1Finnur Karlsson Alja Zore Aureliano Cattaneo Jeppe Ernst Kristian Rymkier Victor Ibarra Toma Bajelj Marcus Lease

Christian Winther Christensen Eneko Vadillo-Prez Marij Kogoj Bernd Alois Zimmermann Arnold Schnberg

Dominique Clment Larisa Vrhunc

Slowindova pomlad

201512. in 13. maj 2015

Slovenska filharmonija

2 3

Dragi prijatelji Slowinda,

lani so bili nai cenjeni jubilanti Lojze Lebi, Boidar Kos in Vinko Globokar povod za zaetek Slowindovih pomladi. Tako se odtlej oglaamo z 'novim' tudi v pomladanskem asu in ne le jeseni, na naem osrednjem Festivalu Slowind.

Letos bomo ponovno prijateljevali z Ansamblom Aleph, s katerim sodelujemo e vse od leta 2008. Njihova vena mladost nas vedno znova pritegne k skupnem muziciranju zdaj v Ljubljani, drugi spet v Franciji, kamor v zmernih koliinah izvaamo slovensko sodobno glasbo. Tako se je na naem zadnjem gostovanju v Parizu, kjer smo med drugim skupaj izvedli transkripcijo Schnbergovega Koncerta za violonelo in orkester v D-duru, porodila zamisel, da bi v tovrstni preobleki zazvenel tudi na ekspresionist Marij Kogoj. V ta namen je skladateljica Larisa Vrhunc izbrala odlomke iz njegove opere rne maske in jih, prirejene, zdruila v skladbo z naslovom rna makarada, ki bo premierno izvedena na letonji Slowindovi pomladi, kaj kmalu pa zagotovo tudi v Parizu.

Seveda bomo poleg rne makarade sliali e veliko nove glasbe. Na prvem koncertu se bo zvrstilo kar deset skladb avtorjev mlaje generacije iz najrazlinejih koncev sveta, med katerimi sta tudi dva Slovenca, Alja Zore in Toma Bajelj. Nekateri izmed njih so ele dobro stopili na svojo ustvarjalno pot, drugi pa se e uveljavljajo na velikih koncertnih odrih. Prepriani smo, da si prav vsi zasluijo nao in Vao pozornost tako na

4 5

Slowindova pomlad 2015

1. koncerttorek, 12. maj 2015, ob 20.00

Forum mladih komponistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

2. koncertsreda, 13. maj 2015, ob 20.00Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozin

Mojstrovine v novi preobleki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

sreda, 13. maj 2015, od 16.30 do 19.00Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca

Okrogla miza z mladimi komponisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Komponisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

koncertu z naslovom Forum mladih komponistov, kakor tudi na okrogli mizi odprtega tipa, ki bo pod moderatorskim vodstvom muzikologinje Maie Juvanc potekala v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji. est mladih skladateljev in skladateljica si bodo izmenjali poglede na glasbeno ustvarjanje v dananjem asu in se sooili s teavami in prednostmi, ki jih na as povzroa oziroma nudi mladim ustvarjalcem. Na okrogli mizi bo gotovo utiti pridih naih predkoncertnih pogovorov, zato na ta dogodek toplo vabimo vso iro javnost.

Letonjo Slowindovo pomlad bomo zakljuili s koncertom, naslovljenim Mojstrovine v novi preobleki, ki bo obenem tudi kolesarski spektakel. Boris Ostan, dolgoletni pridrueni lan Slowinda, bo ob Glasbi za veerjo kralja Ubuja Bernda Aloisa Zimmermanna, ki jo je za komorni ansambel priredil Dominique Clment, prebral nekaj zanimivih lankov iz naega asopisja.

Zato, cenjeno obinstvo, pazite, da ne boste esa zamudili!

Va Slowind

6 7

1. koncerttorek, 12. maj 2015, ob 20.00

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

Forum mladih

komponistov

Finnur Karlsson (roj. 1988)Two Movements / Dva stavka (2014)za pihalni kvintetSlovenska premiera

I. As One / Kot eden II. Homage

SlowindAle Kacjan flavta Matej arc oboa Jurij Jenko klarinet Metod Tomac rog Paolo Calligaris fagot

Alja Zore (roj. 1992)Kaliaihzis (2014)za pihalni kvintet

Slowind

Aureliano Cattaneo (roj. 1974)Trio IV (2006)za klarinet, violonelo in klavirSlovenska premiera

I. Rpido II. Ariette e Interludi III. Rpido IV. Eplogo

Dominique Clment klarinetChristophe Roy violoneloSylvie Druin klavir

Jeppe Ernst (roj. 1985)mor | far / mati | oe (2014)za pihalni kvintetSlovenska premiera

Slowind

- odmor -

Kristian Rymkier (roj. 1977)Mcanique (2014)za pihalni kvintetSlovenska premiera

Slowind

Victor Ibarra (roj. 1978) sofferte... lontano (2013)za basovski klarinet, violo, violonelo, klavir in tolkalaSlovenska premiera

Dominique Clment klarinetBelinda Peake violaChristophe Roy violoneloSylvie Druin klavirJean-Charles Franois tolkala

Michel Pozmanter dirigent

Toma Bajelj (roj. 1979)350 podob (2013)za pihalni kvintet

Slowind

Christian Winther Christensen (roj. 1977)Trio (2009)za violino, violo in violoneloSlovenska premiera

Nomi Schindler violinaBelinda Peake violaChristophe Roy violonelo

Marcus Lease (roj. 1982)Peace, Affannato (2014)za pihalni kvintetSlovenska premiera

Slowind

Eneko Vadillo-Prez (roj. 1973)Jiseiyi (20012002)za piccolo flavto, klarinet, fagot, rog, violino, violo, violonelo, kontrabas in tolkalaSlovenska premiera

Ale Kacjan flavtaDominique Clment klarinetPaolo Calligaris fagotMetod Tomac rogNomi Schindler violinaBelinda Peake violaChristophe Roy violoneloMiha Firt kontrabas

Michel Pozmanter dirigent

8 9

Finnur Karlsson (roj. 1988)Two Movements / Dva stavka (2014)za pihalni kvintet

Skladbo Dva stavka za pihalni kvintet sem napisal za glasbeno delavnico z ansamblom Slowind, ki je potekala v mesecu marcu na Kraljevi danski akademiji za glasbo v Koebenhavnu.

Prvi stavek, Kot eden, je teksturna tudija, ki raziskuje razline zmogljivosti formacije pihalnega kvinteta. V njem kratek, navzdol gibajoi se ritmini motiv, podlega razlinim preobrazbam, ki jih vedno znova prekinja kristalni vloek visokih pihal. Drugi stavek z naslovom Homage je posveen islandskemu komponistu orkellu Sigurbjrnssonu, ki je umrl ravno v asu nastanka te skladbe. Stavek se navezuje na eno njegovih najbolj znanih skladb, hvalnico Heyr himna smiur (Posluaj stvarnika nebes). Med izvajanjem njene melodije instrumenti obstanejo na razlinih tonih, kar povzroi nastanek zvonih klastrov. Le-ti poasi prehajajo iz statinih zadranih tonov v tremole dveh ali treh, nato pa se spet vraajo v en sam ton.

