategorizacija cest, ki ne izpolnjujejo pogojev za javno cesto, ukine.

11. redna seja - 27. decembra 2011 Leto 2011 so svetniki zaključili z 11. redno sejo, na kateri so

najprej obravnavali in sprejeli proračun Občine Šentrupert za leto 2012, ki predvideva prihodke v višini 4,5 milijona evrov in odhodke v višini 5 milijonov evrov.

V nadaljevanju je občinski svet obravnaval in sprejel kar nekaj občinskih predpisov: Odlok o enkratnem denarnem prispev-ku in praktičnem darilu za novorojence v Občini Šentrupert, Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Čistilna naprava Dob«, Odlok o spremembi odlo-ka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Šentrupert ter Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč za območje občine Šentrupert. Vsi odloki so bili objavljeni v Uradnem listu RS in so tudi dosegljivi na spletnih straneh Občine Šentrupert v Katalogu informacij javnega značaja.

OBČINSKI SVET OBČINE ŠENTRUPERTSvetniki so na zadnji seji v lanskem

letu sprejeli še sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, ki znaša 0,00192 EUR, in spremembo pravilnika, ki predpisuje višino plačil za opravljanje funkcije funkcionarjev, sejnin članom delovnih teles občinskega sveta in drugih orga-nov Občine Šentrupert, s katero so znižali vrednost sejnin in drugih nagrad organov Občine Šentrupert za 10 odstotkov.

12. redna seja - 23. februarja 2012Svetniki so se sestali na prvi letošnji redni seji. Na njej so

najprej sprejeli sklep o umiku predloga Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za razvoj turizma, kulture in športa Podeželski šopek Mirnske doline iz nadaljnje obravnave, kajti Občina Mokronog-Trebelno je odstopila od aktivnosti za ustanovitev skupnega javnega zavoda. Občina Šentrupert bo zato svoje projekte in vizijo razvoja - predvsem na področju turizma in lokalne samooskrbe - vodila preko Razvojnega partnerstva Srce Slovenije, h kateremu je lani pristopila.

Svetniki so sprejeli Odlok o občinskih denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Šentrupert, ki je sedaj usklajen s spremembami Zakona o socialnem varstvu in novega Zako-na o socialno varstvenih prejemkih. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS in je prav tako dosegljiv na spletnih straneh Občine Šentrupert v Katalogu informacij javnega značaja.

V nadaljevanju seje se je občinski svet seznanil s programom Občinskega pihalnega orkestra sv. Ruperta za leto 2012 in ga potrdil. Prav tako so potrdili Letni program kulture v občini Šentrupert ter Letni program športa v občini Šentrupert; oba opredeljujeta vsebine programov in višino sredstev sofinan-ciranja programov iz občinskega proračuna.

Občinski svet je potrdil dokument identifikacije investicij-skega projekta Ureditev infrastrukture v vasi Draga, s katerim se bo Občina Šentrupert prijavila na javni razpis za nepovra-tna sredstva iz ukrepa Obnova in razvoj vasi, ki jih razpisuje Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Ob koncu seje je občinski svet potrdil še Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Šentrupert za leto 2012 ter Program oskrbe s pitno vodo v Občini Šentrupert za leto 2012, ki ju je pripravila Komunala Trebnje, d. o .o., z opozorilom Komunali Trebnje, da mora v prihodnje oba programa pravočasno pripraviti in ju poslati v obravnavo občinskemu svetu, to je pred začetkom leta, pro-grama pa morata biti izdelana skladno z zakonodajo in vsemi predpisi ter ločeno po posameznih občinah, na kar opozarjamo že zadnjih nekaj let.

Ob koncu vsake seje je župan svetnike seznanil s potekom ostalih aktivnosti in projektov, ki jih izvaja Občina Šentrupert.Zapisniki posameznih sej občinskega sveta so objavljeni na spletnih straneh Občine Šentrupert, www.sentrupert.si.

Mateja Jazbec,direktorica občinske uprave

mateja.jazbec@sentrupert.si

6

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

Občina Šentrupert bo v pomladnih mesecih pričela s postavitvijo izbranih kozolcev na predvideni lokaciji južnega dela naselja Šentrupert. S postavitvijo 19 kozolcev oziroma sušilnih naprav različ-nih starosti in tipov bo zaključena ena od ključnih faz operacije vzpostavitve »Muzeja na prostem – kozolci«.

V februarju 2012 je Občina Šentrupert izvedla javni razpis za postavitev Muzeja na prostem - kozolci. Predmet javnega naročila je bila demontaža, obnova in montaža obnovljenih kozolcev, ki jih je naročnik odkupil na podlagi javnega naročila za muzej. Izbrani ponudnik bo moral demontirati kozolce z lokacije, na kateri se trenutno nahajajo, jih obnoviti skladno z zahtevami razpisne doku-mentacije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter jih obnovljene montirati na mesto Muzeja na prostem.

Pri obnovi kozolcev bodo morali biti določeni elementi kozolca ročno izdelani, zato je bil velik poudarek pri izboru in zahtevah v razpisni dokumentaciji tudi

ta, da ima izvajalec v svojih vrstah kvalificirane osebe, s praktičnimi znanji na po-dročju ročnega tesarstva in tradicionalnega krovstva (tj. obvladovanje ročnega tesa-nja in žaganja lesa s starimi tesarskimi orodji, poznavanje izvedb starih strešnih konstrukcij ter kritin, npr. slama) in ki bodo izvajale obnovo tistih elementov kozolca, za katere obstaja zahteva, da se ročno obnovijo in se tako zagotovi njihova izvirnost.

Občina je izvedla postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po prejšnji objavi za Postavitev Muzeja na prostem – kozolci z Obvestilom o javnem naročilu, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil. Kot najugodnejši ponu-dnik je bilo v postopku oddaje javnega naročila izbrano podjetje CE-INVEST, d. o. o. Vrednost del znaša 299.812,58 EUR z DDV.

Izvajalec bo obnovil in postavil na mesto Muzeja na prostem vse kozolce

najkasneje do sredine julija 2012. Najkasneje do konca avgusta pa bo moral izvaja-lec za vse kozolce, za katere je to potrebno, pridobiti še uporabno dovoljenje.

Operacijo »Muzej na pro-stem – kozolci« delno financira Evropska unija, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Ope-rativnega programa krepitve regional-nih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete "Razvoj regij", prednostne usmeritve "Regional-ni razvojni programi". Sofinancerska sredstva so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z nepovratnimi sred-stvi bo sofinanciran del javnih izdatkov za upravičene stroške operacije v višini 85 % vseh potrjenih javnih upravičenih stroškov.

dr. Iztok Kovačič,višji svetovalec za okolje in prostor

iztok.kovacic@sentrupert.si

MUZEJ NA PROSTEM – KOZOLCI

PROJEKT GRADNJE ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V OBČINI ŠENTRUPERT (GOŠO) – Dosedanje aktivnosti in predvidena dela do zaključka projekta

Do konca leta 2013 bo Občina Šentru-pert bogatejša za najsodobnejše teleko-munikacijsko omrežje.

S sodobno gradbeno tehnologijo bo na območju Občine Šentrupert polože-nih več kot 66 kilometrov primarnega optičnega kabla. Predvidenih je 281 pri-ključkov za gospodinjstva, ki po podat-

kih ministrstva živijo na t. i. belih lisah. Nekdanje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je na podlagi obstoječih sivih in belih lis določilo 281 gospodinjstev, ki bodo imela možnost prednostne priključitve v prvi fazi, to je takoj po končani izgradnji. Ostala gospodinjstva pa bodo imela možnost

priključitve, ko bo za to pridobljeno soglasje Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Glede na velik izražen interes občanov pričakujemo, da bo to soglasje čim prej pridobljeno.

Kabelska kanalizacija se po večini umešča ob javni, predvsem cestni infra-strukturi, kjer pa je iz projektne doku-

7

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

mentacije razvidno drugače, je potrebno pridobiti služnosti posameznih lastnikov zemljišč. Za ta zemljišča je potrebno posredovati in pridobiti podpisane služ-nostne pogodbe zaradi kasnejše potrebe po vzdrževanju omrežja in za nemoteno delo ob izgradnji. Novo zgrajeno omrežje bo po končani gradnji prešlo v last Ob-čine, podjetje GVO, d. o. o., pa bo imelo 20-letno koncesijo nad upravljanjem in vzdrževanjem omrežja.

Strošek za dostop do nove tehnologije bo 192 evrov. Vgradnja priključnih omaric na območjih, kjer je primarni optični vod končan, se bo pričela spomladi. Rok za dokončni tehnični prevzem je 31. decem-ber 2012. Po izvedenem javnem razpisu za izbor več operaterjev bodo občani v nadaljevanju lahko izbirali med možnimi ponudniki. Izvedba razpisa je predvidena že v začetku druge polovice tega leta.

Stanje del v sklopu projekta GOŠO na dan 29. 2. 2012 ocenjujemo z izvedbo 65% opravljenih gradbenih del. Posta-vljen je tudi kontejner, namenjen funk-cijski lokaciji, v kateri se zaključijo vsi op-tični kabli; v njih bodo imeli postavljeno svojo aktivno opremo operaterji, ki bodo ponujali storitve na tem omrežju.

V zimi zaradi vremenskih razmer ni bilo mogoče nadaljevati z gradbenimi deli, zato je v tem obdobju potekalo opremljanje funkcijske lokacije. Stanje del v sklopu projekta je v skladu s pred-videnim terminskim načrtom izvedbe.

Takoj v marcu so se nadaljevala grad-bena dela, obenem pa vpihovanje kablov in ostala montažna dela. Gradbena dela bodo končana predvidoma v dobrem mesecu dni.

Zaključek gradbenih del še ne pomeni tudi končne sanacije in vzpostavitve

terena v prvotno stanje, saj bo temu po-svečena največja pozornost skozi celotno leto. Z zaključkom vseh del na območju posameznih funkcijskih lokacij se bo do-končna sanacija potrdila z opravljenim zapisnikom ob ogledu terena.

Lokacije izvajanja del se poskušajo uskladiti na podlagi dogovorov z lastniki, vsekakor pa je potreben še vpis služno-sti. Vsi dogovori so bili izvedeni, vse pripombe pa odpravljene v najkrajšem možnem času. Izvedba izkopa in logi-stična priprava je dobro koordinirana, za varnost pri delu s stroji in z mehanizacijo je dobro poskrbljeno.

Delo GVO ocenjujemo, da tako ko-ordinacija na terenu kot tudi mesečne koordinacije potekajo zelo dobro in usklajeno.

Boštjan Kolar, vodja del GVObostjan.kolar@telekom.si

CELOVIT PRISTOP K UREDITVI INFRASTRUKTURE V VASI DRAGA PRI ŠENTRUPERTU

Občina Šentrupert je v drugi polovici prejšnjega leta pristopila k idejni rešitvi celovitega urejanja infrastrukture v vasi Draga pri Šentrupertu in v februarju 2012 s pridobitvijo gradbenega dovo-ljenja za sanitarno kanalizacijo in javno razsvetljavo projekt pripeljala v štartni položaj za kandidiranje na razpisih za evropska sredstva.

Občina je celoten projekt prijavila na 7. javni razpis za dodeljevanje sredstev iz ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi, sklop 3: Ureditev komunalne in prometne in-frastrukture in povezav v naseljih.

Če bo uspešna kandidatura za evrop-ska sredstva, bomo po prejeti odločitvi MKGP takoj pripravili javni razpis za

izbor izvajalca ter po izvedenem izboru podpis pogodbe in pričetek del. Celotna investicija se bo izvedla v letu 2012.

Če ne bomo uspeli pridobiti evrop-skih sredstev iz predmetnega razpisa, je izdelana varianta B, ki predvideva izvedbo investicije v časovnem obdobju 2012-2013. Nikakor pa izvedba celotne investicije ni vprašljiva.

Okviren opis projekta z namenom in cilji naložbe

Sedanje stanje infrastrukture v vasi Draga pri Šentrupertu ni zadovoljivo.

Asfaltno vozišče ceste, ki vodi skozi na-selje, je na vseh odsekih precej dotrajano

ter mestoma po-škodovano, javne razsvetljave ob cesti pa ni. Cesta je kategorizirana kot občinska cesta JP 927 791 (Šent-rupert – Draga) in JP 927 792 (Draga – Možina)

Prav tako ni fekalne kanalizacije ali čistilne naprave, občani pa ta problem sami rešujejo z greznicami.

Odvodnjavanje je izvedeno preko asfaltnih muld, obstoječa kanalizacija pa je neprimerno zasnovana, zato je predvidena nova.

Namen investicijske naložbe je ure-ditev cestne in komunalne opreme v

8

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

vasi Draga, rešitev problema odpadnih voda in ureditev dvorišča pred stavbo društva.Cilji investicije so naslednji:• ureditev cca 170m2 dvorišča pred

stavbo društva,• izgradnjadvehkrakovmeteorneka-

nalizacije (288 m + 50 m = 338 m), na katere se priključuje 21 požiralnikov, vgrajenih pa je 15 revizijskih jaškov,

• izgradnjadvehkrakov fekalnekana-lizacije (330 m + 150 m = 480 m) z 200 m iztokom iz čistilne naprave, na katero bo priklopljenih 22 stanovanj-skih objektov. Na trasi je predvidena vgradnja 29 revizijskih jaškov,

• izgradnjadvehmalihtipskihčistilnihnaprav (50 PE in 30 PE),

• rekonstrukcija336mcesteskoziDrago,• postavitev13svetilkjavnerazsvetljave

in izvedba s tem povezanih elektroin-štalacijskih del.

Izvedba investicije bo pripeljala do:• izboljšanja prevoznosti in splošne

prometne varnosti,• izboljšanjavarnostiotrokzizgradnjo

javne razsvetljave in ureditvijo bankin cest kot tudi ureditvijo ploščadi pred stavbo Etno-družabnega društva v Dragi,

• zmanjšanjaizpustovodpadnihvodavokolje,

• take ureditve infrastrukture, da obvečjem deževju ne bo več prihajalo do poplavljanja cestišča in objektov ob njem,

• izboljšanjakakovostibivalnegaokoljain splošnih pogojev bivanja za tamkajš-nje prebivalce.

Zahvalil bi se vsem vaščanom in vaščan-kam, ki so skozi celotno pripravo potrebne dokumentacije aktivno sodelovali ter z do-bro voljo pomagali premostiti vse ovire.

Uroš Pikl, višji svetovalec za pravne in komunalne zadeve

uros.pikl@sentrupert.s

Enkratni denarni prispevek in praktično darilo za novoro-jence predstavljata prispevek Občine Šentrupert ob rojstvu otroka; tako se družini zagotovi dopolnilni prejemek za po-krivanje stroškov, ki nastanejo ob rojstvu otroka, praktično darilo pa je namenjeno staršem kot pomoč pri negi in vzgoji novorojenca.

Z novim odlokom je določena višina enkratnega denarnega prispevka na novorojenca ter znaša 170,00 EUR in vrednost praktičnega darila, ki je letos v obliki priročnika. Občinski svet bo vsako leto ob sprejemu proračuna določil višino enkratnega denarnega prispevka in vrednost ter vrsto praktičnega darila.

Pravico do enkratnega denarnega prispevka lahko uvelja-vlja eden od staršev novorojenca, najkasneje v roku treh (3)

mesecev od otrokovega rojstva, če sta z otrokom državljana RS in imata ob otrokovem rojstvu stalno bivališče na območju Občine Šentrupert.

Vlogo oddajo na predpisanem obrazcu (DPN), ki je na voljo na spletni strani Občine ali v sprejemni pisarni. O dodelitvi enkratnega denarnega prispevka in praktičnega darila odloči občinska uprava z odločbo, dodeljeni znesek pa nakaže v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe. Praktično darilo se pošlje vlagatelju skupaj z izdano odločbo.

Danica Grandovec,višja svetovalka za družbene dejavnosti

dani.grandovec@sentrupert.si

Javni razpisi (in obvestila) za izbor in sofinanciranje izvajal-cev s področja kulture, športa in programov socialnega varstva bo Občina Šentrupert objavila predvidoma v marcu 2012 v posebni izdaji Obveščevalca in na svoji spletni strani.

Navodila prijaviteljem in obrazci za prijavo na javne razpise bodo na voljo na spletni strani Občine na naslovu www.sent-rupert.si ali osebno na naslovu Občine. Rok za prijavo bo 30 dni od dneva izida Obveščevalca in objave na spletni strani.

JAVNI RAZPISI – KULTURA, ŠPORT IN SOCIALNO VARSTVO

ODLOK O ENKRATNEM DENARNEM PRISPEVKU IN PRAKTIČNEM DARILU ZA NOVOROJENCE V OBČINI ŠENTRUPERT – NOVO!

9

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

PROGRAM ŽIVIMO ZDRAVO V ŠENTRUPERTUZdravje omogoča in zagotavlja kako-

vostno življenje ter je temeljni vir razvoja vsake družbe. Program Živimo zdravo je program, ki je namenjen prebivalcem lokalnih ruralnih skupnosti. Z njim že-limo preko promocije zdravega načina življenja izboljšati zdravje prebivalcev in jim dati znanja, ki jim bodo omogočala zdravo izbiro. Program spodbuja ljudi,

v ŠENTRUPERTUživimo zdravo

da prevzamejo aktivno vlogo v krepitvi, varovanju in ohranjanju zdravja.

V novembru 2011 smo program Živimo zdravo pričeli izvajati v Občini Šentrupert. Dobivali smo se vsak torek ob 18. uri na osnovni šoli. Da je vse potekalo tako, kot mora, je skrbela lokalna koordinatorka programa Živimo zdravo, gospa Danica Grandovec. Skozi deset delavnic smo spo-znavali različne teme, vse pa so udeležence nagovarjale k zdravemu načinu življenja.

Najbolj obiskane delavnice so bile naslednje:

Delavnica z meritvami dejavnikov tveganja, kjer smo vsem udeležencem merili krvni tlak, obseg pasu, indeks telesne mase in jim določali odstotek telesne maščobe. Na koncu je zdravnica vsakemu udeležencu razložila rezultate meritev, svetovala pa jim je tudi o zdra-vem načinu življenja.

Delavnica o gibanju je udeležence podučila, kakšna so priporočila glede vsakdanje telesne dejavnosti; telesna dejavnost naj bo dovolj dolga ( vsaj 30 min dnevno, z začetnim ogrevanjem in ohlajanjem na koncu vadbe), dovolj po­gosta (5-6-krat tedensko, 30 min dnevno ali 2-3-krat tedensko po eno uro) ter dovolj intenzivna (da se rahlo zadihate in spotite). Odraslim je naravno gibanje hoja, ki se lahko nadgradi (nordijska hoja), lahek tek ali rekreativni športi.

