Evropske smernice dobre prakse za industrijsko proizvodnjo varnih posamičnih krmil Sektorji: drobljenje oljnih semen, rafiniranje olja in proizvodnja škroba Verzija 2.2 Veljavna različica: 1. julij 2010 Avenue de Tervueren 168(bte 12) Vse pravice pridržane. B-1150 Brussels

Tel.: + 32 (0)2 771 53 30

Faks: + 32 (0)2 771 38 17

E-pošta: info@efisc.eu

Spletno mesto: www.efip-ingredients.org

2

1. DEL UVOD

Evropske smernice dobre prakse za industrijsko proizvodnjo varnih

posami nih krmil so skladne z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o

zahtevah glede higiene krme (Uredba 183/2005/ES), predvsem z 20. in 22.

lenom, ki spodbujata razvoj smernic dobre prakse v zvezi s higieno in

uporabo na el HACCP. Cilj izvr evanja teh smernic je spodbujati sprejemanje ukrepov za

zagotavljanje varnosti posami nih krmil, poslovanje v skladu z evropskimi

zahtevami glede higiene krme in Codexom Alimentariusom ter izbolj anje

sledljivosti. Smernice so bile razvite v okviru Evropske platforme za sestavine krme, EFIP-om (European Feed Ingredients Platform, www.efip-ingredients.org), ob posvetovanju z evropskim zdru enjem proizvajalcev krmnih me anic, FEFAC-om (za ve podrobnosti glej prilogo 1). Te smernice so bile pripravljene tako, da so primerljive in/ali zdru ljive z drugimi smernicami ali kodeksi dobrih praks in so usklajene z EFIP-ovim standardom krmnih sestavin za sektorske smernice (referen ni kodeks) 1 . Ta kodeks je transparentna in objektivna osnova za primerjavo in vzajemno priznavanje sistema upravljanja varnosti krme. ivinoreja ima pomembno vlogo v kmetijstvu Evropske skupnosti. Njen obstoj je

odvisen od zaupanja potro nikov v varnost ivalskih proizvodov in v dostopnost krme, ki nima kodljivega u inka na zdravje rejnih ivali. Evropska unija je vzpostavila zelo robusten regulativni sistem, ki te i k zagotavljanju varnosti po vsej krmni verigi. Ta regulativni sistem zajema splo na na ela za nosilce dejavnosti in vklju ene pristojne organe, higienska pravila za nosilce dejavnosti, standarde za varnost krmnih proizvodov ter pravila za preverjanje s strani pristojnih organov. Ta novi zakonski okvir zagotavlja potrebno harmonizacijo smernic za varnost krme na ravni Evropske skupnosti. Zastavljene cilje je mogo e izpolniti le s popolno predanostjo vseh vklju enih nosilcev dejavnosti. Sektorska zdru enja lahko igrajo pomembno vlogo pri podpiranju svojih nosilcev dejavnosti, da dose ejo te cilje. Osnovno na elo zakonodaje o hrani/krmi je, da mora vsak posamezni nosilec dejavnosti v verigi sam prevzeti odgovornost za zagotavljanje varnih proizvodov. Ta zakonodaja predpisuje ukrepe, ki jih mora nosilec dejavnosti izvajati, da bo to dosegel. Nosilec dejavnosti bo izvajal ta generi no oblikovana pravila in jih prilagodil tako, da bo lahko zagotavljal varnost krme tudi z vidika podjetja. To dejavnost je mogo e uskladiti na ravni sektorja, rezultati pa morajo biti pregledni za vse partnerje v verigi. Temeljno na elo teh smernic je zato subsidiarnost hrane in varnost krmne verige ter samostojno upravljanje varnosti krme. Dolo ila teh smernic so bila razvita skladno z veljavnimi dolo ili smernic, ki se e uporabljajo ali pa so v postopku sprejetja pri ve sektorjih v evropski krmni verigi. Te smernice so bile razvite tudi skladno z nekaterimi pravili, ki so dolo ena v ISO 22000:2005.

1 Glej www.efip-ingredients.org/Default_files/page0001.htm

3

Te smernice so namenjene zagotavljanju enakovredne ravni za ite proti dejavnikom tveganja na podro ju krme, kot je predvideno v zakonodaji. Dejstvo, da je bil pristop HACCP kot orodje za upravljanje nadzora nad dejavniki tveganja na podro ju ivil iroko in uspe no uporabljen pri obratih za predelavo ivil, je osvetlilo njegov potencial, da bi podoben pristop lahko uporabili tudi v industriji ivalske krme. Toda na ela HACCP sama po sebi ne zado ajo in e naj bi prednosti

takega pristopa postale resni nost, jih je treba podpreti s sistemom upravljanja, postopki sledljivosti (kot dolo a Uredba 178/2002/ES) ter obve anjem med nosilci dejavnosti proizvodnje krme in posameznim sektorjem. Tak pristop zahteva notranje spremljanje in nadzor vseh korakov proizvodnje ter distribucije krme. Besedilo teh smernic je oblikovano tako, da izpostavi splo ne zahteve, in je namenjeno nosilcem dejavnosti kot referen no orodje, ki jim pove, v katerih primerih naj razvijejo svoj sistem upravljanja varnosti posami nih krmil. Te smernice bodo redno pregledovane skladno z nastajajo im/novim relevantnim tehnolo kim, znanstvenim in zakonodajnim razvojem ali zakonskimi spremembami v sektorjih.

4

VSEBINA

1 UVOD 2

2 NALOGE, NAMEN IN OPREDELITEV POJMOV 7

2.1 Naloge in namen: uporaba teh smernic 7 2.2 Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v teh smernicah 8 2.2.1 Zakonske opredelitve 8 2.2.2 Druge opredelitve pojmov 10

3 ZAHTEVE SISTEMA UPRAVLJANJA VARNOSTI KRME 12

4 SISTEM UPRAVLJANJA

4.1 Odgovornost vodstva 13 4.1.1 Predanost, odgovornost in politika upravljanja 13 4.1.2 Vodja ekipe HACCP: odgovornost, pooblastila

in obve anje 13 4.1.3 Pregled vodstva 14 4.2 Upravljanje virov 15 4.2.1 Zagotavljanje virov 15 4.2.2 love ki viri 15 4.2.2.1 Organizacijska shema 15

4.2.2.2 Kompetentnost, osve enost in izobra evanje 15 4.2.2.3 Osebna higiena 16 4.2.3 Infrastruktura in delovno okolje 16 4.2.3.1 Osnovne zahteve 16 4.2.3.2 Zahteve za prostore, proizvodna podro ja in opremo 16 4.2.3.3 Prostori in proizvodna podro ja 16 4.2.3.4 Oprema 17 4.2.4 Nadzor naprav za spremljanje in merilnih naprav 17 4.2.5 Vzdr evanje 17 4.2.6 i enje in sanitacija 18 4.2.7 Zatiranje kodljivcev 18 4.2.8 Nadzorovanje odpadkov 19 4.3 Operativni predpisi 20 4.3.1 Splo no 20 4.3.2 Zahteve za vhodne snovi 20 4.3.3 Ravnanje z vhodnimi snovmi 20 4.3.4 Ukrepi za prepre evanje navzkri ne kontaminacije 20 4.3.5 Predelava 21 4.3.6 Pridelava posami nega krmila 21 4.3.7 Kon na posami na krmila 21 4.3.8 Shranjevanje 22 4.3.9 Prevoz 22

5

4.4 Komponente sistema upravljanja 24 4.4.1 Zahteve glede dokumentacije 24 4.4.2 Sledljivost 24

4.4.3 Pregled, vzor enje in analiza 25 4.4.4 Nadzor neskladnih proizvodov 25

4.4.5 Krizno upravljanje – umik in odpoklic zaradi varnosti 26 4.4.6 Notranje presoje 27 4.5 Odnos z dobavitelji in strankami 28 4.5.1 Odnos z dobavitelji 28 4.5.2 Odnosi s strankami 28

5 PREREKVIZITNI PROGRAMI 29

5.1 Zgradba in postavitev zgradbe 29 5.2 Postavitev v obratu in delovnih prostorih 29 5.3 Pripomo ki 29 5.4 Odstranjevanje odpadkov 29 5.5 Oprema, i enje in vzdr evanje 29 5.6 Upravljanje vhodnih snovi 29 5.7 Ukrepi za prepre evanje kontaminacije 29 5.8 Oprema in sanitacija 29

5.9 Zatiranje kodljivcev 29 5.10 Osebna higiena 29 5.11 Prostori za higieno 29 5.12 Predelava 29

5.13 Odpoklic proizvodov 29 5.14 Shranjevanje 29

6 SISTEM HACCP 30

6.1 Splo ni uvod 30 6.2 Splo ne zahteve 30 6.3 Ekipa HACCP in vodja ekipe 31 6.4 Vhodne surovine in specifikacije pripravljenih proizvodov 31 6.5 Informacije o postopku 32 6.6 Analiza tveganj 33 6.7 Ocena tveganja 33 6.8 Dolo anje KKT-ja 34 6.9 Kriti ne meje in spremljanje 36 6.10 Popravek 37

6.11 Validacija sistema upravljanja varnosti krme 37 6.12 Verifikacija sistema upravljanja varnosti krme 38

6

7 REFEREN NI DOKUMENTI 39

8 SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENTI 40

PRILOGA 1: SEZNAM SODELUJO IH ORGANIZACIJ. 41

PRILOGA 2: SEZNAM KRATIC IN OKRAJ AV. 44 PRILOGA 3: SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENT O PREDELAVI KROBA. PRILOGA 4: SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENT O PREDELAVI OLJA IN

OLJNIH SEMEN.

7

2 NALOGE, NAMEN IN OPREDELITEV POJMOV

2.1 Naloge in namen: uporaba teh smernic Cilj teh evropskih smernic je zagotoviti varnost posami nih krmil:

• z zmanj anjem tveganja, da bi nevarna posami na krmila vstopila v krmno verigo,

• z omogo anjem upraviteljem, da izvajajo dolo ila higienskih predpisov za krmo (Uredba 183/2005/ES),

• s ponujanjem ukrepov, ki zagotavljajo, da so izpolnjene druge zahteve iz ustreznih predpisov za zagotavljanje varnosti krme.

Te smernice pokrivajo proizvodnjo posami nih krmil, pridobljenih z

drobljenjem oljnih semen, rafinacije olja in predelave kroba, od vstopne

to ke vhodnih snovi do to ke prenosa lastni tva.

Te smernice ne pokrivajo primarne proizvodnje, proizvodnje dodatkov ali trgovanja s posami nimi krmili.

Te smernice so bile razvite, da bi izpolnile legitimno pri akovanje industrije za proizvodnjo sestavljenih krmnih me anic, da sodelujejo s proizvajalci posami nih krmil, ki upo tevajo varnostne zahteve. Te smernice lahko izvajajo nosilci dejavnosti, ki proizvajajo posami na krmila v industrijskem obsegu (v nadaljnjem besedilu “nosilci dejavnosti”). Dokument je javno dostopen, njegovo vsebino pa prostovoljno lahko upo teva kateri koli proizvajalec na tem podro ju. Skladnost s temi smernicami upravitelja ne razre uje obveznosti, da izpolnjuje zakonodajne in regulatorne zahteve posamezne dr ave, v kateri je upravitelj dejaven.