Finnur Karlsson

Alja Zore (roj. 1992)Kaliaihzis (2014)za pihalni kvintet

e se v samo gibanje skladbe in strukturiranje glasbenega materiala vedno do neke mere vrie gibanje miljenja v ozadju, je skladba Kaliaihzis nastala v premiljevanju o redu kot nekem primarnem, izvornem nainu bivanja. Vpraanje vzpostavitve reda je v jedru glasbenega ustvarjanja in ustvarjanja

nasploh, saj gre vedno za doloeno konsolidacijo primarnega kaosa v bolj ali manj doloeno obliko. Vendar pa se izvorni red velikokrat skua nadomestiti s sistemom, s skupkom pravil skladanja, bodisi drubeno ali individualno ustvarjenih. Tako sam proces ustvarjanja sploh ni ve zaznavanje monih potekov in gibanj, ampak izpolnjevanje vnaprej zartanih pravil. V ozadju skladbe Kaliaihzis je vpraanje, kako mimo tega, ne s kakrnokoli odprto improvizacijsko formo izvajanja, ampak s samim procesom ustvarjanja, kako vzpostaviti red in smisel, kako konsolidirati kaos skozi temeljno obutje reda in radosti, ki gibanje zvoka ureja od znotraj in ele skozi to lahko dostopa tudi do kaosa in ga ne samo na videz zamrzne, temve dejansko presvetli in uredi.

Alja Zore

Aureliano Cattaneo (roj. 1974)Trio IV (2006)za klarinet, violonelo in klavir

Trio IV sestavljajo tirje med seboj zelo razlini in kontrastni stavki:

I. Rpido II. Ariette e Interludi III. Rpido IV. Eplogo.

Skladba, ki traja priblino 18 minut, je formalno zgrajena kot palindrom z dodanim epilogom, ki slui kot komentar in obenem tudi kot zanikanje predhodnega glasbenega materiala. Drugi, najdalji stavek je sredie in zadnji del palindroma, obenem pa tudi osrje skladbe. Vse tri instrumente obravnavam

kot posameznike, hkrati pa tudi kot en sam velik instrument, ki zdruuje zvone znailnosti lesenih, godalnih in tolkalnih instrumentov. Nateti instrumenti tako prednaajo strukturirano igro odgovorov, odmevov in medsebojnih ujemanj.

Trio IV je naroil Mnchenski bienale za izvedbo na festivalu Klangspuren Plus.

Aureliano Cattaneo

Jeppe Ernst (roj. 1985)mor | far / mati | oe (2014)za pihalni kvintet

Ta skladba je portret moje matere in mojega oeta, hkrati pa jo lahko obravnavamo tudi kot dve loeni tudiji.

Jeppe Ernst

Kristian Rymkier (roj. 1977)Mcanique (2014)za pihalni kvintet

Kako zveni, kadar poskua glasbeno delo biti bolj mehansko (mcanique) kot glasbeno?

Kako zveni, kadar glasbo ustvarijo glasbeni programi, sprogramirani z enim samim akordom?

Kako zveni, e komponist ne uporabi dramaturgije za mehanje zvonega materiala?

Ali e je komponist posreduje, eprav ne bi smel?

In tako ni uspel v svojem poskusu komponiranja la mcanique?

... ali je poskusil ustvariti glasbo??? nekatera mesta???

Kristian Rymkier

Victor Ibarra (roj. 1978) sofferte... lontano (2013)za basovski klarinet, violo, violonelo, klavir in tolkala

Za predlogo skladbo sofferte lontano sem vzel fotografijo panskega prijatelja Paca Yeza. Z njo poskua fotograf med drugim predstaviti trenutek, v katerem si je postavil zanimivo vpraanje: Ali je umetnost odsev ivljenja ali pa je ivljenje ustvarila umetnost? Okno z denimi kapljami na fotografiji, ki nam omogoa, da gledamo pokrajino v daljavi, predstavlja mejo med javnim, urbanim in intimnim svetom umetnika v prostoru. Vzduje trpljenja, boleine, samote in neizogibnega neuspeha, prikazano v rno-beli tehniki, je po mnenju avtorja nenehno prisotno. To vzduje v prostoru, kjer je nastala fotografija, je preeto z ambientalno glasbo sofferte onde serene Luigija Nona.

Victor Ibarra

Toma Bajelj (roj. 1979)350 podob (2013)za pihalni kvintet

Skladbo 350 opomb za pihalni kvintet je navdihnila istoimenska slika (350 opomb, akril na platnu, 2002) mojega prijatelja, akademskega slikarja Gaperja Jemca. Slika me na prvi pogled asociira na nekaken slap vode, jasno celoto, katere detajli kmalu zanejo vlei pozornost nase in za katerimi se odpirajo nove in zelo

10 11

samosvoje interpretacije, ki se jim lahko prepuam, ali pa se jih trudim povezovati nazaj v slap. V skladbi sem se zato igral s fragmenti, ki se kljub svojim individualnim zgodbam poskuajo povezovati v eno kompozicijo. Ob tem pa vsled mono individualistinega pristopa instrumentov vasih podvomim tudi v ansambelsko skupno igro.

Toma Bajelj

Christian Winther Christensen (roj. 1977)Trio (2009)za violino, violo in violonelo

Godalni trio je komorna verzija sinfoniette iz leta 2010 z naslovom Festmusik mit japanischem Geist und deutschem Akzent (Slavnostna glasba v japonskem duhu in z nemkim poudarkom). Pravzaprav je trio nastal pred sinfonietto.

V skladbi najdemo kar nekaj citatov Beethovnove glasbe. Nekatere pasae morajo vsi trije glasbeniki odigrati v unisonu. Poskuajo tudi izvesti temo Ode radosti iz Beethovnove Devete simfonije, ki je zaradi postavitve v ekstremno visoko lego izjemno teka; v tako visokem registru je namre komaj zadosti prostora za lok in prste leve roke. Ta pasaa je posebej pomenljiva zato, ker glasbeniki pojejo o edinosti, medtem ko melodije ni mogoe zaigrati skupaj. Uporaba Beethovnovih citatov tako dobi vlogo nekakne negacije celotne skladbe.

Christian Winther Christensen

Marcus Lease (roj. 1982)Peace, Affannato (2014)za pihalni kvintet

Prvi stavek je priprava, drugi je izmenjava hitrih pogledov, tretji pa je rezultat.

Marcus Lease

Eneko Vadillo-Prez (roj. 1973)Jiseiyi (20012002)za piccolo flavto, klarinet, fagot, rog, violino, violo, violonelo, kontrabas in tolkala

Jiseiyi je nastal leta 2001 v asu enoletnega tudija pri Jonathanu Harveyu na Royal College of Music v Londonu. Premierno ga je izvedel ansambel London Sinfonietta, kasneje ga je kot izbrano skladbo na Gaudeamus music week composition contest 2002 izvedel e nizozemski ansambel Asko.

Komponiranje pod mentorstvom Jonathana Harveya je bilo preprosto: naredi nekaj, esar nisi naredil e nikoli prej. Tako je bilo V skladbi raziskujem doloene kombinacije instrumentov, da bi dosegel mehurkasto, eterino kvaliteto zvoka s pomojo ene same smernice: izogibati se daljim, izdranim nizkim tonom v kontrabasu ali kateremu drugemu nizkemu instrumentu (kot so npr. pedalni toni) vse do samega konca skladbe. Drugi komponist, ki ga je Jonathan Harvey izbral za enoletni tudij z njim, Daj Fudikura, mi je sugeriral naslov skladbe: Jiseiyi, kar pomeni zrani duh (angl. Aerial Spirit).

V skladbi je veliko etrttonskih harmonij, zvonega raziskovanja, nepriakovanih ritminih zamikov in kontrastov med nenimi, lebdeimi, plazmatinimi

teksturami na eni strani in agresivnimi, burnimi Brownovimi kaotinimi figurami na drugi. Prostor in register uporabljam kot podprostorska parametra (angl. subspace parameter). Vsi elementi zrastejo iz tirih tonov in vrste tirih tonov: C, Cis, E in Fis.

