evropska komisija -...

Evropska komisija

Europe Direct je služba, ki vam pomaga odgovoriti na vprašanja o Evropski uniji na novi brezplačni

telefonski številki:

00 800 6 7 8 9 10 11

Dodatne informacije o Evropski uniji so na voljo na internetu. Dostopne so na strežniku Evropa (http://ec.europa.eu).

Nadaljnje informacije o Naturi 2000 so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/nature/index_en.htm.

Viri so navedeni na koncu te publikacije.

Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2009

ISBN 978-92-79-11579-0

© Evropske skupnosti, 2009Razmnoževanje je dovoljeno z navedbo vira. Vse fotografije v tej publikaciji so avtorsko zaščitene in se jih ne sme uporabljati v druge namene brez predhodnega dovoljenja fotografov.

Tiskano v Belgiji

Tiskano na recikliranem papirju, ki je bil nagrajen z EU znakom za okolje za grafični papir http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/index_en.htm

VSEBINA

Evropska narava – bogata naravna dediščina

Narava – dragocen vir

Ogrožena narava

Kako lahko ukrepamo? – Odziv Evrope

Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah

Omrežje Natura 2000 – evropsko omrežje območij

Natura 2000 – del naravne krajine

Ključna vloga ljudi v Naturi 2000

Kako bo Natura 2000 dejansko delovala?

Kako bomo vedeli, ali smo uspeli?

Natura 2000 – kako lahko pomagate?

Podatki o fotografijah

Stran

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

24

Evropa obsega manj kot 5% površine Zemlje. Kljub svoji majhnosti so njene rastline, živali in krajine izredno raznovrstne. Mnogih ne najdemo nikjer drugje na svetu.

K tej biološki raznovrstnosti veliko pripomorejo razlike v podnebju, topografiji in geologiji. Od polarnega kroga do tople sredozemske obale, od vrhov Alp do širnih ravnin srednje Evrope – naravna raznolikost na naši majhni celini je resnično občudovanja vredna.

Naša dolga vezanost na zemljo je bila pomembna tudi za oblikovanje pokrajine. Ljudje so skozi stoletja razvijali različne načine obdelovanja zemlje, zaradi česar so nastali mnogi tako imenovani „polnaravni“ habitati, ki so bogati s prostoživečimi živalmi (ekstenzivno gojeni travniki, gozdnati pašniki, odprte resave), njihova ohranitev pa je v celoti odvisna od nadaljnje človeške uporabe.

Tudi bogata mešanica evropskih narodnosti, kultur, jezikov in identitet se močno odraža v celotni krajini. Na svetu je malo krajev, kjer lahko na tako majhnem območju srečamo toliko različnih, nasprotujočih in tesno prepletenih lokalnih habitatov, naravnih rezervatov in kulturnih krajin. Prav zaradi tega je evropska narava tako zelo edinstvena.

To je naša naravna dediščina.


Natura 2000 2 Evropska Narava za vas


ALI DOVOLJ CENIMO NAŠO NARAVO?Monetova slika makovega polja je

ocenjena na 5–50 milijonov EUR, pravo polje pa stane 5 000 EUR/ha.

Z varovanjem naše naravne dediščine lahko zagotovimo, da se bogata raznovrstnost rastlin, živali in habitatov v Evropi ohrani za naslednje generacije.

Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na podeželju, nas gre večina občasno v naravo, kjer občudujemo lepo pokrajino, se sprehajamo, plavamo, lovimo ribe, se sprostimo, raziskujemo ali preprosto uživamo svež zrak in poslušamo ptičje petje. To zelo ugodno vpliva na naše zdravje in dobro počutje.

Vendar pa vloga narave ni le v lepi pokrajini, nudi nam tudi raznovrstne koristi kot so hrana, vlaknine, čista voda, zdrava zemlja in še mnogo več. Močvirja, na primer, nudijo naravno obrambo pred poplavami, saj kot gobe vpijejo odvečno vodo. Zemljišča, porasla s trstjem, pomagajo prečistiti umazano vodo, saj vsrkajo strupene snovi, čebele oprašujejo kmetijske pridelke, šotna barja pa naravno vežejo ogljikov dioksid, ki je glavni vzrok za globalno segrevanje.

V prvi vrsti pa narava zagotavlja ključni vir dohodka za številne ljudi v Evropi, ki trajnostno izkoriščajo njene naravne vire. Manj intenzivno kmetovanje se na primer izvaja na širših območjih Evrope in predstavlja vir za preživetje milijonom ljudi.


Narava: del naše identitete

Nedavna raziskava ekonomske vrednosti treh nacionalnih parkov v

Walesu je pokazala, da ti parki nudijo skoraj 12 000 delovnih mest, njihov

prihodek pa znaša približno 250 milijonov EUR.

NESREČA TANKERJA PRESTIGEKo je tanker Prestige novembra 2002

potonil pred severno špansko obalo, je iz njega izteklo 64 000 ton nafte, zaradi katere

je poginilo približno 300 000 morskih ptic (predvsem tenkokljunih lumn, mormonov

in malih njork). Škoda za ribolov, turizem in naravno dediščino vzdolž 3 000 km obale, ki je bila onesnažena zaradi razlitja, je bila

približno 5 milijard EUR. Neposredno je bilo prizadetih okoli 30 000 ljudi v ribiškem sektorju in sektorju gojenja lupinarjev. Več

lokalnih organizacij ribičev je poročalo o zmanjšanju ulova za 80 %.

Evropska narava je vedno bolj ogrožena. Populacije vrst se zmanjšujejo z zastrašujočo hitrostjo, številni dragoceni naravni in polnaravni habitati hitro izginjajo. Danes sta ogroženi skoraj polovica evropskih sesalcev in tretjina vrst plazilcev, rib in ptic.

To bistveno zmanjšanje je predvsem posledica uničenja in razdrobljenosti habitatov, od katerih so te vrste odvisne. Mnogo habitatov se krči zaradi intenzivnejše rabe zemljišča, velikih infrastrukturnih projektov, kot so ceste in postopne širitve urbanih območij.

V le nekaj desetletjih je bila zaradi pridobivanja zemljišč izsušena polovica dragocenih evropskih močvirij ter skoraj tri četrtine sipin v Franciji, Italiji in Španiji je izginilo zaradi neusmiljenega pritiska množičnega turizma.

V zadnjem času vse večjo skrb za ljudi in biološko raznovrstnost predstavljajo podnebne spremembe, kakor tudi vztrajna širitev invazivnih vrst, ki premeščajo naše avtohtone rastline in živali. Drugo ogrožanje narave predstavljajo onesnaževanje, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov, in opuščanje zemljišč.


Ogrožena ...narava

Ogrožene niso le redke vrste, kot so medvedi, metulji in endemične rastline. Zaradi izgube

habitatov so se v zadnjih 20 letih bistveno zmanjšale populacije domačih vrabcev. Izginila

je tudi večina evropskih resav. Posledica tega je zmanjševanje števila mnogih vrst, katerih

preživetje je odvisno od teh habitatov, kot sta na primer martinček in palčja penica.

Zmanjšanje števila domačih

vrabcev v EU: Vir »BirdLife 2005«

Upadanje

Stabilno

Ob tem zastrašujočem zmanjšanju števila vrst so ljudje po vsej Evropi izrazili veliko zaskrbljenost zaradi propadanja naravne dediščine in biotske raznovrstnosti, od katere je odvisno naše zdravje in blaginja ter pozvali k ukrepom, ki bi rešili ta problem.

Na to so se odzvale vlade držav članic EU in se na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu leta 2001 zavezale, da zaustavijo zmanjševanje biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010.

Ker narava ne pozna državnih meja, je tak visoko zastavljen cilj najlaže doseči z usklajenim prizadevanjem in združitvijo virov.

Reke, kot je Donava, tečejo skozi mnogo držav – škoda na enem delu reke lahko prizadene vse države. Ptice selivke preletijo vso Evropo, da najdejo prostor za počitek, hranjenje in razmnoževanje. Če so njihovi habitati zaščiteni le v enem delu Evrope, v drugem pa ne, so možnosti preživetja za posamezne vrste zagotovo manjše.

Evropska zakonodaja določa merila za ohranjanje narave v celotni Evropski uniji in vsem 25 državam članicam omogoča sodelovanje znotraj istega trdnega pravnega okvira, da lahko zavarujejo naše najbolj ranljive vrste in habitatne tipe.

Kako lahko ukrepamo? – odziv Evrope


Žerjav se seli po Evropi iz pokrajin na jugu, kjer se pozimi prehranjuje, v pokrajine

na severu, kjer se poleti razmnožuje. Na podlagi evropske zakonodaje so območja na njegovi celotni selitveni poti zaščitena.

Rezultat je naraščanje populacij v EU.

EU Natura 2000 območja določena za navadnega žerjava, stanje okt.2008


Temelj evropske zakonodaje o ohranjanju narave sta Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah.

➧ Direktiva o pticah je bila sprejeta leta 1979. Njen cilj je zaščiti vse prostoživeče ptice in njihove najpomembnejše habitate v EU. Direktiva odpravlja nekatere prakse, kot so posedovanje in prodaja domorodnih prostoživečih ptic ali načine ubijanja brez razlikovanja, ter uvaja pravni mehanizem za urejanje drugih dejavnosti, kot je na primer lov, da zagotavlja njihovo trajnost.

Direktiva tudi zahteva, da vseh 27 držav članic zaščiti najpomembnejša območja za vse ptice selivke in več kot 190 posebno ogroženih vrst, pri čemer morajo posebno pozornost namenjati močvirjem mednarodnega pomena.

➧ EU je leta 1992 sprejela Direktivo o habitatih. Ta direktiva uvaja podobna merila za zaščito evropskih prostoživečih živali in rastlin kot Direktiva o pticah, vendar svoj obseg zaščite razširja na veliko več redkih, ogroženih ali endemičnih vrst, saj vključuje vec kot tisoč živali in rastlin. S to direktivo je tudi ohranjanje približno 230 redkih in značilnih habitatnih tipov prvič pravno zaščiteno.

Direktivi sta do zdaj najbolj visoko zastavljeni in obsežni pobudi za ohranitev naravne dediščine v vsej Evropski uniji.

JUŽNOEVROPSKI RIS (Lynx pardinus)

S populacijo okoli 100–150 posameznih živali je južnoevropski ris trenutno

ena izmed najbolj ogroženih vrst na svetu. Kmetijska intenzivnost in razvoj

infrastrukture (na primer nove ceste) sta razdrobila njegov habitat, tako da je zdaj

omejen le na nekaj izoliranih območij na jugozahodu Španije in Portugalske. Dodatno ga ogrožajo še nezakonit lov,

lov s pastmi in nevarnosti na cestah ter pomanjkanje zajcev kot njegovega glavnega vira prehrane, ki so bili skoraj

iztrebljeni zaradi bolezni miksomatoze. Če si južnoevropski ris ne bo opomogel, bo lahko

postal prva vrsta mačk, ki bo izumrla po sabljezobem tigru pred 10 000 leti.



