FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

IT lahko izkoristi recesijo sebi v prid Nekatera podjetja že načrtujejo ukrepe, s katerimi bodo

izkoristila priložnosti, ki jih ponuja kriza. 22, 23

Mladen Gvozdenović,

NPS: »Z BI4Dyna-

mics želimo osvo-

jiti svet.« 24Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo

FI_09_21_OP.indd Sec1:21FI_09_21_OP.indd Sec1:21 1/14/09 3:12:33 PM1/14/09 3:12:33 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si22

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si

Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom: Sandra DolencLektoriranje: Ivana Petrova

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 29. januarja 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

V nedavni raziska-vi ameriškega mesečnika CIO Magazine, ki so

jo izvedli med 243 teh-nološkimi vodji velikih podjetij, je 40 odstotkov anketirancev potrdilo, da njihovi načrti za leto 2009 vključujejo tudi zmanjšanje proračuna za IT. Zmanjšanje se najprej kaže v klestenju dela po pogodbi in prelaganju prihodnjih tehnoloških projektov. V podobni anketi v juliju lani je zmanjšanje IT proračuna potrdilo 26 od-stotkov vprašanih, v marcu lani pa le 17 odstotkov.

»Do septembra 2008 smo verjeli, da bo mogoče okre-vanje podjetja v drugi polovici leta 2009, ampak sedaj vemo, da to ni mogoče,« je pojasnil direktor informatike velikega nepremičninskega podjetja. Odpovedovanje ali prestavljanje projektov je dokaj razširjeno v ZDA, kjer je kriza najprej udarila (zato, ker je tam tudi nastala). Tam je omenjene ukrepe napovedalo celo 72 odstotkov anketiranih.

Opuščanje projektov se že dogaja tudi pri nas, le da ne vemo, za koliko, tako kot ne vemo marsičesa drugega o zadevah IKT, ker za to nimamo ustrezne statistike, anket, poklicnih revij in profesionalnih organizacij, tako kot pravzaprav nimamo niti IKT strategije ali IKT politike. Če bi bilo podobno v ZDA ali Nemčiji, bi bile posledice katastrofalne. Nas pa hujših posledic pomanjkanja raziskav, analiz, strategije in organizira-nosti na področju IKT rešuje naša lastna nerazvitost. Samo nezadostno razvito IT okolje si lahko privošči takšno odsotnost »sistema« v zvezi IKT. Podobno je bilo tudi s prejšnjo krizo, ki tako nas kot tudi naše regije ni veliko prizadela predvsem zaradi slabe tehnološke razvitosti. Skoraj bi lahko rekli: Blagor ubogim na IKT duhu! Težava pa je v tem, da nova kriza ni tehnološka, ampak predvsem finančna in gospodarska, ter da rav-no znanje in sposobnosti s področja IKT omogočajo večje možnosti za zmanjšanje posledic. Kot je napisal britanski filozof Bertrand Russell: »Vem le, da je znanje vedno koristnejše od neznanja in da je neznanje zmeraj slabše od znanja.«

Blagor ubogim na IKT duhu

UVODNIKEsad Jakupović ikt@finance.si

Opuščanje projektov se že dogaja tudi pri nas, le da ne vemo, za koliko.

Hrvaška: Največji IT trg v regiji

Vrednost IT trga na Hrva-

Srbija: Potenciali dolgoročnega razvoja IT

Vrednost trga IT v Srbiji je v letu 2007 dosegla 751 milijonov dolarjev, rast pa je bila 30-od-stotna (v lokalni valuti le 12-od-stotna). IDC ocenjuje, da bo IT potrošnja v naslednjih letih rasla po 15,3-odstotni povprečni letni stopnji in bo v letu 2012 presegla 1,5 milijarde dolarjev. Najhitre-je bo rasla poraba programske opreme. Večina podjetij se še zmeraj trudi vzpostaviti temeljno informacijsko infrastrukturo, kar je potencial za dolgoročni razvoj na lokalnem trgu IT.

Bosna in Hercegovina: Upočasnitev rasti trga IT

Vrednost trga IT v letu 2007 je v BiH dosegla skromnih 187,38 milijona dolarjev, rast pa je bila 13,4-odstotna (0,4-odstotna v domači valuti). Vzrok skromne rasti gre iskati v tem, da državna administracija malo vlaga v IT, in da ekonomska struktura države temelji na pretežno informacij-sko neintenzivnih dejavnostih. Sorazmerno mlad trg v BiH je očitno še zmeraj v fazi nabave temeljne informacijske infra-strukture. IDC pričakuje, da bo informacijska poraba v BiH v

Največja Hrvaška, najbolj je zraStanje informacijske tehnologije je v državah na območju nekdanj

Analitsko podjetje IDC je za vsako državo regije Adriatik, ki po metodologiji IDC vključu-je države nekdanje Jugoslavije in Albanijo, pripravilo posebno poročilo s pregledom IT trga v letu 2007 in napovedmi za obdobje 2008-2012. Na podlagi poročil smo pripravili kratek pregled za vsako državo, razen Slovenije, o kateri bomo pisali obširneje v naslednji prilogi.

škem je v letu 2007 narasla na 1,24 milijarde dolarjev, rast pa je bila 19,9-odstotna (v domači valuti le 10,3-odstotna). Največ je narasel trg strojne opreme, za 23,4 odstotka, medtem ko je bila rast trga programske opreme 16,4-odstotna in IT storitev 15,2-odstotna. Delež Hrvaške je bil v skupni IT po-trošnji v regiji Adriatik 37-od-stoten. IDC pričakuje, da bo IT trg na Hrvaškem v naslednjih letih rasel povprečno po 10,3 odstotka na leto in v letu 2012 dosegel vrednost 2,20 milijarde dolarjev.

Posamezna podjetja celo načrtujejo ukrepe, s katerimi bodo izkoristila priložnosti, ki jih ponuja kriza. Različne analize in raziskave kažejo, da je informatika v nekoliko privilegiranem položaju. Pri-hodnost IT strokovnjakov je zato bolj ugodna, kot pa pri-hodnost drugih zaposlenih in drugih panog. »V vrenjih, ki jih prinaša ekonomska kriza, so IT posli razmero-ma varni,« navaja najnovejša analiza analitskega podjetja Foote Partners LLC. Razlog njihove sorazmerne stabil-nosti po njihovem tiči v dejst-vu, da je zadnja leta naraslo zavedanje, da informacijske tehnologije prinašajo podjet-jem prednosti na trgu.

Okrevanje že v letu 2010 Analitsko podjetje Forre-

ster Research je pred nekaj dnevi napovedalo upad pora-be IT opreme in storitev v le-tu 2009 za tri odstotke. Pred tem so druga analitska pod-jetja napovedala zgolj zmanj-šanje rasti (IDC, na primer, na 2,6 odstotka z lanskih 5,2 odstotka na svetovni ravni, EITO pa na 2,7 odstotka), ne pa upada. Protislovje je pojasnil sam Forrester – gre le za zvišanje vrednosti do-larja v primerjavi z drugimi valutami. Po Forresterju bo svetovna rast IT v evrih kar šestodstotna, v lokalnih va-lutah pa triodstotna.

Forrester napoveduje, da bo prodaja strojne opreme letos doživela upad za štiri odstotke, telekomunikacijska oprema in IT storitve pa po tri odstotke. V letu 2010 bo po Forresterju konec recesije in se bo vrednost potrošnje za IT povečala za devet odstotkov. IT storitve naj bi porasle za devet odstotkov, telekomu-nikacije za osem odstotkov, računalniška (strojna) opre-ma pa za sedem odstotkov, vse

IT je v krizi pome[RECESIJA ] Podjetja že načrtujejo ukrepe, s katerim

Vse kaže, da bo leto 2009 kritično in da po njem ne bo nič tako, kot je bilo prej. Države, med njimi tudi Slovenija, sprejemajo prve ukrepe, ki naj bi posledice krize omejile. Na področju IT takšnih ukrepov zaenkrat še ni.

Matej Potokar, generalni direktor Microsofta: »Kljub ohlajanju gospodarstva

pričakujemo, da bo leto 2009 uspešno, saj svojim strankam ponujamo širok izbor rešitev in izdelkov z visoko vrednostjo. Povratne informacije nam kažejo, da podjetja postajajo previdnejša pri svojih naložbah, vendar obenem še vedno vlagajo v področja, kjer lahko znižajo stroške in povečajo

učinkovitost. Višjo rast pričaku-jemo pri rešitvah za poenoteno komunikacijo, virtualizacijo, upravljanje sistemov in skupin-sko delo.«

Robert Trnovec, predsednik uprave S&T Slovenija: »V letu 2009 bodo zaradi negotovih tržnih

razmer še bolj pomembne dobro pretehtane odločitve, ki bodo podjetjem omogočale nadaljnjo rast. V S&T Slovenija jim bomo pri tem pomagali. Z razvojem ključnih znanj naših zaposlenih v okviru strateških gospodarskih panog bomo zanje iskali prilagojene IT rešitve ter jim

pomagali doseči glavni cilj, ki si ga v letu 2009 zastavljajo mnoga podjetja – zmanjšati stroške poslovanja. Namen IT-ja v letu 2009 naj bo zmanjševanje stroškov, in ne strošek, ki se zmanjšuje.«

Miha Žerko, prokurist in izvršni direktor, SRC.SI: »V letu 2009 v Skupini SRC še vedno

načrtujemo rast. Na leto 2009 raje gledamo kot na priložnost, da izboljšamo našo učinkovitost in da strankam ponujamo rešitve, ki jim bodo pomagale lažje prebroditi gospodarski položaj. Predvsem moramo

zagotoviti stabilen denarni tok, zato je največ pozornosti usmerjene na zapadle terjatve, izterjave, razmerje med terjatva-mi in obveznostmi ter na dobre odnose z bankami. Povečali smo nadzor nad stroški in omejili potrošnjo.«

Jaka Kladnik, direktor prodaje FMC: »V podjetju FMC čutimo napovedano krizo, saj so v

načrtih za leto 2009 določena podjetja prepolovila naložbe v IKT rešitve. Kot odgovor na trenutno stanje na trgu, letos razvijamo prodajo programske opreme in storitev z modelom

Ponudili bodo rešitve za lažje preživetje Kakšni so vaši načrti v letu 2009, ki naj bi ga zazna-movala predvsem svetovna gospodarska kriza?

ANKETA

Res je, danes, ko ste prijeli v roke najnovejši IKT informator, je četrtek. Doslej ste bili IKT informator vajeni brati ob torkih, po novem pa ga boste v Financah našli ob četrtkih. Še pomembne-je pa je, da bo letos izhajal dvakrat na mesec. V uredništvu se bomo še naprej trudili pripravljati čim več vsebin, ki vam bodo pomagale pri načrtovanju vlaganja v informacijske tehnologije. Preudarne naložbe na področju IT bodo letos še veliko bolj po-membne kot doslej. V težkem letu, ki je pred nami, bodo namreč prav informacijske tehnologije tiste, ki bodo marsikateremu podjetju pomagale ohraniti konkurenčnost in s tem tudi obstoj na trgu. V IKT informatorju boste tudi letos brali o pomembnih temah s področja IKT, novost pa bo, da bomo vsak mesec vsaj enkrat pripravili posebno razširjeno prilogo, posvečeno eni sami temi. Tokrat je to IT v proizvodnji, februarja pa načrtujemo prilo-go E-arhiviranje.

▶

Odslej ob četrtkih in dvakrat na mesec

OBVESTILO UREDNIŠTVA

FI_09_22_23_OP.indd 2FI_09_22_23_OP.indd 2 1/14/09 3:19:17 PM1/14/09 3:19:17 PM

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si 23

Zmanjšanje rasti IT trga v EU Po oceni EITO iz poletja 2008

je trg informacijskih in komu-nikacijskih tehnologij v Evrop-ski uniji lani rasel po stop nji tri odstotke in dosegel 761 mili-jard evrov. Kljub dejstvu, da je ocena še iz časov pred krizo, je kar točna, saj jo je EITO konec decembra popravil za manj kot 0,5 odstotka navzdol. Po pole-tni oceni je trg IT do konca leta 2008 dosegel 4,3-odstotno rast in vrednost 313 milijard evrov. IT storitve so zabeležile 5,7-od-stotno, programska oprema pa 5,2-odstotno rast. Trg telekomu-nikacijskih tehnologij je v letu 2008 dosegel rast dva odstotka in vrednost 386 milijard evrov. Rast je bila največja na področju fiksnih in mobilnih podatkovnih storitev.

Trg digitalne potrošniške elektronike v EU je zrasel za 3,5 odstotka in vrednost 63 milijard evrov. Najboljše so se odrezala področja ploskih televizorjev (s 40-odstotnim tržnim deležem), digitalnih fotoaparatov (11 od-stotkov), igralnih konzol (osem odstotkov) in navigacijskih na-prav. EITO je pred krizo napo-vedal za leto 2009 rast segmenta IT za 4,4 odstotka in vrednost 326 milijard evrov, konec de-cembra pa je napoved tako rekoč prepolovil. Rast segmenta tele-komunikacijskih tehnologij naj

bi bila 1,8-odstotna in vrednost 393 milijard evrov. Za segment digitalne potrošniške elektronike je zaenkrat napovedana 3,2-od-stotna rast in vrednost 61 mili-jard evrov.

Še zmeraj pod bilijonom evrov

EITIO je na začetku krize na-povedal, da bo rast IT do konca leta 2008 v svetu 5,2-odstotna in bo dosegla 963,5 milijarde evrov. Še posebno je bila rast visoka na Kitajskem ter v Indiji in Rusiji, med 17 in 18 odstotkov. Predse-dnik EITO, Bruno Lamborghini, je poudaril, da kriza v letu 2008 ni uspela ogroziti visokotehno-loškega sektorja, ker ni prišlo do pričakovane podražitve surovin. EITO je v septembru ocenil, da bo rast v letu 2009 okrog 5,6-od-stotna, vrednost pa naj bi prvič presegla bilijon evrov. To pa se ne bo zgodilo, saj je EITO napo-ved rasti znižal na 2,7 odstotka, vrednost pa naj bi dosegla 983 milijard evrov.