Tudi Delavnica o uravnoteženi pre­hrani je udeležence zelo zanimala. Izvedeli so, kako zelo pomembno je, da vsakodnevno uživamo pestro in raznovr-stno prehrano v zmernih količinah. Le-ta naj vsebuje vse skupine živil iz prehran-ske piramide: žita in žitne izdelke, sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso ali stročnice. Paziti je potrebno na uživanje maščob, sladkorjev in soli. Tudi posamezni obroki naj bodo sestavljeni iz raznovrstnih živil in porazdeljeni čez dan. Zdrav krožnik pomeni v ugodnem razmerju ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe (40 % zelenjavne prikuhe, 40 % priloge in 20 % mesa ter velika solata).

10

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

Največje število udeležencev pa smo zabeležili na delavnici Kuhajmo zdravo, kjer smo s pomočjo Srednje gostinske šole Novo mesto pripravili zdrav obrok, ki so ga vsi udeleženci tudi poskusili. Predstavnica Srednje gostinske šole, go-spa Marjetka Dolinar, je sproti povedala, kako je obrok pripravila, odgovarjala je na vprašanja udeležencev, vsi pa so dobili tudi recept za obrok in knjižico z naslovom Moje zelenjavne in sadne jedi, avtorice Branislave Belović.

Živimo zdravo v Šentrupertu

V življenju je pomembnih več stvari,hrana in zdravje sta med prvimi.

Novoletne želje so večinoma takšne bile:Veliko sreče in zdravja za vse!

Načetega zdravja se zavemo šele,ko pride nesreča in bolečine močne.

Takrat pa se trudimo, kar se da,dobiti nazaj slog zdravja dobrega.

Vračamo se k EKO hrani,vrtički bodo spet aktualni.

Pohodi, telovadba, več raznih kontrol,da znižali bi krvni tlak in holesterol.

Prikazano je bilo, kako dobro se kuhati da

tudi z zelenjavo z vrta domačega.Zdravniški nasveti bodo prav prišli,

da bomo znali prepoznati, kdaj se po pomoč mudi.

Zahvala vsem predavateljem, ki ste k nam v Šentrupert prišli,

nam pojasnjevali in predstavljali,kako skrbeti za svoje telo,

da bi dlje časa zdravo ostajalo.Vse te dobre nasvete bomo upoštevali,

se trudili, da zdravo živeli bi,z željo, da bi zdravi ostali vsi

in se spet na predavanjih srečali.Tilka Gorenc

Vse delavnice so bile zelo dobro obi-skane, udeleženci pa so veliko spraševali izvajalce posameznih delavnic. Videli smo, da se ljudje zelo zanimajo za zdrav način življenja, da veliko o tem tudi vedo, da pa so tovrstne spodbude, ki ljudi tudi medsebojno družijo, zelo dobrodošle, ker prijazno nagovarjajo posameznika k zdravim izbiram.

Tudi zaključno srečanje, ki so ga pripra-vili udeleženci, skupaj s koordinatorko, je bilo zelo dobro obiskano. V kratkem kulturnem programu nam je zapela mla-da vokalna skupina deklet iz Šentruperta, nekaj udeležencev je izrazilo svoje vtise o programu, slišali pa smo tudi pesem na temo projekta. Tudi župan Občine Šen-trupert, gospod Rupert Gole, je nagovoril udeležence in pohvalil njihovo vsestran-sko zanimanje za program ter podprl tudi nadaljnje aktivnosti, ki bodo povezane s programom v prihodnje.Doroteja Kuhar, dr. med., specializantka javnega zdravja

Regijska koordinatorka programa Živimo zdravoZavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Foto ZZV NM in Občina Šentrupert

11

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

Beseda zdravje je najbolj pogosta ob različnih voščilih. Ob izgubi zdravja se šele zavedamo, kakšnega bogastva nima-mo več.

Zato ni čudno, da smo se v želji po dobrem in še boljšem zdravju v zadnjem času ob torkih v tako velikem številu srečevali na delavnicah: Živimo zdravo v Šentrupertu.

Vsakdo od nas si je od debele niti teh delavnic marsikaj koristnega zapomnil. Tudi jaz sem iz te debeline potegnila več nitk in niti in ena od njih je naslednja:

Zagotovo je dobro vedeti, da se moramo čim bolj izogibati bele barve pri sladkorju, moki in pri soli, čim večkrat pa videti na krožniku pisane barve zelenjave in sadja.

Če se bomo odločili povečati število kilogramov, bomo morali biti pripravljeni, da nam bodo od blizu in daleč težili, kako se jih lahko in moramo znebiti. In morda bo za nas to teženje še težje od številk, ki jih bomo videli na tehtnici.

Ker je čas denar in še kaj dragocenega, o čemer nas učijo tudi stari pregovori, in ga nikoli nimamo na pretek, bomo dobro premislili, preden bomo pojedli tortico. Preganjala nas bo misel, koliko drago-cenega časa bo treba porabiti za gibanje, da bomo izgubili odvečne kalorije, ki jih bomo z njo pridobili.

Tudi manj kalorične jedi morajo biti odmerjene, kot smo slišali, v majhnih enotah.

Čim več sadja. Slišali smo in tudi videli, kako naj sadna drevesa sadimo. Mnogo pa jih je že posajenih. In na nekaterih ali pa pod njimi so še vedno nepobrana jabolka. Škoda. Naš spoštovani rojak Jože Ramovš, dr. antropologije in predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, pravi, da je tisto, kar zraste v krajih, kjer živimo, za nas najbolj zdravo. Tudi grintava jabolka; saj taka pričajo, da niso bila škropljena.

Kuharski mojster Marko Žagar je v intervjuju v reviji Ona dejal: Kmečkemu konju daj kmečko hrano, mestnemu pa mestno. Isto je pri ljudeh.«

Na predavanjih smo razumeli, naj nas pri pripravi hrane vodi zdrava kmečka pamet. Najbrž je že ta dolgo uveljavljeni »recept« gotovo zares dober, boljši ali celo najboljši in bo vsaj majhen ščepec tega napotka morda večkrat zagotovilo za uspeh.

Pri teh prizadevanjih nam bo gotovo v veliko oporo naš zelenjavni vrt. Ta najbolj-ši sosed nam bo zvest v vseh letnih časih, če bomo z njim gojili dobre medsosedske odnose.

Najbolj množičen nacionalni šport Slovencev je politika. Ampak gospa dr. Žlajpahova nas je spomnila, da imamo v naši občini idealne pogoje za hojo – torej za šport, ki si ga lahko privoščimo po do-lini, po Steklasovi poti, po gričih in hribih, po stezah, po poteh in po cesti – lahko celo do Nebes.

Kadar se bomo pri hoji ob prizadevanju za telesno aktivnost preveč zadihali, se

lahko na hribčku malo ustavimo in po-gledamo v dolino.

Naš dolenjski rojak Tone Pavček je na-pisal tudi tole kitico:

Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja …Tam so meseci sami maji,tam sem nekoč bil doma.Zdaj že pokojni predsednik dr. Janez

Drnovšek pa je ob obisku Hrastnega de-jal: »Razgled z vaših hribčkov bi morali zaračunati.«

Mi smo še zmeraj tukaj doma in za nas je ta razgled še zmeraj zastonj in vse to bo zagotovo pripomoglo k boljšemu razpoloženju v »paketu« našega zdravega življenja.

Pa še to: Če ne bodo mimo nas drveli samo avtomobili, če bomo imeli srečo, da bomo koga srečali in izmenjali pozdrav ali pa še kaj več besed, morda celo nasmeh, kajti smeh je pol zdravja, bomo zadostili vsem navodilom, ki smo jih dobili glede razgibavanja sklepov in krepitve mišic pa še odvečne kalorije bomo pokurili.

Ne glej me, ampak poslušaj.Dobro poznamo ta izrek.Ampak mi na predavanjih, kako naj

živimo zdravo, nismo samo poslušali, ampak smo tudi gledali. Gospe, ki so nam govorile, so bile prijazne in primerno postavne za posnemanje. Res dober zgled za to, o čemer so govorile.

In zgledi vlečejo!Danica Zupan

ŽIVIMO ZDRAVO V ŠENTRUPERTU

Velikokrat pravimo, da za dobro počutje lahko pol naredijo zdravniki, pol pa sami. Čeprav vemo za to primero, nanjo večkrat kar pozabljamo. Zato nam morajo to tudi drugi povedati.

Tokrat je bila to Občina Šentrupert, ki je za svoje občane organizirala ciklus predavanj – od varovanja do krepitve zdravja, o gibanju za zdravje, o osnovi zdrave prehrane in prehranski piramidi, o zdravi prehrani in vplivu telesne teže na zdravje – pa do pregleda kroničnih bolezni, ki jih lahko tudi omilimo.

Kakšen izbirčen poslušalec bi rekel: »Nič novega – to sem že vse slišal.«

Odgovor na takšno razmišljanje bi bil čisto preprost: »Ja, zakaj se pa tega ne držiš, če že vse veš?!«

Življenje je tako, da je treba marsikaj

večkrat slišati, saj je ponavljanje mati modrosti.

Da takšno razmišljanje ni bilo v ospred-ju, najbolj potrjuje spoznanje, da je bilo vsak torek v Galeriji OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert z vsakim predavanjem več obiskovalcev – celo potruditi si se moral, da si pravočasno prišel, če si želel priti do sedeža v prvih vrstah. Mislim, da je to za Občino Šentrupert še posebno priznanje, potrditev, da je bila pravilna odločitev, ko so se vključili v ciklus predavanj Živimo zdravo (tudi v Šentrupertu), saj se je organizirana skrb za vsesplošno zdravje ponekod začela že pred leti.

Pohvalno je, ker so se vključevale ge-neracije, različne po starosti in izobrazbi. Morda bi lahko rekli, da tudi kakšnim mlajšim poslušalcem ne bi škodil obisk

predavanj, saj se razne tegobe veliko lažje omilijo, če pravočasno poskrbimo za pre-prečitev najhujšega.

Predavateljem je treba dati priznanje, ker so vsa spoznanja posredovali na strokoven, a poljuden način – sleherni obiskovalec je vedel, o čem govorijo.

In če bomo vsaj delček tega, kar smo slišali, prenesli v vsakodnevni ritem življe-nja – tudi skozi literaturo, ki smo jo dobili – bo namen prav gotovo dosežen.

Zavedati se namreč moramo, da je življenje največja vrednota, eno samo, ki pa ga moramo pravočasno spoštovati, da bomo tudi v dejanjih začutili, kakšno bogastvo lahko imamo.

Zato: organizatorjem in izvajalcem za-hvala, poslušalcem pa: pogumno naprej!

Jože Zupan, urednik glasila ŠentRUPERT

DA BI LE TUDI V ŠENTRUPERTU ZDRAVO ŽIVELI!

12

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

VESELI DECEMBER 2011 – fotoreportaža dogodkov v decembru

Ta veseli dan kulture, galerija v OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

Miklavževanje v Šentrupertu, župnija Šentrupert

Odprtje novih prostorov Krajevne organizacije Rdečega križa Šentrupert

Samostojni klasični koncert Kristine

Gregorčič (kljunasta flavta)

Etno-družabno društvo Draga pri Šentrupertu: prikaz žganjekuhe, tesanja in vertikalnega

razreza lesa po starem

Nastop skupine Cantamus na trgu v Šentrupertu

Nastop klape Lavanda na trgu v Šentrupertu

Dedek Mraz in obdarovanje predšolskih otrok

Ženski pevski zbor Šentrupert, koncert Zvezdo poglej

Skupina Rozalije in večer vokalne glasbe

Trebanjski oktet, božični koncert v cerkvi sv. Ruperta

Božično-novoletni koncert Občinskega pihalnega orkestra sv. Ruperta v športni dvorani na Mirni

Predstava za otroke: Mala šola cirkusa

Ansambel Akordi

13

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

Sedmega januarja je 99 let praznovala gospa Marija Gospodarič, bolj znana kot Lesarjeva mama, iz Praproč pri Šentru-pertu. Tudi letos so jo na ta dan obiskali prostovoljci KORK Šentrupert ter župan Rupert Gole. Gospa Marija zelo rada poje, zato smo ji pripravili presenečenje. Urška, Jerca in Lucija Grebenc z Bistrice so zapele nekaj domačih pesmi, seveda pa se jim je s petjem pridružila tudi slav ljenka. Celo harmonike ni manjkalo.

Poskočne domače viže je zaigrala hčerka nečakinje Marinke iz Mokronoga. Bilo je nadvse veselo, saj je gospa Marija pri svojih letih še zelo čila in bistra. Vse obi-skovalce je tudi poimensko pozdravila.

Praznična sobota je minila v veselem ra-janju, saj so slavljenko obiskali tudi vsi soro-dniki, sosedje in prijatelji. Take pozornosti si ni zaslužila le zato, ker ima 99 let, ampak tudi zato, ker daleč naokrog slovi kot dobra, prijazna, skrbna in vesela gospa.

Ob odhodu so naša srca žarela, saj toliko pozitivne energije ne doživiš vsak dan. S stiskom rok in z objemom smo se poslovili z obljubo – se vidimo tudi čez eno leto.

Prostovoljci KORK Šentrupert so ob 93. rojstnem dnevu obiskali tudi občana Janeza Straha ter mu voščili vse lepo.

DEJAVNOSTI KORK ŠENTRUPERT

PRAZNOVALA NAJSTAREJŠJA OBČANKA OBČINE ŠENTRUPERT

Na koncertu bodo sodelovali:- Prifarski muzikanti,- Nuša Derenda,- Nina Pušlar,- učenci OŠ Mirna s prilagojenim programom,- VDC Novo mesto - enota dnevnega varstva in bivalna enota Trebnje,- Občinski pihalni orkester Trebnje in Trebanjske mažorete,- Glasbena šola Trebnje,- Orkester slovenske policije,- gostje: skupina Los Faycanes s Kanarskih otokov,- prireditev bo povezoval Robert Erjavec.

ORGANIZIRA 20. TRADICIONALNIDOBRODELNI KONCERT

»ODPRITE SRCE«PETEK, 30. MARCA 2012, OB 19. URIV ŠPORTNI DVORANI OŠ TREBNJE

Nihče ni tako velik,

da ne bi potreboval pomoči -

in nihče ni tako majhen,

da je ne bi mogel nuditi.

(kralj Salomon)SOŽITJE TREBNJEDruštvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju

PRISRČNO VABLJENI!

Vstopnina 5 EUR, predprodaja vstopnic:- Papirnica Pingo Trebnje- Bencinski servis DEU Mokronog

14

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

Jesen in zima sta za nami, kar pa ne pomeni, da v našem društvu nismo ustvarjali.

Že v oktobru smo izvedli prvo dve in pol ure lastno prireditev v okviru grajskih večerov z nazivom POD ZVEZDAMI ZLATEGA LEVA – KNEŽEVINA ŠEN-TRUPERSKA. Na pomoč nam je prisko-čila skupina Gašper Lambergar z Jesenic s svojima dvema programoma, Kralj Matjaž in Martin Krpan. Vsemu dogodku se je pridružil tudi Mojster Janez z Blejskega gradu s svojo MANUFAKTURO, na spo-

redu pa je bila tudi naša ognjena Karanta-nija in turnirska zgodba. S ponosom smo predstavili našo novo igro ROMAN PA JULČI - tragična zgodba s kvazi srečnim koncem, v sodelovanju z BB Teater Kranj, Produkcijska skupina Mangart z režiser-jem Vojkom Anzeljcem, posebej za to igro pa smo izdelali tudi kulise hiše.

Decembra 2011 in januarja 2012 smo sodelovali z godbo iz Šentjerneja pri njihovi izvedbi zelo odmevnega musicala FRANCISKUS, izvedenih je bilo kar pet ponovitev in vse so bile razprodane en

teden prej. Naše društvo je sodelovalo s kostumografijo, in taverniškimi viteški-mi dvoboji.

V decembru je naša skupina tudi izva-jala božični program v Qlandijah - Novo mesto in Krško.

Priprave na sezono 2012 so v polnem zamahu, saj nas čaka poleg že utečenih prireditev tudi precej novih in lastnih projektov, tako bo kar razgibano leto, saj navkljub krizi želje po programih našega društva dežujejo z vseh strani.

Janez Kamniški

Prostovoljci KORK Šentrupert smo obiskali tudi vse naše občane, ki bivajo po domovih starejših – Trebnje, Loka pri Zidanem mostu, Šmarjeta in Metlika ter vse občane naše Občine, stare nad 75 let. Poleg voščilnic, ki so jih izdelali učenci OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, smo vse obdarili s skromnimi darili.

Pozabili nismo niti na varovance v Varstveno delovnem centru v Trebnjem, ki so doma iz naše Občine Šentrupert.

Ruža Brcar, predsednica KORK

NOVOLETNI OBISKI STAREJŠIH OBČANOV

Naš junak Gaj z Bistrice kljubuje svoje bolezni. Da ni ostal pozabljen, so pred novoletnimi prazniki ponovno dokazali obsojenci Odprtega oddelka s Puščave, ki so posebej zanj izdelali prekrasno smrečico in angelčka, Patriciji in Florijanu ter staršema pa prelep adventni venček, ki so ga z veseljem izobesili na vhodna vrata.

Lepa gesta, ni kaj! Darila sta izročila predsednik Turističnega društva

Šentrupert ter predsednica KORK Šentrupert, ob tem pa družini voščila lepe praznike in zaželela še naprej veliko poguma ob Gaju.

Ob tem se družina Gorjup-Strmole lepo zahvaljuje obso-jencem in vodstvu ZPKZ Dob pri Mirni.

KUD KLATIVITEZ

15

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI

PD Polet Šentrupert je obr-nilo nov list v letu 2012. Prvi pohod je bil v soboto, 21. ja-nuarja 2012. Udeležilo se ga je okoli 40 planincev in kar nekaj otrok planinskega krožka OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Naš cilj je bil Tolsti vrh, 1077 m nad morjem.

Z avtobusom smo se pripe-ljali do Športnega centra Laze, od tam pa smo vzeli pot pod noge do doma planincev na Farbanci. V prijetni koči smo naredili prvi počitek. Pot nas je vodila naprej do cerkvice sv. Jošta in do konca našega pohoda do prelaza Lipa.

V celoti je Dobroveljska pla-nota področje, kjer smo se gi-bali. To je planota, ki je porasla z mešanim gozdom; leži v pred-gorju Kamniško-Savinjskih Alp med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Visoka je med 650 do 1077 m nad mor-jem. Površina planote je zaradi apnenca močno razčlenjena. Na njej so številne vrtače, suhe doline in kraške jame.

Dobrovlje so bile med dru-go svetovno vojno baza štajer-skih partizanov. Med drugim smo si ogledali prizorišče boja, ko so Nemci na Tolstem vrhu napadli tabor štaba 4.

TOLSTI VRH - PO »SAVINJSKI POTI«

Foto Martina Ruperčič

V soboto, 18. februarja 2012, smo se člani PD Polet Šentru-pert odpravili na potepanje po zasavskih planinah.

Pot nas je vodila mimo Valvasorjevega Bogenšperka, ki je Slovencem dal prvi opis Kranjske v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Danes je grad lepo obnovljen, znajo pa ga dobro tržiti v turizmu. Mimo Litije smo prispeli v Trbovlje, največje mesto v Zasavju, kjer se dviga najvišji dimnik v Sloveniji.