8

2.2 Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v teh smernicah

V teh smernicah in z njimi povezanih prilogah se uporabljajo naslednji pojmi:

2.2.1 Zakonske opredelitve

a) Za namene tega dokumenta:

Serija: dolo ljiva koli ina krme, ki ima skupne lastnosti, kot so izvor, sorta, vrsta embaliranja, izvajalec embaliranja, po iljatelj ali oznake, in v primeru proizvodnega postopka enota proizvodnje iz posameznega obrata, ki uporablja enotne proizvodne parametre, ali ve tak nih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu in skladi ijo skupaj (Uredba 767/2009/ES).

Obrat: katera koli enota z dejavnostjo poslovanja s krmo (Uredba 183/2005/ES).

Krma (ali krmilo): vse snovi ali izdelki, vklju no z aditivi, predelani, delno predelani ali nepredelani, ki se uporabljajo za krmljenje ivali (Uredba 178/2002/ES).

Krmni dodatki: snovi, mikroorganizmi ali pripravki, ki niso posami na krmila niti premiksi in se namenoma dodajajo krmi ali vodi, da bi izpolnili eno ali ve spodaj navedenih funkcij:

• ugodno vplivati na lastnosti krme,

• ugodno vplivati na lastnosti ivalskih proizvodov,

• ugodno vplivati na barvo okrasnih ribic in ptic,

• izpolnjevati prehranske potrebe ivali,

• ugodno vplivati na okoljske posledice reje ivali,

• ugodno vplivati na rejo, prirejo ali dobro po utje ivali, zlasti z vplivom na elod no- revesno floro ali prebavljivost krme, ali

• imeti kokidiostati ni ali histomonostati ni u inek

(Uredba 1831/2003/ES in Uredba 183/2005/ES).

Dejavnost proizvodnje krme: so vsa podjetja, pridobitna ali nepridobitna, javna ali zasebna, ki opravljajo katere koli postopke pridelave, izdelave, predelave, shranjevanja, prevoza ali distribucije krme, vklju no z vsemi proizvajalci, ki pridelujejo, predelujejo ali shranjujejo krmo za krmljenje ivali na lastnem gospodarstvu (Uredba 178/2002/ES in prilagojeno). Glej „faze pridelave, predelave in distribucije“. Nosilec dejavnosti proizvodnje krme: fizi na ali pravna oseba, odgovorna za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev ivilske/krmne zakonodaje v njeni dejavnosti proizvodnje krme (Uredba 178/2002/ES in prilagojeno). Glej „Dejavnost proizvodnje krme“.

Higiena krme: ukrepi in pogoji, ki so potrebni za nadzor tveganj in zagotavljanje ustreznosti krme za prehrano ivali ob upo tevanju predvidene uporabe (Uredba 183/2005/ES).

Posami na krmila: sve i ali konzervirani proizvodi rastlinskega ali ivalskega izvora v naravnem stanju, namenjeni predvsem za zadostitev ivalskih prehranskih potreb, in proizvodi, ki so pridobljeni z industrijsko obdelavo, ter organske ali anorganske snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje ivali, bodisi kot tak ne bodisi po obdelavi, ali za pripravo krmnih me anic ali kot nosilna snov za premikse (Uredba 767/2009/ES).

9

Prvo dajanje na trg: za etno dajanje posami nega krmila na trg Evropske unije posami nega krmila po njegovi proizvodnji ali uvoz posami nega krmila (Uredba 1831/2003/ES in prilagojeno).

Hrana (ali ivilo): vsaka snov ali izdelek, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za u ivanje ali se smiselno pri akuje, da ga bodo u ivali ljudje.

K „ ivilom“ sodijo tudi pija a, ve ilni gumi in vse snovi, vklju no z vodo, namenoma vgrajene v ivilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo ivila.

K „ ivilom“ ne sodijo: krma; ive ivali, razen ivali za proizvodnjo hrane; rastline pred etvijo; zdravila; kozmetika; tobak in toba ni izdelki; narkoti ne in psihotropne snovi; ostanki in onesna evala (Uredba 178/2002/ES).

Dejavnik tveganja: biolo ki, kemijski ali fizikalni dejavnik v prehranjevalni verigi, ki lahko ogro a zdravje ljudi (Uredba 178/2002/ES).

Ozna evanje: uporaba besed, podatkov, blagovnih znamk, trgovskih imen, slik ali simbolov na krmi z dodajanjem teh informacij na kakr en koli medij, kot so embala a, posoda, obvestilo, oznaka, dokument, prstan, ovratnik ali internet, ki se sklicuje ali spremlja tak no krmo, vklju no za namene ogla evanja (Uredba 767/2009/ES).

Nosilec dejavnosti: glej nosilec dejavnosti proizvodnje krme.

Dajanje v promet: pomeni imeti ivila ali krmo za prodajo, vklju no s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezpla no ali proti pla ilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov (Uredba 178/2002/ES).

Pomo na tehnolo ka sredstva: kakr ne koli snovi, ki niso zau ite kot krma sama po sebi in se namenoma uporabljajo pri predelavi krme ali posami nih krmil, da slu ijo tehnolo kemu namenu med obdelavo ali predelavo, ki lahko povzro i nenamensko, vendar neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v kon nem proizvodu, pod pogojem, da ti ostanki ne kodijo zdravju ljudi in ivali ali okolju in da nimajo nobenih tehnolo kih vplivov na kon no krmo (Uredba 1831/2003/ES).

Tveganje: mo nost ali verjetnost pojava ne elenega u inka na zdravje in resnost tega u inka, ki je posledica ogro enosti (Uredba 178/2002/ES).

Ocena tveganja: proces na znanstveni podlagi, sestavljen iz tirih korakov: prepoznavanja nevarnosti, opredelitve nevarnosti, ocene izpostavljenosti in opredelitve tveganja (Uredba 178/2002/ES). Faze pridelave, predelave in distribucije: vse faze, vklju no z uvozom, od primarne pridelave ivil do shranjevanja, prevoza, prodaje ali dobave kon nemu potro niku, ter, kadar je to ustrezno, uvoz, pridelava, proizvodnja, shranjevanje, prevoz, distribucija, prodaja in dobava krme (Uredba 178/2002/ES).

Sledljivost: mo nost sledenja in spremljanja ivila, krme, ivali, ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena za vklju itev v ivilo ali se zanjo pri akuje, da bo vklju ena v ivilo ali krmo, skozi vse faze pridelave, predelave in distribucije (Uredba

178/2002/ES).

Neza elene snovi: katera koli snov ali proizvod, z izjemo povzro iteljev bolezni, ki je prisotna v in/ali na proizvodu, namenjenem za krmo za ivali, in ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ivali ali ljudi ali za okolje in ki bi lahko kodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih ivali (Direktiva 2002/32/ES).

10

b) V tem dokumentu izrazi „kadar je to potrebno“, „kadar je to primerno“, „ustrezno“ in „dovolj“ pomenijo kadar je to potrebno, kadar je to primerno, ustrezno ali dovolj za doseganje ciljev teh smernic (Uredba 852/2004/ES in prilagojeno).

2.2.2 Druge opredelitve pojmov

V teh smernicah se uporabljajo:

Kalibracija: prikaz, da dolo en instrument ali naprava daje rezultate v opredeljenih mejah sprejemljivosti v primerjavi z rezultati, ki jih daje referen en ali sledljiv standard skozi ustrezen nabor meritev.

Kontrola/nadzor: stanje, v katerem so upo tevani pravilni postopki in izpolnjeni kriteriji (Codex Alimentarius). Kodeks dobrih praks: dokument, ki ugotavlja na ela higiene krme, ki so pomembna za zagotavljanje varnosti krme za ivali in kasneje varnosti ivalskih proizvodov, ki so namenjeni prehrani ljudi.

Kontaminant: vsa biolo ka ali kemi na sredstva, tujki ali druge snovi, ki niso namerno dodane hrani ali krmi, ki lahko ogro ajo ivila in/ali varnost ivil ali njihovo primernost za u ivanje (Codex Alimentarius in prilagojeno). Kontaminacija: vnos ali pojav kontaminanta v ivilih/krmi ali v bli ini ivil/krme (Codex Alimentarius in prilagojeno).

Nadzorni ukrep: vsako ravnanje ali dejanje, s katerim je mogo e prepre iti ali odstraniti dejavnike tveganja za varnost krme/ ivil ali jih zmanj ati na sprejemljivo raven (Codex Alimentarius in prilagojeno).

Popravni postopek: vsa dejanja za odstranjevanje ugotovljene neskladnosti ali druge neza elene situacije (ISO 22000:2005).

Navzkri na kontaminacija: kontaminacija snovi ali proizvoda z drugo snovjo ali proizvodom.

Kriti na kontrolna to ka (KKT): korak, pri katerem se lahko izvaja kontrola in je bistvenega pomena za prepre evanje ali odstranjevanje dejavnikov tveganja za varnost krme/ ivil ali za njihovo zmanj anje na sprejemljivo raven (Codex Alimentarius in prilagojeno).

Kriti na meja: kriterij, ki lo i sprejemljivo od nesprejemljivega (Codex Alimentarius).

Varnost krme: visoka stopnja zanesljivosti, da krma ali posami no krmilo ni kodljivo za rejne ivali, e je pripravljeno ali zau ito v skladu z namenom uporabe ali kon nega porabnika. V celotnem dokumentu ima beseda „varnost“ enak pomen kot beseda „varnost krme“.

Diagram poteka: sistemati na predstavitev zaporedja korakov ali operacij, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali izdelavi dolo enega ivila ali krmila (Codex Alimentarius in prilagojeno).

Kriti na analiza kontrolnih to k (HACCP): sistem, ki ugotavlja, ocenjuje in nadzira dejavnike tveganja v zvezi z varnostjo krme (Codex Alimentarius in prilagojeno).

Analiza tveganj: postopek zbiranja in opredeljevanja informacij o dejavnikih tveganja in pogojih, ki jih ustvarjajo, ki dolo i, kateri so pomembni za varnost krme, in jih je zato treba navesti v na rtu HACCP (Codex Alimentarius).

11

Vhodne snovi: splo en izraz, ki se uporablja za poimenovanje surovin, ki so dobavljene na za etku proizvodne verige.

Vmesni proizvod: vsak material, ki ga nosilec dejavnosti obdela, preden dobi kon ni proizvod.

Proizvodnja/pridelava: vse operacije, ki zajemajo prejem materialov, predelave, pakiranja, prepakiranja, ozna evanja, ponovnega ozna evanja, kontrolo kakovosti, sprostitev, shranjevanje in distribucijo posami nih krmil in drugih s tem povezanih kontrol.

Na rtovanje: dolo anje ciljev in postopkov za zagotavljanje rezultatov, ki so skladni s politiko nosilca dejavnosti glede kakovosti in varnosti.

Prerekvizitni program: dolo en postopek (postopki) ali navodilo (navodila), prilagojen naravi in velikosti operacije, ki izbolj a in/ali vzdr uje delovne pogoje za omogo anje u inkovitej ega nadzora dejavnikov tveganja za varnost krme in/ali nadzoruje verjetnost, da bi krmni proizvod(i) pri li v stik z dejavniki tveganja za varnost krme in njihovo kontaminacijo ali proliferacijo proizvoda (proizvodov) in okolice predelave proizvoda. Lahko se uporabijo alternativni izrazi za PRP-je. Na primer izraz dobra proizvodna praksa (DPP), dobra kmetijska praksa (DKP) in dobra higienska praksa (DHP) (ISO 22000:2005 in prilagojeno).