EITO je vrednost IT trga v EU ocenil na 311,1 milijarde evrov, kar je za okrog 0,4 odstotka manj od poletne napovedi, vsaj v njenem IT delu. Glavni prispevek rasti v EU so prinesle Poljska, Češka in Romunija, ki so pospešeno vlagale v IT infrastrukturo, da bi se neko-liko približale povprečju EU.

Rast trga IT na Japonskem je podobna rasti v ZDA in EU. Na vseh območjih sta bila glavna go-nilnika rasti programska oprema in IT storitve. Vrednost trga pro-gramske opreme v svetu je v letu 2008 zrasla za 6,7 odstotka, na 185 milijard evrov, medtem ko je bila rast trga IT storitev 6-od-stotna in je dosegla 476 milijard evrov.

Za nami je zmerna rast, pred nami pa še zmernejša

Objavljamo pregled nekate-rih zanimivih raziskav iz leta 2008, ki nam ga je omogočil inštitut EITO (European IT Observatory), ki ga upravlja Bitkom Research, podružni-ca Nemškega združenja za informacijske tehnologije (BITKOM).

Trg IKT v EU: napovedi so iz poletja, EITO pa je naknadno zmanjšal napoved za leto 2008 za manj kot 0,5 odstotka, medtem ko bo na-poved za 2009 morda znova revidirana.

▶

Svetovni trg IKT v letu 2008: Kazalci so bili kljub krizi v zadnjem četrtletju sorazmerno dobri.▶

naslednjih letih rasla povpreč-no deset odstotkov na leto in v letu 2012 dosegla vrednost 306 milijonov dolarjev.

Makedonija: Najhitrejša rast v regiji

IT poraba v Makedoniji je v le-tu 2007 narasla za 63,8 odstotka in dosegla vrednost 164 milijonov dolarjev. Glavni pospeševalci ra-sti so bile velike naložbe v javni upravi, finančnem sektorju in telekomunikacijah. Makedon-ska vlada je sprejela nekaj ko-ristnih akcij, kot sta nabava IT opreme za izobraževalni sektor

in zmanjšanje davka na prodajo računalniške opreme. Dinamična gospodarska rast in težnja vlade, da izgradi informacijsko družbo, bosta zagotovila nadaljnjo rast makedonskega trga IT. IDC pri-čakuje, da bo potrošnja IT v Ma-kedoniji v naslednjih letih rasla po stopnji osem odstotkov na leto in dosegla vrednost 240 milijo-nov dolarjev v letu 2012

Črna gora: Prispevek javnega sektorja in telekomunikacij

Trg IT je bil v Črni gori v le-tu 2007 vreden 79,01 milijona dolarjev, rast pa je bila 42,2 od-

asla Črna Gora, najmanj pa BiHnje Jugoslavije zelo različno

stotna (30,4-odstotna v domači valuti, to je evrih). Črnogorska potrošnja IT je rasla zahvaljujoč veliki porabi državnega in teleko-munikacijskega sektorja ter rasti potreb gospodinjstev. Digitali-zacija v Vladi Črne gore, ki se je začela leta 2007, bo v naslednjih letih gonilo rasti lokalnega trga IT. IDC pričakuje 13,8-odstotno povprečno letno rast, vrednost trga IT pa naj bi leta 2012 dosegla 150,51 milijona dolarjev.

Kosovo: IT poraba pod povprečjem regije

Na Kosovu je bil trg IT leta

2007 vreden 85,17 milijona do-larjev, rast pa je bila 40-odsto-tna. Glavni dejavniki rasti so informatizacija uprave misije EU ter neposredne naložbe iz tujine, med katerimi velja izpo-staviti zlasti dokapitalizacijo in gradnjo omrežja mobilnega ope-raterja Ipko.net v lasti Telekoma Slovenije. V naslednjih dveh ali treh letih se bo trg IT ukvarjal predvsem z izgradnjo bazičnih infrastruktur. IDC pričakuje, da bo IT potrošnja rasla po 9,9- od-stotni povprečni letni stopnji in dosegla vrednost 136,7 milijona dolarjev v letu 2012.

gledano v dolarjih. Podatki so zanimivi, vendar bi za boljše razumevanje tako nepriča-kovanega upada v letu 2009 in tudi hitrega okrevanja v letu 2010 morali najprej na kakšen kratek tečaj o gibanju vrednosti dolarja v primerjavi z evrom in drugimi lokalnimi valutami.

Sorazmerna stabilnost IT industrije

V svoji najnovejši raziskavi s konca decembra je inštitut EITO za leto 2009 napovedal 2,7-odstotno rast IT porabe v svetu, katere vrednost naj bi dosegla 983 milijard evrov. Ta številka je tudi v skladu z dosedanjimi gibanji vredno-sti potrošnje za IT v svetu po metodologiji EITO, IDC in drugih analitskih podje-tij ter je bolj razumljiva od Forresterove napovedi, po kateri naj bi vrednost trga IT dosegla 1,61 bilijona do-larjev. Ta številka je namreč previsoka, pa naj preračuna-vamo po kateremkoli tečaju dolarja. Poleg tega Forrester pod IT razume tudi nekatere kategorije, ki po metodologiji

IDC in EITO ne sodijo ravno v IT.

IT je v krizi strateškega pomena

»Informacijske tehno-logije so strateškega pome-na za podjetja v časih krize, ker pomagajo, da je njihovo delovanje učinkovitejše in ekonomičnejše,« poudarja predsednik inštituta EITO Bruno Lamborghini. Trg pro-gramske opreme in IT stori-tev bo letos uspešnejši ter bo dosegel vrednost 677 milijard evrov in 3,4-odstotno rast. Trg strojne opreme pa dospel na 305 milijard evrov, rast pa bo 1,3-odstotna. Pospeševal-ci rasti bodo letos Kitajska, Indija in Rusija, ki bodo še naprej precej vlagali v razvoj IT infrastrukture. Lamborg-hini ocenjuje, da sorazmer-na stabilnost IT industrije v ekonomskih nevihtah potr-juje pomen IT za poslovanje. »Sodobni IT sistemi vodijo do nižjih stroškov ter povečujejo pomen inovacij med proizvodi in storitvami, zato so pomem-ben instrument upravljanja krize,« pravi Lamborghini.

mben instrumentmi bodo izkoristila priložnosti, ki jih ponuja kriza

Sodobni IT sistemi vodijo do nižjih stroškov ter povečujejo pomen inovacij med proizvodi in storitvami, zato so pomemben instrument upravljanja krize.

▶

Saas, kateri bo razcvet doživel ravno v prihajajoči krizi. Stranki lahko že sedaj ponudimo infrastrukturo in vso pripadajočo programsko opremo brez naložbe po modelu »pay as you grow«. Menimo, da je to najboljša rešitev za podjetja, ki sicer v prihajajočem kriznem letu ne mislijo vlagati v IT, četudi trg od njih to zahteva.«

Andrej Tavčar, direktor poslo-vanja v IBM Slovenija: »Tudi v prihodnje bo IBM Slovenija pomagal

svojim strankam pri inoviranju njihovega poslovanja, izboljševa-nju poslovnih procesov in

obvladovanju znanja, saj so to najpomembnejši dejavniki konkurenčnosti. Nadaljujemo s prenosom svetovnih gibanj. Izzive moramo reševati modro. To omogočajo danes že dostopne tehnologije. Svet potrebuje pametne rešitve in IBM jih ponuja v sklopu svoje »Smart« iniciative. Za spremembe na bolje ni nikoli prezgodaj. Tudi v Sloveniji.«

Matjaž Kureš, generalni direktor HP Slovenija: »Pričakujem, da bo leto 2009 uspešno. V

preteklih letih smo dosegli visoko stopnjo organizacijske in operativne učinkovitosti, kar nas

krizepostavlja v dober položaj v negotovem gospodarstvu. Podjetje HP bo nadaljevalo z razvojem inovativnih rešitev in storitev, s katerimi lahko naše stranke povečajo svojo konku-renčnost in izboljšajo svoje poslovanje. Pričakujemo, da bomo v prihajajočem letu nadaljevali z rastjo in še naprej utrjevali svoj vodilni položaj – tako globalno kot v Sloveniji.«

Mag. Bojan Dremelj, predse-dnik uprave Telekoma Slovenije: »Ne glede na trenutna

svetovna gospodarska in finančna dogajanja v Skupini TS

za letos načrtujemo nadaljnjo rast na vseh področjih, od poslovnega do tehnološkega. Nadaljevali bomo z zagotavlja-njem širokopasovnih fiksno-mobilnih konvergenčnih storitev, pospešeno bomo uvajali triple- oziroma quadru-ple play, gradili in posodabljali bomo omrežja za potrebe širokopasovnega dostopa na vseh tehnoloških ravneh ter utrjevali svoj tržni položaj. Nadaljevali bomo s širitvami na tuje trge, ki so se potrdile kot naša velika poslovna in razvojna priložnost. Delamo na nekaterih zelo zanimivih projektih v tujini, ki bodo po našem prepričanju dodatno pripomogli k uspešnemu letu.«

FI_09_22_23_OP.indd 3FI_09_22_23_OP.indd 3 1/14/09 3:19:22 PM1/14/09 3:19:22 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si24

Kaj je BI4Dynamics in kak-šno je zanimanje zanjo?BI4Dynamics je inovativna rešitev poslovnega obveščanja, za katero nam je Microsoft podelil nagra-do na zadnji svetovni partnerski konferenci. Projekti poslovnega obveščanja so se v preteklosti zara-di cene imenovali tudi direktorski informacijski sistemi in so bili veči-noma namenjeni večjim podjetjem. Projekti uvedbe so bili specifični in dragi. Prepričani smo, da vsaka ERP ali CRM rešitev potrebuje enostaven in dostopen analitičen sistem. BI4Dynamics to omogo-ča za poslovne rešitve Microsoft Dynamics NAV, AX in CRM. Na našem trgu rešitev zelo uspešno prodajamo že več let, sedaj smo osredotočeni na svetovni trg.

S kakšno konkurenco se srečujete na svetovnem trgu?Udeležujemo se vseh pomemb-nih sejmov in konferenc po vsem svetu, zato precej dobro poznamo konkurenco in v zadnjem času tudi konkurenca nas. Naša rešitev je funkcionalno boljša in s ceno štiri tisoč evrov vsaj trikrat cenejša od drugih. Vendar to ni dovolj, da bi prodajala stekla v tisočih. Stro-kovnjaki se odločajo na podlagi funkcionalnosti, pri končnih kup-cih – teh je potencialno sto tisoč, letni prirast 15 tisoč – pa je bistven marketing. Prava prepoznavnost se zgradi v dveh letih.

Kakšne načrte imate s to rešitvijo?BI4Dynamics na vsako delovno mesto Microsoft Dynamics. Že-limo imeti prevladujoč položaj na svetovnem trgu standardiziranih rešitev poslovnega obveščanja.

Koliko bo globalna kriza vplivala na vaše poslovanje in kakšne ukrepe pripravljate, da bi omejili njene posledice?Kriza je precej razgibala trg delov-ne sile v IT sektorju in povečala ponudbo. Še nikoli nismo dobili toliko prošenj in izvedli toliko in-tervjujev. S krizo bomo tako prišli do bolj izkušenih zaposlenih. V sla-bem smislu pa čutimo krizo kot slabšanje plačilne discipline, zato bo letos pomembna likvidnost.

Na kaj kriza bolj vpliva – na ponudbo rešitev ali na ponud-bo storitev?Zaenkrat nismo zasledili spre-

memb. Organizacijam svetuje-mo, da večje projekte razdelijo na več manjših. Seveda smo morali temu prilagoditi našo metodologijo.

Kakšno poslovanje priča-kujete v letu 2009?Zmerno rast v temeljni dejavno-sti in velik preboj z rešitvijo BI-4Dynamics na svetovnem trgu.

Kako delujete kot Skupina NPS oziroma kakšno je po-slovanje vaših podjetij na Hrvaškem, v BiH in Srbiji?V vseh podjetjih imamo enako dejavnost, organiziranost in na-

Podjetje NPS je pred krat-kim na konferenci Microsoft Convergence v Københavnu zbudilo pozornost z novo rešitvijo BI4Dynamics. O novi rešitvi, krizi, poslo-vanju, načrtih, delovanju v regiji in podobnih temah smo se pogovarjali z Mladenom Gvozdenovićem, direktorjem podjetja NPS.

Tako pravi Mladen Gvozdeno-vič, direktor podjetja NPS.▶

Enostavno je narediti dober hamburger, zahtevno pa dober sistem, ki hamburgerje prodaja po svetu.

Insight Research ocenjuje, da se bo rast industrije teleko-munikacij zaradi gospodarske krize zmanjšala, a bo povprečna rast v naslednjih petih letih še vedno 10,3-odstotna. V letu 2013 bo prihodek od telekomunika-cijskih tehnologij na svetovni ravni dosegel 2,7 bilijona dolar-jev. Rast bo večja v brezžičnem sektorju kot v žičnem, v obeh pa bodo za več kot polovico rasti najbolj zaslužne širokopasov-ne storitve. Vrednost brezžičnih širokopasovnih storitev se bo v letu 2009 povečala za 70 odstot-kov, medtem ko bo vrednost žič-nih zrasla za deset odstotkov.

Padec v mobilni industriji In-Stat ocenjuje, da bo po

nekoliko slabšem, pa še zme-raj dobrem letu 2008, mobilna industrija letos in v naslednjih letih doživljala večje turbulence. V letu 2008 je bilo poslano na trg skupaj 1,2 milijarde mobil-nih telefonov, letos pa bo rast dobave padla pod ničlo (In-Stat tako kot IDC in večina analitskih podjetij zbira kot bolj zanesljive podatke o dobavi, in ne o prodaji, kar pa je na letni ravni pribli-žno enako). Po oceni podjetja IDC bo letošnji upad (negativna rast) 1,9-odstoten, medtem ko je bila lani 7,1-odstotna rast, v letih pred tem pa precej večja. Gre za prvi upad po letu 2001, ko se je dobava mobilnih telefonov

zaradi takratne krize zmanjšala za 2,3 odstotka.