Eneko Vadillo-Prez

13

2. koncertsreda, 13. maj 2015, ob 20.00

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

Mojstrovine v novi preobleki

Bernd Alois Zimmermann (19181970)Enchiridion (19491951)Transkripcija za komorni ansambel: Dominique ClmentSlovenska premiera

VigilHoraOstinatoMatutinImagination

Arnold Schnberg (18741951)Koncert za violonelo v D-duru (19321933)Transkripcija za komorni ansambel: Dominique ClmentSlovenska premiera

Allegro moderatoAndante, alla MarciaTempo di Minuetto

Christoph Roy violonelo

- odmor -

Larisa Vrhunc (roj. 1967)rna makarada (2015)Transkripcija odlomkov iz opere rne maske Marija Kogoja za komorni ansambelSvetovna premiera

Bernd Alois ZimmermannGlasba za veerjo kralja Ubuja (19621966)rni balet v sedmih slikah z uvodom Bernda Aloisa ZimmermannaTranskripcija za komorni ansambel: Dominique ClmentSlovenska premiera

Entre de l Acadmie / Uvod v sprejem I. Ubu Roi, Capitaine Bordure et ses partisans / I. Kralj Ubu, kapitan Bordure in njegovi privrenci II. Mere Ubu et ses gardes / II. Mati Ubujeva in njena straa III. Pile, Cotice et l ours / III. Pile, Cotice in medved IV. Le Cheval Phynances et les larbins de Phynances / IV. Finanni konj in finanni hlapci V. Pavane de Pissembock et Pissedoux / V. Pavana Pissembocka in Pissedouxja VI. Berceuse des petits financiers qui ne peuvent pas sendormir / VI. Uspavanka malih finannikov, ki ne morejo zaspatiVII. Marche de dcervelage / VII. Mar razmoganjenja

Ensemble AlephDominique Clment klarinetLutz Mandler trobentaNomi Schindler violinaBelinda Peake violaChristophe Roy violonelo (rna makarada, Glasba za veerjo kralja Ubuja)Jean-Charles Franois tolkalaSylvie Drouin klavir

SlowindAle Kacjan flavtaMatej arc oboaJurij Jenko klarinetMetod Tomac rogPaolo Calligaris fagot

GostjeBoris Ostan dramski igralec (Glasba za veerjo kralja Ubuja)an Tkalec pozavna (Enchiridion, Koncert za violonelo)Petra Greblo violonelo (Enchiridion, Koncert za violonelo)Miha Firt kontrabas (Enchiridion, Koncert za violonelo, rna makarada)Aleksandra Verbickaja elesta (Koncert za violonelo)

Michel Pozmanter dirigent

14 15

Bernd Alois Zimmermann (19181970)Enchiridion (19491951)Transkripcija za komorni ansambel: Dominique Clment

Enchiridion (grko: prironik) je zbirka kratkih skladb Bernda Aloisa Zimmermanna za klavir. Avtor jo je sestavil z mislijo na mogono skladbo za klavir, ki bi jo bilo mono natudirati s pomojo prironika, in v ta namen napisal dve knjigi: prvo leta 1949 in drugo dve leti kasneje. Njegov namen je bil na prvi pogled preprost: pianistu omogoiti napredek v igranju s pomojo najrazlinejih relativno kratkih vaj. To niso etude, niti glasba za domae muziciranje, prav tako pa tudi ne velike koncertne etude, kot jih je pisal Debussy.

Skladbe iz prve knjige Enchiridiona na prvi pogled tvorijo suito. V njej najdemo stilizirane plesne oblike, kot sta francoska plesa bourre ali estampida, dvema hitrima stavkoma navadno sledita dva poasna, kona pa se z ognjevito toccatto.

Druga knjiga, naslovljena Exerzitien, vsebuje stavke z naslovi iz srednjevekega molitvenika liber horarum, za katere je znailen duhovni aspekt. Kompozicijsko gledano z izjemo stavka Ostinato vse skladbe druge knjige povezuje ista tonska serija. Ta sicer ni takne vrste, kot jih je uporabljal Arnold Schnberg, pa pa je skupek estih parov tonov, ki predstavljajo zgolj intervale male in velike terce enkrat navzgor, drugi navzdol. Exerzitien so tako vaje, ki prehajajo iz ortodoksnega dvanajstttonskega sistema v serializem.

V obeh knjigah se zvrstijo v glavnem vaje za izraznost, dinamiko in ritem. Druga knjiga se kona na podoben nain kot prva zadnji, virtuozni stavek nosi naslov Ostinato.

Leta 1952 je Zimmermann sreal

vicarskega lutkarja Schneckenburgerja, ki se je ukvarjal z abstraktnim kabaretom za lutke. Zanj je napisal orkestrsko skladbo Le Jaune et le Vert (Rumeno in zeleno), ki naj bi spremljala Schneckenburgerjeve lutkovne predstave. Ta (na alost izgubljena) estdelna skladba za mali orkester je bila le delno izvirna, saj je vsebovala stavke iz druge knjige Enchiridiona. Leto dni kasneje, 1953. je avtor skladbo predelal v cikel za veliki orkester in jo poimenoval Kontrasti, glasba za imaginarni balet in orkester na idejo Freda Schneckenburgerja.

Francoski komponist Dominique Clment je s transkripcijo posameznih klavirskih skladb iz Enchiridiona poskusil oiveti prvotno Zimmermannovo delo, napisano za potrebe Schneckenburgerjevega lutkovnega gledalia.

Arnold Schnberg (18741951)Koncert za violonelo v D-duru (19321933)Transkripcija za komorni ansambel: Dominique Clment

S Koncertom za violonelo in orkester v D-duru, skladbo in modo antico, se je Arnold Schnberg pridruil skladateljem, kot sta bila Igor Stravinski in Richard Strauss, ki sta s Pulcinello in lahtnim meanom segla dale nazaj v glasbeno zgodovino. Schnberg, tudi sam violonelist, se je s Koncertom stilno navezal na takrat (in e danes) pozabljenega skladatelja Georga Matthiasa Monna (17171750) in njegov Koncert za embalo iz leta 1746.

Monna skupaj z Georgom Christophom Wagenseilom in Leopoldom Mozartom uvramo v obdobje dunajske predklasike. Njegovi glasbi je bil Schnberg presenetljivo naklonjen, za vrsto Monnovih

skladb je napisal celo realizacijo bassa continua.

Koncert za violonelo je mojster dvanajsttonskega sistema napisal za velikega virtuoza Pabla Casalsa. Skladba ni obiajen prenos kompozicijske tehnike starega mojstra, pa pa je tudi z oblikovnega stalia parafraza, saj se slogovnih pravil Monnovega Koncerta za embalo ne dri tako strogo. Koncert za violonelo predstavlja zlasti za solista izjemno velik tehnini zalogaj; solistini part je poln dvoglasnih in triglasnih prijemov, visokih flaoletnih tonov, predklasini kompozicijski stil je nasien z zahtevnimi pasaami, znailnimi za virtuozne koncerte 19. stoletja. Slednje se v solistinem partu pojavljajo brez posebnega muzikalnega ogrevanja, kar daje skladbi ob sicer domanem obutku tonalnosti moan pridih bizarnosti.

Transkripcija tega virtuoznega dela, ki jo je za solista nocojnjega koncerta Christopha Roya pripravil Dominique Clment, daje skladbi e dodatno historino razsenost: izvirnik je bil podvren predelavi oziroma redukciji, po kakrnih je v svojem Drutvu za privatno izvajanje glasbe na Dunaju slovel prav njen avtor.