Postopek: poseben na in za izvajanje aktivnosti ali procesa (ISO 9000:2005).

Kakovost: stopnja, do katere skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve (ISO 9000:2005).

Surovina: vsak material, ki vstopi v proizvodni proces posami nega krmila.

Evidenca: dokument, ki navaja dose ene rezultate ali dokazuje opravljene dejavnosti (ISO 9000:2005).

Zahteva: potreba ali pri akovanje, ki se navede, splo no ozna uje ali je obvezna (ISO 9000:2005).

Predelava: dejanje, ki neustrezen proizvod naredi skladen z zahtevami (ISO 9000:2005).

Varnost: glej varnost krmil.

Rok uporabnosti: opredeljeno asovno obdobje v katerem je proizvod popolnoma skladen s specifikacijo, pod pogojem, da je pravilno shranjen.

Znak/podpis: potrdilo poobla ene osebe v pisni ali elektronski obliki z nadzorovanim dostopom.

Specifikacija: dokument, ki navaja zahtevo (ISO 9000:2005).

Validacija: pridobivanje dokazov, da bodo kontrolni ukrepi u inkoviti (ISO 22000:2005).

Verifikacija: potrditev na podlagi zagotovitve objektivnega dokaza, da so bile dolo ene zahteve izpolnjene (ISO 22000:2005).

Pisni dokumenti: dokumenti, ki so tiskani na papirju. Te lahko nadomestijo elektronski, fotografski ali drugi sistemi obdelave podatkov, pod pogojem, da so podatki v asu predvidenega obdobja ustrezno shranjeni (arhiv) in da so takoj na voljo v itljivi obliki.

12

3 ZAHTEVE SISTEMA UPRAVLJANJA VARNOSTI KRME

Vsak sistem upravljanja varnosti krme, ki ga izvaja nosilec dejavnosti, bi moral temeljiti na treh stebrih, ki so navedeni v nadaljevanju. To so:

1) sistem upravljanja, ki temelji na procesnem pristopu in osredoto enosti na stranko;

2) prerekvizitni program za pomo pri nadziranju verjetnosti, da bi krmni proizvodi pri li v stik z dejavniki tveganja prek delovnega okolja, procesa pridelave krme, vhodnih snovi, higiene delavcev in navzkri ne kontaminacije med proizvodi. Uporaba teh dobrih proizvodnih praks mora vklju evati zahteve za higieno krme, ki so dolo ene v Uredbi EU (183/2005/ES) in sorodnih besedilih. Treba je uvesti, izvajati in redno vzdr evati prerekvizitni program v skladu z najbolj imi higienskimi praksami;

3) dejanska uvedba, izvajanje, dokumentiranje in vzdr evanje sistema na el kriti ne analize kontrolnih to k (HACCP). Sistem HACCP bi moral v pridelavi posami nih krmil upo tevati sedem na el, ki so dolo ena v kodeksu Codex Alimentarius. Analiza tveganj je uporabna za ugotavljanje vseh ustreznih dejavnikov tveganja. Nekatere je mogo e upravljati s prerekvizitnim programom, druge pa je mogo e nadzorovati s specifi nimi KKT-ji, kot je dolo eno v sistemu HACCP.

HACCP in prerekvizitni program delujeta dinami no in vzajemno. Stebre, ki so omenjeni zgoraj, je mogo e zdru iti v en sam sistem upravljanja, kot ga zahteva ISO 22000:2005.

13

4 SISTEM UPRAVLJANJA 4.1 Odgovornost vodstva

4.1.1 Predanost, odgovornost in politika upravljanja

Vodstvo (od najvi jega do najni jega vodstva) mora upo tevati izvr evanje teh smernic in tako pomaga zagotavljati varnost krme v proizvodih. Vodstvo mora zagotoviti, da se odgovornosti in pristojnosti opredelijo, dokumentirajo in sporo ajo znotraj organizacije. Vodstvo mora:

a) uvesti politiko varnosti krme, zagotavljati, da so vzpostavljeni dolo eni cilji, in celotno organizacijo obvestiti o teh usmeritvah,

b) zagotoviti, da so ti cilji in usmeritve skladni s smernicami in zakonskimi zahtevami,

c) opredeliti in dokumentirati obseg sistema HACCP s kategorizacijo izdelkov, dolo anjem proizvodnih obratov/linij in prenesenih dejavnosti, ki jih pokriva ta sistem.

Osebje, ki ga imenuje vodstvo, mora imeti opredeljene odgovornosti in pristojnosti, da bo:

a) ugotavljalo in bele ilo vsak problem v zvezi z varnostjo proizvodov in sistemom HACCP nosilca dejavnosti,

b) uvajalo sanacijske ukrepe in nadziralo vsak tak problem,

c) uvajalo ukrepe za prepre evanje pojavljanja neustreznosti v zvezi z varnostjo proizvodov.

4.1.2 Vodja ekipe HACCP: odgovornost, pooblastila in obve anje Vodstvo imenuje vodjo ekipe HACCP, ki ne glede na druge odgovornosti razporeja delo ekipe HACCP in je odgovoren ter pristojen, da:

a) zagotovi uvedbo, izvr evanje, vzdr evanje in posodabljanje sistema upravljanja v skladu s temi smernicami,

b) vodstvu organizacije neposredno poro a o u inkovitosti in ustreznosti sistema upravljanja,

c) organizira ustrezna usposabljanja in izobra evanja lanov ekipe HACCP.

Vodja ekipe HACCP je predstavnik vodstva ali pa ima neposreden dostop do vodstva.

14

Vodstvo zagotovi zadostna sredstva za uvedbo, izvr evanje, vzdr evanje, posodabljanje in nadzor sistema upravljanja varnosti krme. Sporazumevanje mora biti zadostno, da bo ekipa (vodja ekipe) HACCP obve ena o pomembnih spremembah pri proizvodih ali postopkih. 4.1.3 Pregled vodstva Vodstvo dokumentira izvr ene ukrepe verifikacije in s tem zagotovi, da sistem upravljanja varnosti krme deluje u inkovito. V te ukrepe je vklju eno na rtovanje, izvr evanje in spremljanje procesov, ki dokazujejo skladnost proizvodov. Proces spremljanja vklju uje zbiranje ukrepov, analizo podatkov in, e je tako sklenjeno, ukrepe za izbolj anje u inkovitosti sistema. Dokumentiran postopek opredeljuje strukturo(e) za ugotavljanje in upravljanje popravnih ukrepov, vklju no z:

a) analizo vzroka za neustreznost,

b) opredelitvijo popravnega ukrepa,

c) sledenjem uresni evanja ukrepa,

d) verifikacijo u inkovitosti ukrepa, kadar je to primerno. Vsi zgoraj na teti koraki morajo biti dokazljivi, na primer z evidencami ali zapisniki sestankov. Vodstvo vsako leto pregleda izvr evanje, u inkovitost in veljavnost sistema upravljanja varnosti krme z ocenjevanjem:

a) dejavnosti, ki izhajajo iz predhodnih pregledov upravljanja,

b) rezultatov notranjih in zunanjih presoj,

c) rezultatov verifikacije HACCP,

d) prito b in drugih povratnih informacij strank,

e) izvr evanja glavnih popravnih in prepre evalnih ukrepov,

f) sprememb, ki bi lahko vplivale na veljavnost sistema upravljanja varnosti krme.

Podatki pregleda se nana ajo na:

a) zaklju ke o izvr evanju, u inkovitosti in veljavnosti sistema upravljanja varnosti krme,

b) dejavnosti in cilje za izbolj anje sistema upravljanja varnosti krme.

Poro ilo pregleda mora biti takoj na voljo.

15

4.2 Upravljanje virov

4.2.1 Zagotavljanje virov

Vodstvo ugotovi in zagotovi potrebne vire za u inkovito in varno izvr evanje, predelavo in shranjevanje proizvodov.

Nosilci dejavnosti proizvodnje posami nih krmil morajo imeti zadostno tevilo osebja, ki ima potrebne spretnosti in je usposobljeno za proizvodnjo zadevnih proizvodov.

Vodstvo zagotovi zadostno in primerno zasnovano infrastrukturo, prostore v delovnem okolju, proizvodna podro ja in opremo.

4.2.2 love ki viri 4.2.2.1 Organizacijska shema Vodstvo izdela organizacijsko shemo. Odgovornosti v zvezi z varnostjo krme je treba dokumentirati in posodabljati.

4.2.2.2 Kompetentnost, osve enost in izobra evanje Osebje, ki izvaja dejavnosti, ki vplivajo na varnost krme, mora biti kompetentno in imeti primerno izobrazbo, opravljeno usposabljanje, spretnosti in izku nje v skladu z opisom del in nalog. Programe usposabljanja je treba rutinsko pregledovati in po potrebi posodabljati.

Vodstvo mora:

a) ugotoviti ter v opisu del in nalog jasno opredeliti potrebne spretnosti in kompetence, ki jih mora imeti osebje, katerega dejavnosti vplivajo na varnost krme,

b) omogo iti potrebno izobrazbo in/ali usposabljanje v skladu z opisom del in nalog, s imer zagotovi, da so te potrebne spretnosti izpolnjene, in jih vzdr uje,

c) zagotoviti, da je osebje, ki je odgovorno za spremljanje postopkov ugotavljanja varnosti krme, usposobljeno na podro ju ustreznih tehnik spremljanja in potrebnih ravnanj, ki jih je treba izvesti v primeru pomanjkanja nadzora postopkov,

d) oceniti u inkovitost zgoraj omenjenih dejavnosti,

e) zagotoviti, da se osebje zaveda ustreznosti in pomembnosti svojih lastnih ravnanj pri prispevanju k varnosti krme,

f) zagotoviti, da se osebje zaveda, da je u inkovito obve anje nujno,

g) voditi ustrezno evidenco izobra evanj, usposabljanj, spretnosti in izku enj vsega osebja, ki vpliva na varnost krme.

16

4.2.2.3 Osebna higiena

Vodstvo mora:

a) zagotoviti, da so prostori za higieno jasno in ustrezno ozna eni, na ustreznem mestu in vzdr evani,

b) zagotoviti ustrezno delovno opremo, kot so za itna obla ila in obuvala, kjer je to potrebno, in jo vzdr evati v higienskih pogojih,

c) poskrbeti za jasna pravila o prepovedi kajenja in prepovedi u ivanja hrane in pija e v obratu ter po potrebi zagotoviti lo ene prostore za te namene,

d) zagotoviti, da obiskovalci in podizvajalci pri obisku obrata/delu v obratu spo tujejo higienske zahteve.

4.2.3 Infrastruktura in delovno okolje

Vodstvo zagotovi sredstva za postavitev in vzdr evanje infrastrukture, ki je potrebna za doseganje skladnosti z zahtevami sistema upravljanja. 4.2.3.1 Osnovne zahteve

Vodstvo zagotovi ustrezno delovno okolje v skladu z lokalno, nacionalno in evropsko zakonodajo za doseganje skladnosti proizvoda.