S klasičnih na pametne telefone

Prve negativne ocene napo-vedi v letu 2009 so objavili No-kia ter proizvajalci procesorjev Qualcomm, Texas Instruments in MediaTek. Po menju IDC

Telekomunikbodo pretehtRast industrije telekomunikacijslednjih petih letih še vedno 10,

Po napovedih analitskih podjetij In-Stat, Insight Research, IDC in drugih bo gospodarska kriza povzročila resne posledice tudi na trgu telekomuni-kacijskih tehnologij ter storitev. Posledice bodo toliko resnejše, ker mobilna industrija, poenostavljeno povedano, doslej večinoma ni čutila posledic ekonom-skih pretresov.

Kupci se bodo vse bolj odločali za nakup pame-tnih telefonov, ki ponujajo več možnosti po razmero-ma ugodnih cenah.

▶

[INTERVJU ] Mladen Gvozdenović o tem, kako želi podjetje NPS z novo rešitvijo BI4Dynamics osvojiti svet

BI4Dynamics na vsako delovno mesto Microsoft Dynamics

čin izvajanja projektov. To nam omogoča boljše upravljanje zna-nja in kakovost storitev, ne glede na lokacijo. Več kot polovica od sto zaposlenih je zunaj Slovenije. Trga Hrvaške in Srbije sta podob-na našemu, precej različen pa je prodajni proces. Bosna in Her-cegovina je majhen in nerazvit trg. Tu izkoriščamo večjo razpo-ložljivost IT resursov in gradimo outsourcing center za potrebe skupine NPS. Prvi rezultati so spodbudni.

Kako uspešno se vaša se-strska podjetja spopadajo s krizo?

Krize ne čutimo, načrtujemo 50-odstotno rast.

Kako vidite prihodnost podjetja NPS?V delu dejavnosti, kjer izvajamo projekte poslovnih rešitev, želimo utrditi vodilno vlogo Microsoft Dynamics partnerja v regiji Adri-atik. Drugi del, v katerem po svetu prodajamo programsko opremo, ima ogromen potencial, ker lahko vanj vključimo tudi rešitve drugih podjetij. Če ima kdo dober produkt, me takoj pokliče. Saj veste, enostav-no je narediti dober hamburger, zahtevno pa dober sistem, ki ham-burgerje prodaja po svetu.

Klavdij Godnič, glavni izvršni direktor Mobitela: »Mobitel bo tudi letos nadaljeval

zastavljeno pot. Vlagali bomo v omrežje in tehnologije in širili nabor naprednih, konvergenč-nih storitev. Našo ponudbo bomo še bolj približali uporab-nikom, tako s privlačno cenovno politiko kot tudi z njeno večjo preglednostjo. Mobitel je operater, ki ima tehnično najboljše omrežje v Sloveniji, naši uporabniki pa

nam izkazujejo visoko mero zaupanja ter zadovoljstva. Tudi v prihodnje bomo usmerjeni k uporabnikom in izpolnitvi njihovih potreb in pričakovanj.«

Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobila: »Si.mobilovi uporabniki lahko v letošnjem letu

pričakujejo vrsto novosti, s katerimi želimo še povečati njihovo zadovoljstvo. Razvijali bomo naše omrežje in nadgraje-vali tehnološke platforme, da bomo lahko ob pravem trenutku ponudili kakovostne storitve in uporabnikom zagotovili najboljšo možno izkušnjo. Vsak naš korak

Nadaljevali bomo po Kakšne načrte imate v letu 2009? Kateri bodo vaši največji projekti?

ANKETA

FI_09_24_25_OP.indd 2FI_09_24_25_OP.indd 2 1/14/09 3:15:04 PM1/14/09 3:15:04 PM

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si 25

Zadnja generacija barvnih tiskalnikov iz KYOCERE vam bo v veliko pomoè pri ustvarjanju dobrega vtisa z uporabo barv v vaši pisarni. Izkusite briljantno kakovost izpisa in visoko hitrost tiskanja, v povezavi z izjemno zanesljivostjo delovanja naprav, ob posebej nizkih stroških tiskanja. In usmerite pogled na impresivno oblikovanje F.A. Porscheja. Podrobnejše informacije poišèite na www.kyoceramita.si.

KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.

VSAKA STRAN ŠTEJEZA IMPRESIVNE BARVE

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA MITA Corporation – www.kyoceramita.com

bodo mnogi uporabniki zaradi krize obdržali stari mobilni te-lefon, namesto da bi kupili no-vega, o nabavi drugega pa bodo razmišljali, ko bodo obnavljali pogodbo z operaterjem in dobili priložnost nakupa po izjemno nizki ceni. IDC ocenjuje, da bo letos upad doživela dobava klasičnih mobilnih telefonov

(3,5 odstotka, lani 4,6-odsto-tna rast), medtem ko bo dobava pametnih telefonov zabeležila samo zmanjšanje rasti (s 26,9 odstotka v 2008 na 8,9 odstotka v 2009).

IDC pa vendarle ocenjuje, da kriza dobave (prodaje) mobil-nih telefona ne bo trajala dol-go. Analitsko podjetje že za leto

2010 napoveduje 24-odstotno rast dobave pametnih telefonov in petodstotno rast dobave kla-sičnih mobilnih telefonov ozi-roma skupno rast 7,7 odstotka. Kupci se bodo vse bolj odločali za pametne telefone, ker po-nujajo več možnosti, cena pa ni več veliko višja od klasičnih telefonov.

Težave in priložnosti V svoji novi razsikavi »Te-

lekomunikacijske storitve na vertikalnih trgih 2008-2013« Insight Research ocenjuje, da bo prihodek od brezžičnih sto-ritev v petletnem napovednem obdobju rasel po povprečni letni stopnji 16 odstotkov. V poslovnem segmentu bodo največji uporabniki mobilnih (brezžičnih) storitev sektorji izgradnje, financ, zavarovanja, nepremičnin, profesionalnih poslovnih storitev in prometa. Analitsko podjetje je raziskavo opravilo v 14 vertikalnih indu-strijah v ZDA, rezultati pa so indikativni tudi za druge drža-ve. IDC pa opozarja, da bo kriza prinesla težave in zmanjševanje naložb posebeno na področja v razvoju, kot so WiMax, IPTV, Ethernet prenos, multimedij-ske storitve, mobilna omrežja za radijski dostop (RAN), širo-kopasovne brezžične storitve ter podobno.

IDC pričakuje, da bodo v letu 2009 operaterji temeljito pretehtali svoje strategije, da bi se kar čim bolj preusmerili na tiste tehnologije in storitve, pri katerih se pričakuje najhitrejša vrnitev vloženega denarja in dela. Ob tem bodo seveda na-daljevali z razvojem omrežij in jedrnih storitev. V ospredju bo-do širokopasovne in brezžične storitve, še posebno zato, ker bodo mnoge države v podporo prevladovanja krize vlagale več sredstev v njihov razvoj.

kacijski operaterji tali svoje strategijej se bo zmanjšala, a bo povprečna rast v na-,3-odstotna

bo narejen z mislijo na okolje, k odgovornemu odnosu do okolja in družbe pa bomo vzpodbujali tudi vse okrog nas. Pričakujemo, da bomo s profesionalnim odnosom uspeli ohraniti zaupanje obstoječih uporabnikov in s prepričljivo ponudbo prepričali nove uporabnike, da se nam pridružijo.«

Marko Fujs, direktor Tuš Telekoma: »Glede na lanske uspehe, ko smo v Tušmobilu in Tuš

Telekomu zabeležili nadpovpre-čen obseg poslovanja, si tudi letos želimo takšne rasti. Še naprej bomo intenzivno

pridobivali nove naročnike in jim zagotavljali inovativne rešitve po najboljših cenah. Tušmobil bo po naših projekcijah letos nadaljeval svojo pospešeno rast in tako računamo, da bo konec leta zaključil s 300 tisoč naročniki. S tem gremo naproti svojemu strateškemu cilju – v letu 2010 postati drugi največji ponudnik mobilne telefonije v Sloveniji.«

Boštjan Košak, direktor Amisa: »Skupina Amis, sestavljena iz podjetij Amis v Sloveniji, Amis

Telekom Hrvaška in Amis Telekomunikacije Srbija, je v letu

2008 ustvarila več kot 30 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Temelj poslovanja so prihodki od storitev na širokopasovnem dostopu, kjer je število vseh uporabnikov konec leta 2008 preseglo 47 tisoč. Vsa podjetja v skupini so postala na mesečni ravni EBITDA pozitivna v drugi polovici leta 2008. Vse to je dobra popotnica za nadaljnjo širitev poslovanja Amisa. V letu 2009 bo bistveno izboljšana storitev IPTV in dostopnost storitev preko optičnih vlaken. Načrtujemo uvedbo mobilne telefonije in novih inovativnih storitev na širokopasovnem dostopu tako za domače kot tudi za poslovne uporabnike.«

začrtani poti

HP je objavil, da ga je analitsko podjetje Gartner na področju večfunkcijskih naprav in tiskalnikov v svoji raziskavi »čarobni kvadrant« uvrstilo v kvadrant vodilnih podjetij. Podjetje Gartner v pregledu trga ocenjuje ponudnike na podlagi zmožnosti izvedbe in celovitosti vizije. V poro-

čilu raziskovalnega podjetja so bili ponudniki ocenjeni glede na izdelke in storitve, uspešnost prodaje in cene, odzivnost na zahteve trga ter pretekle dosežke, izvedbo trženja, uporabniško izkušnjo, strategijo ponudb, poslovni model in geografsko strategijo.

HP v Gartnerjevem »čarobnem kvadrantu«

V Uradnem listu RS je objavljen popravek Jav-nega razpisa SPS za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme za mikro, mala in srednje velika podjetja. Gre za povišanje raz-položljivih sredstev na 34.871.694,57 evra. Glavni namen povečanja okvirne višine raz-položljivih sredstev na tem javnem razpisu je

bil omogočiti čim večjemu številu podjetij, ki so se prijavila na ta javni razpis do 17. oktobra 2008, sofinanciranje njihovih, že pripravlje-nih projektov. Sredstva za izvedbo javnega razpisa prispevata Republika Slovenija v 15 % deležu in Evropski sklad za regionalni razvoj v 85 % deležu.

Zvišana sredstva za sofinanciranje nove opreme

Javna agencija za tehnološki razvoj RS (TIA) in SID - Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) sta na Gospodarski zbornici Slovenije organizirali informativni dan, na katerem sta v okviru skupnega sodelovanja pri programih spodbujanja tehnološkega razvoja seznanili

podjetja, ki pri širitvi svojih dejavnosti vlagajo v RRI, o možnostih premostitvenega financiranja. Sredstva, ki jih bo SID banka namenila za pod-poro investicijam v RRI, bodo dostopna malim, srednje velikim in velikim podjetjem, v višini do 80 odstotkov vrednosti projekta.

Spodbujanje tehnološkega razvoja

Slovensko razvojno podjetje XLAB je pred-stavilo trirazsežnostno vizualizacijsko orodje Gaea+, s katerim na enostaven način prikazu-jemo poljubne uporabne informacije v konte-kstu resničnega geografskega prostora, tudi v realnem času. Programska oprema Gaea+ je zgrajena na ogrodju NASA World Wind Java SDK. Najpomembnejši prednosti sta zagon

nesporedno iz spletnih strani, brez poprejšnje namestitve programske opreme, ter možnost vgradnje v poljubno spletno mesto (Gaea+ za zagon uporablja Java Web Start). Na obmo-čju Slovenije prikazuje natančnejše ortofoto (letalske) posnetke površja, uporablja natanč-nejši višinski model in ponuja več vsebinskih podatkov.

XLAB izziva Google

Si.mobil je odprl razstavo humanitarne delegaci-je UNICEF-a v Ruandi. Fotografije, ki jih je posnel Dejan Turk kot član humanitarne odprave, so razstavljene v Second Lifu. Razstava fotografij je na ogled na razstavišču med Si.mobilovim in

slovenskim vstopnim otokom. Če si bo vsaj 100 ljudi s svojim avatarjem ogledalo razstavo ter z dotikom prazničnega drevesca podalo roko otrokom sveta, bo Si.mobil UNICEF-u doniral 1000 evrov za pomoč otrokom sveta.

Dobrodelna razstava fotografij v Second Lifu

Na kratko

FI_09_24_25_OP.indd 3FI_09_24_25_OP.indd 3 1/14/09 3:15:09 PM1/14/09 3:15:09 PM

FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9oglasna priloga

HP Communications World 2008 Kot navadno je v Austria Centru na Dunaju vzporedno s konferenco

HP Software Universe 2009 potekala tudi konferenca HP Communica-tions World. Konferenca je privlekla morda štirikrat manj udeležencev kot HP-jeva konferenca, posvečena programski opremi, na razstav-nem delu pa se je predstavilo le 11 partnerjev in 14 strank. Na konfe-renci je HP predstavil rešitve za povezovanje ljudi s pomočjo bogatej-ših, enostavnejših in poosebljenih storitev, ki povečujejo donosnost poslovanja. Nove rešitve pospešujejo delovanje podjetij, povečujejo koristnost konvergence in zagotavljajo strankam inovativne storitve, ki so vsebinsko bogatejše ter večinoma prilagojene uporabniku. Med partnerji je znova nastopilo tudi podjetje Marand, ki je predstavilo »interaktivni plakat« Qootia – celovito platformo za prikazovanje in interakcije z vsebinami in aplikacijami na zaslonih v javnih prostorih. Platforma Qootia, ki ga je Marand razvil v sodelovanuju s podjetjem ThirdFrameStudio, je kot najboljša rešitev zmagala na tekmovanju »HP Communications World Inovations Contest«. Pred kratkim je Qo-otia zmagala tudi na slovenskem Fastivalu inovacij.