Larisa Vrhunc (roj. 1967)rna makarada (2015)Transkripcija odlomkov iz Opere rne maske Marija Kogoja za komorni ansambel

Kogojevo opero rne maske sem prvi doivela v asu svojega tudija, leta 1990, zdela se mi je nenavadna, pretresljiva in mogona. V tem asu sem spoznavala tudi skladateljeva klavirska dela, e prej pa zborovske skladbe. Ko so me kolegi iz tujine spraevali, e imamo tudi pri nas kaknega omembe vrednega ekspresionista, se je seveda takoj ponudil Kogoj, vendar

za komorne instrumentalne zasedbe al ni pisal. Zato sem se po kolebanju med klavirskimi deli in opero odloila za slednjo. Za glasbenike kvinteta Slowind in ansambla Aleph sem priredila te instrumentalne dele opere iz nerevidirane partiture (revizijo za izvedbo leta 2012 pripravil Uro Lajovic):

1. dejanje: Uvertura do vstopa zbora po tevilki 14,

od konca 14. scene pri tevilki 267 (stringendo; besedilo zbora: Nepovabljeni prihajajo!), ves Intermezzo in do 15. scene pri tevilki 282 (besedilo Lorenza: Kaken grozen veter je danes!),

4. slika: od zaetka 21. scenedo tevilke 371 (besedilo Lorenza: e ves okoli je obveen ...),

od zaetka Intermezza v 2. dejanju (tevilka 451) do 26. scene pri tevilki 465 (besedilo Pietra: Zakaj so nam ukazali prigati ...),

zadnjih 18 taktov opere.

Odlomki so povezani v celoto brez cezur, ker po mojem mnenju to najbolje ustreza izbranemu materialu. Naslov rna makarada sem izbrala zato, ker vsi instrumentalni intermezzi predstavljajo refleksije o globinah loveke due, bolj ko ne temanih, eprav morda pod lepimi maskami.

Larisa Vrhunc

16 17

Bernd Alois ZimmermannGlasba za veerjo kralja Ubuja (19621966)rni balet v sedmih slikah z uvodom Bernda Aloisa ZimmermannaTranskripcija za komorni ansambel: Dominique Clment

Zimmermannov kritini odnos do realnosti njegovega asa se v lastni glasbi odraa v komponirani paradoksalnosti, ki sega vse do eksistencialnih vpraanj. Celo v danes verjetno najbolj znanem glasbenem kolau, Glasbi za veerjo kralja Ubuja, se iz nedolno-preernega skupka znanih odlomkov iz zgodovine klasine glasbe ob natannejem dojemanju razvije trpka satira. Zato je podnaslov sklade rni balet v sedmih slikah z uvodom e kako na mestu. Kljub svoji kominosti je skladba pravi apokaliptini odraz nae politine in kulturne sedanjosti (Kurt Schwitter: Collage Kunst).

Podobno kot Alfred Jarry v drami Kralj Ubu, tudi Zimmermann v Glasbi za veerjo kralja Ubuja neprestano govori skozi maske drugih. V skladbi se logini trenutki prepletajo s teko razvozljivimi. Skladatelj namenoma zavaja poslualca s prekrivanjem zvono nabitih glasbenih elementov razlinega porekla in izvora, ki so esto e nadleni in pretirani. V skladbi zasledimo Zimmermannovo posebno afiniteto do banalno predrugaenih ironinih situacij. Iz uveljavljenih glasbenih oblik, kot sta na primer koranica ali alna glasba, v Glasbi za veerjo kralja Ubuja veje karikiranje. Citati velikih komponistov zvenijo kot parodija; v zadnjem stavku se Zimmermann na satirini nain med drugimi loti tudi svojega klnskega kolega, mogonega Stockhausna.

Skladbi je avtor dopustil monost vedno nove aktualizacije s konkretnimi

dramsko-satirinimi vloki: Zimmermann sugerira, naj se med sedmimi slikami baleta na odru pojavi recitator, ki glasbeno dogajanje dopolni z epigrami in aktualnimi provokativnimi besedili; govorijo naj o politini ali kulturni situaciji v deeli, kjer se skladba izvaja. Na taken nain postane Glasba za veerjo kralja Ubuja ogledalo, obrnjeno proti celotni drubi, e posebej tistim njenim segmentom, ki so za njeno stanje odgovorni.

19

GostjeJepper Ernst (Danska)Victor Ibarra (Mehika/Francija)Alja Zore (Slovenija)Kristian Rymkier (Danska/Francija)Toma Bajelj (Slovenija)Marcus Lease (ZDA/Danska)Finnur Karlsson (Islandija/Danska)

Moderatorka: Maia Juvanc

Okrogla miza z mladimi komponisti je odprta za javnost.

Na prvem koncertu 2. Slowindove pomladi bomo v torek, 12. maja sliali deset novejih skladb mladih avtorjev. Sedem izmed njih bo dan za tem skupaj z moderatorko, slovensko muzikologinjo Maio Juvanc, debatiralo o svoji glasbi ter izzivih in dilemah mladih komponistov v dananjem asu, izmenjalo pa si bo tudi estetske poglede na glasbo in umetnost. Okrogla miza bo potekala v anglekem jeziku.

Vabimo vas, da se okrogle mize udeleite tudi vi in ostanete na koncertu mojstrovin v novi preobleki, ki se bo priel uro po koncu okrogle mize.

Informacije: Larisa VrhuncE-naslov: larisa.vrhunc@ff.uni-lj.siTelefon: 01 241 1435 (Larisa Vrhunc) ali 01 241 1440 (Slovensko muzikoloko drutvo)Potni naslov: Slovensko muzikoloko drutvo, Akereva 2, 1000 Ljubljana

Okroglo mizo organizirata Glasbeno drutvo Slowind in Slovensko muzikoloko drutvo.

Jeppe Ernst, Kristian Rymkier, Marcus Lease in Finnur Karlsson se okrogle mize udeleujejo s prijazno pomojo Kraljeve danske akademije za glasbo.

sreda, 13. maj 2015, od 16.30 do 19.00Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca

Okrogla miza z mladimi

komponisti

21

Finnur KarlssonFinnur Karlsson je diplomiral

iz kompozicije na Islandski akademiji za umetnost leta 2012. Njegova profesorja sta bila lfar Ingi Haraldsson in Atli Inglfsson. Trenutno ivi v Koebenhavnu, kjer tudira na Kraljevi danski akademiji za glasbo, pod mentorstvom profesorjev Nielsa Rosing-Schowa in Hansa Abrahamsena.

Karlssonove skladbe so izvajali Islandski ljubiteljski simfonini orkester, ansambli Ventus, Decoda, Staka in Caput ter Nordic Chamber Soloists. Letos poleti bo rezidenni skladatelj na glasbenem festivalu Poletni koncerti v Sklholtu na Islandiji.

www.finnurkarlsson.com

Alja ZoreAlja Zore je rojena leta 1992

v Ljubljani. tudira filozofijo in primerjalno knjievnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ob tem in tudi skozi to pa se ukvarja z razlinimi oblikami glasbenega ustvarjanja, veinoma s klasino instrumentalno kompozicijo, v zadnjem asu pa tudi z elektronsko glasbo. V zadnjih dveh letih je s svojo glasbo med drugim sodelovala na krakovskem festivalu Axes in na etrttonskem projektu na Visoki oli za glasbo v Stuttgartu. Njena skladba za rog in ansambel je zmagala na nateaju Festivala Ljubljana in bila izvedena na Slovenskih glasbenih dnevih, na dunajskem nateaju ansambla Platypus pa je dobila naroilo za skladbo, ki je bila v okviru skladateljskega maratona izvedena v Koncertni hii na Dunaju (Konzerthaus). Jeseni 2014 je sodelovala tudi na Festivalu Slowind s svojo skladbo za pihalni kvintet.

Komponisti

22 23

Aureliano CattaneoRojen je leta 1974 v Italiji. Klavir in

kompozicijo je tudiral pri Vincenzu Balzaniju, Carlu Landiniju, Pippu Molinu in Sonii Bo v Piacenzi ter Milanu. Obiskoval je mojstrske teaje pri Grardu Griseyu in Mauriciu Sotelu.