Habitatni tipi, ki jih je treba ohraniti na podlagi Direktive o habitatih, so zelo raznoliki – vključujejo naravne

gozdove v Skandinaviji, apnenčaste pode vzdolž atlantske obale in vrstno bogate

travnike visoko v Alpah. Ogrožene vrste, kot so uharica, močvirski cekinček in

velikonočnica, so prav tako zaščitene.


Najpomembnejši element obeh direktiv je vzpostavitev vseevropskega ekološkega omrežja varstvenih naravnih območij, imenovanega omrežje Natura 2000.

Vsaka država je imenovala območja Natura 2000, da bi pomagala ohraniti redke habitate in vrste na njenem ozemlju. Trenutno je v omrežje vključenih že več kot 25 000 območij. Skupaj zajemajo obsežno območje: skoraj petino evropskega kopnega ter pomemben del morja ki ga obdaja, kar je skupaj največje omrežje zavarovanih območij na svetu.

Posamezna območja Natura 2000 so manjša od 1 ha in večja od 5 000 km², odvisno od vrst ali habitatov, ki jih želijo ohraniti. Večina območij je velikih 100–1 000 ha. Nekatera so odročna, večina pa jih tvori sestavni del našega podeželja in vključuje številne različne habitate, varovalne pasove in druge krajinske elemente.

Natura 2000 ne varuje le nekaterih najbolj redkih evropskih vrst in habitatov, ampak zagotavlja tudi varno naravno okolje za številne druge živali, rastline in prostoživeče vrste, ki so bolj običajne, vendar kljub temu enako pomemben del naše naravne dediščine.


Direktiva o habitatih


Priloga I:Habitatni tipi

Priloga II:Vrste

Nacionalni seznami območij

KAKO SE IZBEREJO OBMOČJA NATURA 2000?Za vrste in habitate navedene v Direktivi o habitatih:• 1. KORAK: Prvi korak naredijo države članice. Vsaka država določi območja, ki so pomembna za ohranitev vrst in

habitatov, navedenih v Direktivi o habitatih, ki so na njenem ozemlju naravno prisotna. Na tej stopnji mora biti odločitev sprejeta izključno na ekološki osnovi.

• 2. KORAK: Države članice pošljejo Evropski komisiji svoje nacionalne sezname Natura 2000. Komisija preveri predložene podatke za celotno biogeografsko regijo in v sodelovanju z državami članicami, skupaj z zadevnimi organizacijami, neodvisnimi znanstveniki in nevladnimi organizacijami izbere območja, ki so pomembna za Skupnost. Če je seznam nezadosten, se od držav članic zahteva, da predlagajo več območij, da se omrežje dopolni.

• 3. KORAK: Pri zadnjem koraku države članice uradno zaščitijo ta območja in uvedejo merila za njihovo ohranitev ali vrnitev v dobro ohranitveno stanje.

Za vrste, ki so zaščitene z Direktivo o pticah, države članice same določijo območja, ki so opravljeni evaluaciji vključena v omrežje Natura 2000.

Step

ePa

nons

kaAl

pska

Celin

ska

Atlan

tska

Bore

al

BIOGEOGRAFSKE REGIJEEU ima devet biogeografskih regij. Vsaka od njih ima svojo značilno rastlinsko, podnebno, topografsko in

geološko raznolikost. Na tej ravni je lažje preveriti razvojne smernice ohranjanja vrst in habitatov pod podobnimi naravnimi pogoji ne glede na politične

in upravne meje.

Sred

ozem

ljeČr

no m

orje

Direktiva o pticah

Posebna zaščitena območja

Posebna varovana območja

Mak

aron

eška


Seznam območij

pomembnih za skupnost

Natura 2000

Ljudje pogosto povezujejo ohranjanje narave z naravnimi rezervati, kjer so človekove dejavnosti sistematično izključene. Natura 2000 se zavzema za drugačen pristop, saj priznava, da je človek sestavni del narave in da je sodelovanje med naravo in človekom nepogrešljivo.

Veliko območij iz omrežja Natura 2000 je dragocenih ravno zaradi načina njihovega dosedanjega upravljanja. V takšnih primerih je pomembno zagotoviti, da se bodo te vrste dejavnosti (npr. ekstenzivno kmetovanje) lahko opravljale tudi v prihodnosti.

Kljub temu, da bo v omrežju zagotovo nekaj naravnih rezervatov, kjer bodo človeške dejavnosti omejene zaradi redkih prostoživečih živali in obstoječih habitatov, ki so tam prisotni, se bo večino območij Natura 2000 še naprej uporabljalo ter pri tem upoštevalo ogrožene habitate in obstoječe vrste.

Na tak način Natura 2000 podpira načelo trajnostnega razvoja. Njen namen ni odprava gospodarskih dejavnosti, ampak določitev parametrov, ki omogočajo skladnost med gospodarskimi dejavnostmi in varovanjem evropske biološke raznovrstnosti.



KAKŠNE SO OBVEZNOSTI OBMOČIJ NATURA 2000?

Na območjih Natura 2000 morajo države članice zagotoviti:

•dasebodoizogibaledejavnostim,ki lahko močno vznemirjajo vrste ali

poslabšajo habitate, za katere je območje vzpostavljeno,

•dabodosprejelepozitivneukrepe,kjerjepotrebno, in ohranile ter obnovile „ugodno

ohranitveno stanje“ habitatov in vrst.Poleg tega morajo biti območja Natura 2000 zavarovana pred novimi razvojnimi projekti

ali velikimi spremembami pri uporabi zemlje, ki bi lahko resno prizadele njihovo naravno bogastvo, razen če so ti projekti v prevladujočem javnem interesu in so bili sprejeti ustrezni ukrepi. Čeprav se mora

vsaka država članica sama odločiti, kako bo upoštevala te pogoje, morajo vsi ohranitveni

ukrepi upoštevati gospodarske, socialne in kulturne ter tudi regionalne in lokalne

značilnosti zadevnih območij.


V celotni Evropi je že mogoče videti primere, kako Natura 2000 dejansko deluje.

V večini primerov bodo potrebne le manjše prilagoditve, da se zagotovi, da je obstoječa raba zemljišč združljiva z ohranjanjem obstoječih vrst in habitatov, na primer košenje travnikov nekaj tednov kasneje, da se ptičjim mladičem omogoči, ki tam gnezdijo, da se operijo; preprečevanje vznemirjanja na območjih, kjer se živali razmnožujejo, hranijo ali počivajo v določenih delih leta, itn.

Vseeno bodo morda pozneje potrebne bistvene spremembe, da se prepreči nadaljnje propadanje območij ali se jih pomaga vrniti v ugodno stanje.

V vseh primerih je ključno, da ljudje, ki živijo in delajo na območjih Natura 2000, sodelujejo pri sprejemanju odločitev o dolgoročnem upravljanju. Zasebni lastniki zemljišč in uporabniki, vladni organi, industrija, rekreativne skupine, okoljevarstveniki, lokalne skupnosti in posamezni državljani – vsi imajo pomembno vlogo pri uspešnosti Nature 2000 ter pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti.

OBRAVNAVANJE VELIKIH RAZVOJNIH PROJEKTOV

Razvojne projekte, ki vključujejo znatne spremembe načina uporabe zemljišč

na območju Natura 2000 (npr. gradnjo nove ceste, preoblikovanje travnika v

gospodarski gozdni nasad), je treba najprej oceniti, da se ugotovi, ali obstaja velika

verjetnost, da bo imel projekt pomemben vpliv na naravno bogastvo območja. Če je vpliv ocenjen za nepomembnega, se lahko

projekt izvede. Če se pričakuje velik vpliv, je treba v celoti preučiti in izbrati druge, manj

škodljive možnosti – npr. izbira drugega območja zunaj Nature 2000 za gradnjo nove ceste. V izjemnih primerih se lahko škodljivi

projekti znotraj Nature 2000 še naprej izvajajo, če so v prevladujočem javnem interesu in ni na voljo druge izvedljive možnosti. V takšnih primerih je treba

sprejeti nadomestne ukrepe, ki bodo zagotovili, da omrežje Natura 2000

ne bo ogroženo.



TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE GOZDOV V VZHODNI NEMČIJIBukov gozd v nacionalnem parku Hainich obsega 150 km² in je eden

največjih te vrste v Evropi. Po ponovni združitvi Nemčije je regionalna vlada Thuringie velik del razglasila za nacionalni park in območje Natura

2000, da bi preprečila čezmerno izkoriščanje. Združenje zasebnih lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti večino občinskih zemljišč, je tej ureditvi najprej

močno nasprotovalo, saj so se bali, da ne bodo več mogli uporabljati gozda za gospodarske namene. Vendar so organi, pristojni za ohranjanje narave,

kmalu pokazali, da je ta strah odveč: združenje se ukvarja s selektivnim gozdarstvom, ki vključuje podiranje odraslih dreves po sistemu rotacije, ki

ohranja biološko raznovrstnost gozdov. Med obema stranema je bil sklenjen sporazum o upravljanju, ki določa, kako je treba izkoriščati vire gozda in hkrati ohranjati dragocene obstoječe habitate in vrste. Na podlagi tega

sporazuma se gozdarji lahko še naprej preživljajo s svojimi gozdovi brez konkurence obsežnih dejavnosti poseka.

KMETOVANJE V STEPAH CASTRA VERDE, PORTUGALSKAV širnih stepah Castra Verde na jugu Portugalske temelji tradicionalni sistem kmetovanja na ekstenzivni proizvodnji žit brez namakanja s puščanjem njiv v prahi vsake 2–3 leta. Nastali polnaravni stepski habitati so zelo pomembni

za ohranjanje narave, zlasti za ptice. Vseeno pa je naraščajoča konkurenca intenzivne proizvodnje žit številne kmete prisilila, da so opustili svoja

zemljišča in poiskali drugo vrsto zaposlitve, kar je imelo resne posledice za lokalno gospodarstvo in populacije ptic. Z vključitvijo Castra Verde v Naturo

2000 so se skupine za ohranjanje narave in kmetje odločili, da združijo moči in lobirajo pri vladi za kmetijsko-okoljski program podpore, ki bi

kmetom omogočil, da upravljajo svoja zemljišča kot prej. Program je zelo uspešen – več kot 350 km² stepskih kmetijskih zemljišč se zdaj spet upravlja

ekstenzivno in ptice se vračajo v velikem številu.



OHRANJANJE ČISTE IN ZDRAVE VODE V FRANCIJI

Regija Auvergne v osrednji Franciji je znana po velikih količinah sveže vode. Večji del je priteče iz reke Loare, ki izvira visoko v Centralnem masivu. Eden od pritokov Loare, Allier, zagotavlja prebivalcem mesta Clermont Ferrand in njegove okolice 70 % pitne vode. Da bi kakovost vode ostala na dovolj visoki ravni za človeško uporabo, je mestni svet zavaroval predele okrog območij

pridobivanja. To zahteva veliko nadzora in organizacije, zato so ob vključitvi večjega dela območja v Naturo 2000 zaradi njegovih čudovitih obrečnih gozdov lokalni organi za pomoč zaprosili lokalno skupino za ohranjanje narave. Obe strani sta podpisali sporazum o upravljanju in določili, kakšne ukrepe je treba sprejeti, da se zagotovi kakovost vode in ohranja naravno bogastvo. Posledica tega sporazuma je, da imajo prebivalci mesta Clermont Ferrand zagotovljeno stalno oskrbo s čisto vodo in zanimiv naravni rezervat.