▶

INITEX Kempinski 2009, seminar poslovnih rešitev, Unistar LC, Hotel Kempinski Palace, Portorož, 15. in 16. januarja (www.initex.si/)

IBM Lotusphere 2009, konferenca za razvijalce, upravljavce in profesionalne uporabnike programske opreme Lotus, IBM, Walt Disney World Swan and Dolphin Club Resort, Orlan-do, 18.-22. januar (www-01.ibm.com)

Neprekinjeno poslovanje 2009, konferenca na temo BCP (Business Continuity Planning) in DRP (Disaster Recovery planning), Palsit, City hotel, Ljubljana, 19. januar (www.palsit.com)

Bistvo je očem skrito, dogodek posvečen razpo-ložljivosti IT-sistemov, FMC Group, Kongresni center Mons, Ljubljana, 22. januar (www.fmc.si)

▶

▶

▶

▶

OD 15. JANUARJA DO

28. FEBRUARJA

Navedeni so naziv in opis dogodka, organizator, mesto, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

▶

KOLEDAR DOGODKOV

Oracle poslovni forum, dogodek, ki pomaga pod-jetjem obvladati izzive in jih spremeniti v poslovno priložnost, Oracle, Grand Hotel Bernardin, Portorož, 29. januar (events.oracle.com)

SolidWorks World 2009, mednarodna konferenca uporabnikov programske opreme, SolidWork, Swan & Dolphin Hotel, Orlando, 8.-11. februar (www.solid-works.com)

RiSK 2009, konferenca o elektronski varnosti, REAL security, Hotel Habakuk, Maribor, 10. in 11. februar (www.real-sec.com)

SAP Logistics and SCM 2009 / PLM 2009 / Ma-nufacturing 2009, SAP, tri konference na temo logistike in SCM (Supply Chain Management), PLM (Product Life Management) oz. proizvodnje, SAP, Le Me-ridien Hotel, Nice, 11.-13. februar (www.sapscm2009.com, www.sapplm2009.com, www.sapmanufactu-ring2009.com)

GSMA World Mobile Con-gress, svetovni kongres in sejem na temo mobilne te-lefonije, GSM Association, Fira de Barcelona, Barcelo-na, 16.-19. februar (www.mobileworldcongress.com)

▶

▶

▶

▶

▶

Terabajtni pomnilniški diskDiski, sestavljeni iz pomnilniških celic, imenovani tudi SSD-diski, postajajo vse bolj priljubljeni pri najzahtevnejših uporabnikih in sestavljavcih strežni-kov. Njihove prednosti so jasne: so precej hitri, absolutno tihi, porabljajo malo energije in se zato tudi malo segrevajo. Edini minus v očeh uporabnikov je bila razmeroma nizka zmogljivost, a tudi to pomanjkljivost bodo inženirji prej ali slej premostili. Na to že kaže predstavitev 2,5-palčnega terabajtnega modela, imenovanega Nitro, ki so ga predstavili pri podjetju pureSilicon. Njihov disk se poleg visoke kapacitete ponaša tudi z relativno hitrim prenosom podatkov, saj le-te bere s hitrostjo 240 megabajtov na sekundo, zapisuje pa s 215 megabajti. Med delovanjem porabi vsega 4,8 vata energije, naprodaj pa naj bi bil spomladi.

[ZANIMIVOST ]

Na kratko

Podjetje S&T Slovenija je s Perutnino Ptuj, največjim živilskopre-delovalnim podjetjem v jugovzhodni Evropi, v juniju 2008 podpi-salo pogodbo in v septembru 2008 začelo z uvedbo poslovnega informacijskega sistema SAP. Ta bo Perutnini Ptuj omogočil poenotenje glavnih poslovnih procesov, dostop do obsežne baze izkušenj v živilski industriji in uporabo poenotenega informacij-skega sistema ne glede na državo ali dejavnost. V celotni skupini Perutnina Ptuj, ki jo sestavljajo podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Romuniji, bo projekt zaključen v dveh letih in pol.

S&T Slovenija uvaja IS v Perutnini Ptuj

Avtenta.si je z družbo Kolektor Group podpisala pogodbo o pre-novi lokalnega računalniškega omrežja in zamenjavi centralnega komunikacijskega vozlišča. Za zamenjavo računalniškega omrežja se je Kolektor Group odločil zaradi dotrajanosti sedanje opreme in izgradnje novega Razvojno-tržnega centra (RTC). Projekt zame-njave osrednjega komunikacijskega vozlišča je temelj za prenovo vseh oddelčnih omrežnih vozlišč in s tem možnost uvedbe hitrej-ših in zanesljivejših komunikacij. Gre tudi za nadaljevanje strategi-je uvajanja IP telefonije v poslovno okolje.

Avtenta.si bo prenovila omrežje v družbi Kolektor Group

Družba Aldata Solution je sklenila s podjetjem Information Resour-ces (IRI) dogovor, v okviru katerega bo kupila celotno premoženje njegove poslovne enote Apollo za načrtovanje prostora in nabora izdelkov v trgovinah na drobno. Vrednost sporazuma je ocenjena na 10,5 milijona dolarjev. Programsko opremo za načrtovanje pro-stora Apollo, ki je skupek več kot 20-letnega znanja o načrtovanju in optimizaciji v maloprodaji, uporablja več kot 300 trgovcev na drobno in podjetij, ki poslujejo z izdelki široke potrošnje, ter več kot osem tisoč posameznih uporabnikov z vsega sveta.

Aldata kupuje enoto Apollo

HP je predstavil nova orod-ja, rešitve in procese za zago-tavljanje zanesljivih poslovnih rezultatov ter preoblikovanje oddelka za IT v poslovno enoto, ki prinaša resnično vrednost v doseganju poslovnih ciljev. Med drugim so prikazali pro-gramske rešitve za izboljšano optimizacijo poslovnih teh-nologij (BTO), ki direktorjem informatike pomagajo hitro prilagajati IT naložbe s ciljem zmanjšanja stroškov in krepi-tve kompetenčnih prednosti.

Promocija aplikacij kot storitev

Predstavili so tudi nove raz-ličice programov HP Quality Center 10.0 in HP Universal Configuration Management Database (UCMDB) 8.0 ter ponuja možnost uporabe programskh produktov brez velikih stroškov nameščanja.

V svojem nagovoru na otvoritvi konference je Steen Lomholt-Thomsen, predsednik oddelka HP Software and Solutions, po-udaril, da je HP-jevo poslova-nje s programsko opremo v letu 2009 osredotočeno predvsem na izboljšanje sistema proda-je obstoječih programskih rešitev.

Servisiranje ogromnega števila strank po vsem svetu je izjemno zapleteno delo, ki pogosto postavlja predstavnike prodaje v »reaktiven« položaj. V HP-ju sedaj želijo sistem pro-daje v celoti bistveno izboljšati in spremeniti tako, da bo po-stal »proaktiven«. HP danes približno dve tretjini svojih programskih rešitev ponuja kot storitve.

HERMES SoftLab vodilni partner

HP je na konferenci predsta-vil tudi novo ponudbo financi-ranja 0-odstotnega najema (ze-ro percent lease) programske opreme BTO in IM (Informa-tion management), namenjeno kvalificiranim strankam. Na razstavnem delu se je pred-stavilo 39 HP-jevih partnerjev in še 50 strank. Med partnerji

je bilo že šesto leto zapored podjetje HERMES SoftLab, ki je tokrat predstavilo nove integracije (Smart Plug-ins, SPIs) z družinami produktov HP Software Operations Ma-nager, Sitescope in BAC.

HERMES SoftLab je HP-jev partner na področju program-ske opreme že od leta 1991. V HP-jevem ekosistemu partner-jev za programsko opremo je

priznano vodilno podjetje na področju upravljanja aplikacij in infrastruktur v heterogenih okoljih. V svoji produktni li-niji ponuja najboljše rešitve v svojem razredu za upravljanje programske opreme Oracle‘s Siebel, EMC Documentum, Ci-trix Xen in Terminal Server, ki so integrirane z rešitvami HP Software Operations Manager, HP Sitescope in BAC.

V znamenju optimizacije[DOGODKI ] HP Software Universe 2008 na Dunaju

Na Dunaju je potekala tridnevna konferenca HP Software Universe 2008, ki jo je organiziral Hewlett-Packardov ddelek za programsko opremo za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA).

Orodja, rešitve, procesi: otvoritev konference HP Software Universe 2009 v Austria Centru▶

OB ROBU

FI_09_26_OP.indd Sec2:26FI_09_26_OP.indd Sec2:26 1/14/09 3:16:53 PM1/14/09 3:16:53 PM

FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si

V PR

OIZV

ODNJ

IIT

OGLASNA PRILOGA

ERP je stalno gibanje informa-cijske tehnologije v proizvodnji, ker predstavlja otipljivo vez med poslovanjem proizvodnih podjetij in IT-jem. IT pa predstavlja temelj poslovanja in oblikovanja poslov-nih procesov v večini podjetij, ne le v proizvodnih, saj omogoča uporabo informacij iz celotnega podjetja za razvoj in ponujanje storitev strankam, hkrati pa zago-tavlja nemoteno izvajanje proce-sov proizvodnje in dobave. Glavna naloga IT sistemov, predvsem pa sistemov ERP, je zagotoviti in podpirati prožnost podjetja, ki je glavna v konkurenčnem okolju proizvodnih podjetij.

IT gibanja v proizvodni industriji

Poleg sistemov ERP, ki so v proizvodni dejavnosti na področju informacijske tehnologije pogosto

uporabljena rešitev, trenutno med IT gibanja v proizvodnji spadajo tudi uporaba sistema poslovne inteligence in storitev spletnega trgovanja ter zunanje izvajanje storitev (outsourcing).

Sistem poslovne inteligence omogoča dnevno spremljanje vseh vidikov poslovanja in upora-bo rešitev za poslovno obveščanje, s čimer se zagotavlja preprosto in nadzorovano načrtovanje na vseh ravneh poslovanja. Bistvo upora-be sistema poslovne inteligence v proizvodnji je vzpostaviti enoten in učinkovit sistem poročanja ter izboljšati dostopnost in kakovost informacij, kar podjetju zagotovi boljše redno spremljanje rasti, re-zultatov in poročil o delovanju. S tem lahko posamezno podjetje dosežene rezultate na enostaven način primerja z zastavljenimi strateškimi načrti, vodilni kader pa lažje in hitreje izvaja procese odločanja in načrtovanja. S pro-cesom načrtovanja, ki temelji na podatkih, zbranih s sistemom poslovne inteligence, posamezno podjetje optimizira svoje poslo-vanje, s čimer ohranja in gradi svojo konkurenčnost v trenutno zaostrenih tržnih razmerah.

Internet in e-trgovine so prinesle spremembe

Proizvodna industrija se

vse bolj zaveda tudi pomena uporabe interneta, ki močno zaznamuje današnje poslova-nje. Uspešne IT rešitve za elek-tronsko poslovanje uporabljajo internet kot medij, ki povsem na novo določa razmerja med kupci, dobavitelji in partnerji. Rešitve in storitve spletnega trgovanja oziroma e-trgovanja so namenjene tako podjetjem, ki prodajajo svoje izdelke konč-nim kupcem, kot tistim, ki želijo zmanjšati stroške poslovanja in zvišati raven storitev pri sodelo-vanju s poslovnimi partnerji in/ali drugimi podjetji. E-trgovanje zagotavlja optimizacijo poslov-nih procesov, manjše stroške poslovanja in povečanje proda-je, hkrati pa omogoča vstop na nove trge in izkoriščanje novih prodajnih kanalov.

Zunanje storitve bodo najbolj rasle

Dejavnost in hkrati tudi IT gibanje v proizvodnji, za ka-tero v mednarodni analitski hiši IDC napovedujejo, da bo na področju storitev informa-cijske tehnologije v Sloveniji v letu 2009 raslo najhitreje, je zunanje izvajanje storitev. De-lež zunanjega izvajanja storitev na slovenskem IT trgu naj bi s sedanjih 12 odstotkov v letu

2009 zrasel na več kot 15 od-stotkov. Z zunanjim izvajanjem dobi podjetje možnost, da se dejansko osredotoči na svojo temeljno dejavnost; vse tisto, kar ni v njegovi primarni do-meni, pa prepusti v upravlja-nje zunanjim partnerjem. Tako zunanje izvajanje neključnih delov IT-ja lahko podjetju pri-nese velike koristi. Načinov zunanjega izvajanja IT stori-tev je več, ne glede na to pa so najpomembnejše prednosti za podjetje nižji stroški, hitrejša povrnitev naložbe in višji stro-kovni standardi na podlagi naj-novejše tehnologije, predvsem v glavnih fazah pa tudi prožnost in prilagodljivost.

Kaj imamo doma? V slovenskih proizvodnih

podjetjih so trenutno najbolj razširjeni sistemi ERP in siste-mi poslovne inteligence. Skoraj brez izjeme so srednja in velika proizvodna podjetja v sloven-skem prostoru »opremljena« s SAP ali INFOR ERP sistemi. Na področju poslovne inteligence pa so IT rešitve bolj pestre. Pod-jetja se poslužujejo tehnologij in rešitev proizvajalcev, kot so Microstrategy, SAP (Business objects), Oracle, Microsoft, IBM (Cognos) in drugih.

Brez IT rešitev tudi v proizvodnji ne gre večV proizvodnji prevladujejo sistemi ERP in poslovne inteligen-ce, storitve spletnega trgovanja ter zunanje izvajanje storitev V Sloveniji informacijsko tehnologijo za načrtovanje in upravljanje virov podjetij (ERP) zaenkrat uporablja le 21 odstotkov podjetij, med-tem ko je v Avstriji ta delež 65-odstoten, je razvidno iz raziskave, ki jo je med evropskimi proizvodnimi podjetji konec lanskega leta opravila Fakulteta za stroj-ništvo Univerze v Mariboru.

V slovenskih proizvodnih podjetjih so trenutno najbolj razširjeni sistemi ERP in sistemi poslovne inteligence.▶

»Sodobne informacijske tehno-logije se morajo vraščati v vsako

področje,« pravi prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za

strojništvo v Ljubljani. 32

FI_09_27_OP.indd Sec1:27FI_09_27_OP.indd Sec1:27 1/14/09 3:20:42 PM1/14/09 3:20:42 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si28

Proizvodna podjetja bo na eni strani preganjala skrb ob izgubi znanja in izkušenj z odhodom sta-rejših delavcev v pokoj, na drugi strani pa jim dotok mlajših in raču-nalniško bolj pismenih zaposlenih ponuja obilo priložnosti za večjo informatizacijo proizvodnje, piše analitska hiša IDC v svoji publi-kaciji Manufacturing Insights, v kateri so ob koncu lanskega leta 2008 predstavili nekaj glavnih de-javnikov, ki bodo zaznamovali proi-zvodne dejavnosti v letu 2009.