Izhodišče naše pešpoti je bila gostilna Brin v Knezdolu. Pot je bila prijetna. Motil nas ni niti sneg, čeprav smo vseskozi kar dobro gazili. Snežni zameti, ki jih je ustvaril veter, so bili po-nekod pravi umetniški izdelki. Dospeli smo do Svete Planine, ki so ji po drugi svetovni vojni dali ime Partizanski vrh, danes pa ima spet staro ime. Območje je v veliki meri poseljeno, čeprav narava kmetom kljub vsem lepotam ni radodarna. Na Sveti Planini je farna Marijina cerkev. Čeprav je Sveta Planina visoka le 1011 m, smo v sončnem vremenu opazovali bližnjo in daljno okolico. Videli smo vrh Triglava, Ratitovec, Snežnik,

SVETA PLANINA IN JAVOR

operativne cone. V napadu sta padla narodni heroj D. Krig-her-Jug in sekretarka SKOJ-a za Štajersko, Vera Šlander.

V prijetnem vremenu, ko nas je še sonce razvajalo, smo

se odpravili do avtobusa in se odpeljali v Gotovlje. Čakala nas je le še pot proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah.

Marija Zagorc

zasavske Svete gore, Čemšeniško planino … S prvega cilja smo se povzpeli na najvišji vrh Javor, 1131 m.

Planinci smo preživeli prelep dan, obsijan s soncem.Marija Zagorc

Kot vemo, nesreča nikoli ne počiva. Tako je bilo tudi v ja-nuarju, saj smo imeli kar tri dimniške požare.

Še vedno poteka zbiranje denarja za novo gasilsko vozilo. To je že v zaključni fazi, konec meseca marca pa bo vozilo že v operativni funkciji našega društva. Tako bo konec meseca že na voljo vsem občanom, ki bodo potrebovali pomoč.

Zato ob tej priložnosti še enkrat naprošamo vsa gospodinj-stva ter podjetnike, da kupijo ključ novega vozila.

Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«Ciril Lamovšek ml.,

predsednik

PGD ŠENTRUPERT – Novo gasilsko vozilo v zaključni fazi

16

pomlad 2012 DOGAJANJA V OBČINI

V Šentrupertu smo bogatejši še za eno društvo. Sprva smo se navdušenci košarke zbirali enkrat na teden v telovadnih prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, vendar se danes zaradi želje po več rekreacije dobivamo dvakrat tedensko. Na začetku sezone smo se priključili ligi v Žužemberku, kjer smo osvojili četrto mesto, trenutno pa igramo v Novomeški rekreacijski ligi.

Za društvo smo se odločili iz praktičnih razlogov, saj je lažje, če se v ligah predstavimo kot že ustaljena skupina, pa tudi zato, ker imamo sedaj odprt račun, da lahko plačujemo organizatorjem tekem, sodnikom in vse ostalo, kar je potrebno (nabava dresov, potisk ...). Razmišljali smo o drugačnem imenu skupine, vendar se bomo mogoče kdaj ukvarjali še s kakšnim drugim športom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam že in nam

Na prvem letošnjem tekmovanju – osnovnošolskem državnem prvenstvu – so nastopili Matej Brcar, Zala Šturm in Teja Podlogar. Ti igralci so tudi prejeli pokale kot najboljši trije v skupni lan-skoletni razvrstitvi mladinskih mesečnih turnirjev trebanjskega šahovskega kluba, ki se jih je udeleževalo 41 mladih šahistov.

Državnega osnovnošolskega prvenstva, ki je bilo 7. januarja v Šentjurju, se je udeležilo 173 učencev. V konkurenci dečkov je Matej Brcar s 5,5 točkami zasedel trinajsto mesto, med dekleti je bila Zala Šturm s 4,5 točkami sedemnajsta in Teja Podlogar s tremi točkami devetindvajseta.

Na dolenjskem mladinskem prvenstvu v Novem mestu pa sta lep uspeh dosegla Matej Brcar in Teja Podlogar, ki sta v konkurencah fantov in deklet do 14 let postala dolenjska pr-vaka. To je že peti naslov dolenjskega prvaka za Mateja, Teja pa je bila prva dvakrat.

Mladinsko državno prven-stvo je potekalo od 18. do 24. februarja na Debelem rtiču. Udeležili so se ga Aleš in Matej Brcar ter Zala Šturm. Zala je osvojila deveto mesto med de-kleti do 14 let, Matej je bil v isti starostni kategoriji pri fantih enajsti, Aleš pa v konkurenci do 18 let dvanajsti.

Še uspešnejši so bili šentruperski šahisti na pospešenem držav-nem prvenstvu, kjer se je posebej izkazal Matej Brcar s tretjim mestom, Zala Šturm je bila sedma in Aleš Brcar deseti.

Tudi v letos so na mladinskih mesečnih turnirjih trebanjskega kluba najuspešnejši šentruperski igralci. Na prvem turnirju

REKREACIJSKO DRUŠTVO ŠENTRUPERT

USPEŠNI NASTOPI MLADIH ŠENTRUPERSKIH ŠAHISTOVMatej Brcar tretji na državnem prvenstvu v pospešenem šahu. Teja Podlogar in Matej Brcar dolenjska prvaka. Osnovnošolke druge na področnem ekipnem prvenstvu. Legenda slovenskega šaha, velemojster Bruno Parma, praznoval 70 let v Šentrupertu.

Najuspešnejši mladi šentruperski šahisti - z leve Zala Šturm, Matej Brcar in Teja

Podlogar

Društvo vinogradnikov Šentrupert je 3. marca 2012 organiziralo tradicionalno društveno ocenjevanje vin letnika 2011 v Hiši vina Frelih. Zaradi zelo ugodnih razmer je letos grozdje lepo dozorelo brez gnilobe in doseglo za naše razmere nadpovprečno sladkorno stopnjo. Zato smo na ocenjevanje prejeli več vzorcev kot preteklo leto - kar 205 vzorcev, od tega 54 cvičkov, 12 dolenjsko rdeče, 40 modre frankinje, 38 dolenjsko belo in 61 drugih sortnih vin.

Vina so ocenjevale tri komisije, sesta-vljene iz petih ocenjevalcev. Komisijo za cvičke je vodil Jože Simončič, komisijo za

frankinje Jernej Martinčič in komisijo za bela vina Peter Brcar.

Diplome in priznanja smo podelili na občnem zboru društva 9. marca 2012 v Hiši vina Frelih.

Najvišjo oceno - 16,17 točke in zlato diplomo za cviček je prejel Zvone Bevc z Debenca, najvišjo oceno - 17,97 točke in zlato diplomo za modro frankinjo je dobil Darko Anderlič s Straže 17, gora Apnenik. Najvišjo oceno 16,47 točke in zlato diplomo za dolenjsko belo vino pa je prejel Tone Zidar, Rožna ulica 4, Mokronog, gora Brezovica. Šampiona za najbolje ocenjeno vino modra frankinja

barique, letnik 2009, je prejel Franc Špo-lar, Ravnik 85, gora Apnenik.

Poleg navedenih nagrajencev je bilo še veliko nagrajenih vin z zlatimi in srebr-nimi diplomami.

Splošna ocena predsednikov ocenje-valnih komisij je bila, da je letnik 2011 izjemen in ga bo težko spet ponoviti.

Naše društvo letos praznuje 40-letnico delovanja. Visoki jubilej bomo obeležili na tradicionalni prireditvi CVIČEK 2012 na trgu v Šentrupertu ob občinskem prazniku v soboto, 2. junija 2012, in o tem več poročali v naslednji številki.

Franci Bartolj

Društvo vinogradnikov ŠentrupertDRUŠTVENO OCENJEVANJE VIN - LETNIK 2011

še boste finančno ali pa kako drugače pomagali. Spremljate pa nas lahko tudi na facebook profilu ...

Maja Žibert

17

ŠentRUPERTDOGAJANJA V OBČINI / UTRIP ŽUPNIJE

v Šentrupertu je zmagal Matej Brcar pred Tejo Podlogar in Rokom Urbančičem (OŠ Mirna). Četrti je bil Vojko Hysz in šesti Staš Hysz. Na drugem turnirju, ki je bil na Mirni, je bil med 22 igralci ponovno najboljši Matej - pred Zalo Šturm in Boštjanom Janežičem (OŠ Mokronog). Dobro so se uvrstili tudi Vojko Hysz (4. mesto), Teja Podlogar (6. mesto) in Staš Hysz (8. mesto).

Učenke OŠ dr. Pavla Lunačka so na ekipnem področnem pr-venstvu, ki je potekalo 1. marca v Novem mestu, v konkurenci starejših deklet dosegle drugo mesto. Nastopile so v postavi: Teja Podlogar, Zala Šturm in Leja Brcar. Boljše od njih so bile le učenke iz OŠ Bršljin.

Tudi letos je v Šentrupertu v okviru prireditve Veseli decem-ber potekal tradicionalni Božično novoletni šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 21 igralcev. Zmagal je Miha Furlan iz Kranja pred Ljubljančanom Martinom Kodričem in najuspešnejšim domačinom Andrejem Brcarjem.

Po koncu tekmovanja je pokale najboljšim podelil bivši sve-tovni mladinski prvak, legenda slovenskega šaha, velemojster Bruno Parma, ki je ravno takrat praznoval okrogli jubilej – 70 let – zato sta mu v imenu šentruperskih šahistov darilo izročila Vinko Tomažin in Peter Brcar.

Februarskega članskega mesečnega turnirja v Šentrupertu se je udeležilo 11 šahistov. Zmago pa je povsem zasluženo z vsemi točkami prvič v članski konkurenci slavil Matej Brcar pred Andrejem Brcarjem in Jožetom Šlajkovcem.

Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert je bila 9. marca tudi gostiteljica tretjega turnirja Dolenjske kadetske lige v šahu, ki so se ga udeležili 103 učenke in učenci ter dijakinje in dijaki z Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Sodelovalo je tudi 7 učenk in učencev šentruperske šole, med katerimi je bil najuspešnejši Matej Brcar, ki je bil v konkurenci do 18 let četrti; dobro pa sta igrala tudi Staš in Vojko Hysz, ki sta dosegla 17. in 25. mesto.

Andrej Brcar, mentor

Vse navdušence kolesarjenja vabimo na drugi blagoslov kolesark in kolesarjev v Šentrupertu. Po dobrem lanskoletnem obisku bomo ohranili družabno pomladansko kolesarjenje po okolici Šentruperta. Kot uvod v kolesarsko sezono bomo pričeli z blagoslovom kolesark, kolesarjev in koles na trgu pred cerkvijo v Šentrupertu v soboto, 14. aprila 2012, ob 9. uri. Po blagoslovu se bomo skupaj odpravili na skupinsko kolesarjenje po dveh kolesarskih poteh – ena bo namenjena tistim z več vzdržljivosti in druga tistim z nekoliko manj vzdržljivosti. Namen kolesarjenja je rekreativno druženje in uživanje v naravi.

Turistično društvo Šentrupert

BLAGOSLOV KOLESARK IN KOLESARJEV

Foto Boštjan Pucelj

MIKLAVŽEVANJE Šentrupert, 4. decembra 2011

Tudi letos nas je na Miklavževo nedeljo obiskal sv. Miklavž. Kot uvod v Miklavžev prihod so animatorji in otroški zbor pripravili lepo igrico. Nato pa je Miklavž obdaroval pridne otroke. Parkeljni pa so poskrbeli za tiste bolj poredne …

SPREJEM NOVIH MINISTRANTOVŠentrupert, 18. decembra 2011

Četrta adventna nedelja je bila za naše ministrante še posebej praznična. Pri maši so v mini-strantske vrste sto-pili trije novi mini-stranti: Jure Kalčič, Matija Bedene in David Udovč. Na ta dogodek so se zavzeto pripravljali z voditeljem ministrantov Gregorjem Markelcem. Tako naša ministrantska skupina skupaj s podružnico Veliki Cirnik šteje 36 ministrantov.

Utrip župnije

18

pomlad 2012 UTRIP ŽUPNIJE

BLAGOSLOV KONJŠentrupert, 26. decembra 2011

Tudi letos smo imeli na praznik sv. Štefana tradicionalni blagoslov konj. Po drugi maši se je na »placu« zbralo lepo število konj in ljubiteljev konjerejstva. Po pozdravu predse-dnika društva in župana je sledil blagoslov. Prijetno druženje se je nadaljevalo pri Kulturnem domu.

KOLEDOVANJEŠentrupert, 26. decembra 2011

Na štefanovo popoldne je bilo v župnišču zelo živah-no. Zbralo se je 16 skupin kolednikov in njihovih vo-diteljev. Obiskali so skoraj vse družine v župniji, jim voščili za božič in novo leto ter zbirali prostovoljne prispevke za misijone. Zbrana sredstva so namenjena za slovenske misijonarje.

BLAGOSLOV MISIJONSKIH VOZILŠentrupert, 8. januarja 2012

V nedeljo Jezusovega krsta smo imeli v naši župniji po-sebno misijonsko slovesnost. Po drugi maši smo blagoslovili tri misijonska vozila: eno za našo rojakinjo misijonarko s. Zvonko Mikec in dve za Angolo, kjer je prej delovala s. Zvonka. Mašo in blagoslov vozil je vodil narodni voditelj Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin. Pri blagoslovu so bili navzoči tudi predstavniki avstrijske MIVE.

ŠOLA ANIMATORJEVVeržej, od 13. do 15. januarja 2012

V Veržeju je od 13. do 15. januarja potekala šola anima-torjev. Tudi naša navzočnost je bila kar številčna, saj se je 16 pripravnikov udeležilo tega srečanja. Vikenda so se udeležili tudi mladi z Iga, Rakovnika, iz Celja, Maribora, Veržeja in Sevnice /70/. Mladi so pobliže spoznali življenje don Boska, njegovo delo in duhovnost. Vsa ta spoznanja bodo mladim pomagala pri vstopanju v animatorske skupine.

70 LET KAPLANA TONETA MAROŠAŠentrupert, 22. januarja

Pozdrav Petra Kurenta, člana Župnijskega pastoralnega sveta: Spoštovani gospod kaplan Tone Maroša, spoštovani naš slavljenec. V teh dneh praznujete 70- letnico življenja in mi dovolite, da Vam čestitam v imenu župnijskega sveta in v imenu vseh faranov naše župnije. Živite že več let med nami v Šentrupertu in sprejeli smo Vas za našega duhovnika, saj se razdajate za naše otroke, ki jih učite verouk. Obiskujete naše bolne, onemogle in trpeče bolnike ter jim prinašate kanček upanja. Tolažite jih in jim ob zadnji uri prinašate sveto ob-hajilo ter molite za srečno zadnjo uro. Veliko časa ste kot du-hovnik v spovednici, saj vas imamo za svojega spovednika. Še bi lahko naštevali Vaša dobra dela, saj Vas je sama dobrota in se ves čas razdajate za druge ljudi, za vse farane Šentruperta. Na koncu Vam želim predvsem zdravja z željo, da se med nami še naprej dobro počutite in naj Vas pri Vašem delu spremlja božji blagoslov. Da bi še dolgo opravljali svoje po-slanstvo kot duhovnik in še veliko dobrega naredili za vse nas. Bog Vas živi, gospod Tone, in stokrat hvala za vse .

19

ŠentRUPERTUTRIP ŽUPNIJE

GROZDETOVA NEDELJA26. februarja 2012

Ob spominu na najdenje trupla umorjenega Alojzija Grozdeta smo imeli pri nas Grozdetovo nedeljo. Ob tej priložnosti smo dobili tudi reli-kvije blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Sveto mašo je vodil postulator Igor Luzar, ki nam je tudi predstavil pomen čaščenja relikvij blaženega, in se tudi zahvalil naši župniji, ki je 69 let skrbela za njegov grob.

Še lani – 28. decembra 2011 - je na svojem domu v Buenos Arnesu v Argentini, le nekaj dni po svojem 95. rojstnem dnevu, umrla Vera Mizerit, rojena Kostelec, ki je iz Šentruperta s štiri-mi otroki leta 1954 odpotovala za svojim možem, a vse do smrti negovala spomin na Šentrupert in vezi s Šentrupertom.

Letošnje poslavljanje je začel Alojzij Kašič z Vesele Gore, umrl je v 74. letu.

Frančiška Povše s Homa se je poslovila v 86. letu.Leopold Strajnar z Dolnjih Jesenic je umrl v 83. letuV 86. letu je končala življenjsko pot Justina Rebolj z Gornjih

Jesenic.V 78. letu je odšla Julijana Terezija Marolt z Ravnika.V Kranju je v 89. letu umrl Aleksander Ravnikar, ki je bil

vse svoje življenje zvest Šentrupertu.

Marčela Javornik je spokojno zaspala v 94. letu. Dolga leta je živela pri hčerki Mari na Biču, vseskozi pa je bila povezana s Šentrupertom.

V 60. letu je tragično preminila Justina Urana iz Drage pri Šentrupertu.

Na zadnje potovanje je v 82. letu odšla Stanka Velikonja iz Slovenske vasi.

Svojo pot je v 90. letu sklenila Terezija (Roza) Malenšek iz Šentruperta.

Poslovili smo se tudi od Justine Rugelj iz Zabukovja, v 89. letu.

V 93. letu je umrla še Ljudmila Rugelj iz Zabukovja.Naj na vse ostane blag spomin!

J. Z.

ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA …Smrt se tudi v letu 2012 ni utrudila – več je odhajanj, kot bi bilo zaželeno!

DON BOSKOV PRAZNIKŠentrupert, 29. januarja 2012

Tudi v Šentrupertu smo se spomnili ustanovitelja naše salezijanske družbe sv. Janeza Boska. V soboto smo imeli oratorijsko popoldne, ki se ga je udeležilo veliko otrok. Najprej smo slišali nekaj o don Bosku, potem pa smo se razdelili v štiri skupine in tekmovali med seboj. Popoldne smo zaključili z ogledom filma. V nedeljo pa smo imeli mladinsko mašo, ki so jo oblikovali veroukarji.

ZIMSKE POČITNICE – SMUČA-NJE NA SORIŠKI PLANINIKoprivnik, od 23. do 25. februarja 2012

Letošnje zimske počitnice smo se že »tradicionalno« od-pravili na smučanje na Soriško planino. Dneve so nam pope-strile čakajoče sedežnice, toplo sonce in večerni sprehod na Vodnikov razglednik. Kaj bi počitnice brez »Junglee speeda« in slastnih palačink, ki sta jih pripravili naši kuharici Mira in Darja. Hvala tudi gospodu Štefanu, da smo lahko prespali v njegovem župnišču na Koprivniku.