Je dobitnik ve nagrad; leta 2003 je prejel nagrado Comit de Lecture de l IRCAM / Ensemble InterContemporain, leta 2005 pa postal tipendist Akademije za umetnost v Berlinu. Leta 2007 je bil rezidenni skladatelj Ansambla 2e2m.

Njegove skladbe so zazvenele na pomembnih festivalih, kot so Glasbeni dnevi v Donaueschingenu, Dnevi sodobne glasbe v Wittnu, festival Wien Modern, Festival Musica Strasbourg, Salzburki bienale, MrzMusik Berlin, Musica Viva Mnchen, Varavska jesen in festival Gaudeamus Amsterdam. Pohvali se lahko tudi z elitnimi izvajalci svojih del: Simfonini orkester SWR Baden-Baden in Freiburg, orkester Koncertne hie v Berlinu, Simfonini orkester italijanske radiotelevizije (RAI), Klangforum Wien, ansambel musikFabrik, godalni kvartet Diotima, Ansambel Intercontemporain, Trio Accanto, Ansambel Contrechamps, Ansambel 2e2m, Neue Vocalsolisten Stuttgart in dirigenti: Emilio Pomarico, Sylvain Cambreling, Francois-Xavier Roth, Stefan Asbury,Susanna Mlkki, Beat Furrer,Michael Wendeberg, Lothar Zagrosek, Jean Deroyer, Lucas Vis,

Johannes Kalitzke in Enno Poppe.Med njegove najpomembneje skladbe

spadajo: komorna opera la philosophie dans le labyrinthe, vokalni cikel parole di settembre, orkestrska skladba Selfportrait with orchestra ter Koncert za violino in orkester.

Leta 2010 je postal profesor na ESMUC (Escuela Superior de Musica de Catalunya) v Barceloni. Njegova dela so izdana pri zalobi Edizioni Siviuni Zerboni v Milanu. Jeppe ErnstLeta 1985 rojeni danski skladatelj Jeppe

Ernst je odraal v kraju Kerteminde na otoku Fyn na Danskem. V svojih skladbah si zastavlja temeljna vpraanja o fenomenu glasbe. S te perspektive glasbe ne sestavljajo samo zvoki in/ali note, pa pa gibanje in (drubena) interakcija v najirem pomenu besede.

Kristian RymkierDanski skladatelj Kristian Rymkier ivi

v Parizu in Koebenhavnu. Kot glasbenik je diplomiral na Kraljevem nizozemskem konservatoriju v Haagu. Po konanem tudiju je nekaj let koncertiral bil je solist v ansamblu The Tolkien Ensemble, s katerim je nastopil v veini nemkih koncertnih dvoran ter poueval, dokler ni postal rezidenni umetnik v Kraljevi vili (Kongegaarden). V tem asu se je odloil za tudij kompozicije na Kraljevi danski akademiji pri profesorjih Hansu Abrahansenu, Bentu Srensenu, Nielsu Rosing-Schowu, Inge Marstal, Hans Petru Stubbe-Teglbjergu in Karstenu Fundalu.

Trenutno ivi v Parizu, kjer konuje tudij kompozicije v razredu prof. Frdrica Durieuxa. Izobrauje se tudi na podroju novih tehnologij za potrebe kompozicije na Parikem konservatoriju za glasbo in ples (Conservatoire National Suprieur de Musique et de Danse de Paris).

Na danskem festivalu sodobne glasbe Pulsar je s pomojo sponzorjev Sennheiser Nordic in G.R.A.S. Sound and Vibration predstavil svoja tridimenzionalna glasbena dela. Nedavno je zmagal na mednarodnem tekmovanju iz kompozicije v Valenciji, lani pa je med petimi izbranimi skladatelji predstavljal Dansko na festivalu New Nordic Youth Music Festival.

Novembra lani je prejel naroilo za skladbo ob praznovanju 150-letnice rojstva Carla Nielsna, ki bo potekalo v centru Maison du Danemark na Elizejskih poljanah v Parizu.

Foto:

Fran

z Neu

mayr

24 25

Victor IbarraVictor Ibarra, rojen leta 1978 v Mehiki,

je bil deleen bogate glasbene izobrazbe najprej v domovini, kasneje pa e v Franciji in vici pri priznanih glasbenikih, kot so Jos Luis Castillo, Edith Lejet in Michael Jarrell. Iz kompozicije je diplomiral na Nacionalnem konservatoriju za glasbo in balet v Lyonu.

Prejel je vrsto pomembnih priznanj in nagrad, med njimi prvo mesto na tekmovanju Alea III v Zdruenih dravah Amerike, prvo mesto na tekmovanju Auditorio Nacional de Msica de Espaa, prvo nagrado na tekmovanju Mauricio Kagel in nagrado tekmovanja ZEITklang v Avstriji. Od leta 2014 je lan organizacije Sistema Nacional de Creadores de Arte pod okriljem Mehike nacionalne fundacije za kulturo in umetnost.

Kompozicijski slog Victorja Ibarre ima najrazlineje temelje in se manifestira v pristni glasbeni govorici. Vsak glas je preet z mikrotonalnostjo in z natanno harmonsko strukturo, ki se intenzivno prepleta ter postaja obsesivna. Hkrati je vsak glas podkrepljen z ritmino energijo in instrumentalno virtuoznostjo, ki sta tako bistveni komponenti njegovega glasbenega jezika, s katerima ustvarja prostore in dimenzije. Obasno je opaziti vpliv francoske spektralne glasbe pri obravnavi zvonih barv in njihovih odtenkov.

Paloma Benito Fernndez

Toma Bajeljje tudiral kompozicijo na Akademiji za

glasbo v Ljubljani pri prof. Pavlu Miheliu. Podiplomski in mojstrski tudij kompozicije je zakljuil pri prof. Lotharju Voigtlnderju v Dresdnu, kjer nadaljuje tudij na doktorski stopnji pod mentorstvom prof. dr. Jrna Petra Hiekla na temo Vinko Globokar in njegov glasbeni teater. Sodeloval je z zbori De Profundis, APZ Tone Tomi, Cantemus, Singer Pur (Nemija), razlinimi solopevci, komornimi sestavi, Simfoninim orkestrom RTV Slovenija in razlinimi uveljavljenimi solisti.

Njegova dela so bila predstavljena na Festivalu Svetega Marka v Zagrebu, Slovenskih glasbenih dnevih v Ljubljani, Festivalu stare glasbe v Radovljici ter na festivalih Randspiele v Berlinu in Ziel-1-Kunst na Dunaju. Je aktiven lan Drutva slovenskih skladateljev; ivi in deluje kot svobodni umetnik v Berlinu.

Christian Winther ChristensenDanski skladatelj Christian Winther

Christensen goji zelo samosvoj glasbeni slog. Ima se za popolnoma sodobnega skladatelja, ki premika meje mogoega, obenem pa z navezovanjem na glasbeno zgodovino s pomojo citatov in glasbenih domislic, ki komentirajo in ustvarjajo ironino distanco, postavlja glasbeno zgodovino na glavo ter daje sodobni glasbi nove dimenzije.

Marcus LeaseMarcus Lease prihaja iz Severne

Karoline (ZDA). Od otrotva je igral na razline instrumente, komponirati pa je priel ele v svojih poznih dvajsetih letih, po tudiju evropske zgodovine in raunalnikega programiranja. Trenutno tudira kompozicijo na Kraljevi danski akademiji za glasbo v Koebenhavnu pri profesorjih Hansu Abrahamsenu in Nielsu Rosingu-Schowu.