OBNAVLJANJE MOČVIRJA V ZAHODNI GRČIJI

Delta Amvrakikos je masivno močvirje, ki se razteza na stotine kilometrov daleč. To slano okolje je idealen habitat za vodne ptice, vključno z dalmatinskim pelikanom.

V 80-ih letih so del delte izsušili za uporabo v kmetijske namene, vendar to ni bilo uspešno, saj je vodni vir postal preslan. Regionalna agencija za razvoj se je zato

odločila, da se bo raje osredotočila na boljše izkoriščanje naravnega bogastva območja. Zaradi svojega slovesa kot območja velike biološke raznovrstnosti je

Delta lahko izkoristila svoj položaj na nastajajočem trgu ekoturizma. Ob ponovni vzpostavitvi izvornega stanja pomembnih delov delte so lokalne interesne skupine

izdelale usklajen organizacijski načrt za pospeševanje pobud za rabo zemljišč in ekoturizem, ki so v skladu z načeli Nature 2000. Zaradi močne lokalne podpore in

stalnih obiskov turistov je nova vizija v Amvrakikosu že obrodila sadove.

OPAZOVANJE KITOV NA AZORIH

Azori so daleč v Atlantskem oceanu, kjer ima globoko morje bogato morsko življenje. Otočje je eno najprimernejših območij v Evropi za opazovanje kitov in delfinov. Tako dragoceno naravno bogastvo ima veliko možnosti za ekoturizem, ki bi živalim ob neustreznem ravnanju lahko škodoval. Da bi lokalno opazovanje kitov potekalo na profesionalni ravni, je azorska vlada uvedla obvezen kodeks ravnanja za dejavnosti na morskih območjih Nature 2000. Ob upoštevanju predpisov je lokalnim podjetjem omogočeno usposabljanje na področju poslovnega upravljanja in ohranjanja

morskega okolja. Zaradi tega sodelovanja Azori hitro pridobivajo mednarodni ugled na področju opazovanja kitov. Kot posledica tega rastejo tudi lokalna podjetja.


ELEKTROGOSPODARSTVO POMAGA REŠEVATI REDKE PTICE V ŠPANIJI

V Aragoniji je proizvedena večina španske električne energije. Žal je obsežno omrežje električnih daljnovodov

in kablov glavni razlog za pogin zelo ogroženih ptic, kot je brkati ser, saj mnoge ubije elektrika, ko se

zaletijo v elektrovode visoke napetosti. Regionalna vlada pri reševanju te težave tesno sodeluje z

elektrogospodarstvom, ki na območjih Nature 2000 prilagaja nad 350 km daljnovodov, da bodo ti varni za

ptice. Od začetka tega sodelovanja je število poginjenih ptic bistveno upadlo. Nekatere ptice so se na visokih

električnih drogovih celo ugnezdile. Elektrogospodarstvo je privolilo, da bo nove električne kable v prihodnje položilo le pod zemljo.

ORGANI ZA VODOGRADNJO PONOVNO VZPOSTAVLJAJO REČNE OKLJUKE AVSTRIJSKIH REK

Kot mnogo alpskih rek v Avstriji je bil tudi tok Zgornje Drave izravnan in usmerjen zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti ob robu reke. Sčasoma je postalo razvidno, da ta velika tehnična rešitev povzroča več škode kot koristi in to ne le prostoživečim živalim in rastlinam. Brez naravnih rečnih okljukov in rečnega habitata je reka tekla veliko hitreje, kar je povzročalo hitro erozijo rečne struge. Raven podzemne vode se je znižala in kmetje so se začeli pritoževati nad suho zemljo. Z vključitvijo Zgornje Drave v Naturo 2000 so se organi za urejanje rek odločili, da sprejmejo milejši pristop za ravnanje z reko. Na 40-kilometrskem območju so ponovno oblikovali okljuke, stranski vodotoki so se odprli in nastalo je rečno mokrišče. To je tako pozitivno vplivalo na raven podzemne vode in prostoživeče živali in rastline, da zdaj načrtujejo podobno ureditev tudi na drugih delih reke.

UČITI SE ŽIVETI Z ZVERMI V ROMUNIJI

Gora Vrancea je dom drugi najbolj gosto naseljeni populaciji zveri v Romuniji in

morda tudi v EU. Tukajšni ljudje so se skozi stoletja naučili sobivati v relativi harmoniji s temi velikimi, potencialno

nevarnimi plenilci. Vendar se je v zadnjem času opustilo in zanemarilo

mnogo tradicionalnih varoval, ki so služile za varovanje zemlje in živine,

kar je povzročilo velik porast v pokolu ovac. Po pristopu Romunije k EU je Evropska agencija za

okolje ustanovila lokalno intervencijsko enoto, ki pomaga kmetom ponovno zaščitititi svojo živino in povrniti

morebitno škodo. Te bodo morda vključene tudi v EU Sklad za razvoj podeželja za Romunijo. Agencija prav tako

pomaga popestriti lokalno ekonomijo z promocijo regije kot prvovrstne destinacije za opazovanje divjih živali. Vsaj

tukaj so velike zveri in ljudje našli načine sobivanja.

GOZDARSTVO IN OHRANJANJE NARAVE NA FINSKEM

Osrednja Finska je središče lesne industrije. Večina gozdov je v zasebni lasti, zato kakršno koli omejevanje njihove uporabe zaradi izvajanja Nature 2000 najverjetneje ni dobro sprejeto. Regionalni urad za okolje se je odločil, da bo zasebne gozdarje najbolje prepričal o Naturi 2000, če jim ponudi organizacijski načrt za njihove gozdove. Ta bi omogočil oceno gozdnogospodarskih možnosti v naslednjih 10 do 20 letih in določil ukrepe za ohranjanje narave. Takšno praktično orodje je pomagalo lastnikom pri učinkovitejšem in bolj dobičkonosnem upravljanju njihovih gozdov ter je razjasnilo mit, da je cilj Nature 2000 zaustavitev gozdarjenja, saj je bilo dokazano ravno nasprotno.

OHRANJANJE NARAVE PODPIRA LOKALNO KMETOVANJE NA DANSKEM

V dolini reke Varde so bili nekoč prostrani slani travniki z veliko biološko

raznovrstnostjo. Sčasoma so travnike zaradi intenzivnega kmetijstva

sistematično izsušili. Po razpadu trga intenzivne proizvodnje travnih plošč je moralo lokalno kmečko združenje

poiskati nadomesten vir dohodka. Območje se jim je zdelo najbolj primerno za ekstenzivno pašo

in košenje, zaradi česar bi lahko prejelo finančno pomoč iz kmetijsko-okoljskih shem, če bi se travniki lahko ponovno

namakali. Organi, odgovorni za ohranjanje narave, so začeli z obnovo travnikov in jih vrnili v naravno stanje. Več kot 250

kmetov je zaprosilo za pomoč iz kmetijsko-okoljskih shem, ki nudijo 1 milijon EUR pomoči letno. Njihova prihodnost

je varnejša in obdelovanje mokrih travnikov je ponovno v skladu z naravo.

Mnogo iniciativ omenjenih na tej strani je sofinancirano s strani LIFE. Sklad EU LIFE+

razpolaga z več kot 800 milijoni EUR, ki so v obdobju 2007–2013 namenjeni za projekte na področju narave in biotske

raznovrstnosti, in podpirajo tudi najboljše prakse ali predstavitvene projekte znotraj

območij Nature 2000. http://ec.europa.eu/environment/life/

index.htm


Da bi lahko ovrednotili uspeh delovanja omrežja Natura 2000 bo treba redno spremljati habitate in vrste, ki so navedene v obeh direktivah EU o naravi, da se ugotovi stanje njihove ohranjenosti.

Vsakih šest let Komisija pozove države članice, da poročajo Komisiji o stanju vrst in habitatov v svojih državah ter o ukrepih za njihovo ohranitev. Komisija lahko nato te podatke prouči na biogeografski ravni in ugotovi skupne lastnosti posamezne vrste ali posameznega habitata v EU.

To bo pomagalo določiti celoten uspeh omrežja Natura 2000 in problemska območja, kjer bi bilo treba prizadevanje za ohranjanje narave pospešiti.


Kako bomo vedeli, ali nam je uspelo?

NOVA MOŽNOSTI ZA PREŽIVETJE REDKIH ENDEMIČNIH RIB

Na otoku Rodos živi redka sladkovodna riba gizani, ki ne živi nikjer drugje na svetu. Ta majhna žival ima veliko sposobnost preživetja. Vse življenje preživi v sladkovodnih tokovih, studencih in majhnih bazenih ter se pozimi

bori za preživetje pri temperaturah pod lediščem, poleti pa v vročinskih valovih in sušah. Večina habitatov na tem območju je zdaj zaščitenih z Naturo 2000. Sprejeti so bili predpisi za nadzor odvzema vode in katerega koli drugih

škodljivih dejavnosti. Nedavne raziskave spremljanja so pokazale, da se je gizani zaradi tega opomogel. Njegov boj za preživetje je osvojil srca prebivalcev in turistov. V njegovo čast so postavili središče za obiskovalce.

ZAŠČITA SEVERNOEVROPSKIH JAM, V KATERIH ŽIVIJO NETOPIRJI

Eno zadnjih zatočišč vrst netopirjev v Severni Evropi so obmejne regije Belgije, Luksemburga in Nemčije. Na žalost je mnogo tradicionalnih prezimovališč, kot so jame, že poškodovanih zaradi rekreacijskih dejavnosti, vendar zgodovina

omogoča dodatne možnosti. Regija je polna podzemnih hodnikov in bunkerjev iz časa prve in druge svetovne vojne ter neuporabnih rudnikov in starodavnih utrdb. Več kot 150 prezimovališč je zdaj zaščitenih z Naturo 2000 in zaprtih

za javnost. Odziv netopirjev je dober: populacija na območjih Nature 2000 je prvič v 50 letih nespremenjena.

KRALJEVSKI OREL SPET LETI NAD MADŽARSKO

Kraljevski orel je veličastna ptica roparica, katere domovanje se razprostira po stepskih planjavah Karpatskih kotlin. Domovanje orlov v EU je na Madžarskem, vendar jih je do 1980 preostalo le 10–20 parov. Nacionalna organizacija za

ohranitev ptic se je na podlagi tega odločila in lansirala obsežno reševalno akcijo za ogroženo vrsto. Več kot 10 000 električnih drogov je bilo izoliranih, da bi se preprečili pogini ptic zaradi električnega toka, zavarovala so se gnezda,

uvedlo se je radijsko sledenje ptičjih mladičev, bolne ptice so rešili in zdravili. Posebej je pripomoglo k uspehu te akcije, da so bili tudi lokalni kmetje in gozdarji pritegnjeni k sodelovanju in so pomagali pri ohranitvi razširjenih

kmetijskih obdelovalnih postopkov in pri opuščanju sekanju gozdov v najpomembnejših območjih za gnezdenje. Zaradi teh prizadevanjem se je populacija kraljevskih orlov do leta 2005 spet povečala na 75–80 parov.

