FINANCE, četrtek, 5. novembra 2009, št. 215www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Sistem poslovnega obveščanja uvrstite med prioritetne naložbe Dober sistem poslovnega obveščan-ja je lahko v zaostrenih gospodarskih razmerah zelo koristen, saj zagotav-lja aktualne in ključne informacije o uspešnosti poslovanja podjetja, ponuja podporo sprejemanju odločitev in po-sledično zmanjšuje tveganja. 22, 23

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 5. novembra 2009, št. 215www.finance.si22

P rotikrizni ukrepi v podjetjih med drugim zajema-jo tudi ustavitev

ali preložitev IT-pro-jektov. Vendar zadnje ocene analitskih družb kažejo, da je večina pod-jetij in ustanov dobro razumela, da bi lahko prestavljanje uvajanja, razvoja ali nadgradnje sistemov poslovnega obveščanja (BI) precej otežilo njihovo odloča-nje in zmanjšalo njihovo konkurenčnost. Lani je prodaja platform za BI v svetu prinesla 5,75 mi-lijarde dolarjev, 20,4 odstotka več kot v letu prej. Nižanje stroškov za IT in upad prodaje programske opreme v celoti, ki seveda zadeva-ta tudi področje BI, sta letos vendar zmanjšala rast, verjetno na manj kot 10 odstotkov.

Za razmeroma veliko rast je zaslužno predvsem za-vedanje vseh odgovornih, da je odločanje o poslovanju v kriznih razmerah, ki je že utemeljeno na nezadostnih, nenatančnih in kontradiktornih informacijah, nevarno. Potrebe po rešitvah BI so se zato še močno povečale. Kriza je torej samo dodatno poudarila pomen pravo-časnih, pravilnih in ustreznih informacij za odločanje, ki lahko pripelje do uspešnejšega poslovanja. Zato ni čudno, da so analitska podjetja letos kljub krizi oziro-ma tudi zaradi nje zaznala, da je nameščanje ali vsaj načrtovanje uvajanja rešitev BI v podjetja in ustanove oziroma njihovo razširjanje znotraj organizacij vse pogostejše.

Razumljivo je, da organizacije v takšni situaciji po-gosto pogledujejo po alternativnih in cenejših rešitvah BI, pa tudi po modelih postopnega uvajanja, skladno z zmanjšanimi finančnimi zmožnostmi. Opaziti je tudi, da vse več organizacij išče ali vsaj raziskuje rešitve, ki bi jih lahko po analogiji z izrazom Web 2.0 poimenovali »poslovno obveščanje 2.0« (BI 2.0). Gre med drugim za bolj dinamično poizvedovanje zaposlenih o poslovnih podatkih v realnem času. To poizvedovanje temelji na dostopu do podatkov prek spleta in brskalnikov v nasprotju s statičnim poročanjem in specifičnimi poizvedovalnimi orodji, ki so bila značilna za prejšnjo programsko opremo BI. Uporaba spleta pa pomeni tudi odmik od standardnih podatkovnih skladišč, upora-bljanih za poslovno obveščanje, ter utemeljitev »kon-teksta, naključij in hitrega združevanje informacij iz mnogih virov«.

Analitska hiša IDC ocenjuje, da bo v letu 2012 več kot 35 odstotkom izmed pet tisoč največjih podjetij v svetu spodletelo pri sprejemanju odločitev o pomemb-nih spremembah glede poslovanja in trga. Za to bo krivo dejstvo, da mnogo podjetij ne vlaga dovolj v svojo informacijsko infrastrukturo in orodja za poslovne uporabnike. Tudi velikim podjetjem bo še vedno manj-kalo informacij, procesov in orodij za kvalificirano ter ustrezno odločanje. Kaj naj šele rečemo za manjše organizacije, ki sploh nimajo rešitev za poslovno ob-veščanje ali pa so te neustrezne!

Poslovno obveščanje 2.0

UVODNIKEsad Jakupović ikt@finance.si

V letu 2012 bo več kot 35 odstotkom izmed pet tisoč največjih podjetij v svetu spodletelo pri sprejemanju odločitev o pomembnih spremembah glede poslovanja in trga.

Osrednji govornik Barry Devlin, ena vodilnih svetovnih avtoritet na področju skladi-

Poslovno obveščanje omogoča raPodjetjem olajša optimizacijo poslovanja, izkoriščanje konkurenčV Ljubljani je bila pred kratkim konferenca IDC Business Intelligence Roadshow 2009, največji tak neodvisni dogodek pri nas. Udeleženci in predavatelji so razpravljali o prednostih, ki jih ponuja poslovno obveščanje, novostih na tem področju in odpornosti tehnologij poslovnega obveščanja proti gospodarski krizi.

V sedanjih razmerah organi-zacije verjetno v poslovno ob-veščanje vlagajo manj kot pred krizo?Da, v mnogih primerih je to res. Prepričani smo, da tega ne bi smeli početi. Dober sistem poslovnega obveščanja je lahko v zaostrenih gospodarskih razmerah zelo ko-risten, saj zagotavlja aktualne in ključne informacije o uspešnosti poslovanja podjetja, ponuja podpo-ro sprejemanju odločitev in posle-dično zmanjšuje tveganja. Seveda so v mnogih primerih zmanjšanja sredstev za IT in poslovno obve-ščanje neizogibna, vendar je po-membno, da podjetja te odločitve sprejemajo premišljeno in z njimi ne omejujejo vpogleda v rezultate uspešnosti poslovanja.

Katere aktualne smernice na področju poslovnega obvešča-nja napoveduje IDC v svetov-nem merilu in v regiji EMEA?Ogromno jih je. Trg poslovnega obveščanja postaja vedno bolj zrel, kar pomeni, da ga podjetja spreje-majo kot nekaj nujno potrebnega

za uspešno poslovanje. Velike med-narodne korporacije so prednosti poslovnega obveščanja odkrile že pred časom – trenutno se ukvarjajo s kakovostjo podatkov, dostopom do informacij v realnem času in tehnologijami sodelovanja. Prav tako poskušajo v sisteme poslov-nega obveščanja vključiti čim več podatkov iz različnih virov, med drugim podatke iz sistemov upra-vljanja odnosov s kupci (CRM), sis-temov upravljanja človeških virov (HRM), proizvodnih sistemov in iz sistemov za izdajanje računov.