26 27

Eneko Vadillo-Prezpanski skladatelj Eneko Vadillo-Prez

je sprva diplomiral iz klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo v Malagi (Conservatorio Superior de Msica de Mlaga) in kasneje z odliko iz kompozicije na Konservatoriju za glasbo v Madridu (Real Conservatorio Superior de Msica de Madrid), kjer je tudiral pri Zulemi de la Cruz, Antnu Garci Abril in Luisu de Pablu. Kompozicijo je nato s pomojo tipendij vlade Andaluzije in Stanley Picker Award tudiral e na Kraljevem kolidu za glasbo v Londonu (Royal College of Music) pri Julianu Andersonu, Georgu Benjaminu in Edwinu Roxburghu. Pod mentorstvom Josja Perisa Lacase je doktoriral iz muzikologije in glasbene zgodovine na Universidad Autnoma de Madrid.

Za svoje skladbe je prejel nagrado Premio Flora Prieto (2000.) in prvo nagrado na panskem komponistinem tekmovanju. Njegova dela so bila izvedena v Franciji, Nemiji, Italiji, na Japonskem, Nizozemskem, vedskem, v paniji, Veliki Britaniji in Zdruenih dravah Amerike.

Bernd Alois Zimmermann Bernd Alois Zimmermann se je rodil leta

1918 v Bliesheimu blizu Klna. Odraal je v katoliki druini, prav tako je bila mono religiozno obarvana tudi njegova olska vzgoja. Po naravi sicer veseljak, ki pa je pogosto doivljal krize in depresivna stanja, je iz globokega, a kritinega verovanja rpal tudi prepotrebno mo za vzdrevanje strogega reda in discipline tako v ivljenju kot pri komponiranju. Njegova velika dela Rekviem za mladega pesnika (Requiem fr einen jungen Dichter), kantata Omnia tempus habent, Antifone (Antiphonen), Tiina in vrnitev (Stille und Umkehr) in Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem (Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne) niso hvalospevi Stvarniku in stvarstvu, kot je to primer pri skladbah Brucknerja ali Messiaena, pa pa odsev Zimmermannovega dvoma in nevzdrne razdvojenosti med biblinim naukom in kruto realnostjo tuzemskega ivljenja.

V najbolj primernem asu za tudij kompozicije je bil Zimmermann leta 1939 vpoklican v nemko vojsko, ki jo je sluil v Franciji, Rusiji ter na Poljskem. Zaradi bolezni je bil iz nje leta 1942 odpuen. V Klnu je takoj priel tudirati muzikologijo, leta 1945 pa e kompozicijo. Tri leta zatem je priel redno obiskovati znamenite Darmstadtske poletne teaje nove glasbe, kjer je pridobival manjkajoo teoretsko podlago za Schnbergovo in

Webernovo dvanajsttonsko glasbo. Vendar se je Zimmermann znael v generacijskem prepadu med skupino skladateljev predvojne generacije na eni strani in darmstadtskimi serialisti na drugi. Ti so ustvarjali glasbo, ki naj bi bila s svojo sterilno dvanajsttonsko govorico imuna na zlorabe, kakrne so se dogajale med drugo svetovno vojno. Sam Zimmermann je vekrat izjavil, da ni mogel pripadati ne eni in ne drugi skupini, saj je bil za prvo v predvojnem asu premlad, za drugo pa po vojni prestar. Darmstadtski poletni teaji, ki so sprva z odprtostjo do raznovrstnosti v sodobni glasbi ponujali logini odgovor kulturni klimi v asu nacizma, so prieli vse bolj ideologizirati Schnbergovo in Webernovo glasbo, hkrati pa je v tej klimi priel prevladovati mladi in prodorni Karlheinz Stockhausen s kolegi Luigijem Nonom, Pierrom Boulezom in Lucianom Beriom. Klub njegovih somiljenikov se je edalje bolj zapiral, serialna glasba pa se je v darmstadtskih krogih priela spreobraati v togo dogmo. Posledino so tudi glasbeni publicisti in kritiki na novo glasbo gledali in jo ocenjevali skozi perspektivo aktualnih predstavnikov darmstadtske ole. Zato se je Zimmermann iz Darmstadta umaknil rastoi dominantnosti svojega klnskega rojaka Stockhausna.

Zimmermannove kranske korenine so zagotovo eden od vzrokov za njegovo pojmovanje asa, ki je bilo sorodno razmiljanjem poznoantinega duhovnega misleca Avgutina (354430), filozofov Immanuela Kanta (17241804) in Henrija Bergsona (18591941). Tudi Zimmermann se je namre ukvarjal z vpraanjem vloge subjektivnega dojemanja asa in psihologizacijo njegovega poteka. Ta po njegovem zanika obstoj preteklosti, sedanjosti in prihodnosti kot objektivne asovne kategorije. Ena od Zimmermannovih kratkih razlag tega vpraanja je bila objavljena v

njegovem lanku z naslovom O komponistovi obrti (Vom Handwerk des Komponisten, 1968), kjer pie: Preteklost, sedanjost in prihodnost so, kot vemo, v svoji pojavnosti kot kozmini as vezane na potek sukcesije. V nai duhovni resninosti pa ta sukcesija ne obstaja. [] as se upogne v podobi krogle (nem. Kugelgestalt).

V istem lanku je Zimmermann e zapisal: Iz te predstave o asu v obliki krogle sem razvil tako imenovano pluralistino kompozicijsko tehniko, ki upoteva veplastnost nae glasbene resninosti.

V nai glasbeni resninosti je pluralizem posledica sobivanja ljudi razlinega kulturnega, zgodovinskega in socialnega porekla. Navidezno nezdruljivi glasbeni elementi, ki se nabirajo in shranjujejo v mnogih asovnih in izkustvenih plasteh nae (pod)zavesti, se lahko v delkih sekunde med seboj poveejo v nov glasbeni organizem. Rezultat taknega razmiljanja je Zimmermannova sinteza razlinih glasbenih stilov, katere namen ni zgolj zdruiti na videz nezdruljivo, pa pa tudi izraziti lovekovo eljo, potrebo ali utopijo (p)o brezasnosti in venosti.

Zimmermann se je zato v svojih skladbah poslueval komponistinega znanja svojih velikih predhodnikov (Palestrine, Bacha, Mozarta, Beethovna, Stravinskega) in sodobnikov (Henzeja, Stockhausna ), njihovega in svojega tonskega materiala, ljudske glasbe, pa tudi boogie-woogieja, jazza in bluesa. Vse to v obliki citatov, ki so vasih dalji in precej oitni, drugi spet kratki in zelo teko razpoznavni.

10. avgusta 1970, le pet dni za tem, ko je konal partituro za skladbo Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem, je na svojem domu v Knigsdorfu predasno konal svoje tuzemsko ivljenje.

28 29

Arnold SchnbergArnold Schnberg (1874, Dunaj) je bil

glasbeni samouk do poznih najstnikih let, ko je postal uenec in prijatelj Antona Zemlinskega. V prvih letih je kot skladatelj iskal navdih v delih Brahmsa, Wagnerja in Wolfa. Toda e v svojih zgodnjih skladbah (Peleas in Melisanda, Gurrelieder, Komorna simfonija t. 1) je razvil lasten, prepriljiv slog, temelje na kontrapunktini kompleksnosti, hierarhiji tematskega materiala in harmonskem bogastvu. Skoraj etrt stoletja je bil moan zagovornik in uporabnik dvanajsttonskega atonalnega glasbenega jezika (Pet skladb za orkester, Tri skladbe in est malih skladb za klavir). Iz tega obdobja je tudi opus, pisan na dramatski podlagi (Erwartung, Pierrot lunaire, Die Jakobsleiter), in njegova absolutna glasba (Suita za klavir, Godalni kvartet t. 3, Orkestrske variacije itd.).