PONOVNA NASELITEV GAMSOV V APENINIH

Gamsi iz gorovja Abruzzo so se nekoč svobodno pasli v visokogorju Apeninov v osrednji Italiji, toda prekomeren lov in izguba habitata sta endemične podvrste pripeljala na rob preživetja. Do sredine 50-ih let se je njihova populacija

zmanjšala na 20 živali. Organi, odgovorni za ohranjanje narave, so se zato odločili, da na območju postavijo vzrejališča in začnejo gamse ponovno naseljevati v skrbno izbrane predele Apeninov. Sledilo je obširno ozaveščanje

in uveden je bil strožji nadzor nad lovljenjem in turizmom. Od začetka programa se je populacija tako povečala za več kot 1 000 živali, kar je največ v tem stoletju.

V VELIKI BRITANIJI SE SPET OGLAŠAJO VELIKE BOBNARICE

Velika bobnarica je skrivnostna ptica, ki živi predvsem v močvirjih in na območjih, poraslih s trstjem. Izzivalni kriki samca so običajno edini znak njegove prisotnosti. V zadnjem stoletju je ta živalska vrsta začela izginjati po celotni Evropi, predvsem zaradi izgube ustreznih habitatov. To velja tudi za Veliko Britanijo. Do leta 1997 se je populacija zmanjšala na 11 samcev in bi brez ukrepanja zagotovo izumrla. Zato so bili nemudoma sprejeti ukrepi za oživitev

obstoječih habitatov ptičjih vrst in vzpostavitev novih območij, poraslih s trstjem, s strateškim pomenom v državi z namenom, da bi lahko ptice sčasoma razširile. Populacija velikih bobnaric se je tako v zadnjih sedmih letih petkratno

povečala, kar je ena od največjih britanskih zgodb o uspehu v zvezi s prostoživečimi živalmi.

POMOČ RASTLINAM

Kanarski otoki spadajo med območja z največjo rastlinsko raznovrstnostjo v Evropi, saj zajemajo več kot 500 endemičnih vrst in prekašajo tudi otok Galapagos. Zaradi omejene razporeditve rastlinja so zelo občutljive na vsako

spremembo v okolju. Nekatere vrste, kot je sambucus palmensis, so zdaj tako redke, da samo varovanje njihovih habitatov ne zadošča več. Vlada Kanarskih otokov je zato začela izvajati program oživitve teh vrst, tako da je divjim rastlinam odvzela semena in jih vzgojila v posebnih nasadih, te pa ponovno nasadila na drugih primernih območjih

otoka. Populacija divje vrste sambucus palmensis se je že štirikratno povečala. Tudi prostora za njihovo ponovno nasaditev ne primanjkuje: več kot 30 % ozemlja Kanarskih otokov spada v Naturo 2000 zaradi izredne biološke

raznovrstnosti otoka.

Ne glede na to, kje v Evropi ste, lahko pomagati uresničevati cilje Nature 2000 tako, da:

➧ Pozanimajte se in raziskujete bližnje območje Natura 2000, mnoga ponujajo možnost sprehodov, dogodke, opazovanja prosto živečih živali in rastlinstva ter druge dejavnosti za vso družino, tako da lahko najbolje izkoristite svoj obisk,

➧ Lahko prostovoljno pomagate v lokalnem naravnem območju. Organizacije za ohranjanje narave vedno potrebujejo prostovoljce za pomoč pri obnovitvi in ohranjanju območij z prostoživečim rastlinstvom in živalstvom.

➧ Odpravite se z otroki k bližnjim območjem Natura 2000 in odkrivajte lokalne prostoživeče živali ter rastline. Območja Nature 2000 so čudovite učilnice na prostem. Spodbujajte otroke in odrasle k zdravim aktivnostim v naravi na prostem.

➧ Ustvariti svoj lasten mali kotiček divje narave na delu domačega vrta ali bližnje zelenice, kje lahko zasadite avtohtone rastline, bogate z nektarjem, uredite majhen ribnik ali postavite skladovnico iz drv, v kateri lahko žuželke prezimijo...

➧ Razen tega lahko z nakupom lokalnih sezonskih izdelkov, ki so prijazni okolju, pomagate lokalnemu gospodarstvu na območjih Nature 2000, ki ohranjajo habitate in vrste na tem območju.

Ne glede na to, katero možnost boste izbrali, delite izkušnjo z drugimi in jim vzbudite zanimanje za Naturo 2005, saj je to evropska narava za vas.



VEČ INFORMACIJ O NATURI 2000:OBIŠČITE SPLETNO STRAN KOMISIJE:

http://ec.europa.eu/environment/nature/index_en.htm



STRAN 2 Abernethy Forest (UK) © K. Sundseth; Elsenborn meadows (BE) © F. Vassen; Dorset heaths (UK) © J. Houston; Bluebell woods (BE) © K. Taskinen; Lech Valley (AT) © A. Vorauer

(www.4hour.cc); Southern Greece (EL) © B. Gibbons/Natural Image; Hohe Tauern NP (AT) © M. Fritz; Relictual grasslands, Ardèche (FR) © P. Collin/ENC; Hungarian wetland (HU) VLožEK Grass-of-

Parnassus © A. Gagg; Betony © P. Creed; Small red damselfly © B. Gibbons/Natural Image; Boletus erythropus © P. Creed; Stoat © Nature Photographers; Eleonora’s falcon © M. Ravasini; Southern

gentian © P. Creed; Spotted fritillary © J. Asher; Fire salamander © E. van Uchelen/Saxifrage STRAN 3 Red kite © M. Read; The Burren (IE) © www.burrenbeo.co; Waddensea seals (NL)

© A. Maywald; Lapland (FI) © J. Luhta; Čepkeliai bog pool (LI) © V. Monsevičiu; Hortobagy NP (HU) © L. Lisztes; Danube Delta (BU) © www.deltaresort.com; The Julian Alps (SL) © T. Jesenicnik/TNP;

Sardinian coast (IT) © K. Sundseth; Dehesas (ES) © Fundacion Global Nature – Extremadura; Hainich beech forest (DE) © T. Stephan; Madeira (PT) © M. Freitas

STRAN 8 EU flags; Wigeon in flight © D. Kjaer; Danube floodplain (AT) © H. Dolecek; Banded demoiselle (SL) © J. Petutschnig, Umweltbüro Klagenfurt; Gothenburg Summit (2001)

© A. Andersson; Danube River (AT) © NP Donau Auen; Gothenburg Summit (2001) © A. Andersson; Hawksbill turtle (EL) © Archelon; VLožEK Kingfisher © D. Kjaer

STRAN 9 Cranes, Champagne Ardenne (FR) © A. Balthazard/LPO; Dancing cranes (FI) © J. Luhta; Cranes in mires (FI) © J. Luhta; Cranes in flight (EE) © M. Kose; Cranes in Gallocantera

(ES) © A. Torres; Cranes with chick (FI) © J. Luhta IzREzANo Flying crane © P. Dubois

STRAN 10 Lady’s slipper (AT) © Archiv Abt. Umweltschutz; Black-throated diver (FI) © J. Luhta; Short-beaked common dolphin (EL) © S. Agazzi (http://www.tethys.org); Bearded

vulture (AT) ©EGS-Österreich/N. Roth-Callies; rosalia alpina (FR) © J. Asher; European mink (EE) © T. Maran; Cyprus mouflon (CY) © A. Antoniou; European pond terrapin © E. van Uchelen/

Saxifraga; Isoplexis chalcanthia, Canary Islands (ES) © Consejeria de Medio Ambiente del Gobierno de Canarias; Iberian lynx (ES) © Proyecto LIFE Lince Junta de Andalucia

VLožEK Collared flycatcher (Cz) © J. Hlasek; Calypso orchid (FI) © M. O’Briain; Marsh fritillary (UK) © J. Asher STRAN 11 Boreal forest (FI) © K. Sundseth; Eagle owl (EE) © M. Kose; Limestone pavement (UK) © P. Creed; Large copper (FR) © J. Asher; Eastern pasqueflower (Cz) © J. Hlasek;

Poet’s narcissus, hay meadow, Pyrenees (FR) © P. Creed

STRAN 16 Children at Weidmoos (DE) © Gem. Lamprechtshausen; Grindenschwarzwald (DE) © Abt. Landespflege, Arbeitsbereich Wildökologie; Ministry officials (DE) © Rädle; Hunting (FR)

© FACE; Stakeholders in Tirol (AT) © Archiv der Abteilung Umweltschutz, Amt der Tiroler Landesr-egierung; Schütt-Dobratsch NP (AT) © LIFE-Project Schütt-Dobratsch; Agricultural advisors,

Termoncarragh (IE) © C. Keena; New Forest LIFE Partnership (UK) © New Forest LIFE Partnership; Hiking (FR) © F Flavier STRAN 17 Hainich beech forest (DE) © Nationalpark Hainich; Black

woodpecker (LV) © V. Larmanis; Castro Verde (PT) © K. Sundseth; Shepherding (ES) © Fundación Global Nature

STRAN 18 Vavre et Foret du Moulin (FR) © LN_CEPA_J. Saillard, Fédération des Conservatoires d’espaces naturels; otter © P Glendell/English Nature; Lagarou lagoon (EL) © G. Rousopoulos; Dalmatian pelican (EL) © A. Ivanenko; Whale watching, Azores (PT)

© F. Cardiges/ImagDOP; Sperm whale (PT) © J. Fontes/ImagDOP STRAN 19 Adjusting power cables Aragon (ES) © Red Electrica de Espana; White stork nesting on power cables (ES)

© Red Electrica de Espana; Learning to live with large Carnivores (Ro) © Silviu Chiriac, LIFE project; Brown Bear (Ro) © Silviu Chiriac, LIFE project; Varde meadows (DK) © S. Mariegaard;

Corncrake (LV) © A. Petrins; Foresters (FI) © P. Kulmala; Siberian jay (FI) © J. Luhta; obere Drau (AT) © I. Hoffman, ecoconsult.com; Kingfishers © J. Zmölnig

KoLAz NA NASLoVNICI © K. Taskinen; © J. Luhta; © P. Creed; © R. Hoelzl/4nature; © P. Creed;

© J. Luhta; © B. Gibbons/Natural Image; © New Forest LIFE Partnership;

© G. Logan/SNH GLAVNo © A. ZanettiKAzALo © S. Bickel/BBOWT

Vse slike v tej publikaciji so zaščitene z avtorskimi pravicami. Uporaba je brez predhodnega pisnega dovoljenja fotografov prepovedana.