Kakšne pa so smernice glede infrastrukture?Infrastruktura naj bi zagotavljala enostaven dostop posameznim zaposlenim, ki pri svojem delu po-trebujejo le izbrane informacije, in hkrati omogočala izvajanje zahtev-nih analiz zaposlenim, ki se ukvar-jajo z analizami in upravljanjem.

Ali je BI primeren za srednja in mala podjetja?Poslovno obveščanje končno pri-haja tudi v segment srednjih in malih podjetij. Ta ponavadi zače-njajo z manjšim obsegom – s po-sameznimi rešitvami kontrolinga, enostavnimi področnimi podat-kovnimi skladišči ali rešitvami za upravljanje finančne uspešnosti.

Se strinjate z mnenjem, da kriza ne zavira poslovnega ob-veščanja, ampak celo povečuje njegov pomen?Seveda. Za podjetja, ki resno razmi-šljajo o svoji prihodnosti, bi mora-la biti uvedba sistema poslovnega obveščanja med prioritetnimi naložbami. Razumevanje vedenja strank in možnost hitrega vpogle-da v finančno spremljanje najpo-

membnejših kazalnikov uspešnosti poslovanja sta nujno potrebna, da bi se bila podjetja sposobna hitro odzvati na kakršnekoli spremembe. In v današnji gospodarski situaciji je sposobnost hitrega sprejemanja pravilnih odločitev ključna konku-renčna prednost za podjetja.

Kako naj organizacije uvajajo rešitve BI, ki jih zdaj res potre-bujejo bolj kot kadarkoli prej, vendar imajo na voljo manj de-narja za naložbe?V smislu inoviranja je poslovno

obveščanje zelo dinamično po-dročje. Organizacije naj pozorno spremljajo ponudbo in nove re-šitve ter poiščejo tiste, ki lahko učinkovito zadovoljijo njihove po-trebe in zagotovijo hitro povrnitev naložbe. Naprednejše tehnologije pogosto zagotavljajo manjšo pora-bo pri nakupih strojne opreme in pomnilnih naprav, saj so sistemi učinkovitejši. V veliko primerih so možna pogajanja s ponudniki in partnerji, ki lahko ponudijo bolj fleksibilne cene in druge ugodne možnosti financiranja. Včasih

Poslovno obveščanjezaostrenih razmerah

[ INTERVJU ] Tomasz Sloniewski, vodja oddelka raziskav programs

Eden najpogostejših protikriznih ukrepov podjetij je ustavitev ali preložitev velikih projektov IT za nedoločen čas. A odlašanje z uvajanjem, razvo-jem ali nadgradnjo sistema poslovnega obveščanja (BI) je lahko napačna odločitev. BI je namreč lahko ključ do uspeha pri iskanju dragocenih infor-macij, s katerimi lahko podjetje poudari svoje konkurenčne prednosti. O poslovnem obve-ščanju smo se pogovarjali s Tomaszem Sloniewskim, vodjo oddelka raziskav programske opreme pri analitski hiši IDC.

Tako pravi Tomasz Sloniewski, vodja oddelka raziskav program-ske opreme pri analitski hiši IDC.▶

informacijskimi zmožnostmi v podjetjih, zato je funkcija kontrolorja, ki sodeluje z od-delkom informacijske tehnolo-gije in posreduje informacije, predvidevanja in predloge za izboljšanje poslovanja menedž-menta, zelo pomembna,« meni Dragica Erčulj, vodja inštitu-ta CRMT. »Naloga podjetij pa je, da se na predvidene spre-membe odzovejo, še preden se zgodijo, še posebno v kriznem obdobju.«

Podjetja so brez ustrezne platforme

Tomasz Sloniewski, vodja raziskav trgov programske opreme na Poljskem in v balt-skih državah ter odgovorni za pregled raziskav programske opreme v srednji in vzhodni Evropi pri IDC, pa je pojasnil, zakaj zaposleni niso posebno zadovoljni s tehnologijami za sodelovanje za podporo odlo-

Za podjetja, ki resno razmišljajo o svoji prihodnosti, bi morala biti uvedba sistema poslovnega obveščanja med prioritetnimi naložbami.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.siMiran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: darinka.zemlja@finance.si

Računalniški prelom: Sandra DolencLektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 19. novembra 2009

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

ščenja podatkov in strateškega vpogleda v poslovanje, je po-udaril, da je sodelovanje ključ

do uspešnega poslovnega ob-veščanja, ki mora povezovati operativno delovanje v podje-tjih z informacijskim vidikom. Hkrati je opozoril, da je veliko problemov ob implementaciji poslovnega obveščanja orga-nizacijske narave, ne le teh-nične. »Obstaja velik prepad med poslovnimi potrebami in

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 5. novembra 2009, št. 215www.finance.si 23

HELLO, MR. BUDGET. PRISPEL JE NAŠ NOVI POSLOVNI RAZRED.

Prvorazredno tiskanje za ceno ekonomskega razreda – preizkušeni

Kyocerini tiskalniki ECOSYS so sedaj še boljši. Kot izboljšana gener-

acija uspešnih predhodnih modelov novi namizni tiskalniki navdušijo

z raznovrstnimi inovativnimi funkcijami. Deležni boste visoke zanes-

ljivosti, stroškovne uèinkovitosti in preizkušene tehnologije ECOSYS.

FS-2020D/DN, FS-3920DN in FS-4020DNdo 35 ali 45 strani na minuto

standardna enota za obojestransko tiskanje

prostor za papir za 1100 ali 2500 strani (opcijsko)

standardna paralelna in USB povezava

dolgotrajne komponente za nizke stroške na stran

KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.siKYOCERA MITA Corporation – www.kyoceramita.com

Nek

ater

i tis

kaln

iki n

a sl

iki i

maj

o d

od

atke

.

čanju, ki so jim dostopne v pod-jetjih. »Tako je zato, ker podje-tja nimajo ustrezne platforme, ki bi omogočala sodelovanje za podporo odločanju, rešitev pa je v kombinaciji tehnolo-gije poslovnega obveščanja z drugimi tehnologijami,« je povedal.