Jože Brečko, župnik

20

pomlad 2012 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

Dediščina nekoč in danes

Družabno življenje je že od nekdaj po-memben del človekovega vsakdanjika. V preteklosti verjetno veliko bolj prisoten kot pa danes, ko druženje predstavljajo razna socialna omrežja in drugi načini komunikacije. Družabno življenje nekoč je lahko danes zanimiva popestritev vaške, društvene ali kakšne druge prireditve. Z njo se ohranja tudi dediščina naših prednikov in tako se nadaljuje prenašanje raznih veščin, znanj in vedenj iz roda v rod. Zanimiv del družabnega življenja v preteklosti predstavljajo družabne igre, saj kar kličejo po prilagoditvi v sedanjosti.

Damjan Ovsec v Slovenskem etnolo-škem leksikonu razlaga dva pomena dru-žabnega življenja. Prvi pomen je ožji in sicer zajema družabne prireditve in igre. Širše pa družabno življenje predstavlja človeške odnose v določenem okolju in druženje zaradi pomembnega osebne-ga, kulturnega, verskega ali športnega dogodka. Družabno življenje zajema vse plasti prebivalcev v mestih in na podeželju in je pomemben del socialne strukture in kulture. Poučno označuje določene posebnosti dobe, v kateri obli-ke družabnega življenja nastajajo in se razvijajo. To velja zlasti za preteklost, ko so družabno življenje spremljale številne šege in navade oziroma natančna pravila ravnanja in je bilo družabno življenje tudi sestavina družbenega ugleda.

Danes zagotovo ni v ospredju družben ugled, temveč pobeg iz vsakdanjika. Družabnemu življenju namenimo svoj prosti čas in le redko kje je družabno življenje sestavina nekega dela. Celo na kmetih se ljudje čedalje manj družijo ob skupnih kmečkih opravilih. In tako danes velikokrat družabno življenje ustvarjamo, ni nekaj spontanega. Bistvo prireditev, ki jih organizirajo razna društva ter druge ustanove, je namreč druženje. Že samo po sebi pa društveno udejstvovanje pomeni eno izmed oblik družabnega življenja.

Ljudje na podeželju so se v preteklosti veliko bolj družili ob raznih kmečkih opravilih kot pa danes. Tudi v Šentru-

pertu in okolici ni bilo nič drugače. So-rodniki in vaška skupnost je večino del opravljala skupaj. Tako so se spomladi zbrali pri rezatvi in kopanju v vinogra-du, poleti ob košnji in žetvi, v jeseni na trgatvi, na ličkanju koruze ipd. Ob teh opravilih so se nemalokrat iz leta v leto in iz roda v rod prenašale tudi šege. Ob delih so velikokrat peli, si pripovedovali pripovedke, vice ipd. »Ja, smo pa pel. Pa zbadal sa en druzga tut. Pa jezljal taku, kakšen Francelj potancelj, al pa Miha kašo piha, Jure ma tri kure. Pa take rči. Sa se smejal taku, de je strah. Pa ad kakšne pun-ce. Kuga, tu ad punc sa mel«, se spominja Majcnova Justi iz Drage. Kdor je na lič-kanju našel rdečo koruzo, so rekli, da se bo letos ženil. Po večini so po končanem ličkanju pod pospravili ter ob zvokih harmonike domačega godca zaplesali. Zanimiva so bila tudi dela v vinogradu, kjer ob domači pijači ni manjkalo pesmi, smeha in norčavosti. »Ja, ljudske. Ja, te pesmi, vse taku, de se je pol še mau rimal,« se o petju spominja Ana Mali, rojena Repovž, v Kamnju. Nadalje pripoveduje tudi o zanimivem godcu, Ljubljančanu, ki je zelo rad hodil na Dolenjsko. Fran-celj Vidra je godel, ko so ličkali, ko se je kdo ženil … »Zmeram. Pa če se je kdu ženu: 'Bom jest pršu s harmoniko!' On je že pršu s harmoniko. S postaje gor s tisto eno potovalko železniško, harmonko pa na ramah. Pa gor kuker recimo komedijantje, k u filmeh igrajo tiste ta prsmojene.«

Kakor so vaščani stopili skupaj ob delu, tako so se družili tudi ob mejnikih člo-vekovega življenja, na primer ob rojstvu oziroma krstu novorojenca, ob godovnih dnevih, na ohcetih ter tudi ob smrti. Na ohcetih so bile vedno v navadi maškare, to so bili navadno sosedje. Vsako leto pa so se družili ob praznovanju godovnega dne, po navadi gospodarjevega. Danes, ko vsi veliko raje praznujemo rojstne dneve, gre godovanje že v pozabo. Na večer pred godom so vaščani in soro-dniki prišli z raznim orodjem, posodo in vsem mogočim ropotat oziroma ramplat. Majcnova Justi pravi: »Sa rekel, de rojsten

dan ma usak mačk, de god pa ne.« Ljudje so se družili tudi ob večjih cer-

kvenih praznikih, kot so božič, velika noč, razna romanja ipd. Velikokrat je šlo bolj za osebna druženja, na obisk so prišli predvsem sorodniki. Kurentov Stanko iz Kamnja pripoveduje, da so na tepežji dan, ki je 28. decembra, otroci šli od hiše do hiše ter tepežkali odrasle, za lon pa so dobili kaj za pod zob. Vaška skupnost pa je imela tudi svoje tako imenovane praznične dni in sicer v obliki sejmov, kot je bil na primer Gregorjev sejem na Veseli Gori, v obliki proščenj oz. žegnanj, srečevali so se na pušelšankih, ki so se vrstili kar po domačijah v vaseh okoli Šentruperta, znani so predvsem v Dragi; družili so se tudi na gasilskih veselicah ter priložnostnih prireditvah. Seveda pa ne gre zanemariti druženja v gostilnah, kjer se je razvilo veliko oblik družabnosti, od gostilniških iger, kot so kartanje, keglanje in balinanje, marjanca, tombola …, do družabnih dogodkov, kot so bili plesi ter godčevstvo domačih mu-zikantov, nam nazorno opisuje Alenka Lamovšek v delu Odsevi družabnosti.

Ena izmed oblik druženja, ki se z lahkoto prenese v sodobni čas, pa so družabne igre starejšega izvora. Tiste, ki so se jih igrali naši dedki in babice. Tako imenovane ljudske igre so se tako kot ostalo ljudsko izročilo prenašale iz roda v rod. Po navadi so izredno raznolike ter preproste, zato hitro naučljive. Po-skrbele so za dobro vzdušje, popestritev in krajšanje časa. Pripomočki za igre so bili iz narave, preprosti in lahko dostop-ni. Sogovornica Ana Mali pravi, da je bilo »igrana bol mau, če se tku vzame. Pa s mogu sadje jet pobirat. Če je blo use narjen, če je kdu pogledal, če je blu narjen: 'Ja, zdej pa lohka.'« Igrali so se človek, ne jezi se, gnilo jajce, špano, domine, igre z žogo, skrivalnice, lovljenje, risentanc, kozo zbijat, puntkat se …, deklice so se igrale s punčkami iz cunj. Predvsem odrasle pa so bile igre, kot so rihtarja bit ter golobček, s katerima so si krajšali čas pri vahtanju mrliča. Odrasla igra je bila

DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES»Rojsten dan ma usak mačk, god pa ne.«

21

ŠentRUPERTDEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

tudi igra s kartami maušel, igrali so še enc ali ajnc, šnopc ter kupčkanje. Kvar-tali so predvsem moški za denar. Mlajše generacije pa se zagotovo spomnijo iger, kot so zemljo krast, al je kaj trden most, kdo se boji črnega moža, rdeče češnje rada jem, Ljubljana – Zagreb – Beograd ipd. Igre na prostem so bile, tako kot danes, odvisne od vremena in letnega časa. Tako so se otroci pozimi sankali in smučali z doma narejenimi dilcami, poleti pa so se skrivali v kopicah ter se kopali v bližnjem potoku ali pa kar v bazenu, kot so ga

imeli v Kamnju. Druženje med otroki pa je včasih privedlo tudi do pretepa, po navadi je bila to fantovska zadeva. Ana Mali pa se spominja, da so še z dvema dekletoma preteple fante. Seveda je niso odnesle brez kazni in ogorčenih besed, ki pa so bile bolj smešne kot grozeče. »Pa smo klečale. Po smo pršle pa h veronauk pa prav kaplan: 'Jooooj, kuku smo mi žiher zadovolen, k mamo take pridne dekleta!' Smo že vedel, kaj.«

Predvsem družabne igre na zanimiv način spodbujajo človekov fizični in

intelektualni razvoj, hkrati pa se z njimi krepijo tudi vezi posamezne skupnosti. Naj današnja družabnost ne pomeni le komunikacije s sodobnimi mediji, am-pak naj pomeni predvsem spoznavanje z našo tradicijo, ki jo lahko predstavimo prav skozi različne oblike družabnosti. Spoznanje starejših (Majcnova Justi) da misliti: »Atrac in tak in use je blu skupaj. Danes je pa taku mau aldi. Ne mormo nč več taku, fertik je, se ne družjo.«

Mojca Ramovš

Po uspešni lanskoletni etnološki prireditvi »pušelšank – pu za šenk« bomo tudi to leto v soboto, 26. maja, v okviru občinskega praznika organizirali istoimensko prireditev. Prireditev bo letos zamišljena še širše in bo prav tako sestavljena iz dveh delov. Na prireditvi bo sodeloval tudi gospod Stanislav Florjančič iz Štatenberga, ki je lastnik zavidljive zbirke kmečkega orodja in starih predmetov, ter traktoristi starodobniki iz Krmelja. Cilj društva je, da omenjeno prireditev umesti v svoj prostor v Občini Šentrupert ter tako pridobi tradicionalni naslov, saj je bila Draga že od nekdaj znana po organizaciji pušelšankov, ki pa so po letu 1960 počasi utonili v pozabo.

Vabljeni že sedaj! Robi Jereb, predsednik

»PUŠELŠANK BO V DRAGI 26. MAJA 2012«

Hom je vas, ki se razteza od Kropnika do Slap; to je več kilometrov – ali dobro uro hoda, da prideš od enega konca do drugega. Zaradi tako velike površine ima Hom tudi največ zaselkov od vseh ostalih vasi, skupaj jih je kar dvajset. Zato mu nekateri tudi pravijo, da je to dolenjski Dunaj.

Pa naštejmo zaselke po vrsti od enega konca do drugega: Kropnik, Kovačev hrib, Križevje, Kolomuza, Površnica, Vederina, Reber, Homska gora, Preša, Brezje, Golek, Ukenberk, Nebesa, Raven-ce, Brinje, Slevec, Medveje, Viher, Slape in manj poznan zaselek Pod Brezjem.

Hom pa ni bil v preteklosti največja vas samo po površini, ampak velik tudi po številu hiš in prebivalcih.

Prof. Steklasa poroča, ko je imel Šent-rupert 87 hiš z okrog 400 prebivalci, je imel Hom 62 hiš z okrog 260 prebivalci. Od tega je bilo nekaj večjih kmetij, ki so imele blizu 30 ali celo preko 40 hektarjev zemlje. To so na primer Simončičevi, po

domače Adamčevi, Brcarjevi, po domače Jožmanovi, Krnčevi, po domače Udučevi, Korenovi ali Ukenberški, Livkovi na Slev-cu in Udovčevi v Slapih - Sleplanovi.

Ta domača imena so se ohranila pred-vsem po imenih gospodarjev ali zaselkih, ostali prebivalci pa so bili polkmetje ali dninarji. Nekateri so si pomagali z doda-tno dejavnostjo, kot so tesarstvo, kova-štvo, sodarstvo, krovstvo, vinarstvo. Pri nas so takrat imeli obrt za žganjekuho, ker so pridelovali veliko raznega sadja, saj je bil tak hribovit teren najbolj prime-ren za sadjarstvo in vinogradništvo.

Ves ta hrib pod Nebesi je bil zasajen s trto. To je bilo v času, preden je uničila trto ameriška uš – opustošila je skoraj vse vinograde. Da je to res, je še dobro vidno po zloženem kamenju, ki so ga zlagali ob rigolanju na straneh vinogradov. Tudi ostanki trte se še najdejo med borovci in ostalim drevjem.

Rad bi še omenil, da nekateri mešajo, kje so Nebesa, kraj z najlepšim razgle-

HOM – MALI DUNAJdom. V Nebesih se je hiša imenovala Pri Kresetovih, ne pa Pri Bošnarjevih – na vrhu hriba. Ta hiša je bila tik pod Bošnar-jevo, po domače Komarjevo. Na vrhu hriba so pa Ravence. Zaradi bližine se je to ime preneslo na vrh hriba, ker je ta nebeška hiša že zdavnaj porušena. Zato tudi ni pravilno, da se iz obrobnih zasel-kov prikazuje, kot da so tam Nebesa.

Že prej omenjeni dninarji ali sebenkar-ji, kot so jim rekli, pa so se trudili, da so imeli kokoši, prašička, koze ali kravico, da so imeli vsaj najnujnejše za preživetje. Za prehrano teh živali pa so večinoma znosili skupaj v koših. Le včasih jim je kdo kaj pripeljal, kar so po večini odslu-žili s 'tabrhom' (z delom). To so bili ljudje s skromnimi hišami, največkrat na pol lesenimi, ki so imeli kakšen prostor za že omenjene živali. Tak primerek je še lepo ohranjen – to je bivša Repovševa, zdaj last Slapšakovih, in potrjuje o resničnem stanju in trdoživosti teh ljudi.

Pa poglejmo nekaj stoletij nazaj, kaj

22

pomlad 2012 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

se je dogajalo in kako so živeli takratni prebivalci.

Na Jaršču poleg Ukenberka je stala manjša graščina oziroma opazovalnica za obveščanje ljudi pred nevarnostjo turških upadov po Dolenjskem. Ljudi so obveščali predvsem s kurjenjem velikih kresov. Podobne opazovalnice so imeli tudi v Beli krajini in na štajerski strani. Očitno so Turki spoznali, kakšen namen imajo te opazovalnice, zato so takšne stavbe porušili ali požgali. Pod upravo te graščine ali opazovalnice so bila nekatera posestva, ki so bila razporejena po svoji dejavnosti. Na Zagradu je bila živinoreja, v Homski gori pri Jurju, hišna številka 4, je bila ovčarna, pod Rebri v Zidju, kjer so še vidni ostanki zidovja, je bila konjereja, ni pa mi poznano, kakšna dejavnost je bila na Ukenberku. O vsem tem mi je veliko pripovedoval očim mojega očeta; po vojni sem živel pri stari materi; njen drugi mož je bil star že preko osemdeset let, jaz pa deset let, zato sem v zimskih večerih rad prisluhnil pripovedim na peči. Veliko od tega je še danes lepo vi-dno in sem si tudi sam ogledal, hkrati pa potrjuje resničnost navedenih podatkov, po tistem pa sem rad pogledal tudi v Steklasovo knjigo. V Zgodovini župnije Šent Rupert na Dolenjskem piše, da je

nekdaj na Vihru stanoval škof in so bili ti kraji njemu podložni. Prof. Steklasa še omenja, da to ni brez zgodovinske pod-lage, ker so imeli brižinski škofje mnogo raztresenih posestev po Dolenjski. Tudi Ravne in Dol pri Hrastnem naj bi bila v lasti brižinskih škofov. Da je to nekoč spadalo pod večjo upravo, se vidi že po velikosti hiš, ki so bile pod to upravo. To lahko trdim tudi po tem, ker je bila naša hiša, dokler je nismo skrajšali, precej več-ja od današnje. Čudi me, da se ni nikoli – vsaj meni ni znano - to kaj omenjalo. Zato bi bilo dobro, da bi se tudi temu namenilo nekaj več pozornosti.

Omenil bi, da smo si tudi pri nas po-magali z dodatno dejavnostjo. Tako je oče Franc, po domače Jurjev, v primernem vremenu prekrival strehe s slamo, saj še ni dolgo, ko je bilo po tej obrti veliko povpraševanje. Takrat je bilo na podeželju vsaj dve tretjini slamnatih streh. Ko pa ni bilo primerno za ostalo delo, je bilo na vrsti pletenje košar, košev, cekarjev in po-dobno. Prilagam tudi posnetek košare za na potovanje ('reise' torba), stara preko 80 let, in je nadomeščala takratne kovčke ali današnje potovalke; je že kar med redkimi primerki. Tudi sam sem se preizkusil pri pletenju in prekrivanju streh s slamo, če mi je ostalo še kaj od tistega, kar me je učil oče; tokrat pa mi je pomagal mucek.

Prav je, da bi tudi mlajše generacije spoznale, kako so živeli nekateri naši predniki.

Prilagam še nekaj verzov, ki jih je napisala Malka Medved, domačinka iz Kovačevega hriba:

KOVAČEV HRIB

Pred mnogo mnogo letitu živeli sami so kovači,

za grajske konje so kovali,a denarja nikoli poznali.

Ko kovači so pomrli,hribu ime so zapustili,

pa lopato, kramp, motikoin potomcev zelo veliko.

Ti potomci vsiso pridni bili,

ves hrib so prekopali,trto posadili,

so garali in stradaliter se veselili,

da vince bodo pili.

A v jeseni –kaj pomeni

vrisk in petje,trgatev, mošt in kostanj,

pa stezice za kozice?A na svetu lepše ni gorice,

kot je Kovačev hrib!

Jože Brcar

Veseli bomo, če bomo lahko objavili še

kakšno zgodbo o Homu!

23

ŠentRUPERTDEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

Kadar je v Občini Šentrupert priredi-tev, povezana s šegami in navadami iz preteklosti, je skoraj vedno zraven tudi Jože Ramovš. Saj je še veliko drugih, ki so zelo pomembni, a Jože je glavni. On je voditelj – moderator v pravem pomenu te besede. Jasno, glasno in strokovno povezuje dogajanje in pred gledalci in poslušalci nastaja zgod-ba – prava živa povest iz nekdanjih časov. V njej pravzaprav nastopamo vsi navzoči. Jože se spretno suče tudi med gledalci in z njimi poklepeta in jim odgovarja na vprašanja o doga-janju. Ne spregleda prihoda župana Ruperta Goleta in ga povabi k besedi. Predvsem pa zna, ker se na vse spozna, spodbuditi k pripovedovanju tiste, ki preteklost oživljajo. Tako, da postanejo glavne osebe, ki samozavestno delajo in govorijo o tem, kar se dogaja pred nami. Vrti se pravi dokumentarni film. Preteklost res oživi …

Pride tudi snemalec televizije Vaš ka-nal Janez Janežič in potem s ponosom gledamo po televiziji obujanje šeg in navad, ki jih ne smemo pozabiti.