14

KH-66-05-579-EN

-C

Evropska komisija Natura 2000 – Evropska narava za vasLuksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti2009 – 28pp – 21 x 29,7 cmISBN 92-894-9214-7

Natura 2000 je najbolj visoko zastavljena pobuda, ki je bila kadar koli sprejeta za ohranitev bogate evropske naravne dediščine. Vsem 27 državam članicam EU omogoča, da sodelujejo pri zaščiti na stotine najbolj dragocenih prostoživečih živali in rastlin vrst in habitatov na celotnem naravnem območju v Evropi ne glede na nacionalne meje. Cilj Nature 2000 je vzpostavitev ekološkega omrežja območij, ki ga poznamo pod imenom omrežje Natura 2000. Do zdaj je bilo v to omrežje vključenih že približno 25 000 območij, kar je sedaj največje omrežje naravnih varovanih območij kjerkoli na svetu

Ker je Natura 2000 sestavni del našega podeželja, je pomembno, da se pri upravljanju območij še naprej upoštevajo obstoječi ogroženi habitati in vrste. Njen namen ni prekinitev gospodarskih dejavnosti, ampak določitev parametrov, ki bodo ohranili evropsko biološko raznovrstnost kljub izvajanju teh dejavnostih.

Posamezni državljani, lastniki zasebnih zemljišč in uporabniki, vladni uradniki in skupine za ohranjanje narave – vsi imajo pomembno vlogo pri uspešnem delovanju Nature 2000.

Evropska komisija

Evropsko omrežje Natura 2000

Evropa obsega manj kot 5% površine Zemlje. Kljub svoji majhnosti so njene rastline, živali in krajine izredno raznovrstne. Mnogih ne najdemo nikjer drugje na svetu.

K tej biološki raznovrstnosti veliko pripomorejo razlike v podnebju, topografiji in geologiji. Od polarnega kroga do tople sredozemske obale, od vrhov Alp do širnih ravnin srednje Evrope – naravna raznolikost na naši majhni celini je resnično občudovanja vredna.

Naša dolga vezanost na zemljo je bila pomembna tudi za oblikovanje pokrajine. Ljudje so skozi stoletja razvijali različne načine obdelovanja zemlje, zaradi česar so nastali mnogi tako imenovani „polnaravni“ habitati, ki so bogati s prostoživečimi živalmi (ekstenzivno gojeni travniki, gozdnati pašniki, odprte resave), njihova ohranitev pa je v celoti odvisna od nadaljnje človeške uporabe.

Tudi bogata mešanica evropskih narodnosti, kultur, jezikov in identitet se močno odraža v celotni krajini. Na svetu je malo krajev, kjer lahko na tako majhnem območju srečamo toliko različnih, nasprotujočih in tesno prepletenih lokalnih habitatov, naravnih rezervatov in kulturnih krajin. Prav zaradi tega je evropska narava tako zelo edinstvena.

To je naša naravna dediščina.



Ob tem zastrašujočem zmanjšanju števila vrst so ljudje po vsej Evropi izrazili veliko zaskrbljenost zaradi propadanja naravne dediščine in biotske raznovrstnosti, od katere je odvisno naše zdravje in blaginja ter pozvali k ukrepom, ki bi rešili ta problem.

Na to so se odzvale vlade držav članic EU in se na zasedanju Evropskega sveta v Göteborgu leta 2001 zavezale, da zaustavijo zmanjševanje biotske raznovrstnosti v Evropi do leta 2010.

Ker narava ne pozna državnih meja, je tak visoko zastavljen cilj najlaže doseči z usklajenim prizadevanjem in združitvijo virov.

Reke, kot je Donava, tečejo skozi mnogo držav – škoda na enem delu reke lahko prizadene vse države. Ptice selivke preletijo vso Evropo, da najdejo prostor za počitek, hranjenje in razmnoževanje. Če so njihovi habitati zaščiteni le v enem delu Evrope, v drugem pa ne, so možnosti preživetja za posamezne vrste zagotovo manjše.

Evropska zakonodaja določa merila za ohranjanje narave v celotni Evropski uniji in vsem 25 državam članicam omogoča sodelovanje znotraj istega trdnega pravnega okvira, da lahko zavarujejo naše najbolj ranljive vrste in habitatne tipe.

Žerjav se seli po Evropi iz pokrajin na jugu, kjer se pozimi prehranjuje, v pokrajine

na severu, kjer se poleti razmnožuje. Na podlagi evropske zakonodaje so območja na njegovi celotni selitveni poti zaščitena.

Rezultat je naraščanje populacij v EU.

EU Natura 2000 območja določena za navadnega žerjava, stanje okt.2008



Temelj evropske zakonodaje o ohranjanju narave sta Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah.

➧ Direktiva o pticah je bila sprejeta leta 1979. Njen cilj je zaščiti vse prostoživeče ptice in njihove najpomembnejše habitate v EU. Direktiva odpravlja nekatere prakse, kot so posedovanje in prodaja domorodnih prostoživečih ptic ali načine ubijanja brez razlikovanja, ter uvaja pravni mehanizem za urejanje drugih dejavnosti, kot je na primer lov, da zagotavlja njihovo trajnost.

Direktiva tudi zahteva, da vseh 27 držav članic zaščiti najpomembnejša območja za vse ptice selivke in več kot 190 posebno ogroženih vrst, pri čemer morajo posebno pozornost namenjati močvirjem mednarodnega pomena.

➧ EU je leta 1992 sprejela Direktivo o habitatih. Ta direktiva uvaja podobna merila za zaščito evropskih prostoživečih živali in rastlin kot Direktiva o pticah, vendar svoj obseg zaščite razširja na veliko več redkih, ogroženih ali endemičnih vrst, saj vključuje vec kot tisoč živali in rastlin. S to direktivo je tudi ohranjanje približno 230 redkih in značilnih habitatnih tipov prvič pravno zaščiteno.

Direktivi sta do zdaj najbolj visoko zastavljeni in obsežni pobudi za ohranitev naravne dediščine v vsej Evropski uniji.

JUŽNOEVROPSKI RIS (Lynx pardinus)

S populacijo okoli 100–150 posameznih živali je južnoevropski ris trenutno

ena izmed najbolj ogroženih vrst na svetu. Kmetijska intenzivnost in razvoj

infrastrukture (na primer nove ceste) sta razdrobila njegov habitat, tako da je zdaj

omejen le na nekaj izoliranih območij na jugozahodu Španije in Portugalske. Dodatno ga ogrožajo še nezakonit lov,

lov s pastmi in nevarnosti na cestah ter pomanjkanje zajcev kot njegovega glavnega vira prehrane, ki so bili skoraj

iztrebljeni zaradi bolezni miksomatoze. Če si južnoevropski ris ne bo opomogel, bo lahko

postal prva vrsta mačk, ki bo izumrla po sabljezobem tigru pred 10 000 leti.

Habitatni tipi, ki jih je treba ohraniti na podlagi Direktive o habitatih, so zelo raznoliki – vključujejo naravne

gozdove v Skandinaviji, apnenčaste pode vzdolž atlantske obale in vrstno bogate

travnike visoko v Alpah. Ogrožene vrste, kot so uharica, močvirski cekinček in

velikonočnica, so prav tako zaščitene.



V celotni Evropi je že mogoče videti primere, kako Natura 2000 dejansko deluje.

V večini primerov bodo potrebne le manjše prilagoditve, da se zagotovi, da je obstoječa raba zemljišč združljiva z ohranjanjem obstoječih vrst in habitatov, na primer košenje travnikov nekaj tednov kasneje, da se ptičjim mladičem omogoči, ki tam gnezdijo, da se operijo; preprečevanje vznemirjanja na območjih, kjer se živali razmnožujejo, hranijo ali počivajo v določenih delih leta, itn.

Vseeno bodo morda pozneje potrebne bistvene spremembe, da se prepreči nadaljnje propadanje območij ali se jih pomaga vrniti v ugodno stanje.

V vseh primerih je ključno, da ljudje, ki živijo in delajo na območjih Natura 2000, sodelujejo pri sprejemanju odločitev o dolgoročnem upravljanju. Zasebni lastniki zemljišč in uporabniki, vladni organi, industrija, rekreativne skupine, okoljevarstveniki, lokalne skupnosti in posamezni državljani – vsi imajo pomembno vlogo pri uspešnosti Nature 2000 ter pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti.

OBRAVNAVANJE VELIKIH RAZVOJNIH PROJEKTOV

Razvojne projekte, ki vključujejo znatne spremembe načina uporabe zemljišč

na območju Natura 2000 (npr. gradnjo nove ceste, preoblikovanje travnika v

gospodarski gozdni nasad), je treba najprej oceniti, da se ugotovi, ali obstaja velika

verjetnost, da bo imel projekt pomemben vpliv na naravno bogastvo območja. Če je vpliv ocenjen za nepomembnega, se lahko

projekt izvede. Če se pričakuje velik vpliv, je treba v celoti preučiti in izbrati druge, manj

škodljive možnosti – npr. izbira drugega območja zunaj Nature 2000 za gradnjo nove ceste. V izjemnih primerih se lahko škodljivi

projekti znotraj Nature 2000 še naprej izvajajo, če so v prevladujočem javnem interesu in ni na voljo druge izvedljive možnosti. V takšnih primerih je treba

sprejeti nadomestne ukrepe, ki bodo zagotovili, da omrežje Natura 2000

ne bo ogroženo.


TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE GOZDOV V VZHODNI NEMČIJIBukov gozd v nacionalnem parku Hainich obsega 150 km² in je eden

največjih te vrste v Evropi. Po ponovni združitvi Nemčije je regionalna vlada Thuringie velik del razglasila za nacionalni park in območje Natura

2000, da bi preprečila čezmerno izkoriščanje. Združenje zasebnih lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti večino občinskih zemljišč, je tej ureditvi najprej

močno nasprotovalo, saj so se bali, da ne bodo več mogli uporabljati gozda za gospodarske namene. Vendar so organi, pristojni za ohranjanje narave,

kmalu pokazali, da je ta strah odveč: združenje se ukvarja s selektivnim gozdarstvom, ki vključuje podiranje odraslih dreves po sistemu rotacije, ki

ohranja biološko raznovrstnost gozdov. Med obema stranema je bil sklenjen sporazum o upravljanju, ki določa, kako je treba izkoriščati vire gozda in hkrati ohranjati dragocene obstoječe habitate in vrste. Na podlagi tega

sporazuma se gozdarji lahko še naprej preživljajo s svojimi gozdovi brez konkurence obsežnih dejavnosti poseka.

KMETOVANJE V STEPAH CASTRA VERDE, PORTUGALSKAV širnih stepah Castra Verde na jugu Portugalske temelji tradicionalni sistem kmetovanja na ekstenzivni proizvodnji žit brez namakanja s puščanjem njiv v prahi vsake 2–3 leta. Nastali polnaravni stepski habitati so zelo pomembni

za ohranjanje narave, zlasti za ptice. Vseeno pa je naraščajoča konkurenca intenzivne proizvodnje žit številne kmete prisilila, da so opustili svoja

zemljišča in poiskali drugo vrsto zaposlitve, kar je imelo resne posledice za lokalno gospodarstvo in populacije ptic. Z vključitvijo Castra Verde v Naturo

2000 so se skupine za ohranjanje narave in kmetje odločili, da združijo moči in lobirajo pri vladi za kmetijsko-okoljski program podpore, ki bi

kmetom omogočil, da upravljajo svoja zemljišča kot prej. Program je zelo uspešen – več kot 350 km² stepskih kmetijskih zemljišč se zdaj spet upravlja

ekstenzivno in ptice se vračajo v velikem številu.