Predstavitev primerov dobre prakse

Na dogodku so strokovnja-ki partnerskih podjetij CRMT Poslovna Inteligencija, Infor-matica Corporation, Alfatec Group, Actual IT, Netezza, SAP Business Object ter Result skupaj s povabljenim gostom Barryjem Devlinom in pred-stavniki analitske hiše IDC predstavili svoje predloge in poglede na poslovno obvešča-nje, primere dobre prakse na slovenskem trgu. Organizirali so tudi delavnici o strateškem poslovnem odločanju.

st, v recesiji pa preživetječnih prednosti in racionalizacijo

Udeleženci in predavatelji IDC Business Intelligence Roadshow 2009 so razpravljali o prednostih, ki jih ponuja poslovno obveščanje.▶

V večini primerov, ko so finančne organizacije zašle v težave, vzrok ni bila neuporaba ali neuvedba politik za analizo, oceno in upravljanje tveganj. Ustrezna regulativa je namreč že zagotovila, da je večina fi-nančnih organizacij uvedla ustrezne politike in vzpostavila službe za upravljanje tveganj. Veliko organizacij pa žal ni imelo in še vedno nima na voljo ustreznih rešitev, s katerimi se prakse in politike prenašajo v vsakodnevno poslovanje.

Treba je določiti prave informacije

Eden od razlogov je ne-

dvomno v tem, da je uvedba ustreznih rešitev v prakso zelo zahtevna z operativnega in or-ganizacijskega vidika. Raziska-va, ki jo je izvedla svetovalna družba Ernst & Young, kaže, da sistemi za upravljanje tveganj in finančni sistemi, ki so tre-nutno v uporabi, niso skladni z zahtevami poslovanja. Kaže se potreba, da organizacije dolo-čijo, katere informacije morajo zagotoviti za podporo spreje-manju odločitev in kako.

Oracle ima dolgo in uspeš-no zgodovino v razvoju ana-litičnih rešitev za finančno industrijo. Oracle Financial Services Applications (OFSA) je bila prva rešitev, ki je pod-pirala usklajevanje trajanja naložb in virov, transferne ce-ne, načrtovanje bilance stanja, »stohastic rate risk analysis« in »customer performance management«.

Dopolnjena in razširjena ponudba

V zadnjih letih je Oracle še dopolnil in razširil svojo ponudbo rešitev za finančni sektor. V segmentu analitičnih

aplikacij za ta sektor je Oraclov portfelj pridobil še:• PeopleSoft: upravljanje vi-

rov na podlagi aktivnosti, transferne cene, podatkovna skladišča, specializirana za finančne organizacije;

• Reveleus: Basel II, upravlja-nje kapitala, kreditnih in ope-rativnih tveganj;

• Siebel: analiziranje strank, poslovno obveščanje;

• Mantas: preprečevanje pra-nja denarja, skladnost po-srednika/trgovca, analitika transakcij;

• Hyperion: oblikovanje prora-čuna in načrtovanje, finančna konsolidacija.

Vodilne rešitve na svetu Vse te Oraclove aplikacijske

rešitve so ocenjene kot vodilne na svetu v svojih segmentih. Finančnim organizacijam omogočajo zbiranje potrebnih podatkov z vseh področij po-slovanja in združujejo področje ocenjevanja in upravljanja tve-ganj, upravljanja učinkovitosti poslovanja ter s tem omogočajo doseganje visoke upravljavske učinkovitosti.

Oraclove aplikacije za upravljavsko odličnost v finančnem sektorjuRast obsega poslovanja je bila dolgo glavni cilj veliko finančnih organizacij, upra-vljanje tveganj pa je bilo prevečkrat razumljeno kot ovira za razvoj poslovanja. Žal so se v veliko primerih strategije rasti izkazale kot neprimerne in ocene tveganj, ki so v obdobju konjunkture veljale za preveč črnoglede, so danes popolnoma realne.

je možno prilagoditi plačilo tudi glede na rast podjetja. Tako lahko manjša podjetja z velikim potenci-alom rasti v rešitve za poslovanje vlagajo postopoma in niso prisi-ljena uporabljati manjših in manj učinkovitih sistemov.

Kaj natančno pomeni IDC-jev izraz »vseprisotno poslovno obveščanje«?Idejo vseprisotnega poslovnega obveščanja analitska hiša IDC pou-darja že leta. Poslovno obveščanje v organizacijah ne bi smelo biti ome-

jeno na majhno skupino poslovnih analitikov, zaposlenih v IT-oddel-kih. Na enostaven način bi moralo biti dostopno vsem, ki pri svojem delu potrebujejo izbrane podatke – brez poznavanja naprednih oro-dij in programskih jezikov. Seveda mora biti količina informacij, ki so posamezniku na voljo, prilagoje-na položaju vsakega zaposlenega v organizaciji. Direktor mora imeti dostop do strateških informacij o finančnem poslovanju, medtem ko te informacije niso potrebne asistentu vodje trgovine.

e je lahko v zelo koristno

ske opreme pri analitski hiši IDC

Kaj pa izraz »poslovno obve-ščanje kot storitev«, ki ga IDC tudi pogosto uporablja?Tudi poslovno obveščanje kot sto-ritev je v zadnjem času zelo aktu-alno, čeprav je razvoj tega koncep-ta odvisen od pomislekov glede varnosti. So podjetja pripravlje-na posredovati ključne podatke o svojem poslovanju ponudniku storitev? Osebno menim, da veči-na na to še ni pripravljena. Zaradi tega je treba vložiti dodaten napor v izobraževanje uporabnikov ob hkratnem zagotavljanju zakonske in tehnološke podlage.

Katere smernice na področju BI lahko pričakujemo v priho-dnjem letu?Menim, da bo v splošnem zasiče-nost trga poslovnega obveščanja v jugovzhodni Evropi naraščala. V tem pogledu najnaprednejše de-javnosti, kot so telekomunikacije in bančništvo, se bodo osredoto-čale predvsem na hitrost ter ka-kovost in integracijo podatkov, če naštejemo le nekatere prioritete. Te dejavnosti bodo hkrati vodil-ne pri uvajanju novih tehnologij. Manjša podjetja bodo začenjala s prvimi koraki v svet poslovne-ga obveščanja. Pogosto bodo ti koraki majhni, denimo rešitve za posamezne oddelke, ki bodo zapolnile največje luknje. Prav tako pričakujem naraščanje za-nimanja za spletno analitiko, saj postaja vedenje uporabnikov sple-ta vedno pomembnejše, ne le za spletne portale, ampak tudi za vsa druga podjetja, ki so na internetu. S tehnološkega vidika pa bodo po mojem mnenju aplikacije za po-slovno obveščanje postale vedno bolj priljubljene in razširjene.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 5. novembra 2009, št. 215www.finance.si24