4.2.3.2 Zahteve za prostore, proizvodna podro ja in opremo

Vodstvo zagotovi prostore in opremo v ustrezni obliki, zasnovi, sestavi in velikosti, ki prepre uje kontaminacijo, navzkri no kontaminacijo in vsak splo no kodljiv u inek na varnost krme.

4.2.3.3 Prostori in proizvodna podro ja

Vodstvo zagotovi, kjer je to potrebno, da so stropi in stropne napeljave na rtovani, narejeni in dodelani tako, da prepre ujejo nabiranje umazanije in vlage, rast neza elenih mikroorganizmov in raztresanje delcev, ki lahko vplivajo na varnost in kakovost posami nega krmila.

Po potrebi se zagotovi, da se v prostorih ne nabirata odve na para in kondenzat. Zagotovi se prezra evanje z zadostno zmogljivostjo.

Voda, para in zrak, ki so uporabljeni pri proizvodnji posami nih krmil, morajo biti ustrezne kakovosti. Vodstvo mora preveriti, da sta voda ali para, ki sta uporabljeni med i enjem ali pridelavo posami nega krmila, varni za ivali. Vodstvo mora zagotoviti, da voda ali para ne predstavljata nobene nevarnosti za zdravje ivali. V vseh prostorih in proizvodnih podro jih je treba zagotoviti zadostno osvetljavo. Odto ni sistemi morajo zadostovati za namen uporabe; zasnovani in narejeni morajo biti tako, da prepre ujejo kontaminacijo.

17

4.2.3.4 Oprema

Vodstvo zagotovi proizvodno opremo, ki je na ustreznem mestu, zasnovana, narejena in vzdr evana tako, da ustreza proizvodnji varnih posami nih krmil.

Kjer je primerno, je treba opremo umakniti od sten, da se zagotovi preprost dostop za i enje in prepre evanje napadov kodljivcev.

4.2.4 Nadzor naprav za spremljanje in merilnih naprav Vodstvo zagotovi, da je mogo e spremljanje in merjenje izvesti na na in, ki je skladen z dokumentiranimi postopki. Kjer je treba zagotoviti veljavne rezultate, mora biti merilna oprema:

a) kalibrirana ali verificirana v dolo enih asovnih presledkih ali pred uporabo glede na standarde meril, sledljive v mednarodnih standardih meril, kjer standardi ne obstajajo, se osnovo za kalibracijo ali verifikacijo zabele i,

b) po potrebi nastavljena ali ponovno nastavljena,

c) prepoznana, da omogo a dolo anje statusa kalibracije,

d) kjer je to mogo e, zavarovana pred nastavitvami, ki bi lahko razveljavile rezultat merjenja,

e) za itena pred po kodbami ali okvarami med uporabo, vzdr evanjem ali shranjevanjem.

Poleg tega vodstvo oceni in dokumentira veljavnost predhodnih rezultatov merjenja, e se ugotovi, da oprema ni skladna z zahtevami. Vodstvo ustrezno ukrepa. Vodi se

evidenca dokumentiranih rezultatov kalibracije in verifikacije. 4.2.2.5 Vzdr evanje

Nosilec dejavnosti v tovarni zagotovi na rtovano vzdr evanje. Izvajati se mora program vzdr evanja obrata. Izvedena dela morajo biti dokumentirana. Maziva morajo biti primerna za ivila, kjer je to primerno.

18

4.2.6 i enje in sanitacija

Vodstvo namesti in dokumentira program i enja. U inkovitost programa mora biti prikazana.

Zagotoviti je treba, da so vsa zunanja in notranja obmo ja, zgradbe, prostori in oprema isti in v dobrem stanju, da lahko delujejo v skladu z namenom in da se prepre i kontaminacija.

Oprema mora biti oblikovana tako, da olaj a ro no i enje ali i enje CIP.

Vsebniki in oprema za prevoz, shranjevanje, preme anje, uporabo in tehtanje posami nega krmila morajo biti isti.

Izdelati je treba urnik metod, uporabljenih istilnih sredstev in pogostosti i enja, vklju no z odgovornostmi za te naloge.

Za prepre evanje kontaminacije vhodnih snovi in kon nih proizvodov morajo biti istilna sredstva uporabljana in shranjevana v skladu z navodili proizvajalca

(proizvajalcev), jasno ozna ena, shranjevana lo eno od vhodnih snovi in kon nih proizvodov ter ustrezno uporabljena.

4.2.7 Zatiranje kodljivcev

Vodstvo izdela pisni na rt zatiranja kodljivcev, vklju no z opisom rednih pregledov. U inkovitost na rta mora biti prikazana.

Urnik se izdela za podro ja, prostore in opremo, ki so podvr eni pregledom, vklju no s pogostostjo in podrobnostmi o pesticidih, sredstvih za zaplinjanje ali pasteh ter odgovornostih za te naloge.

Za prepre evanje kontaminacije vhodnih snovi in kon nih proizvodov morajo biti pesticidi, sredstva za zaplinjanje in pasti primerni in skladni z lokalno zakonodajo, ki zadeva namen uporabe, uporabljeni in shranjeni v skladu z navodili proizvajalca, jasno ozna eni in shranjeni lo eno od vhodnih snovi in kon nih proizvodov ter ustrezno uporabljeni.

Lokacije pasti in vab morajo biti ozna ene v shemi.

Na rt HACCP mora upo tevati tveganje kontaminacije zaradi napadov kodljivcev ali uporabe pesticidov.

Za prepre evanje napadov kodljivcev je treba nadzorovati pokvarjeno krmo in prah.

Rezultati zatiranja kodljivcev so predmet letnega pregleda vodstva.

Mesta, kjer obstaja velika verjetnost kontaminacije zaradi kodljivcev, torej e obstajajo zunanja okna, stre ni zra niki ali ventilatorji, je treba za ititi pred insekti. Zunanja vrata morajo biti zaprta oziroma za itena, e niso v uporabi.

19

4.2.8 Nadzorovanje odpadkov

Nosilec dejavnosti nadzoruje odpadke in snovi, ki vsebujejo tvegano koli ino onesna eval ali drugih dejavnikov tveganja. Za prepre evanje kontaminacije posami nega krmila jih je treba odstraniti na ustrezen na in.

Kadar je to potrebno, je treba take dejavnike tveganja prepre iti, in sicer:

a) odstraniti jih je treba na na in, ki prepre uje kontaminacijo,

b) odpadke je treba shranjevati v zaprtih ali pokritih vsebnikih na dolo enih podro jih za zbiranje odpadkov,

d) vsebniki odpadkov morajo biti jasno ozna eni,

e) odpadke je treba odstraniti v skladu z lokalno zakonodajo in na tak na in, ki zagotavlja, da oprema in varnost posami nega krmila nista ogro eni.

20

4.3 Operativni predpisi

4.3.1 Splo no Vodstvo izvr i vse proizvodne dejavnosti v skladu s temi smernicami.

4.3.2 Zahteve za vhodne snovi Vodstvo mora e posebej zagotoviti, da so vhodne snovi skladne z zakonodajo EU:

a) informacije o nakupih morajo opisati naro eno surovino, vklju no z zahtevami za odobritev kupljenega proizvoda,

b) opredeljene morajo biti zahteve za analiti no spremljanje glede na oceno tveganja,

c) voditi je treba evidenco podatkov o vsakem pomembnem rezultatu analize ali spremljanja in potrebnih dejavnostih, ki izhajajo iz ocene.

Vodstvo mora v informaciji o nakupu zahtevati skladnost z zakonodajo EU. e vhodni material izhaja iz dr ave ali regije s tveganjem neskladnosti, npr. za MVO-je ali GSO-je, mora vodstvo uporabiti ustrezno analiti no spremljanje na podlagi ocene tveganja.

4.3.3 Ravnanje z vhodnimi snovmi Vodstvo zagotovi, da se vsako serijo, ki vstopi v obrat, edinstveno zabele i s serijsko tevilko, polnim imenom proizvoda, datumom prejema in prejeto koli ino. Vsako

po kodbo je treba prijaviti ustrezni odgovorni enoti, npr. enoti za nadzor kakovosti.

Za vhodne snovi je treba uvesti postopek sprejema in shranjevanja. e so silosi izpraznjeni, je podatek treba dokumentirati.

Vhodne snovi je treba preveriti glede na kriterije varnosti krme. Vzorci teh snovi morajo biti pridobljeni v zadostnih koli inah s postopkom, ki ga je vnaprej dolo il proizvajalec, in shranjeni, da se zagotovi sledljivost. Vzorci morajo biti zape ateni in ozna eni za la je prepoznavanje; shranjeni morajo biti v pogojih, ki prepre ujejo vsako nenormalno spremembo v sestavi vzorca ali ponarejanje. Shraniti jih je treba za obdobje, ki ustreza obdobju, za katerega je posami no krmilo dano na trg.

4.3.4 Ukrepi za prepre evanje navzkri ne kontaminacije

Nosilec dejavnosti mora uvesti program za prepre evanje, nadzor in odkrivanje kontaminacije. Program mora zajemati ukrepe za prepre evanje fizikalne, kemi ne in mikrobiolo ke kontaminacije.

21

4.3.5 Predelava

Vodstvo mora pri predelavi ravnati tako, da zagotovi varnost, sledljivost posami nega krmila in njegovo skladnost z zakonodajo.

V sistemu HACCP je treba upo tevati odobritev in uporabo predelave (npr. izlo eno blago, vra ilo strank ali pokvarjeno blago). Morebitne predelave, ki niso odobrene za namen uporabe, se upravljajo enako kot neskladen proizvod (glej to ko 4.4.4). e postanejo odpadni material, jih je treba odstraniti v skladu s postopki za odstranjevanje odpadkov (glej to ko 4.2.8), razen e so namenjene za uporabo v industriji.

4.3.6 Pridelava posami nega krmila

Vodstvo mora zagotoviti dostopnost delovnih navodil:

a) Razli ne stopnje proizvodnje je treba izvesti skladno s pisnimi postopki, ki so namenjeni opredelitvi, nadziranju in spremljanju kriti nih to k v proizvodnem procesu.

b) Vklju evati morajo postopke proti tveganju za prenos.

Vodstvo mora na rtovati in izvajati pridelavo in opravljanje storitev v nadzorovanih pogojih. Proizvodna podro ja morajo biti nadzorovana tako, da se prepre i dostop nepoobla enim osebam.

4.3.7 Kon na posami na krmila

Kjer je to primerno, mora vodstvo zagotoviti informacije, ki opisujejo naslednje:

a) Vsak proizvod je opremljen s pisno specifikacijo.

b) Vsak proizvod ima edinstveno ime ali kodo.

c) Vsaka serija je ozna ena z edinstveno ozna bo (ki je lahko kombinacija kod), tako da jo je mogo e kasneje prepoznati in izslediti. Ozna evanje je skladno z veljavno zakonodajo EU o krmi.

d) Vsak pripravljen proizvod mora biti pregledan pred po iljanjem, skladno s pisnimi postopki, s imer se zagotovi, da ustreza specifikacijam. Vzorec ustrezne velikosti za shranjevanje se vzame od vsake serije in je shranjen vsaj za as, ki je enak opredeljenemu roku uporabnosti proizvoda. Vzorci morajo biti zape ateni in ozna eni, shranjeni na na in, ki prepre uje nenavadne spremembe, in shranjeni za as, ki je enak roku uporabnosti.

e so proizvodi zavrnjeni in torej niso dani v obtok iz katerega koli razloga, ki je povezan z varnostjo proizvodov, je treba zabele iti njihovo odstranjevanje, namembni kraj ali vra ilo dobavitelju.