V letih 191921 je na Dunaju vodil Drutvo za privatno izvajanje glasbe (Verein fr musikalische Privatauffhrungen), ki si je prizadevalo izvajati kvalitetno glasbo skladateljev, katerim je bil dostop do (e) takrat vse preve skomercializiranih velikih koncertnih odrov Drutva prijateljev glasbe in drugih dunajskih koncertnih dvoran mono oteen.

Leta 1923 se je preselil v Berlin, kjer je ivel deset let, nato pa je moral zaradi svojega judovskega porekla beati pred nacisti najprej v Pariz in leta 1934 v Los Angeles, ZDA, kjer je predaval

na Kalifornijski univerzi. Ponovno je zael komponirati tonalno glasbo, vendar z zelo kompleksnimi serialnimi strukturami (Violinski koncert, Preiveli iz Varave, Godalni trio). Ko je leta 1945 doivel srni napad, se je umaknil iz pedagokega ivljenja. Umrl je leta 1951.

Dominique ClmentLeta 1959 rojeni skladatelj in klarinetist

je tudiral glasbo na Konzervatoriju v Chalon sur Sane, kjer ga je ravnatelj Camille Roy navduil za glasbeno analizo in kompozicijo. Svoj glasbeni jezik je med drugim oblikoval ob branju pesnikov in romanopiscev Claudea Simona, Georgesa Pereca, Jeana-Jacquesa Vitona in Jacquesa Roubauda.

Njegov repertoar predstavlja kakih tirideset skladb zelo razlinih anrov, od pesmi Tatane, Rose est rousse do Temps bleu, skladbe za 50 saksofonistov in video, pa tudi skladbe za komorne sestave, od katerih premorejo mnoge nemalo humorja: Le rire du coq (Petelinov smeh), LAlmanach du pere Ubu (Almanah kralja Ubuja); Dpches; le Yin et le Yang dans les relations franco-allemandes ( Jin in Jang v francosko-nemkih odnosih)

Skupaj s koreografinjo Sophie Mathey je pripravil ve predstav, kot na primer Feuilleton (Le Rire du coq), Trois histoires naturelles ( petit feu), Varits de printemps, Une danse, une structure, Corrida (Triptyque pour une corrida), La Veuve de Roberspierre sennuie

Njegove skladbe izvajajo na francoskih odrih (Thtre Dunois, La Pniche Opra, Le Trianon v Parizu, Musica v Strasbourgu, Prsences na Radio France, Musique in Scne v Lyonu ), pa tudi na Finskem, v Italiji, paniji, Veliki Britaniji,

Nemiji, Braziliji, Venezueli, Zdruenih dravah Amerike.

Poleg svojega skladateljskega ustvarjanja se Dominique Clment udejstvuje tudi kot klarinetist. Je ustanovni lan ansambla Aleph.

Pouuje na CEFEDEM v Lyonu.

30 31

Marij KogojMarij Kogoj se je rodil leta 1892 v Trstu.

Gimnazijo je obiskoval v Gorici, nato pa odel na dunajsko glasbeno akademijo, kjer je pri Franzu Schreckerju tudiral kontrapunkt in kompozicijo. Kasneje je izstopil iz akademije in pri Schnbergu privatno tudiral instrumentacijo. Nekaj let je bil glavni glasbeni poroevalec Slovenca, nekaj asa pevovodja zbora Slavec, od 1922 dalje pa je sodeloval pri Narodnem gledaliu kot repetitor in deloma kot kapelnik. Kraji as je na Glasbeni matici poueval harmonijo.

Tekom svojega ljubljanskega bivanja je priredil samostojni koncert lastnih skladb (1920.), nekaj glasbenih matinej in predavanj o glasbi. V tisku so izla njegova dela: Troje solospevov s klavirjem (Jaz se te bom spomnila, Sprehod v zimi, Istrski motiv); Samospevi (Zveer, Da sem jaz Jezus, Gazela), Piano (2 klavirski suiti), Requiem za moki zbor, Barica, Nageljni poljski, Otroke pesmi, Veerni zvon, Trenutek in samospev Otonost (Trije labodi). Izmed nenatisnjenih skladb so se javno izvajale e: Zbori k Sofoklejevemu kralju Ojdipu, Dvojna fuga v g-molu, Andante za violino in klavir ter odlomki iz opere rne maske (na koncertu KogojBravniar, 1925), meani zbor Slovo in meani zbor Trpea srca.

Razen tega je spisal libreto za opero Bogomila ter uglasbil opero v treh dejanjih rne maske, ki so jo prvi izvedli

v Ljubljani leta 1929.Kogojev stavek oziroma slog je

harmonsko in ritmino bujno prelivajo, bogato opremljen, njegov izraz samorasel, resen, globok.

Marij Kogoj je umrl leta 1956.

Larisa VrhuncSlovenska skladateljica Larisa Vrhunc

se je po konanem tudiju glasbene pedagogike in kompozicije pri Marijanu Gabrijeliu v Ljubljani izpopolnjevala e pri Jeanu Balissatu in Ericu Gaudibertu v enevi ter pri Gilbertu Amyju v Lyonu. tudij je dopolnjevala s kompozicijskimi teaji pri uglednih skladateljih, med njimi so Sofija Gubaidulina, Bryan Ferneyhough, Michael Jarrel, Klaus Huber, S. Xu, Thomas Jennefelt, Bo Holten, Uro Rojko, Fabio Nieder in Helmut Lachenmann.

Zaposlena je kotpredavateljica glasbenoteoretskih predmetov na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Za svoja dela je prejela nekaj domaih in tujih nagrad, med drugim tudi nagrado Preernovega sklada za leto 2003.

33

Interpreti

Christophe Roy violoneloChristophe Roy je tudiral violonelo

pri Paulu Boufilu, Pierreu-Cristopheu Penasseu in Mauriceu Gendronu, pa tudi pri skladatelju Danu Lustgartnu. Leta 1994 je prejel posebno nagrado (Prix spcial de violoncelle) na mednarodnem tekmovanju Gaudeamus v Rotterdamu (predsednik irije je bil Siegfried Palm).

Kot ustanovni lan Ansambla Aleph (1983.) je pogosto sodeloval tudi z najvidnejimi ansambli za sodobno glasbo (Ansambel Intercontemporain, Ansambel Modern iz Frankfurta in Newt Hinton). Od leta 1995 igra tudi v duetu z violinistko Nomi Schindler.

Christophe Roy pouuje violonelo na Dravni oli za glasbo in ples v Evryju, v okviru katere je leta 2002 ustanovil Center za izvajanje sodobne glasbe.

Zaradi strastne predanosti sodobnemu repertoarju, se tovrstna glasba zlasti skladbe Iannisa Xenakisa, Mauricia Kagla, Vinka Globokarja in drugih pogosto znajde na njegovih recitalih.

Kot solista ga vabijo na razline festivale v Franciji (Musicavoix, Musiques en Scenes, Musica Strasbourg, Prsences, Musiques Action ...), Zdruenih dravah, Kanadi, na Nizozemskem in drugod.

Posnel je ve plo z Ansamblom Aleph (Choc du monde de la musique), zgoenka s solistinim repertoarjem Xenakisa, Ballifa, Aperghisa, Kagla

(Disque Concord) pa je prejela visoke ocene kritikov (Diapason d Or, Rpertoire, Le Monde).

www.ensemblealeph.com

Foto:

Coli

n Sam

uels

34 35

Boris Ostan dramski igralecIgralec Boris Ostan je lan ansambla

Mestnega gledalia ljubljanskega. Gledaliko igro je tudiral v Ljubljani in Parizu. Sodeloval je v ve slovenskih gledaliih in za svoje vloge prejel vrsto najvijih nagrad.

Na gledalikih predstavah navduuje obinstvo doma in v tujini (Francija, Anglija, Nemija). Formalno ni lan Glasbenega drutva Slowind, eprav z njim sodeluje e od leta 2001.