Oba konkurenčna operater-ja sta ob vašem prihodu na trg že imela svoje omrežje. Tuš-mobil se je pred dvema letoma stvari lotil od začetka. Zakaj?Že na začetku smo se zavedali, da bomo lahko dolgoročno našim uporabnikom želene storitve v celoti ponujali samo, če bomo imeli svoje omrežje. Tako smo z izjemno dinamiko začeli gra-diti mobilno omrežje, v tistem času tretje v državi. Dinamika gradnje v teh dveh letih kaže, da smo oddajnike postavljali z izjemno hitrostjo. Bili smo vsaj dvakrat hitrejši od drugih ope-raterjev, ki bi za takšno mrežo oddajnikov porabili vsaj pet let. Pri tem smo uporabljali izključno najnovejšo tehnologijo mednaro-dno uveljavljenega proizvajalca Nokia Siemens Networks, ki nam omogoča vse tisto, kar smo si pri Tušmobilu postavili za strateške cilje. Med njimi je zagotovo zelo pomembno, da smo z gradnjo vzpostavili edinstveno mobilno infrastrukturo v Sloveniji, ki poleg najnaprednejših storitev izjemno zmanjšuje naš potencialni vpliv tehnologij na okolje. Tako smo se zavestno usmerili tudi na okolj-sko komponento, na kar mnogi v naši panogi pozabljajo. Danes ima tako 99,9 odstotka prebival-stva Slovenije dostop do storitev Tušmobila, od tega 94 odstotkov prek našega lastnega omrežja, preostanek pa s pomočjo nacio-nalnega gostovanja.

Ali so telekomunikacije lah-ko pravo mesto za varovanje okolja?Seveda so lahko. Prav v zeleni tehnologiji vidimo pomembno

UMTS 900. Od kod odločitev za novo tehnologijo?Odločitev je bila sprejeta kmalu potem, ko smo v novi tehnologiji uvideli izjemno priložnost za in-formacijski razvoj Slovenije. Naši odločitvi je pritrdila tudi Evropska komisija, ki je UMTS 900 določila kot ključno tehnologijo v infor-macijski prihodnosti Evrope. V Bruslju so nedvomno dokazali, da se zavedajo pomena komunikacij-skega razvoja podeželskih delov Evrope. Naši tehniki tako že od poletja preverjajo delovanje UM-

TS 900 v različnih krajih Sloveni-je, saj smo pri Tušmobilu nenehno na lovu za novimi tehnologijami, ki nadgrajujejo dosedanje upo-rabniške izkušnje. Prav zato smo v testiranje storitev UMTS 900 vključili tudi uporabnike, ki lahko mobilni internet in klice do drugih uporabnikov Tušmobila brezplač-no uporabljajo v Trzinu, Mengšu, Domžalah in Ljubljani.

Lahko predstavite že kakšne ugotovitve testiranja?Menimo, da so glavne prednosti tehnologije WCDMA, ki bodo v Sloveniji zagotovo prišle do izra-za, boljša pokritost in razpršenost s signalom v primerjavi z GSM 900 megahercev. Poleg tega je pri uporabi funkcionalnosti AMR (Adaptive Multi Rate) kakovost sprejemnega signala boljša že pri nižjem sprejemnem nivoju. Zara-di reliefno razgibanega sloven-skega ozemlja smo na Tušmobilu storitev UMTS 900 zelo hitro im-plementirali v našo razvojno stra-tegijo. Karakteristike WCDMA 900 megahercev tako pri pokrito-sti kot pri penetraciji omogočajo boljše izkušnje končnega uporab-nika v primerjavi z WCDMA 2100 kot tudi GSM 900 megahercev. Boljša izkušnja se kaže tako pri uporabi govornih storitev kot pri paketnem prometu. Dosedanja testiranja Tušmobila so pokazala, da navedeno velja tako zunaj kot znotraj zgradb.

Ali drži, da lahko pri Tušmo-bilu z UMTS 900 pomembno pripomorete k boljši dostopno-sti širokopasovnega interneta v Sloveniji, še posebno po usta-vitvi projektov konkurenčnih operaterjev s tehnologijo WiMax?Tehnologija UMTS 900 je izje-mno primerna za reliefno razgi-bano slovensko ozemlje in tako lahko zatrdimo, da smo ob sode-lovanju strokovnjakov iz Nokia Siemens Networks pripravljeni zgraditi omrežje za storitve UM-TS 900. V tem trenutku čakamo na odobritev Agencije RS za po-što in elektronske komunikaci-je za začetek naložbe. Če bo naši prošnji ugodeno, lahko v enem letu mobilni internet v Sloveni-ji pripeljemo do več Slovencev, kot lahko to danes stori kateri-koli drugi operater. V tehnologiji UMTS 900 vidimo pomembno priložnost za razvoj slovenskega telekomunikacijskega trga, hkrati pa tudi za razvoj Tušmobila kot infrastrukturnega ponudnika, saj želimo tudi drugim ponudnikom storitev dati možnost ponujanja mobilnega širokopasovnega in-terneta v našem omrežju.

Boste zaradi tega kaj prihra-nili ali boste morali vlagati in bo to predvsem strošek?

Uvedba nove tehnologije UMTS 900 vsekakor zahteva vlaganja, vendar bodo ti vložki pri nas bi-stveno manjši, saj je naša sedanja oddajniška mreža povsem eno-stavno nadgradljiva z novo tehno-logijo. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da tehnologija UMTS 900 zahteva manj oddajnikov, kar po-meni takojšnje zmanjšanje vpliva na okolje. To pa je za nas izjemne-ga pomena, saj s svojo tehnologijo v Sloveniji postavljamo zgled od-govornega odnosa do okolja.

Kakšne so sicer razmere na trgu dostopa do širokopasov-nega mobilnega interneta v Sloveniji?Po našem mnenju je skrb zbujajo-če dejstvo, da danes v Sloveniji 26 odstotkov prebivalcev nima do-stopa do mobilnega interneta, ki je hkrati njihova edina možnost za stik z razvito informacijsko druž-bo. Večina jih živi na podeželskih območjih, nihče izmed mobilnih operaterjev, ki so v preteklosti gradili svoja omrežja, pa jim ni zagotovil dostopa do mobilnega interneta. Tako se prepad med informacijskim standardom v ur-banem okolju in na podeželskih območjih samo še povečuje, saj so ti ljudje pogosto prikrajšani za uporabo mnogih, danes nepogre-šljivih storitev, kot so elektronska pošta, brskanje po spletu, elek-tronsko bančništvo, delo in študij na daljavo … Dosegljivost takšnih storitev je marsikje v Evropi da-nes že povsem samoumevna in Tušmobil je to razliko v dosto-pnosti sodobnih informacijskih tehnologij pripravljen premagati. Prepričani smo, da si vsi Slovenci, ne glede na to, kje živijo, zaslužijo možnost sodobnih komunikacij, zato upamo, da bodo pristojne in-štitucije čim prej pravnoformalno omogočile gradnjo novih omrežij in s tem reinformatizacijo Slove-nije v pravo smer.