22

4.3.8 Shranjevanje

Vodstvo nadzira vse dejavnosti shranjevanja vhodnih snovi, pomo na tehnolo ka sredstva in pripravljene proizvode.

Pravila za nadziranje shranjevanja:

a) Vhodne snovi se shranjujejo na ustrezno zasnovanih mestih, ki so prilagojena in vzdr evana tako, da zagotavljajo ustrezne pogoje za shranjevanje in upravljajo tveganja kontaminacije ter morebitnih napadov kodljivih organizmov. Pakirane snovi se shranjujejo v ustrezni embala i.

b) Pripravljeni proizvodi so jasno prepoznavni in shranjeni na istih in suhih mestih.

c) Snovi morajo biti shranjene na na in, ki omogo a preprosto prepoznavanje, prepre uje navzkri no kontaminacijo in razkroj.

4.3.9 Prevoz Prevoz kon nih posami nih krmil po cesti, reki, eleznici ali morju je v postopku kriti na to ka.

Ne glede na prevozno sredstvo sta za zagotavljanje skladnosti opreme, ki se uporablja pri prevozu, z zahtevami varnosti krme odgovorna izvajalec prevoza in prevoznik.

Ne isto e, ki predstavljajo tveganje za ljudi ali ivali, lahko pridejo v stik s kon nim proizvodom. Izvesti je treba ukrepe, ki zagotavljajo, da je prevoz surovin in kon nih proizvodov ustrezen za zmanj anje tveganja kontaminacije na minimum. Vodstvo zagotovi, da je vsak notranji in zunanji promet iz ponudbe primeren za sprejem posami nega krmila in uporabi spodaj na teta splo na pravila:

a) Pooblastiti je treba osebje in/ali dolo iti nadzornika, ki pred natovarjanjem

preveri prekate.

b) Tovorni prostor je prazen, ist, brez vonja in suh.

c) Na voljo morajo biti podatki o zadnjih treh tovorih (po posameznih prekatih)

in, e je potrebno, vseh istilnih postopkih, ki so bili izvedeni.

d) Pred natovarjanjem posami nega krmila je treba z zunanjosti vozila odstraniti

vse vidne ostanke predhodnega tovora.

e) O skladnosti rezultatov kontrole in neskladnosti ter popravnih postopkih mora

biti vodena evidenca.

f) Tovorni prostori morajo biti med prevozom za iteni pred de jem in drugimi

viri kontaminacije z za vodo neprepustno ponjavo.

23

e distribucijo ali prevoz opravlja podizvajalec, se izbere tistega prevoznika, ki lahko izpolni kriterije varnosti in zanesljivosti proizvoda. Prevozni ko podjetje mora biti registrirano v skladu z veljavno zakonodajo. Nosilec dejavnosti proizvodnje posami nega krmila mora prevoznika obvestiti o zahtevah glede prevoza; te zahteve se dokumentirajo.

Pri zahtevi o isto i lahko pride do izjem, e predhodni tovor ne ogro a varnosti naslednjega tovora.

Za podatke o predhodnem odobrenem tovoru glejte seznam Mednarodnega odbora za cestni promet (International Committee Road Transport, ICRT).

e je za distribucijo in prevoz odgovorna stranka, jo v primeru nepravilnosti nosilec dejavnosti o tem obvesti pred natovarjanjem.

24

4.4 Komponente sistema upravljanja

4.4.1 Zahteve glede dokumentacije Vodstvo vodi pravilnik za sistem za upravljanje varnosti krme, ki pokriva vse vidike teh smernic. Vsa dokumentacija in evidence so prosto dostopne ustreznemu osebju in u inkovito nadzirane. Nadzor dokumentacije in evidenc je opredeljen v dokumentiranem postopku. Vso dokumentacijo pravilnika za sistem vodenja varnosti krme je treba potrditi, izvesti nadzor razli ic in nadzorovano razdeliti. Nosilec dejavnosti mora imeti urejen sistem, ki prepre uje uporabo odve ne dokumentacije. Dolo i in vodi se druga dokumentacija, ki velja za varnost krme. Podatki so ves as a urni, itljivi, takoj prepoznavni in razpolo ljivi. Vodstvo dolo i vse veljavne podatke, obdobje in mesto arhiviranja. Najkraj e obdobje arhiviranja je enako datumu poteka veljavnosti proizvodov in e eno leto po tem.

4.4.2 Sledljivost Vodstvo ustvari in izvaja sistem sledljivosti, da lahko dolo i vhodne snovi neposrednih dobaviteljev in distribucijo proizvodov iz posami nega krmila neposrednim strankam ter omogo i prepoznavanje proizvodnih lotov posami nega krmila ter njihovo povezavo s serijskimi tevilkami ali kodami vhodnih snovi.

V primeru predelave ali kakr nega koli postopka predelave je treba vzdr evati sledljivost.

V industriji posami nih krmil mora sledljivost od prejema surovin do po iljanja kon nega blaga odra ati naravo proizvodnega procesa (nepretrgano, v serijah itd.).

Sistem sledljivosti mora zajemati vsaj:

a) kode ali serije vhodnih snovi; medfazne proizvode, embala o in kemikalije,

b) tevilo uporabljenih zbirnih posod, silosov ali opreme,

c) proizvodnjo in vse uporabljene operativne dokumente,

d) as izvajanja posameznih postopkov in nadzorov,

e) koli ino in potek.

Praviloma je treba vse evidence, ki so potrebne za sledljivost, hraniti 5 let, skladno z veljavno zakonodajo EU, predvsem z Uredbo 178/2002 in smernicami o izvajanju 11., 12., 14., 17., 18., 19. in 20. lena UREDBE (ES) t. 178/2002 O SPLO NI IVILSKI ZAKONODAJI, in/ali nacionalnimi predpisi.

25

Podatki v zvezi s sledljivostjo so ves as a urni, itljivi, takoj prepoznavni in razpolo ljivi. Vodstvo dolo i vse veljavne podatke, obdobje in mesto arhiviranja.

Vzorce vhodne in pripravljene krme je treba shraniti za obdobje, ki ustreza roku uporabnosti, s katerim je krma dana na trg. Vzorce je treba shranjevati v ustreznih, zape atenih in ozna enih vsebnikih ter jih odstraniti na nadzorovan na in. Skladi e mora biti v takem stanju, da ni nevarnosti za propadanje ali po kodbe vzorcev. Evidence morajo biti vzdr evane, podatki o proizvodnji, distribuciji in uporabi posami nega krmila pa takoj na voljo, da se olaj a takoj nji vpogled za nazaj do neposrednega predhodnega vira in vpogled za naprej do naslednjih prejemnikov, e so ti znani, ali e so ugotovljeni kodljivi u inki na zdravje potro nika. Vodstvo verificira, da so postopki sledljivosti veljavni, s testom sledljivosti po krmni verigi naprej in nazaj najmanj enkrat letno. Test je treba dokumentirati in oceniti glede na mo ne izbolj ave. 4.4.3 Pregled, vzor enje in analiza Vodstvo ima dokumentiran sistem vzor enja in analize tako za nadzor kot tudi za verifikacijo. Tak sistem mora biti primeren za snovi in proizvode za testiranje. Vodstvo mora dokazljivo upo tevati veljavno zakonodajo in smernice. Postopki vzor enja se prilagodijo tako, da:

• nadzirajo skladnost vhodnih snovi in (medprocesnih) proizvodov, metoda vzor enja mora predstavljati zna ilnosti celotnega lota na ustrezni ravni,

• verificirajo veljavnost drugih nadzornih ukrepov, lahko se uporabita vzor enje in analiza. Metodo in pogostost se prilagodi pri akovani u inkovitosti teh nadzornih ukrepov.

Vodstvo mora imeti dokumentirane postopke vzor enja, metode navajanja, usposobljenost in odgovornosti. Za lastne analize v zvezi z varnostjo posami nega krmila, ki po zakonu ne zahtevajo akreditiranega laboratorija in metod, se primernost metode in njene uporabe verificira skladno z ustreznim standardom in/ali prstanastim preskusom. Za analizo pri podizvajalcih na splo no in analizo varnosti posami nega krmila, ki po zakonu zahteva akreditiran laboratorij in metode, morajo biti laboratorij, ki izvaja analizo, in metode akreditirani v skladu z ISO 17025. 4.4.4 Nadzor neskladnih proizvodov Vodstvo izdela dokumentiran postopek za obravnavanje proizvodov, ki niso skladni z ustreznimi zahtevami.

Postopek mora vklju evati:

a) identifikacijo,

b) izlo evanje prizadetih serij,

c) zagotavljanje odstranjevanja proizvodov, kjer je to primerno,

26

d) oceno temeljnih vzrokov za neskladnost,

e) dokumentiranje neskladnosti, analizo temeljnih vzrokov, popravnih postopkov in verifikacije,

f) vodenje evidence notranjih informacij o zadevnih strankah.

Opredeliti je treba odgovornost za pregledovanje in odstranjevanje neskladnih proizvodov.

Neskladen proizvod je treba pregledati skladno z dokumentiranimi postopki in izvesti eno od spodaj na tetih ukrepov:

a) predelavo (glej predelava pod to ko 4.3.5),

b) prerazvrstitev (npr. v proizvod za industrijsko uporabo),

c) oprostitev (vendar ne v zvezi z varnostjo krme),

d) zavrnitev in posledi no uni enje ali odstranjevanje v skladu s postopki odstranjevanja odpadkov (glej to ko 4.2.8).

4.4.5 Krizno upravljanje – umik in odpoklic zaradi varnosti Vodstvo izvaja dokumentiran postopek umika in odpoklica, ki daje zagotovilo strankam, v primeru nepravilnosti, ki bi lahko kodljivo vplivale na varnost posami nega krmila, pa je mogo e nemudoma obvestiti regulatorne organe.

e vodstvo meni ali pa obstaja razlog za domnevo, da posami no krmilo, ki je bilo proizvedeno, obdelano ali izdelano v obratu, ne izpolnjuje zahtev varnosti krme, mora vodstvo takoj uvesti postopke za umik in, po potrebi, odpoklicati vpra ljivo krmo s trga ter obvestiti pristojne organe.

a) Postopek umika in odpoklica je treba dokumentirati.

b) Opredeliti je treba, kdo je odgovoren za obve anje strank in regulatornih organov.

c) Opredeliti je treba odgovornost znotraj postopka za umik proizvoda in odpoklic(e).

d) O vseh zadevnih kontaktih (vklju no z ustreznimi organi) je treba voditi seznam, ki mora biti vedno a uren.

Posami na krmila, ki veljajo za nevarna, se obravnavajo kot neskladni proizvodi (glej to ko 4.4.4).

Za zagotavljanje veljavnosti se postopek odpoklica testira s simulacijo enkrat letno.

27

4.4.6 Notranje presoje

Vodstvo zagotovi, da se izvajajo notranje presoje, ki verificirajo, da je sistem upravljanja varnosti krme:

a) u inkovito izvr en in vzdr evan,

b) skladen z zakonodajo in drugimi opredeljenimi zahtevami.