OHRANJANJE ČISTE IN ZDRAVE VODE V FRANCIJI

Regija Auvergne v osrednji Franciji je znana po velikih količinah sveže vode. Večji del je priteče iz reke Loare, ki izvira visoko v Centralnem masivu. Eden od pritokov Loare, Allier, zagotavlja prebivalcem mesta Clermont Ferrand in njegove okolice 70 % pitne vode. Da bi kakovost vode ostala na dovolj visoki ravni za človeško uporabo, je mestni svet zavaroval predele okrog območij

pridobivanja. To zahteva veliko nadzora in organizacije, zato so ob vključitvi večjega dela območja v Naturo 2000 zaradi njegovih čudovitih obrečnih gozdov lokalni organi za pomoč zaprosili lokalno skupino za ohranjanje narave. Obe strani sta podpisali sporazum o upravljanju in določili, kakšne ukrepe je treba sprejeti, da se zagotovi kakovost vode in ohranja naravno bogastvo. Posledica tega sporazuma je, da imajo prebivalci mesta Clermont Ferrand zagotovljeno stalno oskrbo s čisto vodo in zanimiv naravni rezervat.

OBNAVLJANJE MOČVIRJA V ZAHODNI GRČIJI

Delta Amvrakikos je masivno močvirje, ki se razteza na stotine kilometrov daleč. To slano okolje je idealen habitat za vodne ptice, vključno z dalmatinskim pelikanom.

V 80-ih letih so del delte izsušili za uporabo v kmetijske namene, vendar to ni bilo uspešno, saj je vodni vir postal preslan. Regionalna agencija za razvoj se je zato

odločila, da se bo raje osredotočila na boljše izkoriščanje naravnega bogastva območja. Zaradi svojega slovesa kot območja velike biološke raznovrstnosti je

Delta lahko izkoristila svoj položaj na nastajajočem trgu ekoturizma. Ob ponovni vzpostavitvi izvornega stanja pomembnih delov delte so lokalne interesne skupine

izdelale usklajen organizacijski načrt za pospeševanje pobud za rabo zemljišč in ekoturizem, ki so v skladu z načeli Nature 2000. Zaradi močne lokalne podpore in

stalnih obiskov turistov je nova vizija v Amvrakikosu že obrodila sadove.

OPAZOVANJE KITOV NA AZORIH

Azori so daleč v Atlantskem oceanu, kjer ima globoko morje bogato morsko življenje. Otočje je eno najprimernejših območij v Evropi za opazovanje kitov in delfinov. Tako dragoceno naravno bogastvo ima veliko možnosti za ekoturizem, ki bi živalim ob neustreznem ravnanju lahko škodoval. Da bi lokalno opazovanje kitov potekalo na profesionalni ravni, je azorska vlada uvedla obvezen kodeks ravnanja za dejavnosti na morskih območjih Nature 2000. Ob upoštevanju predpisov je lokalnim podjetjem omogočeno usposabljanje na področju poslovnega upravljanja in ohranjanja

morskega okolja. Zaradi tega sodelovanja Azori hitro pridobivajo mednarodni ugled na področju opazovanja kitov. Kot posledica tega rastejo tudi lokalna podjetja.

ELEKTROGOSPODARSTVO POMAGA REŠEVATI REDKE PTICE V ŠPANIJI

V Aragoniji je proizvedena večina španske električne energije. Žal je obsežno omrežje električnih daljnovodov

in kablov glavni razlog za pogin zelo ogroženih ptic, kot je brkati ser, saj mnoge ubije elektrika, ko se

zaletijo v elektrovode visoke napetosti. Regionalna vlada pri reševanju te težave tesno sodeluje z

elektrogospodarstvom, ki na območjih Nature 2000 prilagaja nad 350 km daljnovodov, da bodo ti varni za

ptice. Od začetka tega sodelovanja je število poginjenih ptic bistveno upadlo. Nekatere ptice so se na visokih

električnih drogovih celo ugnezdile. Elektrogospodarstvo je privolilo, da bo nove električne kable v prihodnje položilo le pod zemljo.

ORGANI ZA VODOGRADNJO PONOVNO VZPOSTAVLJAJO REČNE OKLJUKE AVSTRIJSKIH REK

Kot mnogo alpskih rek v Avstriji je bil tudi tok Zgornje Drave izravnan in usmerjen zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti ob robu reke. Sčasoma je postalo razvidno, da ta velika tehnična rešitev povzroča več škode kot koristi in to ne le prostoživečim živalim in rastlinam. Brez naravnih rečnih okljukov in rečnega habitata je reka tekla veliko hitreje, kar je povzročalo hitro erozijo rečne struge. Raven podzemne vode se je znižala in kmetje so se začeli pritoževati nad suho zemljo. Z vključitvijo Zgornje Drave v Naturo 2000 so se organi za urejanje rek odločili, da sprejmejo milejši pristop za ravnanje z reko. Na 40-kilometrskem območju so ponovno oblikovali okljuke, stranski vodotoki so se odprli in nastalo je rečno mokrišče. To je tako pozitivno vplivalo na raven podzemne vode in prostoživeče živali in rastline, da zdaj načrtujejo podobno ureditev tudi na drugih delih reke.

UČITI SE ŽIVETI Z ZVERMI V ROMUNIJI

Gora Vrancea je dom drugi najbolj gosto naseljeni populaciji zveri v Romuniji in

morda tudi v EU. Tukajšni ljudje so se skozi stoletja naučili sobivati v relativi harmoniji s temi velikimi, potencialno

nevarnimi plenilci. Vendar se je v zadnjem času opustilo in zanemarilo

mnogo tradicionalnih varoval, ki so služile za varovanje zemlje in živine,

kar je povzročilo velik porast v pokolu ovac. Po pristopu Romunije k EU je Evropska agencija za

okolje ustanovila lokalno intervencijsko enoto, ki pomaga kmetom ponovno zaščitititi svojo živino in povrniti

morebitno škodo. Te bodo morda vključene tudi v EU Sklad za razvoj podeželja za Romunijo. Agencija prav tako

pomaga popestriti lokalno ekonomijo z promocijo regije kot prvovrstne destinacije za opazovanje divjih živali. Vsaj

tukaj so velike zveri in ljudje našli načine sobivanja.

GOZDARSTVO IN OHRANJANJE NARAVE NA FINSKEM

Osrednja Finska je središče lesne industrije. Večina gozdov je v zasebni lasti, zato kakršno koli omejevanje njihove uporabe zaradi izvajanja Nature 2000 najverjetneje ni dobro sprejeto. Regionalni urad za okolje se je odločil, da bo zasebne gozdarje najbolje prepričal o Naturi 2000, če jim ponudi organizacijski načrt za njihove gozdove. Ta bi omogočil oceno gozdnogospodarskih možnosti v naslednjih 10 do 20 letih in določil ukrepe za ohranjanje narave. Takšno praktično orodje je pomagalo lastnikom pri učinkovitejšem in bolj dobičkonosnem upravljanju njihovih gozdov ter je razjasnilo mit, da je cilj Nature 2000 zaustavitev gozdarjenja, saj je bilo dokazano ravno nasprotno.

OHRANJANJE NARAVE PODPIRA LOKALNO KMETOVANJE NA DANSKEM

V dolini reke Varde so bili nekoč prostrani slani travniki z veliko biološko

raznovrstnostjo. Sčasoma so travnike zaradi intenzivnega kmetijstva

sistematično izsušili. Po razpadu trga intenzivne proizvodnje travnih plošč je moralo lokalno kmečko združenje

poiskati nadomesten vir dohodka. Območje se jim je zdelo najbolj primerno za ekstenzivno pašo

in košenje, zaradi česar bi lahko prejelo finančno pomoč iz kmetijsko-okoljskih shem, če bi se travniki lahko ponovno

namakali. Organi, odgovorni za ohranjanje narave, so začeli z obnovo travnikov in jih vrnili v naravno stanje. Več kot 250

kmetov je zaprosilo za pomoč iz kmetijsko-okoljskih shem, ki nudijo 1 milijon EUR pomoči letno. Njihova prihodnost

je varnejša in obdelovanje mokrih travnikov je ponovno v skladu z naravo.

Mnogo iniciativ omenjenih na tej strani je sofinancirano s strani LIFE. Sklad EU LIFE+

razpolaga z več kot 800 milijoni EUR, ki so v obdobju 2007–2013 namenjeni za projekte na področju narave in biotske

raznovrstnosti, in podpirajo tudi najboljše prakse ali predstavitvene projekte znotraj

območij Nature 2000. http://ec.europa.eu/environment/life/

index.htm


STRAN 4 Food Fair (HU) © F. Kis/WWF Hungary; Birdwatching Waddensea (DE) © M. Stock; Diver in the Azores (PT) © P. Wirtz/ImagDOP; Fishermen (ES) © SEO/BirdLife; Great Kemeri Bog

(LV) © K. Sundseth; Forestry (SE); River Ain (FR) © G. Brevet; Production of cork (ES) © APCOR STRAN 5 Yllas NP (FI) © K. Taskinen; Poppy field (UK) © P. Creed

STRAN 6 Floods, oxford (UK) © Newquest; Benidorm (ES); Peat extraction (IE) © Bord na Mona; Intensive agriculture (DE) © D. Miletich/4nature; New motorway (PT) © LPN; Tank tracks,

Salisbury Plain (UK) © MOD; Waste dumping (UK) © Wiltshire Wildlife Trust; Construction site, Sicily (IT) © DG Regio; ochre pollution (UK) © P. Wakely/English Nature; Prestige disaster clean-

up operation (ES) © El Correo Gallego STRAN 7 House sparrow (UK) © D. Kjaer; Brown bear (FI) © J. Luhta; omphalodes littoralis (FR) © P. Creed; Wildmoor Heath (UK) © J. Asher;

Dartford warbler (UK) © D. Bright; Apollo butterfly (FR) © J. Asher; Sand lizard (UK) © B. Gibbons/Natural Image

STRAN 14 Coastal meadows (EE) © M. Kose; Dehesas (ES) © Funcación Global Nature – Extremadura; Alpine meadows © R. Hoelzl/4nature; Cutting reedbeds (EE) © M.V. Rannap; Untersee (DE) © E. Stegmaier – RP Freiburg; Fishermen (ES) © Spanish Cetacean Society SEC;

Shepherding, West Münster (DE) © L. Aschenmeier; Burren, grazing (IE) © www.burrenbeo.com; Fishermen (EL) © G. Rousopoulos VLožEK Natterjack toad (EE) © M.V. Rannap; Dormouse (UK)

© M. Read; Arctic tern © J. Ruuskanen STRAN 15 Transporting timber, Söderåsen NP (SE) © O. Fiskesjö; Wooded meadows (LV) © V. Larmanis; White stork (Cz) © J. Hlasek; Shepherding

(FR) © G. Lopez/Wildlife Pictures

STRAN 12 Triglav NP (Sl) © J. Mihelec; Wetland and egrets (SK) © A. Popovic; Kuronian spit (LT) © Z. Markvenas; Bialowieza Forest (PL) © B. Gibbons/Natural Image; Upper Teesdale