Michel Pozmanter dirigentPo konanem tudiju viole pri kvartetu

Manfred in dirigiranja pri Nicolasu Brochotu na Koservatoriju za glasbo in ples (Conservatoire national suprieur de musique et danse) v Lyonu in Parizu je Michel Pozmanter nadaljeval svojo glasbeno kariero kot dirigent. Skupaj s Christopheom Royem je glasbeni vodja ansambla Nomos. Redno vodi koncerte Ansambla Aleph, dirigiral pa je tudi Operi v Reimsu, Mladinski operi v Dresdnu, finskemu ansamblu Uusinta, Slowindu, simfoninemu orkestru Aisne in drugim.

Intenzivno je sodeloval s tevilnimi komponisti, med njimi so Mauricio Kagel, Klaus Huber, Emmanuel Nunes, Georges Aperghis, Gilbert Amy, Peter Etvs itd.

Kot violist nastopa z razlinimi komornimi ansambli. Od leta 2008 predava komorno glasbo in orkestrsko igro na Regionalnem konservatoriju v Saint-Germain-en-Laye, dirigira pa tudi Simfoninemu orkestru Yvelines in parikemu orkestru La Symphonie du Trocadro.

Ensemble Aleph / Ansambel Aleph

Dominique Clment klarinetLutz Mandler trobentaNomi Schindler violinaBelinda Peake violaChristophe Roy violoneloSylvie Drouin akordeon, klavirJean-Charles Franois tolkala

Ansambel Aleph je bil ustanovljen leta 1983 kot kolektiv estih solistov (Dominique Clment, Sylvie Drouin, Jean-Charles Franois, Monica Jordan, Christophe Roy, Nomi Schindler). Ansambel je geometrijsko spremenljiv sestav interpretov in komponistov, ki so jim skupni enako pojmovanje umetnikega izraanja v drubi, poustvarjalne vloge v kreativnem procesu ter raziskovanje novih odnosov med zvokom in besedilom, gibom in glasbo.

Ansambel si je s priblino dvestopetdesetimi praizvedbami pridobil ugled ene najpomembnejih ustanov za premierno izvajanje novih skladb, njihovo difuzijo in diskusijo o sodobni umetnosti. V tridesetih letih skupnih projektov so imeli e ve kot 900 koncertov in premierno izvedli ve kot 300 skladb.

Ansambel Aleph si je zadal dva cilja: iskanje, izvajanje in promoviranje mladih skladateljic in skladateljev iz celega sveta s pomojo Mednarodnega foruma mladih komponistov (Forumi 2000, 2002 in 2004 so bili sofinancirani s programom Kultura

2000 Evropske unije) ter sopostavljanje sodobne glasbe skladbam iz razlinih historinih obdobij.

Leta 2008 je ansambel Aleph ustanovil mednarodni projekt LIEU Evropski instrumentalni laboratorij, ki na mednarodni ravni zdruuje skladatelje, glasbenike in ansamble.

www.ensemblealeph.com

Foto:

Paolo

Call

igaris

Foto:

Deja

n Bulu

t

36 37

kvintet poleg koncertov po Sloveniji gostoval e v Firencah na festivalu music@villaromana in Synergien San Polo, na Benekem bienalu, v Berlinu, na Japonskem in v enevi.

Na domaem prizoriu je ansambel v zadnjih letih e okrepil svojo dejavnost na podroju slovenske glasbe. Samo v minuli koncertni sezoni je v sodelovanju z Drutvom slovenskih skladateljev krstil ve kot dvajset novih del. Ob tem pa se je v pomladnem ciklu z naslovom Okus po asu, ki bei poklonil tudi klasikom slovenskih modernistov, Lojzetu Lebiu, Boidarju Kosu, Jakobu Jeu, Ivu Petriu in drugim, ter tako ponovno osvetlil nekatera pomembna dela, nastala e pred desetletji.

Slowind letonjo jesen prireja e svoj 17. festival. e se je cikel v prvem obdobju plemenitil predvsem s prispevki uglednih umetnikov, s katerimi je ansambel muziciral Heinz Holliger, Robert Aitken, Alexander Lonquich, Arvid Engegrd, Aleksandar Madar, Mate Bekavac, Steven Davislim, Christiane Iven, Matthias Wrsch in drugi se je skozi leta razvil v pravo gibanje. Promoviranju sodobne svetovne komorne literature in celovitim predstavitvam nekaterih pri nas manj znanih velikanov glasbe 20. stoletja (Edgard Varse, Elliott Carter, Vinko Globokar, Toru Takemicu) se pridruuje vse veje tevilo tujih ansamblov za sodobno glasbo, lani slovenskih simfoninih orkestrov ter uveljavljene komorne skupine in pevski zbori.

Festivalski spored redno snema in prenaa Radio Slovenija, posnetke koncertov pa predvajajo tudi tuje radijske postaje BBC 3, Nizozemski radio in druge.

Za dosedanje delovanje je Slowind leta 1999 prejel upanievo nagrado, nagrado Preernovega sklada leta 2003 in Betettovo nagrado leta 2013.

www.slowind.euSlowind

Ale Kacjan flavtaMatej arc oboaJurij Jenko klarinetMetod Tomac rogPaolo Calligaris fagot

Pihalni kvintet Slowind je bil ustanovljen pred enaindvajsetimi leti. V tem asu se je ansambel, ki izvaja praktino vsa dela standardnega repertoarja za ta sestav, profiliral e v brezkompromisnega in v slovenskem prostoru najaktivnejega izvajalca sodobnih del, od klasikov avandgarde do najmlajih, e neuveljavljenih, a zelo obetavnih avtorjev naega asa. Slowind z naroili stalno spodbuja mlade slovenske skladatelje ter se rad odziva vabilom za izvedbe novitet na mnogih evropskih odrih. Obenem e vrsto let tesno sodeluje z etabliranimi svetovnimi skladatelji, kot so Vinko Globokar, Robert Aitken, Heinz Holliger, Jrg Wyttenbach, Uro Rojko, Martin Smolka, Volker Staub, Ivo Nilsson, Grard Buquet, Niels Rosing Schow in drugi, ki mu posveajo svoja dela in ga vkljuujejo v svoje projekte. Slowind tako redno gostuje na nekaterih najpomembnejih prizoriih sodobne glasbe: Ars Musica Bruselj, Biennale Bern, Klangspuren Innsbruck, New Music Concerts Series Toronto, Contempuls Praga, Thtre Dunois Pariz, Beneki in Zagrebki bienale. Samo lani, v jubilejnem letu ansamblovega obstoja, je Slowind nastopil na treh koncertih v Parizu, sedmih v Zdruenih dravah Amerike in treh na Danskem. Letos bo

Foto:

Joe

Suha

dolni

k

Organizator:Glasbeno drutvo Slowind

Soorganizator:Slovenska filharmonija

Jezikovni pregled:Nataa Helena Tomac

Metod TomacMateja Kralj

Oblikovanje:Botjan Pavleti

Fotografije:Joe Suhadolnik

Dejan BulutPaolo CalligarisColin Samuels

Franz Neumayr

Tisk:Collegium Graphicum

Odgovorni urednik:Matej arcLjubljana, maj 2015Copyright: Slowindwww.slowind.eu

2. Slowindovo pomlad so omogoili:

Kraljeva danska akademija za glasbo Det Kongelige Danske Musikkonservatorium

Slovensko muzikoloko drutvo

Francoski intitut Charles Nodier v Ljubljani

Radio Slovenija, Program Ars

Sili in sinova

Andi

Program Glasbenega drutva Slowind programsko sofinancirata

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna obina Ljubljana.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO

40

www.slowind.eu