Kaj pa UMTS 900 dejansko pomeni za uporabnike?Na večini slovenskega ozemlja bomo omogočili mobilni široko-pasovni internet, kar bo povečalo možnost izbire uporabnikov za način dostopa in hkrati dvignilo raven kakovosti življenja v po-deželskih predelih. Pomembno je, da bo Tušmobilov mobilni širokopasovni internet na 900 megahercih dostopen kjerkoli znotraj objektov, kar zvišuje stop-njo mobilnosti in fleksibilnosti uporabnikov. Hkrati bomo upo-rabnikom z našim odgovornim odnosom do okolja, ki ga izjemno zavestno dokazujemo skozi gra-dnjo tehnološko najsodobnejšega in do okolja najprijaznejšega mo-bilnega omrežja v Sloveniji, dali možnost, da tudi sami izberejo operaterja, s katerim skupaj va-rujejo okolje.

Tušmobil želi mobilni širokopasovni internet pripeljati v vsak kotiček Slovenije

[ INTERVJU ] Andras Pali, tehnični direktor Tušmobila, o novem omrežju UMTS 900

Tušmobil je po vstopu na slovenski trg mobilnih komunikacij začel graditi tehnološko najnaprednejše in do okolja najprijaznejše mobilno omrežje v državi. Po dveh letih intenzivne gradnje ima dostop do storitev Tušmobila 99,9 odstotka Slovencev, od tega 94 odstot-kov v Tušmobilovem lastnem omrežju. Svoje moči pa že usmerjajo v nov tehnološko zelo perspektiven projekt. To poletje so namreč med prvimi mobilnimi operaterji na svetu začeli testirati delovanje omrežja UMTS 900, ki ga je Evropska komisija pred kratkim določila kot ključen člen skupne informacijske prihodnosti. S tehničnim direktorjem Tušmobila Andrasom Palijem, ki ima dolgoletne izkušnje z gradnjo omrežij, med drugim na Japonskem in Švedskem, smo se pogovarjali o viziji razvoja tega omrežja.

V enem letu lahko mobilni internet v Sloveniji pripeljemo do več Slovencev, kot lahko to danes stori katerikoli drugi operater.

Tako pravi tehnični direktor Tušmobila Andras Pali.▶

konkurenčno prednost. Kot do-bavitelja naše omrežne opreme nismo naključno izbrali podjetja Nokia Siemens Networks, ki velja za najbolj priznanega proizva-jalca omrežne in druge mobilne opreme v svetu. Samo za lažjo predstavo. V mobilnih komuni-kacijah kar 80 odstotkov energije porabijo klasične bazne postaje, Tušmobilove pa za svoje delova-nje potrebujejo le 30 odstotkov energije povprečnega klasičnega oddajnika. Takšno omrežje, ki po-leg prihranka energije omogoča

vse najsodobnejše mobilne komu-nikacijske storitve, v Tušmobilu vidimo kot priložnost za konku-renčno razlikovanje od preosta-lih ponudnikov in za dolgoročno večjo dobičkonosnost poslovanja. Prihajajo pa še novi oddajniki, ki nas bodo po skupnem številu po-stavili ob bok konkurenci, v teh-nološki naprednosti in prijaznosti do okolja pa zelo nad njo.

Pred kratkim ste kot eden prvih mobilnih operaterjev na svetu začeli testirati omrežje

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 5. novembra 2009, št. 215www.finance.si 25

Predstavili ste novo rešitev Lotus Foundations. Lahko opišete, kakšna je ta rešitev in komu je namenjena?Lotus Foundations je skupek strojne in programske opre-me, praktično rešitev na ključ, ki poskrbi, da uporabnik dobi delujočo IT-rešitev, implemen-tirano v vsega pol ure. Kot taka je najbolj primerna za majhna in srednje velika podjetja, ki so zelo občutljiva glede stroškov, namenjenih informatiki. La-stnega IT-oddelka ta podjetja zaradi relativne nezahtevnosti okolja, v katerem delujejo, že zdaj niso imela, kljub temu pa so za delovanje svojega IT-oko-lja namenila razmeroma velike zneske. Lotus Foundations je po tej plati rešitev vse-v-enem, ki bo skupaj s ponudniki vzdrže-valnih storitev pomenila pra-vo evolucijo v tem segmentu. Podjetjem se tako rekoč ne bo več treba ubadati z IT, saj bo ta temeljil na odprtokodni in varni platformi, ki bo za ponudnika in tudi naročnika preprosta za uporabo in poceni za vzdrže-vanje, hkrati pa bo to okolje za učinkovito poslovanje ponujalo več kot le osnova različica.

Kako je bila rešitev spre-jeta v svetu in kako pri nas?Glede na to, da smo Lotus Foun-dations šele dobro ponudili na trgu, odlično. V ZDA smo v ne-kaj mesecih pridobili tri tisoč novih strank, pa tudi odziv v Evropi je zelo dober. V Sloveniji prihajamo s ponudbo na plan te dni, a menim, da se bo glede na razmere na tem trgu tudi pre-cej dobro odrezala. Ne nazadnje vaše gospodarstvo temelji na majhnih, za svetovni trg kar mikro podjetjih, ki si lahko z Lotus Foundations občutno znižajo skupne stroške lastni-štva IT-opreme. Lotus Founda-tions je za IBM, ki je sicer znan predvsem po svojih rešitvah za največja podjetja, pravzaprav revolucionaren izdelek, saj ima z njim in spletnimi storitvami LotusLive res odlično ponudbo za manjša podjetja ter pravo al-ternativo Microsoftovemu oko-lju Small Business Server, ki tre-nutno prevladuje v tem tržnem segmentu. Z Lotus Foundations dokazujemo, da si tudi manjša podjetja lahko privoščijo zmo-gljive rešitve Lotus.