Notranje presoje se lahko uporabljajo tudi za dolo anje potencialnih prilo nosti za izbolj ave. Na rtovanje notranjih presoj je treba dokumentirati. Dokumentiran postopek za presojo mora vklju evati vsaj:

a) pripravo in izdajo na rtov za presojo,

b) obseg presoj,

c) pogostost presoj,

d) metode, ki so uporabljene za izvajanje presoj,

e) poro anje o ugotovitvah in predlagane izbolj ave,

f) po iljanje poro il,

g) izvr evanje prepre evalnih ukrepov,

h) izbiro in usposabljanje poobla enih presojevalcev.

28

4.5 Odnos z dobavitelji in strankami

4.5.1 Odnos z dobavitelji Izbiri dobaviteljev in posami nih krmil predstavljata klju ni vidik vsakega sistema upravljanja varnosti, ki ga izvaja nosilec dejavnosti. Rezultat slabih vhodnih snovi pri proizvodnji so lahko pripravljeni proizvodi slab e kakovosti in lahko pri nosilcu dejavnosti ogrozijo varnost celotnega procesa. Zato morajo vsi nosilci dejavnosti dajati poseben poudarek na zagotavljanje, da njihovi dobavitelji in posami no krmilo ustrezajo zahtevam kakovosti in standardom. Dobavitelje surovin z visokim tveganjem je treba oceniti glede na oceno tveganja vsako leto. Za zahteve glede vhodnih snovi glej to ko 4.3.2. 4.5.2 Odnos s strankami

Nosilec dejavnosti zagotovi ustrezno obve anje strank, da dolo i zahteve varnosti njim namenjene krme. Pogodbe in naro ila morajo biti dana v presojo, da se ugotovi, ali je nosilec dejavnosti zmo en izpolniti te zahteve. Presoja pogodbe mora vklju evati obve anje vodje ekipe HACCP o napredovanju proizvodnje ali dobavi, v primeru, da zahteve stranke vplivajo na varnost krme. Vsako prito bo stranke je treba obravnavati po dokumentiranem postopku, ki dolo i potek dela in odgovornosti za upravljanje prito b.

Za vsako prito bo je treba zbirati naslednje podatke:

a) krmni proizvod, koli ino in tevilko lota, za katerega je bila podana prito ba,

b) ime stranke in kraj dobave,

c) zna ilnosti prito be,

d) preiskavo za ugotavljanje vzrokov,

e) ukrep za prepre evanje ponovitve,

f) povratno informacijo stranki.

Prito be strank v zvezi z varnostjo krme se dokumentira, tako da so zlahka razpolo ljive za verifikacijo HACCP.

29

5. PREREKVIZITNI PROGRAMI Za izvr evanje u inkovitega sistema HACCP mora nosilec dejavnosti izdelati prerekvizitni program. Ta program se dokumentira in vklju uje vsaj teme, ki so na tete v nadaljevanju. Podrobnej e dolo be so v tem dokumentu navedene v poglavju o upravljanju; poglavju 4.2 Upravljanje virov in poglavju 4.3 Operativni predpisi. Dodatne informacije je mogo e najti tudi pri oceni tveganja v referen nih dokumentih sektorja (Priloga 3 Sektorski referen ni dokument o proizvodnji kroba, Priloga 4 Sektorski referen ni dokument o predelavi olja in oljnih semen). Povezave, ki so navedene spodaj, vodijo do podrobnej ega besedila v poglavjih 4.2 in 4.3. 5.1 Zgradba in postavitev zgradbe (glej oddelek 4.2.3.2). 5.2 Postavitev v obratu in delovnih prostorih (glej oddelek 4.2.3.3). 5.3 Pripomo ki (glej oddelek 4.2.3.3). 5.4 Odstranjevanje odpadkov (glej oddelek 4.2.8). 5.5 Oprema, i enje in vzdr evanje (glej oddelek 4.2.3.4). 5.6 Upravljanje vhodnih snovi (glej oddelek 4.3.3). 5.7 Ukrepi za prepre evanje kontaminacije (glej oddelek4.3.4). 5.8 i enje in sanitacija (glej oddelek 4.2.6). 5.9 Zatiranje kodljivcev (glej 4.2.7). 5.10 Osebna higiena (glej oddelek 4.2.2.3). 5.11 Prostori za higieno (glej oddelek 4.2.2.3). 5.12 Predelava (glej oddelek 4.3.5). 5.13 Umik in odpoklic proizvodov (glej oddelka 4.4.4 in 4.4.5). 5.14 Shranjevanje (glej oddelek 4.3.8).

30

6 SISTEM HACCP

6.1 Splo ni uvod HACCP pomeni kriti no analizo kontrolnih to k in je „orodje“, ki nosilcem dejavnosti pomaga prepoznati dejavnike tveganja in kvantificirati tveganje v zvezi z njihovimi proizvodi in procesi. Sistem nosilcu dejavnosti omogo a, da dokumentira, nadzoruje in verificira u inek ukrepov za nadzor teh dejavnikov tveganja.

Proizvodnja varnih posami nih krmil zahteva, da sistem HACCP temelji na trdni podlagi prerekvizitnih programov. Prerekvizitni programi zagotavljajo osnovne okoljske in obratovalne pogoje, ki so potrebni za proizvodnjo varne posami ne krme. Prerekvizitni programi lahko vplivajo na varnost posami nega krmila, zagotavljajo pa tudi, da so krmila zdravstveno ustrezna in primerna za prehrano ivali. Sistem HACCP je manj obse en in je omejen na zagotavljanje, da je krma varna za prehrano ivali. Narava PRP-ja je med posameznimi nosilci dejavnosti razli na, vendar pa splo na na ela veljajo za celotno evropsko industrijo pridelave posami nih krmil. Prerekvizitni program predstavlja osnovno konstrukcijo sistema in brez njega noben sistem HACCP ne more biti uspe en. Ti postopki zagotavljajo trdno podlago, ki omogo a, da se ekipa HACCP lahko osredoto i na nekaj kriti nih tem, ki jih ni mogo e obravnavati kot del vsakodnevnega programa, vendar kljub temu zahtevajo posebno skrb.

Metoda HACCP temelji na sedmih osnovnih na elih:

1. Izdelava analize tveganj.

2. Dolo anje kriti nih kontrolnih to k (KKT-jev).

3. Dolo anje kriti nih mej.

4. Vzpostavitev sistema za spremljanje nadzora vsakega KKT-ja.

5. Vzpostavitev u inkovitega ukrepa, ki se izvede, e nadziranje ni uspe no.

6. Vzpostavitev postopka za verifikacijo, da vsi vidiki sistema HACCP delujejo u inkovito.

7. Dokumentiranje vseh postopkov in evidenc kot prikaz, da sistem HACCP deluje u inkovito.

6.2 Splo ne zahteve Nosilec dejavnosti mora imeti dobro dokumentiran, v celoti izvr en sistem HACCP, ki pokriva vse dejavnosti znotraj obsega. Ta obseg zajema od pravnega lastni tva vhodnih snovi pa vse do prenosa lastni tva pripravljenega proizvoda na stranko.

Prakti na uporaba in izvr evanje sistema HACCP zahteva strukturni pristop, ki ga je mogo e razdeliti na strategijo izvajanja v nadaljevanju.

31

6.3 Ekipa HACCP in vodja ekipe Sistem HACCP razvija in vzdr uje interdisciplinarna ekipa, ki je odgovorna za vzpostavitev, razvoj, vzdr evanje in presojanje sistema HACCP. Ta ekipa ima dostop do interdisciplinarnega znanja in prakti nih izku enj o sistemu upravljanja varnosti krme. Pomembno je, da ima ekipa popolno podporo vodstva nosilca dejavnosti, in v najbolj em primeru naj ekipo vodi predstavnik vodstva. V ekipi naj bodo ljudje, ki imajo kot celota dokazljivo temeljito znanje o:

a) uporabi na el HACCP,

b) proizvodnih procesih in uporabljeni opremi,

c) proizvodih, vhodnih snoveh in z njimi povezanih dejavnikih tveganja,

d) pravnih in sektorskih zahtevah. Sestanke ekipe vodi vodja ekipe HACCP. Ta vodja ekipe poro a neposredno vodstvu. Sestanki ekipe HACCP so na rtovani v rednih presledkih. Rezultate teh sestankov, sestavo ekipe HACCP in kompetentnost posameznih lanov je treba dokumentirati. 6.4 Vhodne surovine in specifikacije pripravljenih proizvodov Sistem HACCP pokriva proizvodnjo vseh obstoje ih in novih posami nih krmil. Podrobne informacije za vsak proizvod so potrebne za oceno tveganj, ki jih predstavlja postopek ali dostava do kon nega uporabnika. Upo tevajte vhodne snovi za proizvod in uporabo pripravljenega proizvoda za svoje stranke. Tako pripravljene proizvode kot tudi vhodne snovi je mogo e opredeliti kot skupine, e so vidiki varnosti krme primerljivi. Zaradi prakti nih razlogov je priporo ljivo, da so podobni proizvodi zbrani v skupino, kjer je to primerno. V tem primeru se na ustrezni specifikaciji navede vse snovi iz te skupine. Za pripravljene proizvode je treba dolo iti dokumentirane specifikacije:

a) ime ali drugo identifikacijo,

b) ustrezne kemi ne, fizikalne in mikrobiolo ke zna ilnosti v zvezi z varnostjo krme,

c) embala o ( e obstaja),

d) sestavo,

e) oznake/zahtevke,

f) rok uporabnosti/pogoje shranjevanja,

g) navodila za uporabo/namen uporabe,

h) veljavno zakonodajo.

i) Namen uporabe proizvoda mora biti dolo en in dokumentiran. Za vhodne snovi je treba dolo iti dokumentirane specifikacije:

a) ime ali drugo identifikacijo,

b) izvor in na in proizvodnje,

c) ustrezne kemi ne, fizikalne in mikrobiolo ke zna ilnosti glede varnosti krme, vklju no z zna ilnostmi, ki so dolo ene z analizo tveganj,

d) embala o ( e obstaja),

e) rok uporabnosti/pogoje shranjevanja,

f) veljavno zakonodajo.

32

6.5 Informacije o postopku Vsi postopki znotraj obsega morajo biti dokumentirani v diagramih poteka. Poteki postopkov morajo biti izdelani s tako stopnjo podrobnosti, da olaj ajo natan no analizo ekipe HACCP. Diagram poteka postopka mora vsebovati korake, po katerih poteka proizvodnja proizvoda. Eno polje v diagramu poteka mora prikazovati korak v procesu.

Diagram poteka postopka mora vsebovati:

a) postopke proizvodnje, shranjevanja in logistike,

b) postopke za proizvodnjo ali pripravo vode, pare, stisnjenega zraka, plinov ali katerih koli drugih snovi, ki pridejo v neposreden stik s proizvodom,

c) opremo za CIP, kjer bi lahko predstavljali dejavnike tveganja za pripravljen proizvod,

d) prenesene postopke,

e) predelavo in/ali medprocesno shranjevanje,

f) ustrezen vnos pomo nih tehnolo kih sredstev,

g) razli ice postrojev, ki so svojstvene za proces. Diagram naj bo im preprostej i, z jasnimi prikazi in enozna nimi izrazi. Raven podrobnosti mora biti vzporedna z znanjem, ki ga imajo lani ekipe HACCP o postopku. Tukaj je naveden zelo osnoven primer:

Potrdite pravilnost diagrama poteka postopka in situ, tako, da ga primerjate z dejanskim operativnim procesom v svojem obratu.