Stroj stroju: »Delaj.« Proizvodna podjetja bodo svo-

je naložbe usmerila na področja sporazumevanja strojev (Machine to machine, M2M), v tehnologije RFID in najrazličnejše senzorje, s katerimi bodo dosegala višjo sto-pnjo avtomatizacije in dodatne prihranke pri stroških delovne si-le. Prednost bodo imeli projekti s krajšo dobo povrnitve naložbe.

Uvajanje novih tehnologij bo večinoma odvisno od prednosti, ki jih te prinašajo. Med bolj iska-nimi bodo novi in inovativni izdelki ter storitve, ki jih je moč uvesti ob obstoječi opremi in delovni sili ali pa z minimalnimi prilagoditvami. Številna proizvodna podjetja ima-jo še veliko rezerve v poslovnih procesih. Z njihovo optimizacijo bi se dinamika proizvodnje lahko občutno popravila.

Prijaznost do okolja Razvoj je v zadnjih letih naredil

veliko pot k uporabniku in okolju

bolj prijaznim izdelkom in stori-tvam. Podjetja so se začela zavedati negativnih posledic za naravo, svoj delež so dodale tudi strmo narašča-joče cene surovin in energentov. A prav slednji se utegnejo v času nižje gospodarske dejavnosti in recesijskih pretresov začeti ceni-ti, česar analitki nič kaj željno ne

pričakujejo, saj menijo, da utegnejo številni proizvajalci zopet pozabiti na zelenost, ki sicer zanje ni nič kaj poceni. Razlike med okolju bolj in manj prijaznimi podjetji se utegne-jo zato močno povečati. K zajezitvi tega gibanja bi lahko močno prispe-vale tudi posamezne zakonodaje s strožjimi predpisi.

2009 prinaša dinaUvajanje novih tehnologij bo večinoma odvisno o

Če se bodo podjetja pripravljena odpreti navzven, imajo na voljo veliko IT orodij, še posebno aplikacij, temelječih na spletu 2.0, s katerimi lahko dodatne ideje in znanja črpajo tudi iz skupnosti (socialna omrežja, spletne enciklopedije ...).

Le če bodo zaposleni sezna-njeni s projektom, bodo bolje razumeli spremembe in se jim bodo lažje prilagodili. Nenazad-nje lahko prav zaposleni, ki ima-jo izkušnje iz samih proizvodnih postopkov, opozorijo na morebi-tne zaplete in jih tako preprečijo še pred samim nastankom.

Sprejeti nov način dela Po implementaciji nove re-

šitve je zelo pomembno, kako jo uporabniki sprejmejo. Kot ugotavlja Igor Medič, projekt-ni vodja SAP iz IBM Slovenija, »starost ni več nobena ovira, saj starejši delavci navadno bolje poznajo procese in bistvenih te-žav ob priučitvi na nekaj novih

postopkov ali bazično uporabo terminalov ni. Med mlajšimi pa računalniško nepismenih tako rekoč ni več.« Zato so v proizvo-dnih podjetjih šolanja za osnov-no rabo računalnika ob uvedbi IT podpore v proizvodnjo vse redkejši pojav.

Uporabniki želijo interaktivnost

Vrhnji menedžment v pod-jetjih pa ima povsem drugačen

odnos do spremljanja informa-cij. Vodilni si navadno želijo in-teraktivnih vsebin, kar kaže na vse večjo priljubljenost grafično bogatih elementov v direktorskih informacijskih sistemih. Kot ugo-tavlja Medič, se gibanje interak-tivnih vsebin vse bolj razširja tudi na vse druge ravni v podjetjih. Tehnologija z vsako implemen-tacijo povečuje kompleksnost sistemov, a je kljub temu njihovo obvladovanje lažje.

Spremembe morajo zaposleni sprejetiVpeljava novih IT rešitev ali njihova nadgradnja je za proizvodna podjetja zahte-ven projekt, h kateremu je treba pristopiti celovito. Že v fazi načrtovanja morajo podjetja vključiti tudi zaposlene v proizvodnji, jih seznaniti s projektom in njegovimi cilji.

»V proizvodnih podje-tjih so šolanja za osnovno rabo računalnika ob uved-bi IT podpore v proizvo-dnjo vse redkejši pojav,« pravi Igor Medič, projektni vodja SAP iz IBM Slovenija.

▶

»V recesiji bi moralo biti zadnje krčenje stroškov v pro-izvodnji, saj je ta tista, kjer se ustvarja nova vrednost. Torej, če kam vlagati, vlagati ravno v proizvodnjo in orodja za boljše obvladovanje materialnih in in-formacijskih tokov. Morda je to tudi priložnost, da se ponovno preveri procese in se jih izbolj-ša,« meni Habič.

Prilagajanje zahtevam trga Kako se bo posamezno pod-

jetje obnašalo v času recesije, je precej odvisno od njegovega trenutnega položaja in sposob-

nosti vlaganja sredstev. Podje-tja, ki nimajo denarja oziroma nimajo možnosti pridobitve rentabilnih sredstev za vlaga-nja, se bodo morala soočiti z iz-gubo tržnega deleža, saj imajo vsi izdelki določen življenjski cikel; brez inovacij ter razvoja ni novih uspehov. Družbe, ki si naložbe lahko privoščijo, pa se bodo v glavnem odločale za pri-lagajanja in izboljšave v procesih ter dodelavo postopkov, ki jim bodo prinesle večjo učinkovitost in manjše stroške, s tem pa več manevrskega prostora in pri-ložnosti na drugih področjih. Večja pozornost bo usmerjena v prilagodljivost delovanja in prilagajanja zahtevam trga.

Še bolj obvladovati prodajni cikel

Kot ugotavlja Habič, je treba v času recesije še bolj obvladova-ti celoten prodajni cikel. Podje-tja naj bi skladno s tem okrepi-la svoje prodajno marketinške

dejavnosti ter skušala prodati več in čim hitreje ustvarjati prihodke. Naloga proizvodnje in logistike pa je doseči visoko stopnjo organiziranosti, ki bo podjetju omogočala kar največjo prilagodljivost. Podjetje mora stremeti k cilju, da bo dejansko delalo le tisto, kar bo lahko pro-dalo. Seveda je potrebno v tej fazi močno računati na podporo sodobnih tehnologij, ki omogo-čajo zajem in obdelavo podatkov v realnem času.

Preveč varčevanja za vsako ceno

Praksa zaenkrat kaže dru-gačen obraz, saj se podjetja vse preveč usmerjajo v varčevanje za vsako ceno. Klestijo stroške, naj-prej pri marketingu, kateremu nato sledijo še vsi ostali oddelki, kar je po mnenju našega sogo-vornika zmotno. »Proizvodnjo in logistiko se nazadnje reže,« je svoje ugotovitve o recesijskem obnašanju sklenil Habič.

Varčevati že, a ne vselej za vsako cenoV proizvodnji in logistiki se nazadnje reže stroške V času nižje gospodarske rasti se obseg naložbenih projektov navadno zmanjša. Po mnenju Aleša Habiča iz podjetja Špica International pa je prav proizvodnja tista, ki navadno daje najvišjo dodano vrednost izdelkom, zato naj bi prišla zadnja na vrsto za odvzemanje sredstev.

»Ustrezna informacijska podpora proizvodnemu pro-cesu je lahko glavna za dose-ganje prednosti pred konku-renco. Zato je lahko načrtno vlaganje v implementacijo namenskih proizvodnih in-formacijskih sistemov za obvladovanje učinkovitosti priložnost in izziv za vsako slovensko podjetje,« pravi Tomaž Zver, vodja prodaje za področje industrije v podjetju metronik.

Z uvedbo namenskega pro-izvodnega informacijskega sistema se po sogovorniko-vih besedah bistveno poveča pregled nad celotnim proizvo-dnim procesom. Proizvodni menedžment pridobi dostop do ažurnih podatkov, kar mu omogoča boljše upravljanje in ukrepanje, predvsem pa učinkovito odpravljanje vzro-

kov za neučinkovitost proi-zvodnje, med katerimi lahko navedemo neustrezno kako-vost surovin, organizacijske težave, prepogoste menjave produktov, slabo embalažo, zastoje zaradi okvar strojev in podobno. Vse to ima učinek na stroške poslovanja, saj na ta način vplivamo na zmanj-šanje izmeta, optimiranje normativov, znižanje pripra-vljalnih stroškov za proizvo-dnjo, zmanjšanje pretočnih časov, zmanjšanje zalog, boljši izkoristek vgrajenih kapaci-tet, zmanjšanje izmeta in še bi lahko naštevali.

Hitro prilagajanje Poleg stroškov sta tudi spo-

sobnost hitrega prilagajanja in prožnost podjetja med glavni-mi lastnostimi, ki bodo ločili uspešna proizvodna podjetja

od manj uspešnih. Številne izvedene analize posameznih industrijskih panog (denimo MESA International, Industry Week) so v preteklosti jasno pokazale, da se proizvodna podjetja, ki imajo ustrezno informacijsko podporo v proizvodnji, lažje in hitreje prilagajajo novim zahtevam trga. »In recesija prav gotovo za vsako podjetje postavlja nov izziv in zahteve,« pravi sogovornik.

Dodana vrednost Večja informatiziranost

proizvodnje prinaša tudi viš-jo dodano vrednost. Najbolj vpliva na dodano vrednost možnost učinkovitega obvla-dovanje kakovosti in zagota-vljanje nadzorovane kakovost končnega izdelka za končnega potrošnika.

Boljši pregled nad proizvodnim procesom

FI_09_28_29_OP.indd 2FI_09_28_29_OP.indd 2 1/14/09 3:51:11 PM1/14/09 3:51:11 PM

IT V PROIZVODNJIFINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si 29

Učinkovit IT je strateška naložba Leto, ki se je začelo z napovedjo obdobja

recesije, bo izziv za celotno svetovno in slo-vensko gospodarstvo. Po mnenju Romana Črešnarja, skrbnika glavnih strank v podjetju S&T Slovenija, »bodo zaostrene okoliščine vsekakor vplivale na poslovanje proizvodnih in drugih podjetij ter jih prisilile k bolj strate-škemu načrtovanju, optimiziranju poslovanja in manjšanju stroškov. Vse to pa posamezno podjetje lažje doseže s pomočjo učinkovite in prilagojene IT storitve. Preživela bodo tista

podjetja, ki bodo ali pa so že spoznala, da vlaganje v učinkovite IT stori-tve ni nepotreben dodatni strošek, pač pa je glavna strateška naložba v svetlo prihodnost podjetja.«

▶

Upravljanje tveganja Proizvodna podjetja sicer veli-

ko govorijo o upravljanju tveganja in ga pogosto postavljajo visoko na svojo prioritetno listo, a praksa kaže, da le malo delajo v to smer. V 2009 večjih premikov na tem področju ni pričakovati, saj bo večina pozornosti namenjene preživetju v recesiji ter krčenju stroškov. Posledično lahko pri-čakujemo minimalne naložbe v IT opremo za upravljanje tve-ganja, bolj priljubljene pa bodo preprostejše rešitve za hitro od-krivanje napak in avtomatizacijo poročanja.

Garancije na preizkušnji Stiskanje pasu na vseh podro-

čjih bo vplivalo tudi na kakovost samih izdelkov. Proizvajalci bodo veliko pozornosti posvečali iska-nju optimalnega razmerja med kakovostjo izdelka in stroški, po-vezanimi z njegovo proizvodnjo. Zaradi pričakovano zmanjšane kakovosti utegne porasti število in obseg garancijskih popravil, zato so nekateri proizvajalci že v preteklosti v bitki za tržne de-leže zmanjšali svoja garancijska jamstva. Nekateri pa prav v tem vidijo svojo priložnost, saj imajo denimo zaradi naprednega nad-zora kakovosti zelo malo reklama-cijskih zahtevkov in to izkoriščajo kot konkurenčno prednost, žal pa imajo pri naložbenih odločitvah o nadzoru kakovosti vse premalo posnemovalcev.

miko v proizvodnjood prednosti, ki jih te prinašajo

Proizvodna podjetja bodo svoje naložbe usmerila na področja sporazumevanja strojev, v tehnologije RFID in najrazličnejše senzorje.

▶

Vsaka ekonomska kriza s seboj prinese priložnosti. Podjetja v turbulentnih gospodarskih razmerah uspevajo le z določanjem strateških prioritet, naložbami v lasten razvoj ter z izboljšanjem procesov ter s projekti, ki omogočajo hitro povrnitev naložb. Takšen pristop vključuje tako naložbe v celovito prenovo informacijske infrastrukture kot tudi manjše izboljšave na posameznih segmentih poslovanja, kjer podjetja v preteklosti še niso uvedla izboljšav, ki jih ponuja informacijska tehnologija.

Kako s konsolidacijo IT kljubovati pretresom na trgu?

Težav, ki trenutno pestijo proizvodna podjetja, je veliko. Stranke množično zmanjšujejo ali celo odpovedujejo naročila, posledično se zmanjšuje proizvodnja in vrstijo odpuščanja. Optimalno načrtovanje proizvodnje, učinkovito obvladovanje zalog in pametno prerazporejanje zaposlenih so ključni za ohranjanje konkurenčne prednosti. Prav tako se podjetja soočajo s pomanjkanjem likvidnosti, slabšimi pogoji kreditiranja in s podaljševanjem rokov plačil. S povezovanjem procesov je mogoče učinkovitejše poslovati, saj procesi postanejo preglednejši.

Vodstva podjetij morajo te čase izrabiti za usklajevanje in konsolidacijo svojega IT-ja, saj z uresničevanjem strategije skozi IT ni mogoče le preživeti, pač pa tudi uspešno rasti. Dinamika trga zahteva modra vlaganja, ali so to večja vlaganja ali pa samo ukrepi za izboljšave na ožjih segmentih, pa je odvisno od posameznega okolja in od ravni informacijske podpore v danem trenutku.