(UK) © P. Creed; Coastal habitat (MT) © V. Mercieca/The Gaia Foundation; Alpine meadow (FR) © B. Gibbons/Natural Image; Stora Alvaret (SE) © S. Forslund; Samaria Gorge, Crete (EL) © P. Creed STRAN 13 Boreal forest (FI) © J. Luhta; Atlantic oakwoods (IE) © K. Sundseth;

Trockenrasen (DE) © Dr A. Didion; Mercantour (FR) © F. Flavier; Pannonic salt steppes (HU) © S. Göri; Macin Mountains (Ro) © MMNPA; Shabla Lake Complex (BU) © S. Spasov Garrigue

habitat (EL) © B. Gibbons/Natural Image; Mediterranean Scrub (ES) © B. Gibbons/Natural Image; phoenix palm habitat, Crete (EL) © C.A. Thanos

STRAN 20 Lake Constance forget-me-not (AT) © Amt der Landeshauptstadt Bregenz; Mediterranean monk seal (EL) © MOM (www.mom.gr); Hierro giant lizard (ES) © D.L. Sánchez;

Parrot fish (MT); White-clawed crayfish (UK) © English Nature; Maltese everlasting (MT) © University of Catania, Sicily; Lesser kestrel (PT) © LPN; European bison (PL) © B. Gibbons/

Natural Image; Great bustard (HU) © Hortobagy NP; Sand grouse (ES) © A. Torres VLožEK European wolf (Croatia) © D. Huber; Scarce large blue (Cz) © J. Hlasek; Crocus

hartmannianus (CY) © A. Antoniou; Hermit beetle (SE) © K. Claesson; Cyprus bee orchid (CY) STRAN 21 Ladigesocypris ghigii (EL) © A. Zoumbouloglou; Freshwater stream, Rhodes (EL)

© P.S. Economidis; Protecting bat caves (LU) © F. Schwaab; Pipistrelle bat (UK) © BBOWT; Imperial Eagle (HU) © A. Kovacs; Radio tagging (HU) © M. Horvath; Reedbed restoration (UK)

© RSPB; Bittern (UK) © P. Vines; argyranthemum lidii (ES) © Consejeria de Medio Ambiente del Gobierno de Canarias; Replanting endemic plants (ES) © Consejeria de Medio Ambiente del

Gobierno de Canarias

STRAN 22 Wardens on Lampedusa (IT) © S. Picchi; Bird Fair (UK) © Lee Valley Regional Park; outdoor picnic Yllas (FI) © K. Taskinen; Green days in Romania (Ro) © Eurosite; Games for bearded vulture; German bread (DE); Tatra NP (SK) © Popp & Hackner/4nature; Children’s

ID charts (UK) © Lee Valley Regional Park Authority STRAN 23 Volunteers (UK) © LIFE project Lowland Limestone Pavements; Encountering Alpine marmots (AT) © H. Schweiger/4nature;

Releasing sea turtles, Lampedusa (IT) © A. Zanetti


ALI DOVOLJ CENIMO NAŠO NARAVO?Monetova slika makovega polja je

ocenjena na 5–50 milijonov EUR, pravo polje pa stane 5 000 EUR/ha.

Z varovanjem naše naravne dediščine lahko zagotovimo, da se bogata raznovrstnost rastlin, živali in habitatov v Evropi ohrani za naslednje generacije.

Ne glede na to, ali živimo v mestu ali na podeželju, nas gre večina občasno v naravo, kjer občudujemo lepo pokrajino, se sprehajamo, plavamo, lovimo ribe, se sprostimo, raziskujemo ali preprosto uživamo svež zrak in poslušamo ptičje petje. To zelo ugodno vpliva na naše zdravje in dobro počutje.

Vendar pa vloga narave ni le v lepi pokrajini, nudi nam tudi raznovrstne koristi kot so hrana, vlaknine, čista voda, zdrava zemlja in še mnogo več. Močvirja, na primer, nudijo naravno obrambo pred poplavami, saj kot gobe vpijejo odvečno vodo. Zemljišča, porasla s trstjem, pomagajo prečistiti umazano vodo, saj vsrkajo strupene snovi, čebele oprašujejo kmetijske pridelke, šotna barja pa naravno vežejo ogljikov dioksid, ki je glavni vzrok za globalno segrevanje.

V prvi vrsti pa narava zagotavlja ključni vir dohodka za številne ljudi v Evropi, ki trajnostno izkoriščajo njene naravne vire. Manj intenzivno kmetovanje se na primer izvaja na širših območjih Evrope in predstavlja vir za preživetje milijonom ljudi.

Narava: del naše identitete


Nedavna raziskava ekonomske vrednosti treh nacionalnih parkov v

Walesu je pokazala, da ti parki nudijo skoraj 12 000 delovnih mest, njihov

prihodek pa znaša približno 250 milijonov EUR.

NESREČA TANKERJA PRESTIGEKo je tanker Prestige novembra 2002

potonil pred severno špansko obalo, je iz njega izteklo 64 000 ton nafte, zaradi katere

je poginilo približno 300 000 morskih ptic (predvsem tenkokljunih lumn, mormonov

in malih njork). Škoda za ribolov, turizem in naravno dediščino vzdolž 3 000 km obale, ki je bila onesnažena zaradi razlitja, je bila

približno 5 milijard EUR. Neposredno je bilo prizadetih okoli 30 000 ljudi v ribiškem sektorju in sektorju gojenja lupinarjev. Več

lokalnih organizacij ribičev je poročalo o zmanjšanju ulova za 80 %.

Ogrožene niso le redke vrste, kot so medvedi, metulji in endemične rastline. Zaradi izgube

habitatov so se v zadnjih 20 letih bistveno zmanjšale populacije domačih vrabcev. Izginila

je tudi večina evropskih resav. Posledica tega je zmanjševanje števila mnogih vrst, katerih

preživetje je odvisno od teh habitatov, kot sta na primer martinček in palčja penica.

Zmanjšanje števila domačih

vrabcev v EU: Vir »BirdLife 2008«

Evropska narava je vedno bolj ogrožena. Populacije vrst se zmanjšujejo z zastrašujočo hitrostjo, številni dragoceni naravni in polnaravni habitati hitro izginjajo. Danes sta ogroženi skoraj polovica evropskih sesalcev in tretjina vrst plazilcev, rib in ptic.

To bistveno zmanjšanje je predvsem posledica uničenja in razdrobljenosti habitatov, od katerih so te vrste odvisne. Mnogo habitatov se krči zaradi intenzivnejše rabe zemljišča, velikih infrastrukturnih projektov, kot so ceste in postopne širitve urbanih območij.

V le nekaj desetletjih je bila zaradi pridobivanja zemljišč izsušena polovica dragocenih evropskih močvirij ter skoraj tri četrtine sipin v Franciji, Italiji in Španiji je izginilo zaradi neusmiljenega pritiska množičnega turizma.

V zadnjem času vse večjo skrb za ljudi in biološko raznovrstnost predstavljajo podnebne spremembe, kakor tudi vztrajna širitev invazivnih vrst, ki premeščajo naše avtohtone rastline in živali. Drugo ogrožanje narave predstavljajo onesnaževanje, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov, in opuščanje zemljišč.


Upadanje

StabilnoOgrožena narava

KAKO SE IZBEREJO OBMOČJA NATURA 2000?Za vrste in habitate navedene v Direktivi o habitatih:• 1. KORAK: Prvi korak naredijo države članice. Vsaka država določi območja, ki so pomembna za ohranitev vrst in

habitatov, navedenih v Direktivi o habitatih, ki so na njenem ozemlju naravno prisotna. Na tej stopnji mora biti odločitev sprejeta izključno na ekološki osnovi.

• 2. KORAK: Države članice pošljejo Evropski komisiji svoje nacionalne sezname Natura 2000. Komisija preveri predložene podatke za celotno biogeografsko regijo in v sodelovanju z državami članicami, skupaj z zadevnimi organizacijami, neodvisnimi znanstveniki in nevladnimi organizacijami izbere območja, ki so pomembna za Skupnost. Če je seznam nezadosten, se od držav članic zahteva, da predlagajo več območij, da se omrežje dopolni.

• 3. KORAK: Pri zadnjem koraku države članice uradno zaščitijo ta območja in uvedejo merila za njihovo ohranitev ali vrnitev v dobro ohranitveno stanje.

Za vrste, ki so zaščitene z Direktivo o pticah, države članice same določijo območja, ki so opravljeni evaluaciji vključena v omrežje Natura 2000.

Step

ePa

nons

kaAl

pska

Celin

ska

Atlan

tska

Bore

al

BIOGEOGRAFSKE REGIJEEU ima devet biogeografskih regij. Vsaka od njih ima svojo značilno rastlinsko, podnebno, topografsko in

geološko raznolikost. Na tej ravni je lažje preveriti razvojne smernice ohranjanja vrst in habitatov pod podobnimi naravnimi pogoji ne glede na politične

in upravne meje.

Najpomembnejši element obeh direktiv je vzpostavitev vseevropskega ekološkega omrežja varstvenih naravnih območij, imenovanega omrežje Natura 2000.

Vsaka država je imenovala območja Natura 2000, da bi pomagala ohraniti redke habitate in vrste na njenem ozemlju. Trenutno je v omrežje vključenih že več kot 25 000 območij. Skupaj zajemajo obsežno območje: skoraj petino evropskega kopnega ter pomemben del morja ki ga obdaja, kar je skupaj največje omrežje zavarovanih območij na svetu.

Posamezna območja Natura 2000 so manjša od 1 ha in večja od 5 000 km², odvisno od vrst ali habitatov, ki jih želijo ohraniti. Večina območij je velikih 100–1 000 ha. Nekatera so odročna, večina pa jih tvori sestavni del našega podeželja in vključuje številne različne habitate, varovalne pasove in druge krajinske elemente.

Natura 2000 ne varuje le nekaterih najbolj redkih evropskih vrst in habitatov, ampak zagotavlja tudi varno naravno okolje za številne druge živali, rastline in prostoživeče vrste, ki so bolj običajne, vendar kljub temu enako pomemben del naše naravne dediščine.


Sred

ozem

ljeČr

no m

orje

Direktiva o pticah

Posebna zaščitena območja

Posebna varovana območja

Direktiva o habitatih

Mak

aron

eška


Priloga I:Habitatni tipi

Priloga II:Vrste

Nacionalni seznami območij

Seznam območij

pomembnih za skupnost

Natura 2000

Ljudje pogosto povezujejo ohranjanje narave z naravnimi rezervati, kjer so človekove dejavnosti sistematično izključene. Natura 2000 se zavzema za drugačen pristop, saj priznava, da je človek sestavni del narave in da je sodelovanje med naravo in človekom nepogrešljivo.

Veliko območij iz omrežja Natura 2000 je dragocenih ravno zaradi načina njihovega dosedanjega upravljanja. V takšnih primerih je pomembno zagotoviti, da se bodo te vrste dejavnosti (npr. ekstenzivno kmetovanje) lahko opravljale tudi v prihodnosti.

Kljub temu, da bo v omrežju zagotovo nekaj naravnih rezervatov, kjer bodo človeške dejavnosti omejene zaradi redkih prostoživečih živali in obstoječih habitatov, ki so tam prisotni, se bo večino območij Natura 2000 še naprej uporabljalo ter pri tem upoštevalo ogrožene habitate in obstoječe vrste.