Jože, pri obujanju šeg in navad že kar nekaj časa sodelujete, ali ne?Ker pač moram nekje začeti, menim, da je prav, da v svojem spominu pobrskam ne-koliko v preteklost, ko se je pred okroglima dvema desetletjema v naši dolini nekako

Z JOŽETOM RAMOVŠEM OŽIVI PRETEKLOSTzačelo s poskusi obujanja starih šeg in na-vad. Priznati moram, da imajo zasluge za prve tovrstne prikaze šeg in navad iz naše preteklosti pravzaprav člani Društva vino-gradnikov Šentrupert, ki so na svojih zdaj že tradicionalnih cvičkarijah v povorki na prireditvi prikazali dela ter šege in navade na vinogradniško tematiko.Prve tematsko obširnejše in programsko pestrejše prireditve na tem področju pa so bile prav gotovo organizirane v sklopu Kmečkega praznika v Šentrupertu, in sicer od ustanovitve Kmečke zadruge Šentrupert leta 1992 pa do - žal -njenega neslavnega konca leta 1996. Na teh štirih kmečkih praznikih, ko je dejansko cela šentruper-ska dolina stopila skupaj in pokazala, da zmoremo nekaj tudi sami, so bila resnično presežena vsa pričakovanja. Ne morem pozabiti zanosa in zagnanosti, s katero so se krajani po posameznih vaseh pripravljali na ta naš kmečki praznik – naj bo v Dragi, kjer je sodelovala dobesedno cela vas, pa na Hrastnem, Straži, v Škrljevem, Kamnju, Prelesju, na Jesenicah – pravzaprav bi moral omeniti praktično vse vasi v naši fari, da ne bi bil do koga krivičen. Potreb-no je bilo mnogo neutrudnega in skrbno načrtovanega dela, da smo uspeli tako zanosno zastavljen program organizirati in seveda uspešno izpeljati, saj smo na tem področju dobesedno orali ledino, vendarle pa naš trud ni bil zaman. Čeprav smo delali ljubiteljsko in brezplačno, smo bili tako vsi nastopajoči kot tudi organizatorji bogato nagrajeni z dobrim obiskom na vsaki od teh prireditev, z navdušenjem in spodbujanjem gledalcev – naj bo na tekmovanju koscev, oranju s konjsko vprego, sestavljanju lojtr-nega voza in vseh ostalih delih ter šegah in navadah ob delu, ki smo jih skušali privleči iz pozabe ter jih nazorno prikazati navdu-šeni publiki. Za starejše gledalce je bilo to nostalgično obujanje spominov na stare čase, za mlajše pa prava živa ura zgodovine v sodobnem času. Najbolj zgovoren dokaz, da je bil naš trud v pravi smeri, pa je gotovo dejstvo, da so bili utrinki z našega kmeč-kega praznika v Šentrupertu prikazani še istega dne na nacionalni televiziji v najbolj gledanem terminu – tik pred začetkom osrednjega televizijskega dnevnika! To je bila – še danes si upam trditi – prva in daleč najboljša promocija majhnega in ne-poznanega Šentruperta v najodmevnejšem in najvplivnejšem mediju pri nas!

Posebno slikovito je dogajanje ob pri-kazu košnje. Pridni kosci, grabljice … Vsakega posebej bi morala imenovati. Bi pa le izpostavila dva:

Miha Ramovš z volovsko vprego. To je pa res že skoraj filmska vloga. Človek kar ne more verjeti svojim očem, ko vidi voz, ki ga vleče vol.

Pa Majcnova mama Justi – Kristina Majcen, ki kljub svojim visokim letom spretno prinese malico v jerbasu na glavi.

Pri predstavitvi tega običaja je pri-zorišče kar veliko in morate biti dovolj spretni, da sledite vsemu dogajanju.

Kako se znajdete?Potrebna je temeljita predhodna priprava, v katero sodi najprej sestanek in potem posvet z organizatorjem prireditve ter seveda tudi s čim več sodelujočimi, kjer se oblikuje in določi osnovni program in okvirni scenarij samega dogajanja. Zatem je potrebno glede na izbrano temo prido-biti čim več izvirnega in verodostojnega gradiva tako s strokovnega področja kot seveda tudi ljudskega izročila. Pri tem mi je v veliko pomoč hčerka Mojca, ki mi kot diplomirana etnologinja in kulturna an-tropologinja strokovno pomaga pri iskanju številnih zanimivih in nujno potrebnih podatkov, iz katerih skupaj sestavljamo mozaik, ki je potem osnova za čim bolj veren prikaz nekega opravila ali šege. Seveda pa moram takoj omeniti tudi vse, predvsem starejše krajane in sodelujoče, ki vsak po svoje s svojimi življenjskimi izkušnjami in z bogatimi spomini veliko

V največje zadovoljstvo mu je vinograd in tako veselja ob dobri letini ne gre skrivati

Jože z družino ob praznovanju svojega abrahama

24

pomlad 2012 DEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

prispevajo h kar največji, verodostojni, popolni in seveda zanimivi podobi tega, kar bi na prireditvi radi prikazali.In ko je vse dogajanje – deloma na papirju, večji del pa v glavi – nekako zrežirano, je treba narediti še zadnji – nujno potreben korak – v dogajanje se je namreč potrebno povsem vživeti in postati del njega in tisti trenutek stvari preprosto »stečejo«!Skupaj z vsemi nastopajočimi in tudi gledalci se preselimo za pol stoletja ali pa kar za celo stoletje nazaj v zgodovino ter se poistovetimo s klepačem kose, s spočiti-mi in vriskajočimi kosci, ki složno režejo vsak svojo red, z grabljicami, ki se veselo pomenkujejo, ko hitijo raztepavat redi ter obračat seno, z razigranimi otroki, ki pri tem po svojih močeh pomagajo in sem ter tja tudi malo ponagajajo, s furmanom Mihatom, ki z veličastnim volom Miškom in lojtrnikom pride po seno, pa z gospo-darjem Jožetom, ki koscem prinese pijačo in seveda z mamo Justi, ki v pletenem jerbasu na glavi prinese delavcem malico, da ne omagajo …; in tako na nek način vsi postanemo del naše zgodovine, naše preteklosti …

Nekaj posebnega je uspešno Etno dru-žabno društvo Draga. Zgradili so čudovito hišo in čeprav imajo odličnega predsedni-ka Robija Jereba, vodenje prireditev, ki jih organizirajo, in jih ni malo, zaupajo Vam. Nazadnje so kuhali žganje in tesali les. Prav neverjetno se ti fantje spoznajo na oba posla. Še posebej na kuhanje šnopsa na tri načine – po starem in po novem. Znani lobist Miloš Čirić je dejal: »Kdor zna skuhati šnops, je zame profesor.«

Kaj pravite na to? Jim je bilo kar težko slediti, ali ne?Seveda pri tem našem razmišljanju res ne moremo in ne smemo izpustiti Etno – dru-žabnega društva Draga, ki je pravzaprav pobudnik in glavni nosilec tako rekoč vseh odmevnih in uspešno izpeljanih prireditev v Dragi. Zgovoren dokaz, kako so delavni, je njihova društvena hiša, obnovljena in restavrirana z marljivimi in spretnimi rokami najprizadevnejših članov društva, med katerimi moramo posebej omeniti Staneta Okorna, ki ima največ zaslug, da je njihov skupni dom dobil tako izvirno, starinsko in enkratno podobo. Ja, tudi žganjekuha je bila po svoje zelo zanimiva tema, saj verjetno marsikdo, predvsem od mlajših gledalcev, tega še ni imel priložnost videti tako v živo, kot so to nazorno prikazovali Medvedov France, pa Zupanov Franc ter stric Ivan. Dokaz, da so vešči tega opravila, je bil tudi izvrstni sad-jevec, ki je pritekel iz dveh starinskih kotlov in enega novejšega kotla, in navzočim so ga seveda dali tudi v pokušino.

V Dragi se pa res marsikaj dogaja.Prav imate. Kar desetletno tradicijo pa ima prav tako v Dragi in sicer v idilični dolini ob potoku Bistrica tudi vsakoletno srečanje in tekmovanje konjenikov v organizaciji Konjerejskega društva Šentrupert. To zani-mivo družabno, ljubiteljsko in tudi športno srečanje vsako leto zadnjo nedeljo v maju privabi številne obiskovalce in gledalce, ki ob napetem tekmovanju konjenikov iz šte-vilnih društev v nabadanju klobase uživajo v čudoviti naravi ter preživijo z otroki, s prijatelji ter z ljubitelji konj nepozabno nedeljsko popoldne.

Seveda k temu nepozabnemu dogodku spet veliko pripomorejo Jožetove vodi-teljske sposobnosti.

Če ne bi prav posebej spregovorila o vinogradnikih, bi bila seveda zamera. Gotovo bi pritrdili, da je cvičkarija v Šentrupertu znana daleč naokoli. Zakaj – to vsi vemo.

Kako – to pa malo bolj razložite.Društvo vinogradnikov Šentrupert in nji-hovo tradicionalno prireditev cvičkarijo, ki se kot najstarejša prireditev odvija že v tretje desetletje, sem omenil že uvodoma. Prepričan pa sem, da je ključ do uspeha oziroma dobrega vsakoletnega obiska te prireditve dejstvo, da to ni le veselica, saj se v tem okviru vedno dogaja kaj zanimi-vega – od zelo zanimive povorke vinogra-dnikov, degustacije in pokušine najboljših

nagrajenih vin, do kulturnega programa, nastopa Vinogradniškega pevskega zbora, raznih humoristov in še bi lahko našteval. Skratka – zanimivo dogajanje, ki pritegne obiskovalce od blizu in daleč!

Vas Kamnje je Turistično društvo Šentrupert v lanskem letu proglasilo za najlepšo vas v Občini Šentrupert. Pa vaščani niste zaspali na lovorikah. Že po tistem ste na začetku vasi postavili kozolček – smerokaz.

Bi rekla, da ste bili tudi pri tem dejanju spet med glavnimi …Tukaj Vas moram popraviti, kajti levji delež aktivnosti, da smo kot vas dobili to laskavo priznanje, so nosili član TD Šentrupert Bojan Brezovar, pa seveda lepo razvijajoča se turistična kmetija Kurent pri Janezkovih, pa kmečke žene – po ma-lem pa seveda vsak po svojih močeh, tako rekoč vsi vaščani. Moram poudariti, da nas vaščane Kamnja čaka še veliko truda in prizadevanja, da bi najprej seveda vsak na svoji domačiji, potem pa tudi v vasi kot celoti naredili kar največ, da bomo ta naziv, za katerega nas je Občina Šentru-pert nagradila z ličnim kozolčkom, tudi resnično upravičili in naredili našo vas še lepšo, kot je sedaj

Ramovševa domačija v vasi Kamnje je čisto malo dvignjena nad dolino, nad Šentrupertom.

Čepi na gričku – hribČEK bi mu že težko rekli. Pa vendar človek kar ostrmi ob pogledu, ki ga lahko od tam objame z očmi. To je treba res videti. Čudovita »razglednica«, vredna fotografskega objektiva ali slikarskega čopiča. Na sredi stoji kot na dlani mogočna gotska cerkev. (Tudi v cerkvi ima Jože večkrat pomembno vlogo.)

Iz naših valovito razgibanih krajev bi zagotovo lahko poslali drugam tudi hribčkast pozdrav.

Steklasova pohodna pot, poleti zma-jarjev iz Nebes, romanja lunohodcev v Nebesa, turistične kmetije – to so štiri najbolj uveljavljene ponudbe v povezavi z besedama grič in hribČEK v naših krajih. Jože, se strinjate, da se morda vseeno še premalo zavedamo, v kako lepih krajih živimo?Prav gotovo! Nam Šentruperčanom je pač izjemna in neokrnjena lepota naše doline, ki je obdana z grički in s hribi, kar nekako sama po sebi umevna in resnično nas mora nanjo spomniti nekdo, ki k nam zaide od drugod.

Tudi na domače viže se spozna. Jože namreč že od mladosti z veseljem zaigra na staro frajtonerco, s

katero velikokrat razveseli izbrano družbo

25

ŠentRUPERTDEDIŠČINA NEKOČ IN DANES

Živo so mi v spominu besede, ki jih je pred več kot dvema desetletjema izrekel starejši poklicni voznik tovornjaka, ko sva se peljala od Mirne proti Mokronogu. Od Slovenske vasi skozi Rakovnik vse do Prelesja je peljal nenormalno počasi in ves čas s pogledom božal naše griče od Apnenika preko Okroga, Zadrage, Homa in Škovca, Hrastnega …, nato pa dejal: »Veš, vse življenje sem voznik tovornjaka in ni je države in dežele v Evropi ali Aziji, ki je ne bi še prevozil, a tako lepe doline, kot je tale vaša, šentruperska, nisem videl nikjer na svetu!« Menim, da komentar ni potreben!

Izziv: Kako bi lahko še »unovčili« ta »ČEK«?Neizkoriščenih možnosti za to je gotovo še veliko! Samo poglejmo, kakšne naravne lepote nas obdajajo in koliko kulturno – zgodovinskih spomenikov premore naša šentruperska občina!Poleg številnih podružnic, ki skupaj z našo farno cerkvijo predstavljajo neprecenljiv zaklad naše preteklosti in arhitekturne dediščine, ki so vsaka zase vredne ogleda, imamo - žal - propadajoč škrljevski grad in Veselo Goro, ki s svojo nekdaj zelo obi-skano božjepotno cerkvijo ter z Barbovo graščino predstavlja vse premalo izkori-ščen kapital, ki ga imamo pred domačim pragom. Potrebna je samo prava ideja, kako to bogastvo ponuditi, in seveda čim bolj unovčiti na turističnem trgu. Prav tako bi se dalo v turističnem pogledu bolje izkoristiti tudi Nebesa, ki so prav gotovo ena najlepših razglednih točk v tem koncu Dolenjske!

Pri Vas doma so več kot štirje vogali: hiša, velik hlev. Pa še okrog vogalov: njive, travniki, gozd, vinograd … Je treba kar dobro zavihati rokave, da poteka delo na kmetiji vštric z letnimi časi.Nobena skrivnost ni, da kmetija zahteva celega človeka – in to vseh 365 dni v letu! Pa ne le enega človeka, pač pa dobro ui-grana celotna družina, ki na kmetiji živi in se z njo preživlja. Tako se ob delovnih konicah nihče ne vpraša, kako dolg je de-lavnik in kdaj bo čas za počitek, kajti delo mora biti opravljeno in verjemite mi, da je kmetu najlepša nagrada zadovoljstvo ob uspešno opravljenem delu! Seveda pa ob morebitni odsotnosti enega vse delovne obveznosti padejo na drugega oziroma ostale člane družine, da je vse opravljeno pravočasno in tako, kot je treba. Tu seveda velja zahvala moji ženi Marinki in seveda

tudi hčerkama Mojci in Petri, ki poskrbijo, da je ob morebitni moji odsotnosti vse postorjeno in na svojem mestu!

To že vemo, da razne prireditve radi vodite; kje se pa najraje sučete na doma-čem terenu?Kot kmet moraš vsako delo opraviti z veseljem, kajti le tako ti prinese uspeh in zadovoljstvo. Lahko pa rečem, da mi je nekako najbolj v veselje vinograd, kajti v njem se najbolj sprostim in ob delu izklju-čim predivji ritem, ki ga narekuje sodobno življenje vsepovsod – in seveda tudi na kmetiji. Še posebej pa me pomiri gozd – pa naj bo to pri napornem napravljanju drv ali pa pri nedeljskem gobarjenju in nabiranju kostanja!

Na mladih svet stoji.Kako se počutite kot ponosen oče treh

hčera? Povejte kaj o njih!Ob odraščajočih otrocih se človek prav-zaprav šele zave, kako hitro beži čas in minevajo leta … Čeprav danes živimo od kmetije, si ne delam utvar, da bi na - za današnji čas razmeroma majhni kmetiji tudi najini otroci našli dovolj velik kos kruha zase, zato sem vesel, da starejši hčeri uspešno končujeta svoj študij (Mojca je že diplomirala, Petra pa pripravlja diplomsko nalogo). Najmlajša hči Tinkara pa ima kot nadobudna tretješolka že sedaj cel kup načrtov za prihodnost in sem prepričan, da se bo v življenju dobro znašla. Seveda pa je danes vse večji problem dobiti potem tudi ustrezno zaposlitev, a upajmo, da se bo v prihodnjem času tudi to rešilo!

O politiki ne bova nič rekla. Pa vendarle – blizu tej temi: kaj pri-

čakujete od kmetijskega ministrstva v novi vladi?Pričakovati od zgolj enega ministra, ne glede na to, s katerega področja prihaja in v kateri vladi je, da bo naredil preobrat ali revolucijo na tem področju, je zgolj utopija in pobožna želja! Menim pa, da je imel tako odhajajoči kot ima tudi novi kmetijski minister pozitiven pristop do reševanja aktualne problematike na tem področju in da tečejo prizadevanja v pravi smeri. Tako imamo lahko vsaj malo upanja, da bodo tudi za kmeta in malega človeka enkrat vendarle prišli boljši časi.

Mnogi se še spominjamo Jožeta, ko je v osnovni šoli nastopal kot recitator, igralec. Bil je odličen, ker je glasno in razločno govoril, ker se je dobro znašel na odru, ker je bil spreten in navihan.

Zdaj ga gledamo in občudujemo v

različnih vlogah; tudi govornik na Pre-šernovi proslavi je že bil.

Jože, so spomini kaj oživeli?Ste zaradi svoje nadarjenosti kdaj

razmišljali, da bi postali igralec, radijski napovedovalec …

Ste kdaj rekli: Če bi …!?Ja, kar nekaj lepih spominov me veže na osnovnošolska in najstniška preizkušanja na tem področju – od vloge navihanega Pavlihe do nadobudnega Kekca, pa seveda recitacije Prešernove »Od železne ceste«, kjer sva s sošolko Marinko, opravljena v pristne narodne noše, navdušila vso pu-bliko … - res lepi spomini! Ker pa je naša generacija preživljala mladost in odraščala seveda v drugačnih časih od današnjih, žal tudi ni imel vsakdo možnosti, da uresniči svoje tihe želje, svoje mladostne sanje, da morda unovči v življenju svoj skriti kapital …! Pa vendarle, danes mi ni žal, da živim sicer trdo, a lepo in bogato življenje pre-prostega kmečkega človeka, ki ljubi svojo zemljo, svojo rojstno domačijo in seveda svoj domači kraj, saj ne nazadnje živimo v enem najlepših krajev v pravi podobi raja – v šentruperski dolini, ki ji ni para na svetu!

Jože, z Vami bi se lahko še dolgo pogo-varjala in vem, da bi nam vsem gotovo imeli še veliko povedati.

A za danes je konec najinega pogo-vora.

Pa vendar moram dodati nekaj besed še o enem koncu. O koncu življenja.

Tudi takrat Jože velikokrat pripoveduje zgodbo. Spoštljivo in poglobljeno govori na koncu zadnje poti na šentruperskem pokopališču. Tako, da se vsi zamislimo ob njegovih besedah ob odhodu sorodnikov, prijateljev, znancev, sovaščanov.

Jože, hvala Vam za vse.S spoštovanjem!

Danica Zupan

Mikrofon in nastopanje mu nista tuja

26

pomlad 2012 SPREHODI MED ...

Profesor Josip Zupan in direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar ob podelitvi srebrne plakete za organizacijsko in pedagoško delo na področju kulturnih dejavnosti v Sloveniji (foto RTV SLO)

Sprehodi med ...