Celovita prenova informacijskega sistema je ena od možnih poti

Dober primer, kako graditi trdne temelje za prihodnjo uspešnost, je podjetje Alpos, ki je konec lanskega leta s Kopo sklenilo dogovor o prenovi informacijskega sistema v matičnem podjetju in njegovi uvedbi v osemnajstih povezanih podjetjih. Cilj projekta je s centraliziranim delovanjem informacijskega sistema doseči sinergijske učinke skupine v heterogenem okolju. Z optimalnim delovanjem kot skupina bodo prve prihranke dosegli že v prvem letu, medtem ko se bodo trajnejši učinki in njihove koristi pokazali pozneje.

Majhne naložbe, veliki prihrankiRešitve za sistemizacijo in upravljanje z znanjem,

ekspertni sistemi v proizvodnji, razvoj kompetenc ter planiranje kariere na področju upravljanja s človeškimi viri, skladiščna in proizvodna logistiko so le nekatere od rešitev, ki ne zahtevajo velikih naložb, prinašajo pa lahko občutne prihranke in velike učinke na različnih področjih poslovanja.

»S Kopino podporo smo uspeli z manjšimi informacijskimi rešitvami na različnih področjih doseči pomembne prihranke v celotni verigi proizvodnega procesa,« je dejal Bogdan Kadiš, direktor podjetja Železarna Ravne - Monter Dravograd d.d.

Sistematizacija znanjEno od področij, na katerih je z manjšimi naložbami

mogoče doseči izboljšanje poslovanja, je upravljanje znanja. Cilj je sistematično zbiranje, standardizacija in

poenotenje tehnološkega znanja v podjetju, ureditev baze znanja ter razvoj orodij za upravljanje znanja, ki bo dostopno vsem. S konsolidacijo znanj podjetje bistveno dvigne kakovost procesov v tehnologiji in konstrukciji in s tem tudi izdelkov, hkrati pa mu neizbežna fluktuacija kadrov ne predstavlja več grožnje, saj znanje postane manj odvisno od ljudi.

Fino terminiranje proizvodnih sredstevKrčenje obsega proizvodnje in s tem povezano

krajšanje delovnega časa zahteva natančno terminiranje. Z orodjem za fino terminiranje se natančno planira najzahtevnejše proizvodne procese. Gre za orodje, s katerim se lahko podjetje učinkovito odloča in odziva na potrebe trga ter optimizira proizvodnjo, obenem pa z realnimi roki dobav dviguje svoj ugled zanesljivega dobavitelja.

Skladiščna in proizvodna logistikaS sodobnim logističnim sistemom podjetje pridobi

zmogljivo osnovo za obvladovanje oskrbe proizvodnje. V času, ko se naročila hitro spreminjajo in prihaja do nepredvidenih situacij, je s sistemom za obvladovanje proizvodne logistike mogoče optimalno ukrepati, saj so ves čas na voljo trenutni podatki o stanju v proizvodnji. S tem lahko tudi odpoved naročila optimalno rešimo in omejimo nepotrebne stroške, ki bi nastali brez hitrega ukrepanja.

»Z uvedbo informacijske podpore logističnim procesom se je občutno izboljšalo obvladovanje zalog in skrajšal čas iskanja izdelkov in njihove odpreme.

Integracija s sistemom ERP nam omogoča učinkovito sledljivost v proizvodno-logističnih procesih,« je povedal Robert Krvavica, direktor Akripola.

Razvoj kadrov in kompetencNadarjene in inovativne kadre podjetja potrebujejo,

zato lahko z razvojem programov ohranijo najboljše in zgradijo skupino, ki bo podjetju pomagala dosegati zastavljene cilje. Učinkovito upravljanje s kadri s sistemom HRM podjetjem pomaga rasti, kar vpliva tudi na končni rezultat. Raziskave kažejo, da podjetja, ki vlagajo v učinkovito upravljanje s kadri, dosegajo večje prihodke iz poslovanja.

Izboljšave tudi z drugačnim konceptom delaPodjetja, ki že imajo celovito informacijsko podporo

poslovnih procesov, ne potrebujejo vedno novih rešitev, pač pa lahko spremenijo delo z obstoječimi orodji in tako dosežejo boljše rezultate. Pri odkrivanju in razvoju potencialov informacijskih sistemov se je Kopa s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in strokovnim kadrom že v preteklosti izkazala kot zanesljiv partner in zato uživa zaupanje več kot 150 podjetij.

Ohranjanje konkurenčne prednosti zahteva modra vlaganja v ITZ naložbami v informacijske rešitve do optimizacije poslovnih ciklov

Pri vlaganju v informacijsko tehnologijo in izboru strateških IT partnerjev se proizvodna pod-jetja ozirajo po stabilnih IT par-tnerjih, ki jim s svojo velikostjo, regionalno prisotnostjo, obvla-dovanjem znanj v njihovi panogi, raznolikostjo izkušenj in celovi-tim portfeljem storitev lahko po-nudijo prilagojeno in učinkovito rešitev. Pri tem je pomembno, da je IT partner z njimi ne samo v fazi implementacije, pač pa tudi v fazi delovanja in vzdrževanja.

Velikost in prisotnost igrata veliko vlogo

Veliko vlogo pri izbiri IT par-tnerja tako igra velikost in regio-nalna prisotnost IT partnerja na tistih trgih, kjer je prisotno po-samezno (proizvodno) podjetje. Taka IT podjetja bodo imela pred-nost pred lokalnimi ponudniki IT storitev. Do leta 2015 naj bi po mnenju analitikov namreč trg IT storitev obvladovalo zgolj pet glo-balnih podjetij, 15 do 20 regional-nih podjetij ter 50 do 60 splošnih lokalnih ponudnikov. Med taka podjetja že sedaj sodijo nekateri slovenski velikani, denimo Actu-

Podjetja iščejo zlasti stabilne IT partnerjePodjetja se odločajo za tiste IT rešitve, ki jim zagota-vljajo hiter in neposreden vpliv na njihovo dejavnost, hitro povrnitev naložb (ROI), nizke stroške lastništva (TCO) in podobno.

al I.T., Avtenta.si, S&T Slovenija, SRC.SI in drugi.

Raznolikost izkušenj in celostne rešitve

Pomembno merilo pri izboru strateškega IT partnerja pa je tudi raznolikost izkušenj, celovit por-tfelj IT storitev in razvito znanje v glavnih strateških panogah, v tem primeru na področju proi-zvodne industrije. Mednarodno uveljavljene IT rešitve, preizkuše-ne v praksi v drugih proizvodnih podjetjih, hkrati pa prilagojene specifičnemu delovanju izbra-nega uporabnika, za posamezno podjetje vsekakor predstavljajo neke vrste zagotovilo za uspeh projekta.

Trg informacijske tehno-

logije se bo tako zaradi zahtev uporabnikov, med katerimi so tudi podjetja proizvodne indus-trije, v prihodnosti razvil v dve smeri: po eni strani se bodo nižali stroški za potrošne IT storitve, kar bo privedlo do industriali-zacije ponudbe standardnih in razmeroma poceni IT storitev. Na drugi strani pa se bodo razvili strateški IT partnerji (Business Innovation and Transformation partnerji), ki bodo uporabnikom ponujali celovite IT storitve: od strateškega svetovanja, svetova-nja na področju poslovnih pro-cesov ter svetovanja na področju IT infrastrukture in tehnologi-je do sistemske integracije, IT operacij in izvajanja poslovnih procesov.

BREZ IT NE GRE

FI_09_28_29_OP.indd 3FI_09_28_29_OP.indd 3 1/14/09 3:51:15 PM1/14/09 3:51:15 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si30

Večina podjetij ima vpeljane določene kazalnike uspešnosti, s pomočjo katerih ocenjuje svo-je poslovanje. Vendar je v pro-izvodnih podjetjih vse preveč analiz opravljenih za preteklo poslovanje, kar v praksi pomeni, da si podjetje ob slabem poslo-vanju ali večjih napakah lahko le ogleda, kako je propadlo, za ukrepanje pa je žal že prepozno. Sodobne informacijske rešitve stremijo k spremljanju dogaja-nja v realnem času na vseh rav-neh podjetja, ne le v proizvodnji. Zmogljivejši sistemi se odliku-jejo še z naprednimi možnostmi izdelave simulacij prihodnjega poslovanja na podlagi zajetih podatkov iz različnih delov podjetja. Te so seveda toliko bolj natančne, kolikor več podatkov in parametrov je uporabljenih.

Poslovni sistemi omogočajo tudi iskanje napredne odvisno-sti med parametri, kar s pridom izkoriščajo predvsem v trgovski dejavnosti, pa tudi zavarovalni-čarji, saj prav po zaslugi zbra-nih in obdelanih podatkov svoje stranke bistveno bolje poznajo in jim lahko ponudijo prav tisto, kar potrebujejo.

Skrb za kritična mesta V proizvodnji se težave na-

vadno pojavljajo le na znanih kritičnih mestih, ki predsta-vljajo ozka grla. Terminiranje in načrtovanje proizvodnje zato zahteva urejen sistem, ki deni-mo zagotavlja pravočasno pri-pravo vhodnih surovin ter ureja

lastna kritična mesta. Zaloge so danes zelo nepriljubljena oblika pomoči proizvodnji, saj so raz-meroma drage. Proizvodnje tako stremijo h konceptu ravno ob pravem času.

Kupci visoko cenijo prav zanesljivost, torej pravočasno dobavo. Slednje omogoča zado-voljstvo naročnika, kar vodi do novih naročil, v nasprotnem pri-meru pa se podjetje lahko sooči z zamudnimi obrestmi, pogod-benimi kaznimi, skratka kopi-co dragih stvari. Proizvodnje se zato izjemno prilagajajo, tudi na majhne serije in celo unikatne izdelke.

Vgrajena pamet Sodoben informacijski sis-

tem v proizvodnji omogoča identifikacijo ozkih grl v real-nem času, kar seveda pomeni

vpeljavo modelov, ki skrbijo za stalne meritve in spremljanje uspešnosti delovanja. Pametni sistemi ERP imajo vgrajene tudi vse mejne omejitve, ki ob dose-ganju mejnih vrednosti ali pa še pred tem posamezne para-metre in podatke posredujejo ustreznim odgovornim osebam, seveda povsem samodejno.

Sistemi poslovne inteligen-ce v proizvodnji poznajo in spremljajo tudi dobavne roke, lastne roke, navade kupcev in tako dalje, pri čemer skrbijo za ugotavljanje zamud ali pravo-časnosti ter nemoteno poslova-nje. S pomočjo teh sistemov je omogočeno tudi iskanje rezerv v proizvodnji in njihovo izko-riščanje ter nadaljnje nižanje stroškov.

Informatika omogoča tudi lažje sprejemanje odločitev, saj

so zaradi pomoči direktorskih informacijskih sistemov tudi direktor in uprava, torej ljudje, ki se redkeje sprehodijo skozi proizvodnjo, zelo dobro obve-ščeni o dogajanju v proizvodnem obratu. Uprava je navadno opre-mljena s preprostim, a izredno zmogljivim semaforskim siste-mom, ki omogoča hiter pregled nad glavnimi dejavniki poslo-vanja. Sprejemanje zaključkov in prihodnjih odločitev sta tako veliko lažja.

Pomembne so natančne napovedi

Poleg spremljanja poslovanja v realnem času ima največjo te-žo napovedna analitika. Od na-tančnosti napovedi je močno odvisna uspešnost prihodnje-ga poslovanja, zato morajo biti le-te kar se da točne. Orodja za analitike omogočajo iskanje raz-ličnih pogledov na prihodnost, odločevalci v podjetju pa na pod-lagi zbranih podatkov izberejo najustreznejšega.

Strokovnjaki priznavajo, da je v napovedi težko vgraditi vse dejavnike, ki vplivajo na prihodnje poslovanje, pa tudi posamezni parametri pozna-jo velika nihanja – denimo trg surovin. Vendar eno drži – več podatkov kot lahko sistem ob-dela, natančnejša bo njegova napoved.

Tehnologija je poceniPo besedah mag. Tomaža

Dularja, arhitekta sistemov pri podjetju MIT informacijske rešitve, je danes informacijska tehnologija, ki jo uporabljajo srednje velika podjetja, raz-meroma poceni. IT rešitve, na-menjene analitiki, se obnašajo kot človekova zdrava pamet. Napovedni moduli tako preu-čujejo več različnih scenarijev ter verjetnost njihove uresniči-tve. In ker nenazadnje dobri IT sistemi za podporo proizvodnji stanejo le toliko kot direktorski avtomobil ali dva, naš sogovor-nik upravičeno ugotavlja, da so poceni.

Poslovanje pod nadzoromSodoben informacijski sistem v proizvodnji omogoča identi-fikacijo ozkih grl v realnem času

Nadzor v proizvodnih podjetjih predstavlja iskanje ozkih grl, nedobičkonosnih nalog in izdelkov ter razlo-gov zanje. Vsako podjetje mora namreč najti lastne glavne dejavnike uspeha, torej ugotoviti, na katerih področjih je uspešno in katera mora izboljšati. Zdrava proizvodnja je namreč ena lažjih poti do ustvarjanja dobičkov.

»IT rešitve, namenjene analitiki, se obnašajo kot človekova zdrava pamet,« pravi mag. Tomaž Dular, arhitekt sistemov pri podjetju MIT informacijske rešitve.

▶

Ti izzivi so tudi priložnost. Ljudje po vsem svetu se priprav-ljamo na spremembo, nanjo je že pripravljen tudi sam planet. Sedaj je treba to spremembo le še izvesti. Inženirji so s pomočjo tehnologije v zadnjih desetletjih vdihnili dele inteligence v mili-jarde strojev in s tem tako rekoč določili delovanje našega vsakda-na. Živimo v času, ko sistemi in njihovi procesi skrbijo za dobavo hrane in drugih dobrin ter stori-tev, svet pa obvladujejo korpora-cije in interesne skupine.

Gore podatkov Velike IT družbe so že spo-

znale, da tudi informatika prispeva več kot le košček v skupno onesnaževanje sveta. Odgovorna naj bi bila za dobra dva odstotka okolju škodljivih vsebin. Korporacija IBM je zato oblikovala iniciativo Pametnejši planet (Smarter planet) za bolj-šo prihodnost.