Kaj pa lokalizacija – lahko pričakujemo, da bo program-ska oprema v slovenščini?Lokalizacija v slovenski jezik je trenutno še v obravnavi. V re-giji srednje in vzhodne Evrope imajo rešitve v svojem jeziku že Rusi, Poljaki, Čehi, Madžari in Turki. Glede na dejstvo, da sta Lotus Notes in Domino že pre-vedena v slovenščino, bi lahko poslovenili tudi Lotus Foun-dations. Sam se bom vsekakor zavzemal za to.

Katere so torej največje prednosti rešitve Lotus Foundations?Predvsem bi poudaril, da gre v tem primeru za celosten pro-gramski paket, ki vsebuje vse gradnike za osnovno poslova-nje in komuniciranje v podje-tju. Velik plus je tudi to, da ima vsak uporabnik zgolj en profil za vse aplikacije in/ali modu-le, dodajanje uporabnikov pa je zelo preprosto. Gre namreč za izjemno skalabilno okolje, ki lahko streže podjetjem s pet do 500 zaposlenimi. Ena izmed ve-likih prednosti je med drugim, da imajo podjetja, ki so v dvomih glede rešitev oziroma storitev v oblaku, še vedno možnost, da imajo pri sebi »škatlo«, ki poganja njihov IT. Namestitev sistema je opravljena v 30 mi-nutah, upravljanje rešitve pa je preprosto in možno na daljavo. Za uporabnike je pomembno,

da jim je na voljo učinkovit in prijazen uporabniški vmesnik, za njihovo varnost in varnost njihovih podatkov pa je tudi zelo dobro poskrbljeno. Ena izmed prednosti je še vključi-tev pisarniškega paketa Lotus Symphony v ceno licence, kar naredi ponudbo za pretežno pisarniška okolja še toliko bolj mamljivo.

Lahko podjetja skupaj z rešitvijo Lotus Foundations uporabljajo tudi drugo po-slovno programsko opremo? Jo je mogoče konfigurirati tako, da se bo povezovala z drugimi, ne-IBM-ovimi apli-kacijami in uporabljala nji-hove podatke?Da, glede poganjanja drugih aplikacij ali celo operacijskih sistemov ni težav. Že sama li-cenca za Lotus Foundations vključuje virtualizacijo drugih platform, denimo okolja Win-dows. Seveda je mogoče po-samezne aplikacije nastaviti, programirati tako, da se bodo sporazumevale z drugimi, za večje oziroma tipske program-ske pakete pa so te povezave že narejene.

Lotus z novimi IT-rešitva-mi torej stavi na nizke stro-ške lastništva. Mar ne obsta-ja zdaj bojazen, da bi srednje velika podjetja migrirala na to manj zmogljivo, a za veliko

večino njih še vedno zadostno rešitev? In bi v IBM dejansko služili manj?Razlogi za uporabo Lotus Foun-dations so različni. Lahko bi se zgodil tudi scenarij, ki ga opi-sujete, vendar je ta bojazen majhna. Srednje velika podjetja namreč že imajo vpeljano vrsto IT-rešitev, ki jih ne gre kar tako zavreči, temveč jih lahko izkori-stijo za boljšo produktivnost in učinkovitost zaposlenih, dajejo pa tudi dobro podlago za rast podjetja. Na drugi strani pa se Lotus Foundations približuje predvsem manjšim podjetjem, ki prav velike IT-infrastrukture še nimajo. Zanje je hitra imple-mentacija vsekakor prednost, svoje prispevata tako majhna poraba časa kot človeških virov, potrebnih za namestitev in na-stavitev opreme. Zavedamo se, da s tem izdelkom vstopamo na trg, kjer trenutno prevladujejo drugi ponudniki, vendar verja-memo, da bodo podjetja hitro prepoznala naše prednosti.

Bodo lokalni ponudniki Lotus Foundation pri nas ponujali s posebnimi ali do-datnimi IT-storitvami?Vsekakor je to eden izmed naših ciljev, tudi za Slovenijo že vem, da pogovori potekajo, več pa bo znano v mesecu ali dveh. Ko bo takšna napredna in vseobsežna storitev na voljo, boste o njej zagotovo slišali.

V čem pa menite, da ste boljši od konkurenčnih rešitev?Menim, da podjetja našo največ-jo prednost vidijo v tem, da pri snovanju novih rešitev upora-bljamo odprte standarde, torej tisto, kar je najbolj podprto v industriji. Lotus Foundations je lahko ogrodje, ki omogoča, da se IBM-ove rešitve brez težav povezujejo z drugimi aplikacija-mi, denimo Skype, SalesForce.com, LinkedIn in drugimi, ki imajo velik vpliv na vsakda-nje poslovanje. Integracija z drugimi izdelki, tako lokalno nameščenimi kot v oblaku, je korak pred konkurenco. Z vidi-ka poslovnih subjektov je zelo pomembna tudi varnostna ra-ven, ki jo ponujajo naše rešitve v primerjavi s preostalimi brez-plačnimi in plačljivimi storitva-mi. Pri vseh rešitvah skrbimo za varno prijavo in uporabo, podatki so kriptirani, v Lotus Founda tions je integrirana tudi rešitev za redno izdelavo varno-stnih kopij podatkov. Operacij-ski sistem teče na ločenem čipu in je kot tak izredno odporen proti katastrofam, duplikacija podatkov pa skrbi, da bodo ti podjetju na voljo tudi, ko bo šlo kaj hudo narobe.

Kaj pa spletne storitve, ki postajajo pri majhnih pod-jetjih izredno priljubljene? Oblak se zdi za ta podjetja

pravi blagoslov. Boste tudi njim prilagodili ponudbo?Paleta IBM-ovih rešitev, ki so razpoložljive na spletu, je iz me-seca v mesec večja. Zavedamo se, da majhna podjetja odprtih rok sprejemajo brezplačne spletne storitve oziroma posegajo po podobnih nizkocenovnih. Do-kler ne gre za ključne poslovne operacije, je takšen pristop tudi upravičen, vendar se pojavlja bo-jazen, kaj utegne prinesti hitra rast podjetja. Takrat mora pod-jetje vseeno imeti ali postaviti svojo IT-infrastrukturo. Seveda bodo vedno obstajale rešitve, ki lahko za stalno ostanejo v oblaku – recimo programska oprema za stalno sporočanje, sodelovanje, celo elektronska pošta. Tega se dobro zavedamo, zato smo tudi oblikovali LotusLive iNotes, ki je agresiven konkurent Goo-glovi poslovni pošti. Vse več uporabnikov si želi gostovanih rešitev, pri kateri so stroški pov-sem predvidljivi in plačljivi po uporabi. Takšen poslovni model je zelo fleksibilen, če je na drugi strani zanesljiv ponudnik. Kdo dejansko je zanesljiv ponudnik, pa bo pokazal čas. Pri IBM že desetletja dokazujemo, da smo kos upravljanju najzahtevnejših IT-infrastruktur, odlikuje nas visoka stopnja varnosti, zato ni čudno, da nam zaupa ogromno bančnih organizacij ter vladnih ustanov pa seveda številne veli-ke mednarodne korporacije.