Včasih Jože, včasih Josip – vedno pa profesor Zupan. Zdi se, da Jožetu Zupanu »Josip« spontano služi kot nekakšen »alibi«, ko v svoji skromnosti javna priznanja za svoje delo ne želi osebno izpostavljati. »Do sedaj sem imel srečo, da sem priznanja bolj kot ne dobival v ilegali, tokrat pa …«

Stopnišče »Baragovega semenišča«, kot je arhitekt Plečnik takrat imenoval stavbo, kjer je danes ljubljanska Festivalna dvorana, je bilo v siju bakel. V pozno januarskem večeru se je napovedovalo nekaj posebnega, nekaj žlahtnega, nekaj kultur-nega. Podeljena naj bi bila najvišja priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v letu 2011.

Zlata plaketa je bila za neizbrisen prispevek k zborovski glasbi namenjena muzikologu, zborovodji in pedagogu dr. Mirku Cudermanu. Srebrne plakete pa so bile pripravljene za Mar-jana Bevka, Daliborko Podboj, Hanzija Weissa, Marijo Ahačič Pollak in Josipa Zupana.

Na svečani prireditvi 25. januarja 2012, kjer so se mehko prepletale besede govorcev in melodije belokranjskih tamburic, so bili povzdignjeni rezultati uspešnega dela na področjih zbo-rovske glasbe, kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu, razvijanja vokalne glasbe zunaj matične domovine, dela na področju sodobnega plesa ter organizacijskega in pedagoškega

Sprehod med odličji in priznanji: »NJEGOVA PREDANOST KULTURI JE NEPRECENLJIVA …«Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je na slavnostni prireditvi v ljubljanski Festivalni dvorani podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti. Srebrno plaketo za organizacijsko in pedagoško delo na področju kul-turnih dejavnosti v Sloveniji je prejel profesor Josip Zupan.

dela na področju kulturnih dejavnosti v Sloveniji – slednje za-radi Šentruperčana Jožeta Zupana. Profesor Zupan je v predsta-vitveni izjavi na podelitvi priznanj izpostavil kulturo, ljubezen do materinščine in do umetnosti kot tisti nematerialni zaklad, skozi katerega človek zaznava bogastvo življenja.

»Josip Zupan je … vse življenje zapisan kulturi« so zapisali v obrazložitvi in že uvodoma opozorili na Zupanovo vsestransko kulturno delo, na Zupanov široki pedagoški, organizacijski in ustvarjalni opus v vlogah profesorja, vzgojitelja, esteta, knjiž-ničarja, ravnatelja, scenarista, kustosa, raziskovalca, lektorja, publicista, pisatelja, urednika in verjetno bi morali naštevati še naprej. »Vse njegovo delo in življenje je bilo in je še danes prežeto s slovenskim jezikom in knjigami …,« so nadaljevali v obrazložitvi Zupanovega dolgoletnega uspešnega organizacij-skega in pedagoškega dela na področju kulturnih dejavnosti. »Ni vse v denarju, beseda je bila pred denarjem. Ker tega ne znamo upoštevati, je mnogo stvari težavneje rešiti,« je nekje zapisal Zupan, ko je hotel opozoriti na potrebo po pogovoru in sodelovanju, da se pride do cilja, do uspeha.

Velike uspehe je Zupan dosegal s knjigo, ob knjigi in za knjigo. Gibanja Bralna značka, Bralno društvo, Rastoča knjiga in zbirka knjižnih ilustracij ter slikanic v tujih jezikih so tisti največji sklopi Zupanovega dela, ki so bili najbolj poudarjeni tudi ob podelitvi srebrne plakete v Ljubljani. »Pri svojem delu se je vseskozi trudil, da bi mladim vzbudil ljubezen do pisane in govorjene slovenske besede.« Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je obrazložitev srebrne plakete Josipu Zupanu zaključil z oceno: »Njegova predanost kulturi je neprecenljiva.«

Šentrupert je še enkrat, kot že tolikokrat, lahko ponosen na delo svojega »kulturnega atašeja« - na neprecenljivo Zupanovo delo v okviru občine, izven nje in preko meja.

dr. Jože Uhanjoze.uhan@telemach.net

27

ŠentRUPERTSPREHODI MED ...

Vsebina slavnostnega nagovora je izbira tistega, ki ga doleti ta čast in priložnost, da z drugimi deli praviloma nekoliko glob-lje misli od tistih vsakdanjih. Tudi moja odločitev je nekako v kontekstu te svobodne volje.

Četudi smo se danes zbrali, da se poklonimo kulturnemu prazniku, ne vidim neke nuje, da spregovorim zgolj neposre-dno o kulturi v ožjem pomenu te besede. Niti se mi ne zdi po-trebno, da bi za vsako ceno poskušal morda nekoliko drugače povedati nekaj o Prešernu in njegovih pesnitvah. Odločil sem se, da bom govoril o temi, ki se mi zdi pomembna za prostor in čas, ki ga živimo.

Dovolite, da kljub temu pričnem razpletati današnji govor vsaj z besedo »kultura«, s katero nameravam ta govor tudi skleniti. Ne nazadnje že naše nocojšnje druženje opredeljujemo kot kulturni dogodek – prepričan sem, da to tudi je, saj smo se skupaj zbrali kulturni ljudje. Nekomu reči, da ga imamo za kulturnega, je prijeten kompliment.

Ne pomeni pa le tega, da je nekdo kulturni ustvarjalec, da morda obiskuje kulturne dogodke ali na sploh simpatizira s kulturnimi stvaritvami. Takšen kompliment pomeni mnogo več. Pojavno območje pojma kultura namreč nima ostro dolo-čenih meja. Na svojih robovih se mehko preliva v ostale sfere našega aktivnega življenja.

Še posebej je pomemben tisti del, v katerem se pojavlja kot sestavni del sistema vrednot, ki si jih zgradi posameznik, dru-žina, lokalna skupnost, narod ali pa skupnost narodov. Prav v tem delu smo si na vseh nivojih lahko zelo različni. Nekateri sistemi vrednot, ki jih danes poznamo, so preživeli nekaj tisoč let. Še danes na njih temelji uspešen razvoj določenih narodov. Spet drugi narodi pa so ravno zaradi razsutja sistema vrednot klavrno propadli – navadno prav na višku svoje moči.

Prav tu pa se bom pričel spuščati v problematiko današnjega časa, ki je zelo povezana s krizo sistema vrednot. Govoril bom o temi, ki se mi zdi pomembna za našo prihodnost, ne le na področju kulture.

Sicer je prav za kulturo značilno, da se lahko najbolj razcveti šele v dobro urejenih družbeno ekonomskih in družbeno političnih razmerah, predvsem pa v trdno izoblikovanem sistemu vrednot, kjer ima odnos do kulture jasno določeno svoje mesto. In tudi zaradi tega, ker nisem prepričan, če jo v sistemu vrednot aktualne politike ima, sem se odločil za takšno vsebino nocojšnjega nagovora.

Geografsko se bom omejil na staro celino, ki je v preteklosti doživela mnogo vzponov in padcev. Situacijo pa bom poskušal orisati kot nekakšen zgodovinski »de ža vu«, iz katerega pa se očitno nismo kaj dosti naučili.

Kot nam je vsem znano, je slovenski narod pred dobrimi dvajsetimi leti dobil popolnoma svojo državo. Res, da smo nekakšno samostojnost uživali že pod Svetim Rimskim ce-sarstvom, a je ta samostojnost precej drugačna – tista prava. Pred slabimi osmimi leti se je Slovenija priključila skupnosti evropskih narodov ali - bolj popularno rečeno - Evropski uniji. Pravzaprav mi nikoli ni bilo čisto jasno, ali je šlo za našo željo in potrebo, ali pa je morda šlo za prikriti imperializem, ki so ga bile deležne tudi druge države in bi bilo bolj prikladno ime za omenjeno skupnost Evropski imperij. Zna se zgoditi,

da bo prav tista država, po kateri so bili imperialistični apetiti največji, pogubna za vse. Zaenkrat nas vse ostale stane veliko denarja, ki pa ne bo rešil porušenega sistema vrednot v tej državi.

Vrnimo se skoraj dva tisoč let v preteklost. Po razcvetu Rim-skega imperija so se v tretjem stoletju v Rimski državi vedno bolj kazali očitni znaki močne krize. Vzroki so bili v prvi vrsti ekonomski, ki pa so bili zelo povezani tudi z načinom življenja in razmišljanja takratnih Rimljanov.

Ko je bil Rimski imperij na višku svojih moči, so bile za-kladnice polne zlata in srebra, naplenjenega po tujih deželah, žitnice so bile polne žita, in ničesar jim ni primanjkovalo. V starih Rimljanih so se naselili razvrat, lenobnost in ležernost. Trošili so več, kot je bilo dejansko potrebno. Izčrpavali so zemljo in povzročali velike okoljske probleme.

Nedvomno lahko tu govorimo o razkroju sistema vrednot takratnega prebivalstva.

Glavni razlog za propad mogočnega imperija je bil pravzaprav v seštevku različnih problemov, od katerih naj naštejem samo nekaj pomembnejših: nesposobni cesarji, prepiri v senatu, velika poraba denarja, preobsežna državna birokracija, podkupljivost državnih uradnikov, boj za oblast med cesarji, propad trgovi-ne in obrti, propadanje denarne menjave, razpad moralnih vrednot, velike razlike med revnimi in bogatimi, uveljavljanje novih vzhodnih ver, pomanjkanje denarja za utrjevanje meja, neuspešna vojska, pomanjkanje delovne sile na podeželju, izčr-pana zemlja, slabe letine, dvig davkov in izogibanje plačevanja visokih davkov ter seveda še številni manjši problemi.

Zaradi ekonomskega propadanja je za državo vedno večje breme predstavljala podpora revnemu rimskemu prebivalstvu. Na splošno je veljalo, da je takratna Italija vedno bolj postajala zajedavec preostalih provinc imperija, zahtevala je vedno več sredstev, ne da bi pri tem kar koli proizvajala.

Kako znano zveni vse skupaj! Z večino naštetih problemov se ubada Evropska unija in posamezne države, ki jo tvorijo. Ti problemi so si neverjetno podobni. Nekako podobna je tudi zgodba današnje Italije.

Poskusi reform, s katerimi naj bi rešili potapljajoči se Rimski imperij, so propadli. Razdelil se je na dva dela. Tako oslablje-nega so leta 476 dokončno porazila barbarska ljudstva s severa in vzhoda.

Tudi ta delitev na dva dela ima moderen kontekst. Največkrat se omenja kot model reševanja evropske skupnosti z imenom Evropa dveh hitrosti. V primeru Rimskega imperija mu je delitev na zahodno in vzhodno cesarstvo podaljšala življenje, ni pa ga tudi rešila.

Tudi sodobni Evropski imperij se je znašel v veliki krizi. Po obdobju, ko so bile Evropske zakladnice (beri banke) polne denarja in je ljudstvo imelo vsega v izobilju, smo padli v hudo ekonomsko krizo ter krizo moralnih vrednot. Skupna valuta evro je tik pred zlomom. V Bruslju, ki za imperij Evrope igra podobno vlogo, kot je za Rimski imperij igral Rim, se vršijo številne seje, na katerih voditelji iščejo rešitve za izhod iz večplastne krize. Največji problemi nastajajo tam, kjer je neodgovorno ravnanje z denarjem, korupcija med državnimi uradniki in nepripravljenost za odgovorno delo največja.

SPREHOD MED RAZMIŠLJANJEM OB KULTURNEM PRAZNIKU

28

pomlad 2012 SPREHODI MED ... / MLADOSTNI UTRIP

Mladostni utrip

Lansko pomlad nam je uči-teljica za angleščino Tinkara Rogelj napovedala izlet v Lon-don. Sprva smo mislili, da se šali, a smo kmalu spoznali, da gre zares. Vendar vseeno ni bilo tako preprosto, saj je imelo možnost izleta v London le 20 učencev, zato smo pisali test, po katerem je 20 najboljših od-šlo v London. Literaturo smo si morali poiskati sami.

Kmalu je prišel 29. novem-ber, ko smo že vsi nestrpno pakirali. Vendar je našo uči-teljico in naše starše skrbelo, saj so mediji poročali o naj-večjih protestih v Londonu v zadnjih 30. letih. Na letališču

Heathrow naj bi na kontrolo dokumentov čakali tudi po tri ure in na ulicah mesta naj bi bilo okoli dva milijona ljudi. Ampak smo vseeno šli. Ob štirih zjutraj smo se izpred šole odpeljali na zagrebško le-tališče, od koder smo vzleteli. Skoraj vsi smo bili živčni, saj nas je večina letela prvič.

Ko smo prišli v London, na srečo ni bilo sledi o protestih in stavkah, kot so napovedovali mediji. Najprej je sledila pano-ramska vožnja skozi London in ogled Buckinghamske pa-lače, kasneje smo se nastanili v hotelu. Po nastanitvi smo se z značilnima londonskima pro-

POTOVANJE V LONDON

Vse države, vključno z vodstvom Unije, se utapljajo v kompleksnosti in številčnosti državne birokracije. Grožnjo Evropi in ostalemu svetu predstavljajo skrajne islamske verske skupine.

Prebivalci Evropskega imperija se otepajo vsakršnih malo težjih in malo bolj umazanih del. Takšna dela opravljajo Kitaj-ci, Indijci in ostali manj razviti narodi, ki pa se zaradi dotoka kapitala iz zahoda pospešeno razvijajo. Ob tem delajo še veliko večje napake, kot jih je delala stara celina, kjer je bil ta razvoj le veliko bolj počasen.

Kako znano zveni vse skupaj! A ni morda glede na podobnost situacije pričakovati tudi podoben razplet?! Rimski imperij je bil dokončno poražen, ko je germanski poveljnik Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula ter njegovo krono izročil bizantinskemu cesarju.

Prav ironično je dejstvo, da je tudi usoda Evropskega imperija v rokah »Germanskega plemena«, ki pa ga tokrat vodi ženska - Angela Merkel.

In kaj je od Rimskega imperija ostalo do danes? Še največ tistega, kar sodi v polje kulturnega ustvarjanja, natančneje: v polje umetnosti, kot so literatura, arhitektura, slikarstvo in kiparstvo. In kaj bo ostalo po propadu našega imperija, če ga ne bomo uspeli rešiti? Odgovor je v nas samih.

Tudi vse težave izhajajo iz nas samih. Sistemi vrednot se gradijo za to, da se jih tisti, komur so namenjeni, brezpogojno držijo. Takoj, ko pride do zlorabe, se pojavijo težave in zaženejo se destruktivni programi.

To velja za vse nivoje, za osebnega, družinskega in nivoje vseh skupnosti, v katere smo vpeti. Vsaka podobna kriza se

prične s krizo vrednot. Pomislimo, katere države Evropskega imperija so v največji politični in ekonomski krizi. Prepričan sem, da boste hitro našli povezavo z razsulom v sistemu vred-not te države.

Pa se vrnimo h kulturi. V cvetočih civilizacijah je vedno cvetela tudi kultura in skozi ustvarjanje zaznamovala nek narod. Pomembno je torej, da v sistemu vrednot nekega na-roda odnos do kulture najde ustrezno mesto. In prav tu se mi pojavlja bojazen, da v sistemu vrednot mojega naroda izgublja položaj, ki ji pripada. Ravno v teh dneh okoli kulturnega pra-znika je KULTURA izgubila svojo institucionalno integriteto. Je to res potrebno? Bo to res kaj pripomoglo k izhodu iz krize? Menim, da ne!

Dovolite, da ob koncu izrečem iskreno željo, da vsak od nas pripomore k ureditvi sistema vrednot na tisti ravni, kjer čuti, da je to v njegovi moči. Najprej sam pri sebi, v svoji družini, v svojem šolskem ali delovnem kolektivu, na lokalni ravni in tisti, ki jim je to dano, tudi na nivoju države.

Naj vrednote, kot so poštenje, delavnost, sočutje, iskrenost, odgovornost, odnos do kulture, najdejo svoje mesto visoko na lestvici. Le tako bomo lahko suvereno in uspešno reševali nastalo situacijo. Na koncu koncev to državo in to Evropo sestavljamo ljudje, ki tu živimo, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Čas je, da s spremembami pri sebi vplivamo na skupno usodo. Le tako bomo še naprej s ponosom praznovali kulturni praznik in s tem dokazovali, da smo narod z jasno določeno vlogo kulture v sistemu naših vrednot!

Rupert Gole, slavnostni govornikna skupni počastitvi kulturnega praznika v Mokronogu

metnima sredstvoma vlakom ter podzemno železnico od-peljali do Madame Tussaud's, znamenitega muzeja voščenih lutk. Ob občudovanju svojih idolov, čeprav voščenih, smo se neizmerno zabavali. Obi-skali smo tudi hišo strahov, nastopili v oddaji X-Factor in si ogledali 4D film o super ju-nakih, ki rešijo London. Drugi dan smo se najprej odpravili do treh največjih muzejev v

Londonu – Naravoslovnega muzeja, Muzeja znanosti in Muzeja Viktorije in Alberta. V Naravoslovnem muzeju smo si ogledali predmete, ki jih je s svojih potovanj prinesel Char-les Darwin, ogledali smo si okostja dinozavrov in spozna-vali različne živalske vrste. V Muzeju znanosti smo si ogle-dali različne razstave s področij raziskovanj vesolja, zgodovine transporta in tehnologije, pri-

29

ŠentRUPERTMLADOSTNI UTRIP

hodnosti in psihologije. Nato smo si ogledali enega največ-jih nogometnih stadionov v Londonu – Stamford Bridge. Je domači stadion nogometnega kluba Chelsea. Zvečer smo se preko Milenijskega mostu, ki je bil zgrajen leta 2000 kot del praznovanja začetka novega tisočletja, sprehodili od kate-drale svetega Pavla do gleda-lišča Globe, ki ga je leta 1599 ustanovila Shakespearjeva gledališka skupina. Tretji dan smo na poti proti Tower Brid-gu videli nekatere najmoder-

nejše zgradbe v Londonu, na primer Kumarico, Mestno hišo in najvišjo zgradbo, ki še ni dokončana, imenovana Shard. Tower Bridge je znamenit dvi-žni most, ki ga je dala zgraditi kraljica Viktorija. Zato je velik del pobarvan svetlo modro, saj je bila to kraljičina najljubša barva. V Towru smo si ogledali zbirke kron, draguljev, oblačil, drugih dragocenih predme-tov, ki so jih skozi zgodovino uporabljali kralji in kraljice. Spoznavali smo zgodovino Velike Britanije, še posebej kraljevih družin. Srečali smo tudi znamenite krokarje in njihove čuvaje Beefeaterje. Legenda pravi, da krokarji varujejo kraljestvo in da se bo njegovo blagostanje končalo, če krokarji zbolijo ali umrejo. Sprehodili smo se mimo zna-menite ure Big Ben in london-skega parlamenta. Nato smo odšli na trg Trafalgar, ki je ena izmed glavnih turističnih točk v Londonu. Obiskali smo tudi Covent Garden, ki slovi po za-nimivih trgovinicah in uličnih zabavljačih, in kasneje v Cam-den, ki je znan predvsem po svoji tržnici in malo drugačnih

trgovinah. Naslednji dan smo se odpravili v Greenwich, kjer smo si ogledali staro pomorsko fakulteto, pohodili začetni pol-dnevnik, obiskali še Kraljevi observatorij, pomorski muzej in greenwiško tržnico ter se z ladjo vrnili v center mesta. Zvečer smo obiskali slavno ulico Oxford, kjer se nahajajo trgovine vseh velikih trgovskih verig. Gneča je bila res velika, najbrž zaradi božičnega na-kupovanja. Zadnji dan smo se najprej odpravili na vožnjo z znamenitim 135 m visokim kolesom, imenovanim London

Eye. Vožnja je trajala 28 minut in lahko smo si ogledali še London od zgoraj.