IBM-ovi analitiki so izračuna-li, da bo že prihodnje leto število tranzistorjev na posameznega prebivalca doseglo milijardo. Dodatno breme še naprej pove-čujemo z željo po obvladovanju vseh mogočih informacij – zajeti podatki pa se kopičijo eksponen-cionalno. K sreči v naše digitalne pomočnike vgrajujemo vse več inteligence, ki nam je v pomoč pri delu. Zmogljivi algoritmi in superračunalniški sistemi lah-ko v kratkem času analizirajo gore podatkov. S simulacijami velikega števila upoštevanih dejavnikov lažje predvidimo mogoče scenarije prihodnosti in sprejmemo ustrezne, pame-tnejše odločitve.

Pametnejši, ker smo lahko Pametnejši pa smo le zato,

ker smo lahko. Na voljo imamo tehnologijo po dostopnih cenah, le modro jo moramo uporabiti za gradnjo pametnejših sistemov – takšnih, ki bodo sami znali po-iskati napake, jih odpraviti in se jim v prihodnje izogniti. Elek-trična, vodovodna in vsa druga omrežja bodo tako zmanjšala izgube vsebin, ki jih prenašajo, manj bo izpadov, povečan pa bo tudi nadzor nad vsako posame-zno napravo, ki bo omrežne vire uporabljala.

Zgovorno primerjavo o spo-padanju z novimi izzivi podaja Andrej Nadrah, vodja SAP sku-pine pri IBM Slovenija. »Težav v prometu se ne da odpraviti zgolj z gradnjo novih cest, marsikje to niti ni možno. Če pa v ceste in vozila vgradimo dodatno in-teligenco, postane pojem pro-met popolnoma nekaj drugega. Postane obvladljiv. Podobno je z informatiko in njenimi reši-tvami. Potrebujemo pametne rešitve. IBM jih že ima,« pravi sogovornik.

Pamet v rokeSeznam težav oziroma izzivov, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, se iz leta v leto kopiči: finančna kriza, surovinska kriza, slabšanje klimatskih pogojev, težave z energijo, nevarnosti v pridelavi hrane, onesnaženja ... Ko težave zajamejo posamezen del planeta, se njihove posledice v samo nekaj dneh ali celo urah čutijo tudi povsod drugod.

»Potrebujemo pametne reši-tve,« pravi Andrej Nadrah, vodja SAP skupine pri IBM Slovenija.

▶

Informacijsko podprta proizvodnjaPodjetje MIT informacijske rešitve v sklopu informacijskega sistema MIT Orkester ponuja širok modul Proi-zvodnja, ki ima pod nadzorom vse podrobnosti, povezane s proizvodnjo in spremljajočimi dejavnostmi. Modul Proizvodnja obsega številne druge module, opisujemo le nekaj najpogo-steje uporabljanih.Orodje, imenovano Terminiranje, skrbi, da se natančno držimo posta-vljenih časovnih omejitev, ki veljajo v proizvodnji. V njegovi domeni je pre-verjanje in izračun najrazličnejših ro-kov (izdelave, dobave ...) ter časovno opredeljevanje posameznih korakov v proizvodnji. Modul Terminiranje je tudi podaljšana roka orodij prodajne-ga osebja, saj mu posreduje natanč-ne informacije o tem, kdaj lahko pri-čakujejo, da bo posamezen izdelek narejen in na voljo kupcu. MIT Orkester omogoča realno časov-no spremljanje porabe virov in proi-zvedenih proizvodov, zato so vodilni delavci v proizvodnji, pa tudi vrhnji menedžment, vedno seznanjeni z

aktualnim stanjem. Poleg nadzora po-rabe vhodnih materialov, modul Spre-mljanje proizvodnje spremlja tudi delo posameznih delavcev in strojev ter omogoča popolno sledljivost do-godkov.

Boljši izkoristek, boljši rezultatiUrejena in informacijsko podprta pro-izvodnja omogoča boljši izkoristek vi-rov, ki se kaže v njenem povečanem obsegu, temeljit nadzor kakovosti pa prispeva k večji dobičkonosnosti, saj zmanjšuje število slabih izdelkov ter reklamacij in z njimi povezanih stro-škov.

Vsi obveščeni pravočasnoInformacijski sistem MIT Orkester omogoča tudi izjemno natančno obveščanje vseh oddelkov v pod-jetju. S točnimi in relevantnimi infor-macijami, ki jih sistem črpa iz pro-izvodnega procesa ter v obdelani obliki posreduje drugim oddelkom, so zadovoljni vsi. Prodaja natančno ve, kaj in kdaj lahko proda in doba-vi. Nabava kdaj in kaj mora naročiti. Kadrovska služba bolje razporeja in

nagrajuje ljudi. Finance in računo-vodstvo dobita takojšnje in pravilne informacije. Vodstvo podjetja pa več ne domneva, temveč ve, kaj se do-gaja v podjetju.

Poslovna inteligenca po meriSistemi MIT BI (business inteligence) podjetjem omogočajo, da svoj ob-stoječi poslovni informacijski sistem (ERP) izrabijo maksimalno in čim bolj optimizirajo svoje poslovanje – upo-rabo notranjih virov, prepoznajo ozka grla v realnem času in se nanje pra-vočasno odzovejo. Uspešna imple-mentacija zahteva poznavanje ključ-nih kazalnikov uspeha in zagotovitev ustreznih podatkov. MIT-ov sistem poslovne inteligence v proizvodnji je neodvisen od poslovnega informacij-skega sistema.

MIT in referencePodjetje MIT si prizadeva, da skupaj z implementacijo novega poslovno-informacijskega sistema doseže tudi višjo raven v organizaciji podjetja. S 25 zaposlenimi strokovnjaki, ki po-znajo zakonitosti poslovanja v branži

in so zmožni naročniku v čim krajšem času pomagati do dobrih rezultatov, uspešno vpeljuje in podpira zahtevne

poslovne-informacijske sisteme in sis-teme poslovne inteligence v priznanih domačih podjetjih Steklarna Hrastnik,

SVEA Zagorje, Melamin Kočevje, Vegrad Velenje, Dinos, Snežnik in drugih.

Nadzor nad zamudo pri odpremi je razdeljen po zamudi in pomembnosti kupcev. Kupce delimo v tri skupine (ABC) po pomembnosti. Sočasno prikazuje njihov rang in delež prometa v preteklem obdobju.

Poslovno odločanje v proizvodnjiPodjetje MIT je veliko več kot le integrator poslovno-informacijskih rešitev, saj razume delovanje proizvodnih sistemov in zna sleherno proizvodnjo informacijsko podpreti na vseh nivojih podjetja. Poleg temeljitega spremljanja materialnih in finančnih tokov ter delovnega procesa, rešitev MIT Orkester omogoča natančno obveščanje o dogajanju v proizvodnji.

FI_09_30_31_OP.indd 2FI_09_30_31_OP.indd 2 1/14/09 3:24:13 PM1/14/09 3:24:13 PM

IT V PROIZVODNJIFINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si 31

30 tisoč evrov stane postavitev

sistema variantnih kosovnic v podjetju, ki že ima standardni sistem ERP.

100 tisoč evrov stane postavitev

sistema variantnih kosovnic v podjetju, ki še ne premore infor-macijske podpore.

▶

▶

Perftech.Largo

Je sodobna poslovna informacijska re{itev za upravljanje podjetja, ki podpira poslovne procese:

FinancUpravljanja s ~love{kimi viriKomercialeProizvodnjeMaterialnega poslovanjaPoslovanja s tujinoUpravljanja odnosov s strankamiPoslovne inteligence

U~inkoviti in usklajeni poslovni procesi; poslovna inteligenca kot u~inkovita podpora odlo~anju; prilagodljivi sistemi, ki podpirajo rast podjetja.

Perftftech

Prilagodljiv, preprost in sodoben.

"Rešitev Perftech.Largo uporabljamo že od julija 2008, poleg proizvodnje pa skrbi tudi za vse ostale pomembne poslovne funkcije - materialno poslovanje, razvoj, finance … Zanj smo se odločili po temeljitem pregledu ponudbe na domačem trgu, saj je naša proizvodnja maloserijska, z veliko lastnostmi proizvodnje po naročilu, čemur standa-rdni sistemi običajno niso prilagojeni, oziroma bi ustrezne prilagoditve zahtevale zelo visoke vložke.

Obenem so strokovnjaki iz podjetja Kvint d.o.o., ki skrbijo za implementacijo Perftech.Largo, svoje delo odlično opravili, saj je bil sistem postavljen in delujoč v vsega treh mesecih, kar je preseglo tudi najbolj optimistične napovedi. Pri implementaciji projekta bi poudaril, da je ključnega pomena za uspeh priprava na projekt in vodja projekta. Med največjimi prednosti, ki jih po letu dni od zače-tka projekta in šestih mesecih uporabe opažamo v podjetju, je predvsem bistveno skrajšanje časov ter obremenitev pri interni komunikaciji, pa tudi sledljivost, ki jo sistem omogoča, je neprecenljiva."

Perftech, d.o.o., Bled, Pot na Lisice 4, 4260 Bled,www.perftech.si, infoÐperftech.si, tel.: +386 4 579 00 00, fax: +386 4 579 02 00 PE Ljubljana, Baragova 5, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 588 44 00, fax: +386 1 588 44 20 PE Maribor, Ptujska 132, 2000 Maribor, tel.: +386 2 460 01 52Perftech, d.o.o., Beograd, Bulevar Mihaila Pupina broj 10a-I/13, 11070 Novi Beograd, Srbija, tel.: +381 11 313 97 42, fax: +381 11 21 333 95Perftech Zagreb d.o.o., Zvonimira Rogoza 2, 10000 Zagreb, Hrva{ka, tel.: +385 1 66 08416, fax: +385 1 60 43264

Riko Ribnica, d. o. o. uspešno vpeljal rešitev Perftech.Largov proizvodni proces

direktor Riko Ribnica, d. o. o. , g. Janez Šilc:

Kvint d.o.o., Kvalitetne informacijske tehnologijeMencingerjeva 29, SI-1111 Ljubljana, Slovenijatelefon: +386 (0)41 711 095e-po{ta: infoÐkvint.si, splet: www.kvint.si

Kvint d.o.o. je partner podjetja Perftech, d.o.o.

Več dejavnikov kot podje-tje v proizvodnji v popolnosti obvladuje, bolj uspešno bo pri njihovem prilagajanju novim zahtevam kupcev.

Kosovnica ni le približen spisek materialov

Proizvodni izdelki zahte-vajo tako natančno kosovnico kot tudi opis tehnologije izde-lave. Urejena dokumentacija namreč pomeni natančen spi-sek materialov in polizdelkov, torej podrejenih enot, ki jih potrebuje podjetje za sestavo končnega izdelka ali nadreje-ne enote. Pomembnost načr-tovanja do potankosti je toli-ko bolj očitna pri zahtevnih proizvodih, ki so sestavljeni

tudi iz tisoč ali več polizdel-kov. Pri sami proizvodnji je seveda glavnega pomena tudi opis tehnologije izdelave, ki določa, katere operacije se izvedejo na posameznih de-lovnih centrih.

Kot ugotavlja Marjan Kralj, direktor podjetja Kvint, ki se ukvarja z informacijskimi re-šitvami v proizvodnji, »ima le urejena dokumentacija visoko vrednost. Če so podatki ureje-ni, lahko podjetje do njih do-stopa hitreje, čas pa je denar. Dodaten argument, ki ga razu-me vsaj vrhnji menedžment v podjetjih, je ta, da zbrano in urejeno dokumentacijo pod-jetje lahko tudi proda, če pa je vse to znanje zbrano le v glavah glavnih zaposlenih, je podjetje v veliko večji nevar-nosti, da znanje izgubi.«

Variantna kosovnica – naslednji korak

Gibanja v proizvodnji se vse bolj nagibajo k naročniškim proizvodnjam, kjer se malo-serijski pa tudi velikoserijski izdelki prilagajajo zahtevam znanega naročnika. Podjetja zato že pri razvoju izdelkov poskrbijo za njegovo kar naj-

širšo opredelitev in dodajanje vseh morebitnih funkcional-nosti. »Tudi če danes ne ob-vladaš posamezne tehnologije, jo boš mogoče jutri. Dodajanje posameznih operacij zahteva le definicijo sklopa, prostor za dodatne nadgradnje, seveda v razumnih mejah, pa je na-vadno določen že ob razvoju izdelka. Razvijalci neradi dva-krat opravljajo isto ali podob-no delo,« razlaga Kralj.

Variantna kosovnica kaže na premišljeno proizvodnjo, saj podjetje že v razvojni fazi izdelka predvidi večino njego-vih različic in uporab. Hkrati pa variantna kosovnica omo-goča enostavnejše dodajanje in spreminjanje izdelka v sa-mem življenjskem ciklu izdel-ka, če denimo trg spremeni svoje zahteve. Klasična pot z odpiranjem nove kosovnice bi bila povezana z razmeroma visokimi stroški, prilagoditev pa je torej bistveno cenejša.

Koncept variantne ko-sovnice je tako sestavljen iz modularne kosovnice, ki ji je dodan poseben konfigurator za obvladovanje posameznih različic na izdelkih. Razvijalci natančno opredelijo vse mo-

žnosti izdelka ter možne kom-binacije njegovih gradnikov.

Pazljivo pri implementaciji Variantna kosovnica v

proizvodnih podjetjih zah-teva skrbno uvajanje rešitve v obstoječi poslovno-infor-macijski sistem, saj je od uporabljenih sistemov ERP odvisna tudi njena povezava z ostalimi oddelki, predvsem prodajo in nabavo. Ob pravilni implementaciji dobijo že pro-dajalci temeljit vpogled v sta-nje izdelkov na zalogi, skupne izdelavne roke (ti se ustvarjajo na podlagi vnesenih rokov do-bave surovin in proizvodnih časov) ter možne kombinaci-je izdelka, zato lahko kupcem podajo kar se da natančne in-formacije o ponudbi.

»Če obstoječi informacijski sistem v proizvodnih podjetjih ne podpira integracije vseh glavnih oddelkov v podjetju, se ga navadno nadomesti v celoti, saj takšna naložba ni bistveno višja od krpanja lukenj in reševanja združlji-vostnih težav, ki nastanejo ob implementaciji novejših rešitev na zastarelo osnovo,« pravi Kralj.