Kjer navzkri na kontaminacija predstavlja tveganje, morajo informacije o postopku vklju evati postavitev obrata s prikazom usmeritve (pripravljenih) proizvodov, odpadkov in osebja ter lokacijo zbiralnikov za odpadke in prostorov za higieno. Vse informacije o postopku mora v zvezi z dejanskimi procesi in prostori dokazljivo validirati ekipa HACCP.

1. Nabava

2. Prejem

3. Shranjevanje 4. Me anje

5. Peletiranje

6. Po iljanje

33

6.6 Analiza tveganj Ekipa HACCP izvede in dokumentira analizo tveganj, ki pokriva snovi in vse korake v postopku znotraj opredeljenega obsega.

Diagram se uporablja za dolo anje potencialnih dejavnikov tveganja pri vsakem koraku v postopku, pri emer se upo teva dolo ene okoli ine v koraku z naslednjih vidikov:

Kemi ni – pesticidi, mazivi, dioksini, te ke kovine, istila itd.

Biolo ki – ne eleni mikroorganizmi, kot so salmonela, E. coli, plesni itd.

Fizikalni – tujki, kot so steklo, les, nakit, kamenje, kovinski predmeti itd.

Pri 1. koraku morate na primer najprej pomisliti na to, „kako dobre so snovi, ki sem jih prejel?“

Dolo iti je treba vir in dejavnik tveganja, npr.: „Prenizka temperatura stiskanja povzro i pre ivetje salmonele“.

Za vse dolo ene dejavnike tveganja se dolo i ukrepe. Te se izvr i s ponovno opredelitvijo prerekvizitnega programa ali z opredelitvijo nadzornih ukrepov v priro niku za sistem upravljanja varnosti krme.

6.7 Ocena tveganja Za vse dolo ene dejavnike tveganja je treba raven tveganja oceniti tako, da se dolo i resnost u inka dejavnika tveganja na zdravje in verjetnost, da se bo ta u inek pojavil pri tem koraku brez nadzornega ukrepa (tveganje brez ubla itve). Ekipa HACCP primerja izra unane ravni tveganja s predhodno opredeljenimi ravnmi tveganja za prepoznavanje pomembnih in nepomembnih dejavnikov tveganja. Dokumentirati je treba vnaprej dolo eno raven tveganja in njeno smer ter oceno in dolo itev (ne)pomembnih dejavnikov tveganja.

34

6.8 Dolo anje KKT-ja Vsi pomembni dejavniki tveganja se ocenijo na podlagi strukturne metode za dolo anje, ali je korak v postopku kriti en za varnost krme (KKT). Ta metoda upo teva vsaj:

a) potrebo po posebnem ukrepu nadzora,

b) mo nost spremljanja in/ali nadzorovanja korakov v postopku,

c) veljavnost ukrepa nadzora za odstranjevanje ali zmanj anje tveganja na sprejemljivo raven,

d) prisotnost posledi nega koraka v postopku za odstranjevanje ali zmanj anje tveganja na sprejemljivo raven.

e poseben dejavnik tveganja potrebuje poseben nadzor in v nadaljnjem poteku ni

predvidena to ka, ki bi ga zmanj ala ali odstranila, je to kriti na kontrolna to ka (KKT). e ne gre za KKT, zadostuje manj strog nadzor ali pravilna uporaba prerekvizitnega programa. Primer:

Resnost

Velika 3 4 4

Zmerna 2 3 4

Majhna 1 2 3

Verjetnost

pojavitve

Majhna Zmerna Velika

Za dolo anje KKT-jev v postopku se uporabljata dva priznana postopka:

Prvi postopek temelji na zgornji oceni ravni tveganja. tiri ravni tveganja je mogo e dolo iti z modelom ocene tveganja. Pri dogodku na ravni tveganja 1 ni potreben noben ukrep. Pri dogodku na ravni tveganja 2 je treba ukrepe izvajati ob asno. Raven tveganja 3 zahteva uporabo predpogojev, kot so na primer higienski programi, vzdr evanje in kalibracija, nabavni postopki itd. Pri dogodku na ravni tveganja 4 brez naslednjega koraka, ki bi e lahko odstranil dejavnik tveganja, je korak v postopku KKT in treba je izvesti posebne nadzorne ukrepe.

Drugo metodo olaj a uporaba drevesa odlo anja (glej sliko spodaj), ki s pomo jo tirih vpra anj prikazuje logi en argumentiran pristop. Da bi se izognili velikemu tevilu nerealnih KKT-jev, je treba drevo uporabiti samo za pomembne dejavnike tveganja, npr. tveganja na ravni 3 in 4.

35

Vsota vseh KKT-jev je odvisna od postopkov in proizvodov, rezultat ustrezne metode pa je ustrezno število KKT-jev. Poskušajte doseči čim nižjo vsoto. Nekaj KKT-jev lahko spremljate veliko učinkoviteje kot pa veliko število.

Ko določimo korak v postopku in z njim povezan dejavnik tveganja, ki potrebuje poseben nadzor, je treba opredeliti nadzorni ukrep. Nadzor mora biti mogoč, merljiv, prav tako pa mora odstraniti ali zmanjšati tveganje na sprejemljivo raven. Če KKT ni pod nadzorom, mora biti takoj na voljo popravni postopek.

Smer in rezultat določanja KKT-jev je treba dokumentirati.

Ali obstaja(jo) preventivni nadzorni ukrep(i)?

Sprememba koraka, postopka ali proizvoda

Ali je nadzor na tem koraku potreben za varnost?

Ali je korak oblikovan posebej za to, da odstrani ali zmanjša možnost pojavljanja dejavnika tveganja na sprejemljivo raven?

Ali bi se povečana kontaminacija z ugotovljenim dejavnikom (dejavniki) tveganja pojavila v sprejemljivih mejah ali bi bi se povečala do nesprejemljive

mere?

Ali bo naslednji korak odstranil ugotovljen dejavnik (dejavnike) tveganja ali bo zmanjšal možnost pojavljanja na sprejemljivo raven?

KRITIČNA KONTROLNA TOČKA

DA

DA

DA

DA

NE

NE

NE

NE

NE

Ni KKT

Ni KKT

Ni KKT Stop

Stop

Stop

36

6.9 Kriti ne meje in spremljanje Kriti ne meje je treba dolo iti za vse ugotovljene KKT-je. Te meje validirajo na primer zakonodaja, znanstveni podatki ali izzivni preskusi. Izdelati je treba ciljno vrednost kot povpre je in kriti no mejo, ki bo lo ila sprejemljivo od nesprejemljivega. Te meje morajo biti skladne z vsemi zakonskimi obveznostmi. e zakonsko dolo ene meje ne obstajajo, pa si pomagajmo z lastnimi raziskavami; za pravilno ravnovesje med varnostjo in operabilnostjo se uporabijo analiti ne in bibliografske raziskave ter izku nje (va e lastne ali pa izku nje svetovalca).

Jasno je treba razlo evati med mejami, ki spro ajo (zgolj) prilagoditev postopkov, in klju nimi mejami, ki, e so prekora ene, zahtevajo popravne postopke, namenjene proizvodom. Dokumentirati je treba kriti ne meje in njihovo validacijo. Spremljanje KKT-jev je na rtovano merjenje parametrov v postopku za ugotavljanje, ali je KKT pod nadzorom. Imeti mora urnik, meje, kot so opredeljene zgoraj, pisni postopek, ustrezno usposobljene odgovorne zaposlene in pisni zapis meritev/opa anj/rezultatov.

Spremljanje KKT-jev mora biti validirano, zato da: a) obvesti o prese enih kriti nih mejah, b) predstavlja nepretrgano stanje s sprejemljivo zanesljivostjo.

e se uporablja neposredno spremljanje ali se uporabi kvalitativna meja, je treba

dokumentirati validacijo metode in/ali kompetentnosti nosilca dejavnosti.

37

6.10 Popravki Ekipa HACCP opredeli proizvod, namenjen popravku, ki se uporabi, e je kriti na meja prekora ena. Ta popravek se raz iri na vse proizvode, ki niso bili dokazljivo obdelani znotraj kriti nih mej. Poro ila o popravkih predstavljajo dejanske izmerjene vrednosti, datum/ as, za etnice zaposlenega in vsak popravek, vklju no z obsegom, ter kon ni cilj zadevnega proizvoda. Nosilec dejavnosti dokumentira pregled vseh KKT-jev, vklju no z nadzornimi ukrepi, kriti nimi mejami, pogostostjo spremljanja in metodo, ter popravke, podatke in sorodne obveznosti. Ta pregled se uporabi v operativni dokumentaciji priro nika za sistem upravljanja varnosti krme. Primer:

Korak Dejavnik

tveganja

Kategori

ja

KKT Spremljanje Kriti na

meja

Popravni

postopek

Zapis in

verifikacija

Kaj Kako Kdaj Kdo 4.Me anje

Tujki v snovi

fizikalno

(vse)

3

(3. v postopku)

Sito Pregledano za zagotavljanje, da deluje in da je v dobrem stanju

Vsakodnevno

Oddelek za vzdr evanje

Vse luknje

< 2 mm

Sito se vrti s 50 vrtljaji/minuto

Blokada proizvoda od zadnjega pregleda, ko je e ustrezal

Zamenjava ali popravilo sita ali ponastavitev hitrosti, e ne

ustreza specifikaciji

tevilo prito b o tujkih v pripravljenem proizvodu

6.11 Validacija sistema upravljanja varnosti krme Za validacijo sistema HACCP lahko nosilec dejavnosti pogleda v te Smernice, vklju no z veljavnim sektorskim referen nim dokumentom (dokumenti).

38

6. 12 Verifikacija sistema upravljanja varnosti krme Ekipa HACCP verificira sistem upravljanja varnosti krme vsaj vsako leto, da zagotovi u inkovitost in veljavnost. Ta verifikacija mora dokazljivo upo tevati:

a) izvr evanje in u inkovitost vseh pogojev,

b) izvr evanje in u inkovitost vseh nadzornih ukrepov,

c) vsa odstopanja pri nadziranju KKT-jev in izvedenih popravnih postopkov,

d) notranje in zunanje obve anje (prito be), ki je povezano z varnostjo krme,

e) rezultate ustreznih kemi nih in mikrobiolo kih analiz,

f) izredne dogodke in odpoklice,

g) spremembe proizvodov, procesov in zakonodaje. Ta verifikacija prina a jasne zaklju ke o izvr evanju, u inkovitosti in veljavnosti sistema upravljanja varnosti krme. Verifikacijo je treba v celoti dokumentirati, najbolje je, e je del notranjega urnika presoje v podjetju in e se uporabi kot vnos pri pregledu vodstva.