V petih napornih dneh, ki smo jih preživeli v Londonu, smo spoznali ogromno novih stvari o njegovi zgodovini, kulturi in navadah London-čanov. Za to je bila 'kriva' tudi naša odlična vodnica, gospa Ljuba Vute. Potovanje v London je bilo za vse nas nepozabna izkušnja in ure-sničitev sanj.

Špela Bizjak, Martina Golob, Tjaša Starič in Katja Žago

PROJEKT IGRE IN IGRAČE NAŠIH BABIC IN DEDKOVNa OŠ dr. Pavla Lunačka že vrsto let raziskujemo kulturno dediščino Šentruperta in okoliških vasi. Preteklo šolsko leto smo začeli raziskovati igre in igrače naših babic in dedkov.

V projekt se je vključilo veliko učencev. Tudi jaz sem se lo-tila dela in začela raziskovati. Dogovorila sem se za intervju s Pavletom Krncem. Očetov stric Pavel se je rodil 27. aprila 1936 na Vederini na Homu. Po osnovni šoli v Šentrupertu je šolanje nadaljeval na gimnaziji, uspešno je zaključil višjo medicinsko šolo ter teološko fakulteto. V pogovoru mi je povedal, da se mu je njegov rojstni kraj za vedno vtisnil v srce. Tako še danes velikokrat obišče svojo rodno vasico in njegovi mladostni spomini ponovno zaživijo. Pogovor z njim je bil pravo odkri-vanje skrinje otroške domišljije, veselja in izvirnosti. Pavel me je popeljal skozi več kot 90 iger in igrač, ki se jih je spomnil iz svojega otroštva.

Za »pokušino« nekaj iz njegove zakladnice:“Moja mladost je rasla v letih druge svetovne vojne, ko je bil

oče zdoma, voli izgnani iz našega hleva, ko so nas rame bolele ob nošenja koškov s travnika in z njive. Saj je bil ta koš otroški, majhen, a za moja otroška ramena kar težak. Mladost je lepa prav zaradi svoje mladosti, nedolžnosti. Na vsakem koraku

smo otroci videli, čutili lepo življenje, tisto otroško brezskrb-nost, mir in varnost, ki nam jo je pričarala mati.

V hlevu je še ostalo troje krav. Pasli smo jih. Doma pa krmili, napajali, čistili, štrgljali. To zadnje opravilo nam nikakor ni šlo od rok. Dvakrat ali trikrat sem Sivko podrgnil s štrigljem, jo tudi dvakrat pobožal s krtačo in stvar je bila opravljena. Mati je to videla in s tem seveda ni mogla biti zadovoljna. Nekega dne po južini nas je mati pomenljivo pogledala. Njene oči so govorile, da ima za nas otroke pripravljenega nekaj posebnega. »Otroci, kdo od vas bi želel imeti žogo?« Žoge, take zaresne, kupljene, nismo premogli pa bi je med vojno tudi ne mogli kupiti. Vsi smo jo zvedavo, še bolj pa začudeno gledali. »Ja, žoge, prave žoge si lahko naredimo.«

In mi? Še bolj smo jo začudeno gledali.»Ko štrgljate in krtačite krave, se vam izpod štriglja in krtače

nabira precej kravje dlake. Sedaj, ko je pomlad, je te še več, saj se buše brijejo. Vsak naj nabrano dlako zbira na svoj kupček. Ko bo ta dovolj velik, naj dlako skrbno zrahlja. Tisto veliko goro

30

pomlad 2012 MLADOSTNI UTRIP / NOVICE OD TOD IN DRUGOD

Novice od tod in drugod

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje v okviru projekta Center vseži-vljenskega učenja Dolenjska - Točke vse-življenjskega učenja, ki ga financirata ESS in MIZKŠ, na različnih lokacijah izvaja številna brezplačna predavanja, delavni­ce in individualno učenje računalništva, med drugim tudi v Šentrupertu.

V okviru Točke vseživljenjskega učenja Šentrupert je 6. februarja 2012 v sobi društev potekala delavnica »Vrtnice iz ličja«, ki jo je vodila gospa Silva Mež­nar. Udeleženke so naredile prekrasne vrtnice, s katerimi so si popestrile zimske dni. 5. marca 2012 pa je bilo izvedeno

NA POTI K ZNANJU V ŠENTRUPERTU

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: 3. Razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.2.: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju

predavanje »Zdrav življenjski slog«, ki ga je vodila Marijana Klarič Kamin, doktorica. Udeleženci so tako dobili ve-liko uporabnih nasvetov glede zdravega prehranjevanja, zdrave telesne aktivnosti, preprečevanja in zdravljenja osteoporoze. Več na www.cvzu-dolenjska.si.

V sklopu projekta Dvig ravni pisme-nosti pa trenutno v Šentrupertu poteka tudi javno veljavni program »Računal­niška pismenost za odrasle«. Program je namenjen odraslim, ki računalnika še niso uporabljali in si želijo pridobiti temeljna znanja za delo z njim za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja.

Celotno ponudbo izobraževanja pa si lahko ogledate na www.ciktrebnje.si.

Martina Podlesnik in Kristina Jerič

Še o igrah in igračah

Še nekaj iz sveta otroštva Majde Krnc

V deželi zvončkovKo smo hodili v šolo, smo spomladi sproti trgali trobentice in trobili. Na škr-

ljevskih livadah je bilo vse polno malih zvončkov, po mejah so kimale kokoške in petelinčki. Sadno drevje je v vetru pozibavalo svoje cvetoče veje, kot bi se nam klanjalo in nas pozdravljalo v naši mladosti. Prijateljica Minka nas je poučila, kje rastejo najlepši zvončki - veliki zvončki. Zvabila nas je v Svibanjsko bukovje doli pod vasjo. Bilo je vse belo. Najprej smo samo strmele in se čudile. Začele smo trgati. Nabrale smo polna naročja zvončkov in jih veselo nesle domov. Doma pa je slavje minilo. Vsa vesela in vznemirjena sem stopila pred mamo in zbirala besede zanjo. Ona pa: »Ja, Majda, kaj si pa storila. Najlepši cvetovi so tisti, ki še rastejo. Ko jih odtrgaš, jokajo , dokler ne izjokajo vseh solz in uvenijo ter umrejo. Če boš potrgala vse rože, jih ne bo več. Kakšni bodo naši travniki in gozdovi čez leta?«

Mama mi je znala vcepiti ljubezen do rož. David Krnc, 9. razred

Učenci smo pridno zbirali gradivo, intervjuvali babice, dedke, vaščane, sorodnike ... Gradivo smo nosili naši mentorici Janji Jerovšek, ki ga je skrbno shranila.

Vendar ni ostalo le v njeni debeli mapi, saj smo delček le-tega predstavili na koledarju za leto 2012, ki ga je izdala naša šola. Za posame-zen mesec smo izbrali besedilo in igro, ki so jo učenci predstavili in fotografirali.

Ana Krnc, 9. razred

dlake naj čisto počasi, narahlo stiska, vrti in spet stiska. Dlake se bodo sprijele. Tako dobljena kepa dlake se bo manjšala in otrdela in nastale bodo žoge. Jaz vam jih bom še pobarvala z barvo od čebulnih olupkov, tako da bodo rdeče. Kako smo se zapodili v izdelovanje teh žog. Seveda je hotel imeti vsak svojo žogo, zato smo zbirali dlako vsak na svoj kupček. Sedaj nas ni bilo več treba priganjati k snaže-nju živine. Pri tem delu smo zdaj kar prehitevali drug drugega. Krave so bile kmalu vzorno čiste. Tudi na steljo smo bolj pazili, da ni bila dlaka umazana. Iz kupčkov dlake so kmalu nastali kar veliki kupi. Ta vnema za pridobivanje tega kravjega gradiva je bila včasih kar prevelika. Ena krava je tako izgubila kar pol dlake na svojem vratu. Mama je to videla. Nič ni rekla, le miši je obdolžila za ogoljeno kravo …

S kakšnim veseljem je Stanko kot prvi rahljal in stiskal svojo kepo dlake! Nare-dil je res lepo, čvrsto, čisto okroglo žogo. Za njim sva uspela narediti to umetnijo še z Ivanom. Tonček, najmlajši, nas ni dohajal. Te žoge je mama res pobarvala. Z velikim veseljem, celo s ponosom, smo se še pa še igrali s temi domačimi žogami. Lepo očiščene krave pa so zadovoljno stopicale po suhi stelji.

Ana Krnc, 9. razred

31

ŠentRUPERTNOVICE OD TOD IN DRUGOD

Patricija Pavlič je v imenu galerije in CIK Trebnje razstavo umestila v jubilejno leto 2012, ki je namenjeno praznovanju 45. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov. Predstavila je oba slikarja, Igorja Dolenca in Sebastjana Popelarja, ter avtori-co razstave Marušo Stupica, u.d.i.a., članico Strokovnega sveta Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. Zahvalila se jim je za njihov trud in za sodelovanje na razstavi. Akademik dr. Boštjan Žekš, ki je Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje obiskal že drugič, je poudaril, da kulturo in umetnost ustvarjamo ljudje, zato bosta obstali in se razvijali naprej. Prostori, kot je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, pa so pomembni, ker nudijo tudi akademsko neizobraženim avtorjem priložnost, da svoja dela predstavijo javnosti.

Po pooblastilu župana Občine Šentrupert, Ruperta Goleta, je razstavo odprl prof. Jože Zupan z besedami: »Umetnost je smisel življenja. To je najbolj plemenita izpoved človekovega srca, saj jo podpirajo vrednote, močnejše od vsake sodobne civilizacije: besedna, glasbena, likovna umetnost, film, gleda-lišče, ples, arhitektura in še kaj.

Vsaka umetnost se odziva od samega otroštva. Otrok obli-kuje prve črke, ki jih spreminja v besede, nastaja preprosta govorica srca, uspavanka je prva glasbena spremljava življe-nja, prvi koraki že ustvarjalno gibanje, skozi likovni razvoj pa ugotavljamo razvitost otroka, ki se zgodaj spušča tudi v svet zidanja gradov v oblakih.

Mnogim izpovedna moč ustvarjanja ostane vse življenje, nekaterim ljubiteljsko, drugim strokovno, skoraj vsem pa ustvarjalno. Ljudje, ki z dušo doživljajo svet, so ustvarjalci lepote. Tudi današnja avtorja Igor Dolenc in Sebastjan Popelar, ki s svojim delom pojeta hvalnico najvišjemu stvarstvu – naravi

ŠTIRIDESET VMES – FORTy BE TwINV Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje je bilo 23. februarja 2012 ob 18. uri odprtje razstave Štirideset vmes – Forty be twin, Igor Dolenc in Sebastjan Popelar.

in tako skupaj ustvarjata vidno sled, čeprav pripadata različnim generacijam. Naj se njuna ustvarjalnost razbohoti v nas, naj bo tudi skozi njuno izpovedno moč lepši jutrišnji dan.

S tem vas v imenu župana Ruperta Goleta, arhitekta, obliko-valca časa in prostora, vabim, da si ogledate dela, postavljena na ogled!«

Glasbeni program so popestrili učenci in mentorji Glasbene šole Trebnje.

Razstavo spremljajo tudi drugi dogodki, zato je bil za obiskovalce 8. marca Čaj ob petih, kjer so udeleženci lahko poklepetali z Igorjem Dolencem in Sebastjanom Popelarjem in lahko tudi kupili katero njunih del iz širšega opusa.

19. aprila ob 18. uri pa vas vabimo na vodstvo po razstavi, kjer bosta več o svojih delih povedala Igor Dolenc in Sebastjan Pope-lar, o konceptu razstave pa bo spregovorila Maruša Stupica.

Andrejka Nose

Center za razvoj Litija je v januarju in februarju v Srcu Slo-venije gostil predstavnike makedonskih občin iz severovzho-dne planske regije. Namen usposabljanja, ki so se ga udeležili predstavniki makedonskih občin Kumanovo, Kratovo, Lipkovo, Staro Nagoričane in Kriva Palanka, je bil pripraviti konkretne projekte za prijavo na primerne evropske razpise. Pri dogovo-rih o programih sodelovanja je aktivno sodeloval tudi župan Občine Šentrupert, Rupert Gole.

Poudarek je bil na primerih dobrih praks izvedenih projektov, ki so si jih udeleženci izobraževanja iz Makedonije ogledali na našem območju. Seznanili so se s teoretičnim in praktičnim znanjem na področju projektnega vodenja in koriščenja evropskih razvojnih sredstev. Med usposabljanjem so udeleženci razvili dve konkretni projektni ideji, prijavo na razpis Evropa za državljane in Intel­ligent Energy Europe. Tema bo prenos izkušenj na področju kulinarike, izgradnja bioplinarne in prednosti evropske integracije za ruralni razvoj.

Marina Arsovska, udeleženka izobraževanja iz Občine Kumanovo, je povedala, da jo je navdušil župan Občine Šentrupert, »ki nam je predstavil koncept njihovega energetsko

SODELOVANJE Z MAKEDONIJO

učinkovitega vrtca in povedal, da je njihova vizija do leta 2020 postati energetsko samozadostna občina.«

Daniela Filipovska iz Občine Kratovo je povedala, da so »na razpis Evropa za državljane v času usposabljanja prijavili konkreten projekt za pobratenje mest Kratovo in Šentrupert. Nosilec prijave bo Občina Šentrupert, v okviru projekta pa bo delegacija iz Kratova obiskala Muzej na prostem s kozolci, na podlagi izkušenj pa bodo

32

pomlad 2012 NOVICE OD TOD IN DRUGOD

Tudi Šentruperčanom je dedek Mraz prinesel lepo darilo. V dneh okoli novega leta je namreč potekala selitev Krajevne knjižnice Šentrupert v nove prostore. Že v novembru smo se z Občino Šentrupert dogovorili, da bomo knjižnico v okviru izboljšanja prostorskih pogojev preselili v prejšnje prostore vrtca pri Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka Šentrupert. Knjižnica Šentrupert z novimi prostori dobiva precej boljše pogoje za delo in razvoj knjižnične dejavnosti. Lokacija je predvsem dobrodošla za vse najmlajše obiskovalce knjižnice, njihove starše in osnovnošolce, ki obiskujejo vrtec in šolo v neposredni bližini knjižnice.

Tudi dogodke, ki jih organizira knjižnica, smo iz Kulturnega doma Šentrupert preselili v galerijo osnovne šole. V februarju smo predstavili knjigo Nicka Vujicica v slovenskem prevodu Življenje brez omejitev. Nick je motivacijski govorec, ki potuje po vsem svetu in v svojih govorih spodbuja ljudi, naj ne od-nehajo, ko jim je težko. Njegove besede temeljijo na njegovih izkušnjah. Verodostojnost jim daje njegovo življenje. Knjigo sta predstavila predsednik društva Zaživi življenje Steve Tel-zerow in njegova žena Barbara, sicer prostovoljka društva in prevajalka vseh petih prireditev v Sloveniji.

Med šolskimi počitnicami so na svoj račun prišli tudi šent-ruperski osnovnošolci. Na vseh enotah knjižnice so potekale Jurčkove delavnice, v šentruperski knjižnici so otroci ustvarjali v sredo, 22. februarja. Igrali so se, brali pravljice in se odpravili

KNJIŽNICA ŠENTRUPERT NA NOVI LOKACIJI

na dolg sprehod. Iz odpadnih materialov pa so izdelali pingvine in čisto prave dinozavre.

Pred dnevi smo v sodelovanju s klubom Gaia organizirali predavanje o obrezovanju in cepljenju sadnega drevja. Dobili smo odgovore na različna vprašanja, kako obrezovati in cepiti posamezne sadne vrste.

Vzemite si čas tudi za dobro knjigo. Dobite jo v prenovlje-nih prostorih knjižnice, na novi lokaciji v Šentrupertu 57, v neposredni bližini osnovne šole.

Irena ZadelKnjižnica Pavla Golie Trebnje

Petdesetletniki iz vse Slo­venije se bodo letos ponov­no povezali in s skupnimi močmi zbirali humanitarna sredstva za organizacijo Novi paradoks, ki oskrbuje ljudi s posebnimi potrebami in te­žavami v duševnem zdravju. Ideja o skupnem praznovanju abrahama s poudarkom na dobrodelnosti je pred štirimi leti zrasla iz civilne iniciative Jožeta Kosa s Polšnika. Od takrat generacije abrahamov vsako leto prispevajo svoj del­

ček k boljši kakovosti življenja na različnih področjih.

Prav na Polšniku je v sobo-to, 7. januarja 2012, potekala predaja Abrahamovega ključa voditelju letošnje generacije abrahamov. Ključ je ob pod-pori prijateljev in sovrstnikov prevzel Željko Savič iz Dol-skega, ki bo preko vsega leta skupaj z njimi izpeljal vrsto zanimivih dogodkov, ki naj bi jih vsaj enkrat v življenju opravil vsak Slovenec. Petde-setletniki se bodo tako skupaj

odpravili na Triglav, udeležili se bodo obiranja oljk in trga-tve, odigrali bodo nogometno tekmo in se skupaj udeležili kolesarskega maratona. Po-sebej simbolen dogodek bo zasaditev sadnega drevoreda in pa skupno praznovanje 50-letnikov, ki bo potekalo 14. septembra 2012 v Dolskem.

Pri poteku projekta sodeluje Center za razvoj Litija, saj Abrahamov ključ Srca Slovenije predstavlja nadgradnjo sode-lovanja med civilno iniciativo

in gospodarstvom, njegova dodana vrednost pa je tudi v iz-menjavi znanj ter priložnostih za nove ideje in dejavnosti.

K sodelovanju pri projektu Abrahamov ključ Srca Slove­nije ste vabljeni posamezniki iz celotne Slovenije, ki ste bili rojeni v letu 1962 in letos praznujete okroglih 50 let. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani www.srce­slovenije.siwww.srce­slovenije.si .