Infrastruktura, ki se postavi v pol ure, vzdrževanje pa je poceni

[ INTERVJU ] Oskar Laufer o novi rešitvi Lotus Foundations

Oktobra smo obiskali IBM-ov dogodek Lotus dan in se prepričali, da rešitve Lotus dobivajo pravi zagon. O vlogi novih rešitev Lotus, Lotus Foundations in LotusLive, smo spregovo-rili z Oskarjem Lauferjem, odgovornim za razvoj poslo-vanja z rešitvami Lotus v naši regiji. Zaupal nam je, da Lotus še zdaleč ni mrtev, ravno nasprotno, živ je bolj kot kadarkoli prej.

Z Lotus Foundations dokazujemo, da si tudi manjša podjetja lahko privoščijo zmogljive rešitve Lotus.

To pravi Oskar Laufer, ki je v IBM odgovoren za razvoj poslovanja z rešitvami Lotus v naši regiji.▶

FINANCE, četrtek, 5. novembra 2009, št. 215oglasna priloga

Prijazen uporabnikom Windows 7 bo uporabnikom olajšal različna vsakodnevna opravila na računalniku, tako doma kot na delovnem mestu. Navajamo nekatere izmed njegovih številnih značilnosti:

Hitrejši zagon in izklop: Vsi uporabniki »sedmice« bodo deležni re-zultatov izboljšanja zmogljivosti, hitrosti zagona, obnovitve delovanja in izkopa ter naprednejšega upravljanja napajanja.

Preprostejša mobilnost: Vse uporabniške nastavitve za mobilnost so na voljo na enem mestu, v središču, imenovanem Windows Mobi-lity Center.

Varovanje računalnika: Vsem uporabnikom so na voljo napredne zmožnosti za varnostno kopiranje in brezplačni prenos orodja Micro-soft Security Essentials, ki varuje uporabnike pred virusi, vohunskimi programi in drugimi škodljivci.

▶

▶

▶

Convergence 2009 Europe, konferenca strokovnjakov in uporabnikov programske opreme Microsoft Dynamics, Microsoft, Congress Centre Engels, Rotterdam, 5. novem-ber (www.microsoft.com)

Mobilshow-Infomarket, mednarodni sejem informa-cijskih in telekomunikacijskih tehnologij, HungExpo, Hungar-Expo Budapest Fair Centre, Budimpešta, 5.–8. november (www.biztradeshows.com)

CRM-expo, vodilna razstava s področja upravljanja odno-sov s strankami, asfc (atelier scherer fair consulting), Nür-nbergMesse, Nürnberg, 8. in 9. november (www.crm-expo.com)

Microsoft Tech•Ed Europe 2009 IT Professionals, pet-dnevna izobraževalna konfe-renca o načrtovanju, vpeljeva-nju, upravljanju in zavarovanju virov v organizaciji, Microsoft, Messe Berlin, Berlin, 9.–13. november (www.msteched.com)

Productronica 2009, 18. mednarodni sejem inovativne proizvodnje, Messe München International, Neue Messe München, München, 10.–13. november (www.productroni-ca.com)

Oracle Day 2009, dogodek, na katerem bo Oracle stran-kam in partnerjem predstavil, kako lahko z IT premagajo izzive, s katerimi se srečujejo, Oracle, hotel Mons, Ljubljana, 11. november (www.oracle.com/si)

Virtualizacija3, seminar o virtualizaciji v podatkovnem centru, na katerem bodo pod-jetja VMware, Cisco in EMC predstavila nov pristop k po-datkovnemu centru s stališča računalništva v oblaku, ki ga s skupnim znanjem in izkušnja-mi razvijajo VMware, Cisco in EMC, Kongresni center Mons, Ljubljana, 12. november (www.cisco.si)

European Customer Forum 2009, srečanje uporabnikov

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

OD 5. DO 30. NOVEMBRANavedeni so naziv in opis

dogodka, ime organizatorja, prizorišče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne infor-macije.

▶

KOLEDAR DOGODKOV

Podjetje Kaliopa bo na 4. strokovnem srečanju iOBČINA, ki bo 26. novembra v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, predstavila nove vstopne točke iObčina, iKomunala in iSlovenija. Predstavili bodo tudi vstopno točko za spletni geografski informacijski sistem (GIS) za različne uporabnike. Povabili so govornike, ki se ukvarjajo z gospodarsko javno infrastrukturo (GIJ). Ti bodo osvetlili smotr-nost vzpostavitve katastra GJI ter povedali nekaj o osnutku no-vega zakona, evidentiranju stvarnih pravic na GJI. Govor bo še o množičnem vrednotenju nepremičnin in pilotnem projektu GURS – Pokliči, preden zakoplješ. Prikazali bodo tudi svojo vizijo, najno-vejše tehnološke zmožnosti in smernice nadaljnjega razvoja.

Kaliopa tudi letos organizira dogodek iOBČINA

Sanyo Electric je predstavil nov projektor LP-XF1000, ki sodi v razred najz-mogljivejših. Zmore prikazati sliko, katere diagonala presega 15 metrov. Odlikujeta ga natančen prikaz barv ter največja svetilnost v tem razredu. Projektor s pomočjo dveh žarnic dosega svetilnost 12 tisoč lumnov, pro-cesor za obdelavo videovsebin QuaDrive Engine pa skrbi, da so prikazane slike ali videoposnetki izjemno ostri. Zmogljivi projektor, ki za prikaz slike uporablja tehnologijo treh čipov na tekoče kristale (3LCD), namreč poleg visoke ločljivosti odlikujejo tudi velik (realen) kontrast 4.000 : 1 ter izjemno realistične barve. Prikaže lahko 1,07 milijarde različnih barvnih odtenkov. Pri Sanyu bodo več 30 kilogramov težkega novinca začeli prodajati de-cembra, na mesec pa nameravajo proizvesti le 150 enot.