Obvladovanje sledljivosti Ena glavnih prednosti

uvedbe zmogljivih ERP sis-temov v proizvodnjo je tudi obvladovanje sledljivosti iz-delkov in polizdelkov. Sledlji-vost je zagotovljena na podlagi serijskih številk ali šarž, pač odvisno od vrste proizvodnje in izdelka. Seveda je za sledlji-vost potrebno veliko narediti že ob vstopu polizdelkov in materialov v podjetje, torej pri vnosu – ta je bodisi ročni bodisi avtomatski, pri čemer je slednji navadno precej bolj natančen.

Sodobni proizvodni sis-temi natančno spremljajo tudi delavce in posamezne operacije, zato se v primeru odkritja napake lahko natanč-no preveri, kdo je delal kaj na posameznem izdelku. Ti sis-temi omogočajo odkrivanje kritičnih mest v proizvodnji in verigi dobaviteljev (denimo pogoste reklamacije posame-znih gradnikov).

30 do 100 tisoč evrov Postavitev sistema varian-

tnih kosovnic je zelo zahtevna, saj zahteva veliko dogovarjanja in natančno določitev nalog ter

operacij. Zahteva sistematični pristop. Kot ocenjuje Kralj, je »strošek implementacije v proizvodnjo, ki že premore standardni sistem ERP, oko-li 30 tisoč evrov, proizvodne obrate, ki pa informacijske podpore še ne premorejo, pa bo taka naložba stala okoli sto evrskih tisočakov.«

Z variantno kosovnico lahko načrtujemo do potankostiZ variantno kosovnico podjetje že v razvojni fazi izdelka predvidi večino njegovih različic Številčna konkurenca v proizvodni panogi od podjetij zahteva stalno uvajanje sodobnih tehnologij, tako v proi-zvodnjo kot tudi v poslo-vanje. Posodabljanje se najpogosteje kaže kot dodatna avtomatizacija in informatizacija pro-cesov ter postopkov, razdelana do najmanjših podrobnosti.

ŠTEVILKI

FI_09_30_31_OP.indd 3FI_09_30_31_OP.indd 3 1/14/09 3:24:17 PM1/14/09 3:24:17 PM

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 15. januarja 2009, št. 9www.finance.si32

Nobenega sistema, niti pro-izvodnega, se ne da izbolj-šati, če nimamo ustreznih podatkov o njem. Z rešitvami podjetja Špica International vodje proizvodenj dobijo na-tančne in sprotne podatke o delovanju sistema. Podatki se namreč zbirajo samodejno (s pomočjo črtne kode ali RFID) in se sproti pošiljajo v nadzor-ni informacijski sistem. Zajem informacij, njihovo ustvarja-nje in vrednotenje ter hitre odločitve v proizvodnem ciklu pomenijo dodano vrednost, ki se odraža s prihranki in večjo zanesljivostjo proizvodnje.

V Špici poskrbimo za: popoln vpogled

v poslovanje izmenjavo podatkov

v realnem času povezane poslovne procese

Korak do uspešne proizvodnjePodjetje Špica International vam lahko pomaga pri ustvar-janju uspešnega procesa, predvsem pa nas lahko izkori-stite za optimizacijo vaših pro-cesov, ki zahtevajo sledljivost, zajem podatkov, označevanje izdelkov, načrtovanje delov-nega časa, spremljanje toka

materiala skozi proizvodnjo in skladiščno poslovanje.

Rešitve po meri naročnikaV Špici pokrivamo zlasti pro-cese proizvodne logistike, interne logistike, zajema po-datkov na glavnih mestih, dis-tribucijo/lansiranje materialov iz skladišča na delovna mesta, med delovnimi mesti in iz de-lovnih mest v skladišče ter re-šitve za vzdrževalce opreme.Gradimo celovite logistične informacijske rešitve, name-njene podjetjem različnih velikosti in različnih panog – skratka vsem, ki želijo uve-sti nadzor nad materialnim poslovanjem v skladiščih in proizvodnji. Naročnikom po-nujamo rešitve, napisane na kožo njihovemu okolju oziro-ma projektu ali pa izdelano in preverjeno rešitev na podlagi najboljših praks posameznih področij. Skupaj z naročnikom pregledamo procese, jih po potrebi prenovimo ter infor-macijsko podpremo. Celovi-tost rešitev odlikuje možnost merjenja glavnih pokazateljev uspešnosti logističnega poslo-vanja (KPI).Poskrbimo tudi za profesio-nalno vodenje projekta, na ka-terem lahko sodeluje več ekip. Projekte skrbno načrtuje-

mo, natančno izdelamo in vpeljemo ter poskrbimo za brezhibno vzdrževanje in na-daljnjo optimizacijo rešitve. Naše storitve odlikuje učinko-vita profesionalnost.

Delamo z najboljšimiPri svojem delu sodelujemo z najboljšimi domačimi ponu-dniki rešitev za optimizacijo strogih delovnih procesov (analiza proizvodnega proce-sa, optimizacija strojev, ekipe in podobno), pri svojem delu pa uporabljamo rešitve sve-tovno priznanih proizvajalcev Symbol (oprema in orodja za zajem črtne kode, RFID ter brezžično infrastrukturo) ter Datamax in Fargo (tiskalniki).

Zanesljivo s Špicowww.spica.si

Špica International d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1000 Ljubljana, tel.: 01 568 08 00

»Sodobne informacijske tehnologije se morajo vraščati v vsako področje. Iz tega po-dročja imamo na Fakulteti za strojništvo nekaj specializira-nih predmetov. Žal pa v tem trenutku izvajamo v višjih le-tnikih še stari program, ki pa je bil s sodobnimi informacij-skimi tehnologijami omejen,« pravi sogovornik. Dodaja, da so pred poldrugim desetletjem takratni sestavljavci programa menili, da teh vsebin določene smeri ne potrebujejo, zato so določeni predmeti preprosto izpadli iz programov. »Z uvaja-njem novega bolonjskega pro-grama smo te vsebine vgradili v splošni del programa v nižjih letnikih, v višjih letnikih pa s primerno izbirnostjo zagotovili možnost usmerjanja določe-nega dela študentov prav na

področja, ki jih omenjate. Ta razlika je nastala prav zaradi togega odloka, po katerem se vsebine programov po letu 2003 ne morejo dopolnjeva-ti, če se ne uvede bolonjska prenova.

Hiter razvoj sodobnih teh-nologij navadno prehiteva ne le podjetja, temveč tudi fakultete. Sogovornika smo povprašali, kako se s tem naraščajočim raz-korakom spopadajo na fakulteti za strojništvo. »V obstoječih programih posodabljajo vsebi-no posamezni profesorji. To ne-posredno strokovno zavezo jim nalaga tako zakon, pravilniki kot tudi aktualno okolje,« poja-snjuje Duhovnik. Poudarja, da je glede na stanje raziskovalnih in razvojnih dosežkov mogoče sklepati, da profesorji omenje-no obveznost dobro opravijo. Možna so določena odstopanja, vendar ni prevelikih zaostan-kov. »V novih programih smo uvedli nabor izpitov, ki se bodo prilagajali spremembam. Žal pa tudi tu opažamo, da je biro-kracije v celem postopku tako veliko, da omejitve postavljajo administratorji v procesu potr-jevanja novega programa,« pra-vi sogovornik in dodaja, da so zahteve, ki naj bi bile po prav-nem tolmačenju postavljene v detajle, včasih tako enoumne, da jih nobena kakovostna in ra-zvojno naravnana univerza na

svetu ne bi vzdržala. »Program na fakulteti bi moral v najmanj desetih odstotkih izbirnih vse-bin potrjevati kar senat fakul-tete, saj bi tako dosegli dina-mičnost, ki jo v potrebujemo. Senat fakultete pa bi moral biti zato tudi odgovoren,« še pravi Duhovnik.

Ne smemo poudarjati le proizvodnega inženirstva»V času krize se poudar-janje samo proizvodnega inženirstva izkazuje za napačno, saj je čas, ko se je potrebovalo vedno samo najcenejše izdelke, že minil. Sedaj potrebujemo na novih procesih prepo-znane nove tehnologije procesov in iz njih razvite izdelke. Potrebujemo optimizatorje in inovator-je,« pravi prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani.

»Sodobne informacijske teh-nologije se morajo vraščati v vsako področje,« pravi prof. dr. Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani

▶

Skupina Alpos je danes sestav_ljena iz osemnajstih podjetij, od tega jih je deset v Sloveniji, tri v Srbiji, dve na Poljskem, po eno pa v Bosni, Avstriji in na Hrvaškem. Za izvajalca projekta prenove ob-stoječega informacijskega sistema v matičnem podjetju in uvedbo oziroma informacijsko podporo v ostala povezana podjetja pa je bilo izbrano podjetje Kopa. Namen skupnega projekta je vpeljati v vsa povezana podjetja sodoben, enoten in odprt informacijski sis-tem, ki bo celovito podprl poslov-ne procese in poslovne strategije posameznih podjetjih ter s tem še okrepil konkurenčno prednost Skupine.

Medsebojno poznavanje pomaga

Odločitev Skupine Alpos,

da ta zahteven in ambiciozno zastavljen projekt zaupa Kopi, je za Kopo ponovna potrditev, da je zaupanja vreden partner, ne samo za hitro rastoča pod-jetja, temveč tudi za podjetja, ki svoje poslovanje ciljno in uspešno širijo v mednarodne vode. Kopin pristop pri uvedbi implementacije skupnega pro-jekta izhaja iz medsebojnega, že več kot desetletnega, uspešne-ga sodelovanja in posledičnega poznavanja poslovnih proce-sov in posebnosti poslovanja Skupine Alpos. Dodaten argu-ment so tudi bogate izkušnje informatikov, pridobljene pri vpeljavi Kopa ERP v podjetja iste panoge.

Skrbno pretehtana odločitev

Obstoječa programska raz-ličica informacijske podpore je postala tehnološko zastarela, or-ganizacijsko nezadostna in tudi uporabnikom neprijazna, kar je postajalo vse manj vzdržno. Alpos se je v zadnjih letih razvil v eno od najbolj internacionaliziranih slo-venskih multinacionalk. »Takim gibanjem moramo slediti na vseh področjih. Informatika je ena od pomembnih, zato je bila potreb-na navedena odločitev. Iz večih vidikov je bila odločitev o poso-dobitvi in konkurenčnem izboru izvajalca zelo skrbno pretehtana. Vesel sem, da poleg zaposlenih, ki čutimo rast in razvoj podjetja,

tudi kot svoj osebnostni in profe-sionalni razvoj ter napredovanje, z nami globalizacijsko rastejo tudi poslovni partnerji, kot je Kopa,« je povedal Jože Artnak, sponzor projekta. Tako Kopa kot program-ska oprema sta se po njegovih be-sedah pokazala kot zelo stabilna in zadovoljiva pri uresničevanju potreb Alposa. »Kompetentni ekipi lastnih strokovnjakov in sodelavcev izvajalca kaže zaupati in z njimi intenzivno sodelovati na vseh izvajalskih mestih. Morda bo zato potrebno kdaj tudi malo potrpeti, vendar verjamem, da bomo na koncu vsi zadovoljni in da bo to prineslo tudi potrebne ekonomske učinke podjetju,« je še povedal Artnak.

Zanesljive in pravočasne informacije

»S širitvijo organizacijske strukture Alposa na tuje trge vse bolj prihaja do izraza potreba po zanesljivih in pravočasnih infor-macijah o poslovanju posameznih podjetij in poslovne skupine. Zato je v zadnjem času najpomemb-nejša naloga službe informatike priprava enotnih informacijskih osnov za vsa naša podjetja,« pa je povedal Andrej Zalar, vodja pro-jekta v Skupini Alpos. S podpisom pogodbe o posodobitvi informa-cijskega sistema je bil po njego-vih besedah narejen velik korak v zasledovanju strateškega cilja ra-zvoja informatike v skupini pod-jetij Alpos. »Zavedamo se, da gre

za zelo obsežen projekt, katerega posledice bodo vidne na domala vseh delovnih mestih. Zagotovo se bomo v fazi uvajanja srečevali tu-di z dilemami in težavami, ki bodo izhajale iz spremenjenega načina dela. Prepričan pa sem, da bomo s konstruktivnim pristopom in pozitivno naravnanostjo projekt uspešno zaključili in tako prido-bili sodoben sistem, ki nam bo v operativnem smislu omogočal optimalno delo, vodstvu in lastni-kom pa dajal kakovostne infor-macije za sprejemanje poslovnih odločitev,« je povedal Zalar.

Pregledno in zanesljivejše poslovanje

Ureditev povezave informa-cijskih tokov celotne Skupine Alpos je nedvomno kompleksen proces, ki bo združeval različna bolj ali manj zahtevna poslovna področja ter posledično terjal intenzivnejše medsebojno sode-lovanje, koordinacijo in podrob-nejše spremljanje ter sledljivost. S povezovanjem procesov in z avtomatizacijo poteka dela pa bo poenostavljeno medsebojno sodelovanje v Skupini Alpos, s čemer bo zagotovljena pregled-nost in omogočeno zanesljivejše poslovanje, kar bo imelo zna-ten vpliv na prihranek časa in stroškov.

Alpos pričel s celovito prenovo informacijskega sistema

[PRIMER IZ PRAKSE ] Poenotenje in avtomatizacija poslovnih procesov

Skupen projekt uvedbe in prenove informacijskega sistema bo v Kopa ERP-oko-lju celovito podprl in konso-lidiral poslovanje Skupine Alpos ter tako omogočil sledenje viziji in strateškim usmeritvam. Cilja projekta sta poenotenje in avtoma-tizacija poslovnih procesov vseh povezanih podjetij na podlagi standardiziranih procesov Kopa ERP.

»Tako Kopa kot programska oprema sta se pokazala kot zelo stabilna in zado-voljiva pri uresničeva-nju potreb Alposa,« je dejal sponzor pro-jekta Jože Artnak.

▶ »Gre za zelo obsežen projekt, katerega po-sledice bodo vidne na domala vseh delovnih mestih,« pravi Andrej Zalar, vodja projekta v Skupini Alpos.

▶

FI_09_32_OP.indd Sec2:32FI_09_32_OP.indd Sec2:32 1/14/09 3:25:36 PM1/14/09 3:25:36 PM