Ana Savšek, Center za razvoj Litija

PETDESETLETNIKI S PLEMENITIM POSLANSTVOM

strokovnjaki iz Slovenije v prihodnosti mapirali objekte v Kratovu in pripravili predlog za postavitev Muzeja na prostem.«

Usposabljanje predstavnikov makedonskih občin je potekalo v okviru projekta »Dvig kompetenc strokovnih ekip občin in re-gionalne institucije Severovzhodne regije v Makedoniji«, ki ga je Center za razvoj Litija pridobil v okviru programa Mednarodne razvojne bilateralne pomoči državam v razvoju in ga razpisuje

Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Direk-torico Centra za razvoj Litija, Aleksandro Gradišek, je skupaj z gosti iz Makedonije sprejel tudi veleposlanik Republike Make­donije v Ljubljani, Igor Popov. Seznanil se je s sodelovanjem s severovzhodno plansko regijo in projektnimi idejami, ki jih je RCL razvil skupaj s predstavniki makedonskih občin.

Ana Savšek, Center za razvoj Litija

33

ŠentRUPERTNOVICE OD TOD IN DRUGOD

SVETOVALNO SREDIŠČE NOVO MESTO IMA NOVE URADNE URE

Upravna enota Trebnje obvešča državljane, da je s 1. janu-arjem 2012 pričela opravljati naloge prekrškovnega organa v skladu z 78. členom Zakona o motornih vozilih ( Uradni list RS, št. 106/2010, v nadaljevanju ZMV) in sicer za prekrške, ki jih določa 4. odstavek 33. člena ZMV, in za prekrške, ki jih določa 2. in 5. odstavek 40. člena istega zakona.

Glede na navedeno stranke opozarjamo, naj vsako spremem­bo, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju, dosledno prijavijo v zakonskem roku registracijski organizaciji ter v predpisanih rokih izpolnjujejo dolžnosti lastnikov vozil ob odjavi vozila, spremembi lastništva in prenehanju zavarovanja.

Za kršitve teh obveznosti so v navedenih členih zakona predpisane globe in sicer:

• zavoznikeposameznikeinodgovorneosebepravnihoseb,samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti 200 oziroma 250 EUR

• zapravneosebe, samostojnepodjetnikeposameznike aliposameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa 1. 000 oziroma 2.000 EUR.

UPRAVNA ENOTA KOT PREKRŠKOVNI ORGAN

Humanitarno društvo ima svoj sedež v Domu starejših občanov Trebnje. Zdru-žuje 16 skupin za samopomoč, ki jih vodi 23 posebej usposobljenih voditeljic. Sku-pine delujejo v Domu starejših občanov Trebnje in v večjih krajih občin Trebnje, Mirna in Mokronog – Trebelno. Trenutno poteka usposabljanje novih voditeljev, kar bo še letos omogočilo začetek delovanja novih skupin starih ljudi za samopomoč - predvsem v Šentrupertu, na Trebel-nem, v Dolenji Nemški vasi, Dobrniču in Trebnjem.

Cilj našega društva je razvijanje pro-gramov samopomoči za starejše v obliki prostovoljnega dela, priprava srednje generacije na starost, ustvarjanje pogo-

jev za kakovostno življenje ljudi v tret-jem življenjskem obdobju, odpravljanje predsodkov o starosti in medgeneracij-sko povezovanje. Letos potekajo številne aktivnosti pod skupnim imenom »Smo na istem vozu«. Za ta projekt računamo tudi na podporo Urada Vlade RS za ko-municiranje v okviru projekta Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracij-ske solidarnosti.

Skupine za samopomoč ponujajo odlično možnost izogniti se osamljeno-sti, izboljšanju medsebojnega razume-vanja in razvijanju družabnosti. Pogosto postanejo nadomestilo za izgubljene prijatelje, znance ali svojce.

Društvo je bilo ustanovljeno 24. maja

2007. Obletnico delovanja bomo obele-žili v petek, 25. maja 2012, v prostorih Galaksije Trebnje. Vsi, ki vam je delo s starejšimi pri srcu in želite pobliže spo-znati način delovanja in dosežke članov skupin, lepo povabljeni, da se nam tega dne pridružite.

Ob tej priložnosti se prisrčno za-hvaljujem Domu starejših občanov, voditeljicam, občinam na našem pod-ročju, krajevnim skupnostim, drugim društvom, podjetjem in posameznikom, ki z velikim razumevanjem podpirate naša prizadevanja za lepše življenje starejših v našem okolju in sožitje med generacijami.

Jože Kukman, predsednik društva

Starost ni bolezen, ampak je le tretje življenjsko obdobje, v katerem uživamo sadove prvih dveh

MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO VESELA JESEN TREBNJEPRAZNUJE PETO OBLETNICO

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evrop-skega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izo-braževanja in usposabljanja.«

Nudimo brezplačno pomoč pri:- iskanju zaposlitve- izbiri novega poklica - učenju določenega predmeta (npr. za poklicne in strokovne šole)- izpolnjevanju raznih obrazcev (vpis v vrtec, šolo …)- pridobivanju finančnih pomoči za šolanje.

Obiščite nas v prostorih Knjižnice Pavla Golie Trebnje vsak ponedeljek od 12. do 15. ure. NOVO

Kontakt: 031 701 191 (Tina Strnad).

Svetovalno središče Novo mesto deluje tudi na sedežu RIC-a v Novem mestu (Topliška 2) ter v Žužemberku, Metliki, Šentjerneju, Kočevju ter Ribnici. Več… http://www.cvzu-dolenjska.si/urnik-delovanja

Ne spreglejte:- prijavite se na razpis in si povrnite stroške šolnine (do vključno

V. stopnje izobrazbe)- udeležite se brezplačnega usposabljanja v tujini

34

pomlad 2012 NOVICE OD TOD IN DRUGOD

Steklina je nalezljiva virusna bolezen, s katero se lahko oku-žijo vsi sesalci, tudi ljudje. Potem ko se pojavijo klinični znaki, je steklina vedno smrtna. Na srečo se pred steklino zaščitimo s preventivnim cepljenjem.

Virus stekline se običajno prenese s slino okužene živali, po navadi ob ugrizu. Virus iz ugrizne rane preko živcev potuje do možganov, kjer povzroča značilne klinične znake, ki se navadno pojavijo v času od 2 do 12 tednov po ugrizu, lahko pa tudi precej kasneje. Živali lahko začnejo virus s slino izlo-čati že 10 dni pred pojavom kliničnih znakov. Klinični znaki stekline se zelo razlikujejo v intenziteti, živali pa skoraj vedno kažejo določene živčne motnje. Prva faza bolezni se imenuje prodromalna, ko se živali spremeni obnašanje, mirni psi lahko postanejo živahni in obratno, divje živali nenadoma izgubijo strah pred ljudmi, živali zavračajo hrano in vodo. Po prvi fazi, ki traja nekje tri dni, se bolezen lahko kaže v furiozni ali para-litični obliki. Pri furiozni steklini je žival zelo napadalna, grize in praska druge živali in ljudi, pogosto v besu lomi lastne zobe na različnih predmetih. Živali s paralitično steklino so otožne. Paraliza se najprej pokaže na žrelu in žvekalnih mišicah, živali se močno slinijo ter ne morejo požirati. Pri obeh oblikah bo-lezen napreduje v splošno paralizo in neizogibno smrt.

Edina zaščita pred steklino je cepljenje, ki je za pse obvezno po dopolnjenem 3. mesecu starosti. Cepljenje je potrebno ponoviti vsako leto. Slovenija ima tudi program cepljenja divjih lisic, ki se izvaja z odmetavanjem vab s pomočjo letal. Hrvaška nima podobnega programa, zato se ob meji z južno sosedo občasno pojavlja steklina pri lisicah, ki predstavlja tveganje za domače živali in tudi za ljudi.

Če stekla žival ugrizne človeka, je potrebno čim prej opraviti t. i. postekspozicijsko cepljenje, ki reši človekovo življenje. Še vedno pa razvoj stekline s kliničnimi znaki pri človeku pomeni smrt. Letno zaradi stekline umre 50.000 ljudi, velika večina v revnejših predelih Azije in v Afriki. V Sloveniji mora psa, ki je ugriznil človeka, veterinar preventivno opazovati 1., 5. in 10. dan po ugrizu, čeprav žival ne kaže znakov stekline. O rezultatih pregleda mora obvestiti veterinarsko inšpekcijo in Zavod za zdravstveno varstvo. Če opazovanje živali zaradi pogina ali izgube ni možno, se poškodovano osebo napoti na cepljenje proti steklini.

Aleš Koncilja, dr. vet. med.

CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI

Vse vlagatelje subvencijskih vlog obveščamo, da letos ARSKTRP ne bo pošiljal predtiska zbirnih vlog.

KGZS-Zavod Novo mesto, izpostava Trebnje, poziva vse letošnje vlagatelje, da na UE Trebnje (tel. 07/34-82-284) opravijo vse morebitne prenose oz. spre-membe gerk-ov, nosilcev in namestnikov kmetije, ter uskladijo rabo kmetijskih zemljišč z dejansko rabo v naravi. To opravijo najkasneje en dan pred priho-dom na vnos vloge na naši izpostavi.

S subvencijsko kampanjo smo pričeli 27. februarja 2012 in bo trajala do 7.

maja 2012. Vlagatelje bomo vabili na izpolnjevanje po ustaljeni poti - pisno po abecednem vrstnem redu vasi.

Če vabila do konca aprila 2012 ne boste prejeli, se takoj osebno zglasite na naši izpostavi.PROSIMO VAS, DA SI ZA VABLJENI TER-MIN VZAMETE ČAS IN SE DRŽITE ROKOV. BREZ TEHTNEGA RAZLOGA VAS NE BOMO PRESTAVLJALI OZ. VAM BOMO LAHKO ZAGOTOVILI VNOS PO REDNEM ROKU.

KGZS – Zavod Novo mesto, izpostava Trebnje

Ana Moder, vodja izpostave

Izpostava TrebnjeTemeniška pot 1, 8210 Trebnje

Tel.: (07) 346 06 70, fax: (07) 346 06 73E-pošta: ana.moder@siol.net

Splet: www.kmetijskizavod-nm.si

Upravna enota Trebnje obvešča delodajalce, ki tujca zakonito zaposlujejo, ter pravne in fizične osebe, registrirane za opravlja-nje dejavnosti, ki imajo s tujcem sklenjeno pogodbo o delu, če temu tujcu oddajo nastanitveni prostor, ki ga imajo v lasti ali najemu, da morajo zagotavljati minimalne bivanjske in higien-ske standarde za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji, kot je to določeno v Pravilniku o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji ( Uradni list RS, št. 71/2011).

Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje v RS, mora k prijavi prebivališča predložiti dokazilo, da ima pravico do

prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna ali podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja.

Glede na navedeno mora tujec, ki prijavlja prebivališče, od 1. januarja 2012 dalje predložiti najemno ali podnajemno pogodbo ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stano-vanja, ki morajo vsebovati tudi podatek o površini najemnega prostora, številu oseb, ki ta prostor uporabljajo, in višini najemnine.

UPRAVNA ENOTA TREBNJE

VNOS KMETIJSKIH SUBVENCIJ 2012

MINIMALNI BIVANJSKI IN HIGIENSKI STANDARDIZA NASTANITEV TUJCEV

35

ŠentRUPERTNOVICE OD TOD IN DRUGOD

Program Svit je državni pro-gram presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih spre-memb ter raka na debelem črevesu in danki. Koordinira in izvaja ga v sodelovanju s

Cilji akcije so:1. združiti 250.000

prostovoljcev, 2. povezati 1.000

organizacij, 3. posodobiti register divjih

odlagališč,4. ozaveščanje in

izobraževanje ljudi: vsak od nas lahko naredi spremembo.

O B V E S T I L OObmočno združenje Rdečega križa Trebnje bo v aprilu

organiziralo krvodajalsko akcijo. Kri lahko darujete:

v torek, 10. aprila, v sredo, 11. aprila, in v četrtek, 12. aprila 2012,

od 7. – 13. urev restavraciji »GALAKSIJA« v TREBNJEM.

Vsem, ki se boste udeležili krvodajalske akcije, že vnaprej iskrena hvala.

OZRK TREBNJE

Že zdaj pa območni odbor RK Šentrupert obvešča, da bo tudi letos v OBČINI ŠENTRUPERT krvodajalska akcija v oktobru!

IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V OBDOBJU OD 1. januarja 2011 DO 31. decembra 2012

partnerji Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Program je zastavljen kot učinkovito sredstvo za zmanj-ševanje raka na debelem čre-vesu in danki. Odzivnost na vabilo v program v Sloveniji se počasi izboljšuje, opažamo pa, da je slabša odzivnost pri populaciji, ki je že sodelovala v programu SVIT. Naj pou-

darimo, če je test blata pri posamezniku, ki sode-

luje v programu Svit negativen, bo ta oseba ponovno povabljena v program Svit čez dve leti. Zelo pomembno je redno spremljanje cilj-

ne populacije, kajti rak debelega črevesa in danke

se najpogosteje pojavi rav-no po 50. letu starosti.

V Sloveniji je rak debelega črevesa in danke še vedno eden najpogostejših rakov

pri obeh spolih, pri moških je po pogostosti na četrtem me-stu, pri ženskah pa na tretjem, tudi v zdravstveni regiji Novo mesto. Zgodaj odkriti rak, kar omogoča program Svit, pomeni veliko boljšo kvaliteto življenja posameznika, zato spodbujamo vse, sodelujte v programu Svit, program, ki rešuje življenja.

Osebe, rojene leta 1958 in 1960, so bile v program pova-bljene do konca marca 2011, ko se je zaključilo vabljenje ciljne populacije v prvi ciklus programa Svit. Z aprilom 2011 se je začel drugi ciklus Programa Svit.

IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V Zdravstveni regiji Novo mesto

Od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 je bilo v program povabljenih 18.155 oseb in 18.105 osebam je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 10.867 (60,02 %) oseb. Zaradi zača-snih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstra-njenimi polipi ali brez njih, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 1.102 (10,14 %) oseb.

Doroteja Kuhar, dr.med., specializant javnega zdravja

Tabela 1. Odzivnost vabljenih v nekdanji Občini Trebnje

SKUPAJ Odzivnost1.1.–30.6.2010 1.7.–31.12.2010 1.1.–30.6.2011 1.7.–31.12.2011 2011

Mirna / / 82,80 % 63,50 % 72,16 %Mokronog-Trebelno 57,38 % 64,95 % 61,01 % 58,73 % 60,00 %Šentrupert 59,80 % 69,01 % 69,57 % 53,29 % 61,20 %Trebnje 53,96 % 70,92 % 61,22 % 60,38 % 60,33 %

Pridruži se največji okoljski akciji OČISTIMO SLOVENIJO 2012!

Potekala bo v soboto, 24. 3. 2012.

Akciji se je pridružila tudi Občina Šentrupert!Bodi aktiven! Naredimo to skupaj za okolje, v katerem živimo!

Dobimo se v soboto, 24. marca, ob 9. uri na trgu v Šentrupertu.

Več informacij na www.ocistimo.si in www.sentrupert.si!

ŠentRUPERT GLASILO OBČINE ŠENTRUPERT•LETO:XIV/1•pomlad2012•USTANOVITELJICA:OBČINAŠENTRUPERT-zanjo:RUPERT GOLE•UREDNIŠKIODBOR: Jože Zupan, urednik, ; člani: Jože Brečko, Janja Jerovšek, Petra Krnc, Mojca Ramovš; zunanji sodelavec: dr. Jože Uhan•OBLIKOVANJEINPRELOM:Jože Pavlič •TISK:Grafika Pavlič Jože, s. p. •Glasilo izhaja štirikrat letno•Naklada:1100 izvodov•Glasilo je zaobčaneObčineŠentrupertbrezplačno

Gibanje in aktivni življenjski slog sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, vse pogosteje pa ju uporabljamo tudi v zdravljenju bolezni. Vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih vzdržujemo skozi daljše obdobje, pomembno izboljšajo naše zdravje. Zato izbirajmo tiste, ki so nam najljubše, ki jih najlažje vključimo v svoj vsakdan in ustrezajo našim telesnim zmogljivostim, letom in zdravstvenemu stanju. Tako bo postalo gibanje priljubljen in nepogrešljiv del našega življenja. Večina prebivalstva se s telesno dejavnostjo ne ukvarja dovolj, da bi s tem koristili svojemu zdravju. Priporoča se najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti najmanj pet dni v tednu. Biti tele-sno dejaven še ne pomeni, da morate biti olimpijski atlet ali atletinja. Hitra hoja, krepko vrtnarjenje ali opravljanje težkega gospodinjskega dela vam bo pomagalo, da boste ostali telesno pri močeh - če boste vse to redno počeli.

Za začetek ni nikoli prepozno - začnite pa zmerno in postopno!

Če ne veste, kakšna je vaša telesna pripravljenost, vas vabimo na preizkus hoje na 2 km in na podlagi rezultatov vam bomo izračunali vašo telesno zmogljivost. Preizkus hoje na 2 km predstavlja terenski test za ocenjevanje telesne zmogljivosti. To je enostaven, varen, natančen in ponovljiv test, ki so ga razvili na institutu za telesno dejavnost na Finskem. Testirancu na osnovi hitre hoje, ki jo zmore, da ne ogroža svojega zdravja, določimo telesno zmogljivost ali tako imenovani FITNEX INDEX. Na osnovi dobljenih rezultatov telesne zmogljivosti testirancu

Obvestilo sodelavcem!

v ŠENTRUPERTUživimo zdravo

Vabimo vas na …

PREIZKUS HOJE na 2 km, v torek, 8. maja (ob slabem vremenu bo 15. maja) med 16. in 18. uro, pri OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, izvajalec ZD Trebnje.

PREDSTAVITEV NORDIJSKE HOJE, v torek, 29. maja, med 16. in 17. uro, pri OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, izvajalec ZD Trebnje (palice za vadbo bodo zagotovljene, kdor jih

ima, naj jih prinese s sabo).

Za prihodnjo številko je zadnji rok za oddajo prispevkov v torek, 5. junija. Ker je glasilo po novem omejeno na 32 strani, prosimo, naj bodo poročila o preteklih dogodkih zgoščena, pri posameznem dogodku pa naj bo le ena fotografija, poslana kot priponka v formatu jpg na naslov joze.pavlic2@siol.net.

S skupnimi prizadevanji bo lahko naše glasilo še bolj privlačno! Hvala vsem sodelavcem!

Uredniški odbor glasila ŠentRUPERT

svetujemo ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki krepi, izboljša zdravje in dobro počutje. Test predstavlja dobro motivacijo za nadaljnjo vadbo. Napredek bomo ugotovili čez pol leta, ko vas bomo ponovno vabili na test. Prilagojen je nor-malno telesno dejavnim odraslim osebam, starim od 20 do 65 let, ki niso akutno bolni in nimajo bolezni, ki bi preprečevale hitro hojo. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak delovni dan med 11. in 12. uro, na tel. št.: 07 34 81 782.

“KDOR HOČE NEKAJ NAREDITI, ŽE NAJDE POT, KDOR NOČE NIČ NAREDITI, NAJDE IZGOVOR!”

(arabski pregovor)

Danica Grandovec,lokalna koordinatorica