[ZANIMIVOST ] Za zares velike slike

petih znamk DS PLM (Catia, Simulia, Delmia, Enovia in 3Dvia), Dassault Systèmes, Disneyland Paris, Pariz, 17. in 18. november (www.3ds.com)

Sinergija 2009, konferenca strokovnjakov Microsofta ter partnerskih podjetij in upo-rabnikov Microsoftove pro-gramske opreme, Microsoft Srbije in Črne gore, Sava cen-tar, Beograd, 17.-19. novem-ber (www.mssinergija.net)

DigiWorld Summit 2008, 31. mednarodna konferenca o širokopasovnosti, mobilno-sti, medijih, zelenem IKT in videoigrah, IDATE, Le Corum, Montpellier, 18. in 19. no-vember (www.digiworldsum-mit.com)

Infosek 2009, konferenca o informacijski varnosti, Pal-sit, hotel Perla, Nova Gorica, 19. november (www.palsit.com/slo)

Oracle partnerska konfe-renca 2009, največji Oraclov dogodek, namenjen vsem Oraclovim partnerjem, Oracle, Lipica, 19. in 20. november (events.oracle.com)

SPS/IPC/Drives 2009, vodilni sejem, specializiran za sisteme in komponente s področja avtomatizacije, Mesago Messe Frankfurt, Nürnberg, 24.–26. november (www.mesago.de)

Infokom 2009, medna-rodni sejem informacijskih in komunikacijskih tehnolo-gij, Skopski saem, Skopje, 24.–27. november (www.eventseye.com)

IDC workshop: IT Foren-sics, delavnica o varnosti IT, IDC, prostori na Tržaški 42, Ljubljana, 25.–27. november (www.idc-adriatics.com)

Najboljši na spletu, delav-nica o odkrivanju skrivnosti vodilnih evropskih direktorjev marketinga s pomočjo »Per-formace« marketinga, Planet GV, učilnica podjetja, Lju-bljana, 26. november (www.planetgv.si)

4. strokovno srečanje iOBČINA, dogodek, posvečen geografskim informacijskim sistemom, Kaliopa, Kongresni center Brdo pri Kranju, Brdo pri Kranju, 26. november (www.kaliopa.si)

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

Operacijski sistemi Windows so bili vedno nestrpno pričako-vani, kar je razumljivo, če vemo, da jih uporablja milijarda ljudi. A to še posebno velja za novo »sedmico«. Za uporabnike starih dobrih Windowsov XP je bil že skrajnji čas za prehod na novejši operacijski sistem, za uporabnike ne ravno priljubljene Viste (iz januarja 2007) pa priložnost za zamenjavo z boljšim sistemom.

Najobsežnejši program preizkušanja

Razvoj operacijskega siste-ma Windows 7 je bil že od vsega začetka projekt, pri katerem so Microsoftovi inženirji sodelovali z uporabniki in partnerji. Preiz-kusne različice so bile vključene v največji program preizkušanja v zgodovini, v katerem je po sve-tu sodelovalo osem milijonov uporabnikov. V zadnjih 18 mese-cih so povratne informacije z več kot milijarde uporabniških sej potrdile Microsoftove raziskave, kako poenostaviti vsakodnevne naloge.

Impresiven tim razvojnikov Tesno sodelovanje s par-

tnerji je pripomoglo tako k večji zmogljivosti osebnih računalnikov kot tudi k boljši združljivosti s širšim naborom programske in strojne opreme iz ekosistema Windows. Za Windows 7 razvija rešitve več kot 17 tisoč ponudnikov pro-gramske in strojne opreme ter več kot 50 tisoč razvijalcev. Ti partnerji pripravljajo program-sko in strojno opremo ter sto-ritve, ki lahko dosežejo več kot milijardo osebnih računalnikov po svetu.

Na voljo tudi slovenska različica

»S sistemom Windows 7 izpolnjujemo preprosto, a še kako pomembno obljubo: olajšati različna vsakodnevna opravila na računalniku, tako doma kot na delovnem mestu,« je na predstavitvi sistema Win-dows 7 v Ljubljani povedal Ma-tej Potokar, generalni direktor slovenskega Microsofta. »V slo-venski podružnici Microsofta smo ob tem dogodku še po-sebno ponosni, saj slovenskim uporabnikom prvič ponujamo novi operacijski sistem v doma-čem jeziku že na dan svetovne predstavitve.«

Računalnik po meri Dostopnost sistema Win-

dows 7 dopolnjuje pestra ponud-ba novih osebnih računalnikov in programske opreme. Uporab-niki lahko izberejo računalnik, ki povsem ustreza njihovemu življenjskemu slogu, osebnosti in potrebam – od mini prenosni-kov, izredno tankih prenosnikov in interaktivnih računalnikov z zasloni, občutljivimi za dotik, do modelov »vse-v-enem« in viso-kozmogljivih računalnikov za igranje iger.

Najboljše iz obeh svetov in še več

Windows XP še vedno upo-

rablja 68 odstotkov vseh upo-rabnikov osebnih računalni-kov po svetu, ki jih je okrog 1,2 milijarde. Čeprav je novejša, ima Vista trikrat manjši delež – okrog 22 odstotkov. Vse kaže, da bo Windows 7 doživel povsem drugačno usodo, delno tudi za-radi neuspeha Viste. Po mnenju ogromne večine poznavalcev bo novi operacijski sistem, ki vse-buje najboljše iz Windows XP in Viste, pa tudi številne nove rešitve, postal podobno razšir-jen kot Windows XP, toda na bistveno višji ravni kakovosti, funkcionalnosti, večpredstavno-sti, varnosti, povezljivosti in ne nazadnje tudi oblikovanja.

Dobrodošli v sedmici[WINDOWS 7 ] Microsoft predstavil novi operacijski sistem

Microsoft je 22. oktobra po vsem svetu predstavil Windows 7, novi in pri milijonih uporabnikov nes trpno pričakovani operacijski sistem.

»V slovenski podružnici Microsofta smo še posebno ponosni, saj slovenskim uporabnikom prvič ponujamo novi operacijski sistem v doma-čem jeziku že na dan svetovne predstavitve,« je povedal Matej Potokar, generalni direktor slovenskega Microsofta.▶

PREDNOSTI