Kot del sistema HACCP so pomembni tevilni dokumenti. Tukaj je predpisan najkraj i seznam:

a) ekipa HACCP ( lani in stroka), b) trajanje sestankov ekipe HACCP, c) specifikacije pripravljenih proizvodov, d) specifikacije snovi, e) diagrami postopkov, f) osnovni pogoji, g) tabele o analizi tveganja, vklju no z dolo anjem KKT-jev in validacijo, h) na rt HACCP, vklju no z vsemi KKT-ji, kriti ne meje, spremljanje in popravni

postopki, i) operativni postopki za KKT-je, j) popravni postopki in sorodni dokumenti, k) postopki verifikacije in rezultati za vse zgoraj omenjeno.

39

7 REFEREN NI DOKUMENTI Da bi smernice uskladili z aktualno zakonodajo o krmi ivali in tevilnimi dejavnostmi na nacionalni, industrijski ravni in/ali na ravni zdru enj, upo tevajo na ela varnosti krme in ivil ter na ela HACCP, ki so dolo ena v razli nih mednarodnih dokumentih za njimi ter zakonodaji ES. To so predvsem:

Splo na ivilska zakonodaja (178/2002/ES),

Uredba o higieni krme (183/2005/ES),

Uredba o izvajanju uradnega nadzora (882/2004/ES),

Uredba o krmnih dodatkih (1831/2003/ES),

Direktiva o neza elenih snoveh v ivalski krmi (2002/32/ES),

Uredba o ostankih pesticidov (396/2005/ES),

Uredba o gensko spremenjenih ivilih in krmi (1829/2003/ES),

Uredba o dajanju na trg (767/2009/ES),

Priporo ilo o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo (2006/576/ES),

Codex Alimentarius – kodeks dobre prakse o krmi ivali.

40

8 SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENTI Sektorske smernice morajo vklju evati ali pozivati k razvoju obse nih analiz tveganja na ravni sektorja, ki za vsako zadevno posami no krmilo:

- ugotavljajo tveganja varnosti krme, - oblikujejo merila za nadzor teh dejavnikov tveganja.

Odgovornost posameznih lokacij/nosilcev dejavnosti za HACCP ostane nedotaknjena.

Naslednji sektorji posami ne krme so razvili sektorske referen ne dokumente, ki pokrivajo vpra anja v zvezi z varnostjo posami nih krmil: PRILOGA 3: SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENTI O PROIZVODNJI KROBA PRILOGA 4: SEKTORSKI REFEREN NI DOKUMENT O PREDELAVI OLJA IN

OLJNIH SEMEN

41

PRILOGA 1: SEZNAM SODELUJO IH ORGANIZACIJ

EFIP je stopil v stik in se sre al z velikim tevilom industrijskih sektorjev, ki so povezani s proizvodnjo in u ivanjem posami nih krmil, in drugimi zainteresiranimi stranmi celotne Skupnosti. Namen teh sre anj je bil povabiti vse glavne zainteresirane strani, ki so povezane s krmno industrijo v EU, da bi podale povratne informacije o teh smernicah pred prvo izdajo junija 2009 in po njej. Kon ni cilji tega posvetovalnega postopka, ki je e odprt in se e dopolnjuje, so:

a) poiskati prispevke, vzpostaviti konstruktivno razpravo in povabiti zainteresirane strani k podajanju komentarjev in predlogov o besedilu z namenom nenehnega izbolj evanja,

b) zagotoviti dobro razumljivost pristopa teh smernic v drugih sektorjih, c) dose i zadostno stopnjo zaupanja v krmno in prehranjevalno verigo s

posve anjem najve je pozornosti upravi enim pri akovanjem industrije drugih sektorjev v zvezi z varnostjo,

d) zagotoviti veri ni pristop smernic in koordinacijo z drugimi vklju enimi stranmi.

Posebej je treba omeniti AAF in FEDIOL, ki sta zelo aktivno sodelovala znotraj platforme EFIP, European Feed Ingredients Platform (Evropske platforme za sestavine v krmi), katere ustanoviteljska lana sta. EFIP so ustanovila velika evropska zdru enja ali federacije, ki predstavljajo sektorje, ki dobavljajo posami na krmila na trg EU. To je prostovoljna platforma za ocenjevanje sektorskih smernic, izmenjavo izku enj in sodelovanje, ki ponuja usklajena navodila za vse svoje lane o izvr evanju zakonodaje o higieni krme in sorodnih varnostnih shem. EFIP skupaj s svojimi lani predstavlja veliko ve ino vseh „surovin“, ki vstopijo v prehranjevalno verigo prek premiksov ( it, predelanih zelenjavnih ali ivalskih proizvodov, dodatkov in stranskih proizvodov iz ivilsko predelovalne industrije).

42

Zgodovina posvetovalnega postopka:

- Oktober 2006 sre anje EFIP – FEFAC - December 2006 sre anje EFIP – FEFAC - Januar 2007 sre anje tehni nega odbora EFIP - Januar 2007 plenarno zasedanje EFIP - Februar 2007 sre anje EFIP – FEFAC - Marec 2007 sre anje tehni nega odbora EFIP - Marec 2007 plenarno zasedanje EFIP - Maj 2007 sre anje EFIP – FEFAC - Junij 2007 plenarno zasedanje EFIP - Julij 2007 plenarno zasedanje EFIP - September 2007 sre anje tehni nega odbora EFIP - Oktober 2007 plenarno zasedanje EFIP - November 2007 plenarno zasedanje EFIP - Januar 2008 plenarno zasedanje EFIP - Marec 2008 sre anje tehni nega odbora EFIP - Maj 2008 plenarno zasedanje EFIP - Junij 2008 plenarno zasedanje EFIP - September 2008 sre anje tehni nega odbora EFIP - September 2008 plenarno zasedanje EFIP - December 2008 plenarno zasedanje EFIP - Februar 2009 plenarno zasedanje EFIP - Marec 2009 sre anje EFIP – FEFAC - April 2009 sre anje tehni nega odbora EFIP - April 2009 sre anje Assalzoo - Junij 2009 plenarno zasedanje EFIP - September 2009 sre anje tehni nega odbora EFIP - December 2009 plenarno zasedanje EFIP - Januar 2010 sre anje tehni nega odbora EFIP - Marec 2010 sre anje tehni nega odbora EFIP

43

EFIP

V skladu s publikacijo Uredbe o higieni krme (Uredba (ES) t. 183/2005), zlasti 7., 20. in 22. lenom, so vsa velika evropska zdru enja ali federacije, ki zastopajo sektorje oskrbe trga EU s posami nimi krmili, sprejele ukrepe za zagotavljanje, da vse zadevne sektorske smernice izpolnjujejo obveznosti Uredbe (ES) t. 183/2005, v bolj globalnem smislu pa vse zahteve zakonodaje, in da so skladne s smernicami Codex Alimentarius o dobri krmi ivali CAC/RCP 54-2004.

Ta zdru enja ali federacije so ustanovile EFIP, Evropsko platformo za sestavine krme. EFIP je prostovoljna platforma za ocenjevanje sektorskih smernic, izmenjavo izku enj in sodelovanje, ki ponuja usklajena navodila za vse svoje lane o izvr evanju zakonodaje o higieni krme in sorodnih varnostnih shem.

EFIP skupaj s svojimi lani predstavlja veliko ve ino vseh „posami nih krmil“, ki vstopijo v prehranjevalno verigo prek premiksov ( it, predelanih zelenjavnih ali ivalskih proizvodov, dodatkov in stranskih proizvodov iz ivilsko predelovalne

industrije), ne glede na to, ali so proizvedena v Evropi ali uvo ena iz tretjih dr av.

lani EFIP so naslednja zdru enja:

• AAF – Association des Amidonniers et Féculiers – European Starch Industry Association (Evropska industrija proizvodnje kroba)

• The Brewers of Europe (Zdru enje evropskih pivovarjev) • CEFS – Comité Européen des Fabricants de Sucre (Evropski odbor proizvajalcev

sladkorja) • CIAA – Confederation of the EU Food and Drink Industry (konfederacija

evropske industrije za predelavo hrane in pija ) • COCERAL – Comité du Commerce des céréales, aliments du bétail, oléagineux,

huile d'olive, huiles et graisses et agrofournitures (Odbor za trgovanje z itom, krmo, oljnimi plodovi, olj nim oljem, olji in ma obami ter agronomske storitve)

• EFPRA – European Fat Processors and Renderers Association (Zdru enje evropskih predelovalcev ma ob)

• FAMI-QS – Feed Additive and Premixture Quality System European Association (Evropsko zdru enje za sistem ugotavljanja kakovosti krmnih dodatkov in premiksov)

• FEDIOL – The EU Oil and Protein meal Industry (industrija EU za oljno in beljakovinsko moko)

• The European Flour Millers’ association (Evropsko zdru enje mlinarjev)

AAF AAF (Association des Amidonniers et Féculiers) je trgovsko zdru enje, ki zastopa interese evropske krobne industrije na evropski in mednarodni ravni. krobna industrija je prisotna v 21 evropskih dr avah in ima trenutno 24 lanov ter 7 pridru enih lanov. Celoten seznam najdete na spletnem mestu AAF: http://www.aaf-eu.org/html/members.html

44

FEDIOL

FEDIOL je evropska federacija, ki zastopa evropsko industrijo za proizvodnjo olja in beljakovinske moke. V FEDIOL je v lanjenih 14 nacionalnih zdru enj drobilcev semen in predelovalcev olj iz razli nih dr av EU. Prek mre e zdru enj je s FEDIOL-om povezanih ve kot 35 podjetij, kot so na primer AAK, A.D.M, CARGILL, BUNGE, IOI Loders Croklaan, Lipidos Santiga, Sovena, Thywissen, Wilmar Edible Oils ... Na na em spletnem mestu najdete obse en seznam podjetij, ki so povezana s FEDIOL-om: http://www.fediol.be/4/index.php

PRILOGA 2: SEZNAM KRATIC IN OKRAJ AV

o As: Arzen o B: Biolo ko

o K: Kemi no

o kat.: Kategorija

o KKT: Kriti na kontrolna to ka

o Cd: Kadmij o CFU/g: Enote, ki tvorijo kolonije na gram o CIP: cleaning-in-place o DDT: Diklorodifeniltrikloroetan o ES: Evropska komisija

o EFIP: European Feed Ingredients Platform – Evropska platforma za sestavine

krme

o EU: Evropska unija

o FEFAC: European Feed Manufacturers’ Federation – Evropska federacija

proizvajalcev krme

o DPP: Dobra proizvodna praksa o HACCP: Hazard Analysis and Critical Control Points – kriti na analiza kontrolnih

to k

o HCH: Heksaklorocikloheksan o HCN: Hidrogen cianid o Hg: ivo srebro o ISO: International Organisation for Standardisation – Mednarodna organizacija za

standardizacijo o MVO: Mejna vrednost ostankov

o D : Dr ave lanice

o F: Fizikalno

o PAH: Policikli ni aromati ni ogljikovodiki o Pb: Svinec o PCB: Poliklorirani bifenili

o PCDD-ji: Poliklorirani dibenzo-p-dioksini

o PCDF-ji: Poliklorirani dibenzofurani

o PRP: Prerekvizitni program

o SFM: Safe, Fair and Merchantable – varno in dobre tr ne kakovosti o SO2: veplov dioksid o T °C: Temperatura v stopinjah Celzija o TEF: Faktor toksi ne ekvivalentnosti

o WHO: World Health Organisation – Svetovna zdravstvena organizacija