Na tak način Natura 2000 podpira načelo trajnostnega razvoja. Njen namen ni odprava gospodarskih dejavnosti, ampak določitev parametrov, ki omogočajo skladnost med gospodarskimi dejavnostmi in varovanjem evropske biološke raznovrstnosti.

KAKŠNE SO OBVEZNOSTI OBMOČIJ NATURA 2000?

Na območjih Natura 2000 morajo države članice zagotoviti:

• da se bodo izogibale dejavnostim, ki lahko močno vznemirjajo vrste ali

poslabšajo habitate, za katere je območje vzpostavljeno,

• da bodo sprejele pozitivne ukrepe, kjer je potrebno, in ohranile ter obnovile „ugodno

ohranitveno stanje“ habitatov in vrst.Poleg tega morajo biti območja Natura 2000 zavarovana pred novimi razvojnimi projekti

ali velikimi spremembami pri uporabi zemlje, ki bi lahko resno prizadele njihovo naravno bogastvo, razen če so ti projekti v prevladujočem javnem interesu in so bili sprejeti ustrezni ukrepi. Čeprav se mora

vsaka država članica sama odločiti, kako bo upoštevala te pogoje, morajo vsi ohranitveni

ukrepi upoštevati gospodarske, socialne in kulturne ter tudi regionalne in lokalne

značilnosti zadevnih območij.



Ne glede na to, kje v Evropi ste, lahko pomagati uresničevati cilje Nature 2000 tako, da:

➧ Pozanimajte se in raziskujete bližnje območje Natura 2000, mnoga ponujajo možnost sprehodov, dogodke, opazovanja prosto živečih živali in rastlinstva ter druge dejavnosti za vso družino, tako da lahko najbolje izkoristite svoj obisk,

➧ Lahko prostovoljno pomagate v lokalnem naravnem območju. Organizacije za ohranjanje narave vedno potrebujejo prostovoljce za pomoč pri obnovitvi in ohranjanju območij z prostoživečim rastlinstvom in živalstvom.

➧ Odpravite se z otroki k bližnjim območjem Natura 2000 in odkrivajte lokalne prostoživeče živali ter rastline. Območja Nature 2000 so čudovite učilnice na prostem. Spodbujajte otroke in odrasle k zdravim aktivnostim v naravi na prostem.

➧ Ustvariti svoj lasten mali kotiček divje narave na delu domačega vrta ali bližnje zelenice, kje lahko zasadite avtohtone rastline, bogate z nektarjem, uredite majhen ribnik ali postavite skladovnico iz drv, v kateri lahko žuželke prezimijo...

➧ Razen tega lahko z nakupom lokalnih sezonskih izdelkov, ki so prijazni okolju, pomagate lokalnemu gospodarstvu na območjih Nature 2000, ki ohranjajo habitate in vrste na tem območju.

Ne glede na to, katero možnost boste izbrali, delite izkušnjo z drugimi in jim vzbudite zanimanje za Naturo 2005, saj je to evropska narava za vas.


VEČ INFORMACIJ O NATURI 2000:ObIšČITE splETNO sTRAN KOMIsIJE:

http://ec.europa.eu/environment/nature/index_en.htm


Da bi lahko ovrednotili uspeh delovanja omrežja Natura 2000 bo treba redno spremljati habitate in vrste, ki so navedene v obeh direktivah EU o naravi, da se ugotovi stanje njihove ohranjenosti.

Vsakih šest let Komisija pozove države članice, da poročajo Komisiji o stanju vrst in habitatov v svojih državah ter o ukrepih za njihovo ohranitev. Komisija lahko nato te podatke prouči na biogeografski ravni in ugotovi skupne lastnosti posamezne vrste ali posameznega habitata v EU.

To bo pomagalo določiti celoten uspeh omrežja Natura 2000 in problemska območja, kjer bi bilo treba prizadevanje za ohranjanje narave pospešiti.


NOVA MOŽNOSTI ZA PREŽIVETJE REDKIH ENDEMIČNIH RIB

Na otoku Rodos živi redka sladkovodna riba gizani, ki ne živi nikjer drugje na svetu. Ta majhna žival ima veliko sposobnost preživetja. Vse življenje preživi v sladkovodnih tokovih, studencih in majhnih bazenih ter se pozimi

bori za preživetje pri temperaturah pod lediščem, poleti pa v vročinskih valovih in sušah. Večina habitatov na tem območju je zdaj zaščitenih z Naturo 2000. Sprejeti so bili predpisi za nadzor odvzema vode in katerega koli drugih

škodljivih dejavnosti. Nedavne raziskave spremljanja so pokazale, da se je gizani zaradi tega opomogel. Njegov boj za preživetje je osvojil srca prebivalcev in turistov. V njegovo čast so postavili središče za obiskovalce.

ZAŠČITA SEVERNOEVROPSKIH JAM, V KATERIH ŽIVIJO NETOPIRJI

Eno zadnjih zatočišč vrst netopirjev v Severni Evropi so obmejne regije Belgije, Luksemburga in Nemčije. Na žalost je mnogo tradicionalnih prezimovališč, kot so jame, že poškodovanih zaradi rekreacijskih dejavnosti, vendar zgodovina

omogoča dodatne možnosti. Regija je polna podzemnih hodnikov in bunkerjev iz časa prve in druge svetovne vojne ter neuporabnih rudnikov in starodavnih utrdb. Več kot 150 prezimovališč je zdaj zaščitenih z Naturo 2000 in zaprtih

za javnost. Odziv netopirjev je dober: populacija na območjih Nature 2000 je prvič v 50 letih nespremenjena.

KRALJEVSKI OREL SPET LETI NAD MADŽARSKO

Kraljevski orel je veličastna ptica roparica, katere domovanje se razprostira po stepskih planjavah Karpatskih kotlin. Domovanje orlov v EU je na Madžarskem, vendar jih je do 1980 preostalo le 10–20 parov. Nacionalna organizacija za

ohranitev ptic se je na podlagi tega odločila in lansirala obsežno reševalno akcijo za ogroženo vrsto. Več kot 10 000 električnih drogov je bilo izoliranih, da bi se preprečili pogini ptic zaradi električnega toka, zavarovala so se gnezda,

uvedlo se je radijsko sledenje ptičjih mladičev, bolne ptice so rešili in zdravili. Posebej je pripomoglo k uspehu te akcije, da so bili tudi lokalni kmetje in gozdarji pritegnjeni k sodelovanju in so pomagali pri ohranitvi razširjenih

kmetijskih obdelovalnih postopkov in pri opuščanju sekanju gozdov v najpomembnejših območjih za gnezdenje. Zaradi teh prizadevanjem se je populacija kraljevskih orlov do leta 2005 spet povečala na 75–80 parov.

PONOVNA NASELITEV GAMSOV V APENINIH

Gamsi iz gorovja Abruzzo so se nekoč svobodno pasli v visokogorju Apeninov v osrednji Italiji, toda prekomeren lov in izguba habitata sta endemične podvrste pripeljala na rob preživetja. Do sredine 50-ih let se je njihova populacija

zmanjšala na 20 živali. Organi, odgovorni za ohranjanje narave, so se zato odločili, da na območju postavijo vzrejališča in začnejo gamse ponovno naseljevati v skrbno izbrane predele Apeninov. Sledilo je obširno ozaveščanje

in uveden je bil strožji nadzor nad lovljenjem in turizmom. Od začetka programa se je populacija tako povečala za več kot 1 000 živali, kar je največ v tem stoletju.

V VELIKI BRITANIJI SE SPET OGLAŠAJO VELIKE BOBNARICE

Velika bobnarica je skrivnostna ptica, ki živi predvsem v močvirjih in na območjih, poraslih s trstjem. Izzivalni kriki samca so običajno edini znak njegove prisotnosti. V zadnjem stoletju je ta živalska vrsta začela izginjati po celotni Evropi, predvsem zaradi izgube ustreznih habitatov. To velja tudi za Veliko Britanijo. Do leta 1997 se je populacija zmanjšala na 11 samcev in bi brez ukrepanja zagotovo izumrla. Zato so bili nemudoma sprejeti ukrepi za oživitev

obstoječih habitatov ptičjih vrst in vzpostavitev novih območij, poraslih s trstjem, s strateškim pomenom v državi z namenom, da bi lahko ptice sčasoma razširile. Populacija velikih bobnaric se je tako v zadnjih sedmih letih petkratno

povečala, kar je ena od največjih britanskih zgodb o uspehu v zvezi s prostoživečimi živalmi.

POMOČ RASTLINAM

Kanarski otoki spadajo med območja z največjo rastlinsko raznovrstnostjo v Evropi, saj zajemajo več kot 500 endemičnih vrst in prekašajo tudi otok Galapagos. Zaradi omejene razporeditve rastlinja so zelo občutljive na vsako

spremembo v okolju. Nekatere vrste, kot je sambucus palmensis, so zdaj tako redke, da samo varovanje njihovih habitatov ne zadošča več. Vlada Kanarskih otokov je zato začela izvajati program oživitve teh vrst, tako da je divjim rastlinam odvzela semena in jih vzgojila v posebnih nasadih, te pa ponovno nasadila na drugih primernih območjih

otoka. Populacija divje vrste sambucus palmensis se je že štirikratno povečala. Tudi prostora za njihovo ponovno nasaditev ne primanjkuje: več kot 30 % ozemlja Kanarskih otokov spada v Naturo 2000 zaradi izredne biološke

raznovrstnosti otoka.

Kako bomo vedeli, ali nam je uspelo?

KH-78-09-606-SL-C

Evropska komisija Natura 2000 – Evropska narava za vasLuksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti2009 – 28 s. – 21 x 29,7 cmISBN 978-92-79-11579-0

Natura 2000 je najbolj visoko zastavljena pobuda, ki je bila kadar koli sprejeta za ohranitev bogate evropske naravne dediščine. Vsem 27 državam članicam EU omogoča, da sodelujejo pri zaščiti na stotine najbolj dragocenih prostoživečih živali in rastlin vrst in habitatov na celotnem naravnem območju v Evropi ne glede na nacionalne meje. Cilj Nature 2000 je vzpostavitev ekološkega omrežja območij, ki ga poznamo pod imenom omrežje Natura 2000. Do zdaj je bilo v to omrežje vključenih že približno 25 000 območij, kar je sedaj največje omrežje naravnih varovanih območij kjerkoli na svetu

Ker je Natura 2000 sestavni del našega podeželja, je pomembno, da se pri upravljanju območij še naprej upoštevajo obstoječi ogroženi habitati in vrste. Njen namen ni prekinitev gospodarskih dejavnosti, ampak določitev parametrov, ki bodo ohranili evropsko biološko raznovrstnost kljub izvajanju teh dejavnostih.

Posamezni državljani, lastniki zasebnih zemljišč in uporabniki, vladni uradniki in skupine za ohranjanje narave – vsi imajo pomembno vlogo pri uspešnem delovanju Nature 2000.

Evropsko omrežje Natura 2000

evropska komisija -...

Documents