filozofska fakulteta poslovno poroČilo za leto...

FILOZOFSKA FAKULTETA

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2005

Red. prof. dr. Božidar Jezernik Dekan Filozofske fakultete

Ljubljana, 27.2.2006

POSLOVNO POROČILO FILOZOFSKE FAKULTETE ZA LETO 2005

ii

VSEBINA

1 POSLANSTVO IN VIZIJA FILOZOFSKE FAKULTETE ..................................................................................................................................................... 3

2 PREDSTAVITEV FILOZOFSKE FAKULTETE.................................................................................................................................................................... 3

2.1 Zakonske in druge pravne podlage ................................................................................................................................................................................................... 5

3 USMERITVE IN CILJI FILOZOFSKE FAKULTETE ............................................................................................................................................................ 6

3.1 Kratkoročni prednostni cilji v letu 2005 ........................................................................................................................................................................................... 7

3.2 Dolgoročni cilji ....................................................................................................................................................................................................................................... 9

4 ORGANIGRAM FILOZOFSKE FAKULTETE .................................................................................................................................................................... 11

5 FINANČNO POROČILO O POSLOVANJU ....................................................................................................................................................................... 12


3

1 POSLANSTVO IN VIZIJA FILOZOFSKE FAKULTETE

POSLANSTVO Filozofska fakulteta izobražuje intelektualce in ustvarja elito izobražencev z odprtim in kritičnim mišljenjem na področju humanistike in družboslovja. Posebno pozornost posveča krepitvi nacionalnih ved, ki sooblikujejo in ohranjajo slovensko identiteto. Fakulteta goji znanstvenoraziskovalno delo, podpira interdisciplinarnost, odpira nova znanstvena področja in nova dognanja posreduje svojim študentom in širši javnosti. Znanstvena spoznanja vključuje v študijski proces tako, da na bogatem izročilu gradi nove kvalitete, bistvene za slovensko samozavedanje in ustvarjalno prisotnost fakultete v domačem in mednarodnem prostoru. VIZIJA Filozofska fakulteta je in bo ena najboljših raziskovalnih in izobraževalnih ustanov na področju humanistike in družboslovja v širšem mednarodnem okolju. Še naprej bo skrbela za znanstveni razvoj na vseh področjih, za katera usposablja strokovnjake, in uveljavljanje humanih odnosov v družbi, svojim študentom pa omogočala izkoristiti njihovo nadarjenost in doseči zastavljene življenjske cilje. Ustvarja in bo ustvarjala okolje enakosti in medsebojnega spoštovanja, v katerem bo učinkovita podpora svojim diplomantom in širšem okolju pri reševanju temeljnih vprašanj in razvoju slovenske družbe in njene samobitnosti. (Poslanstvo in vizija še nista potrjeni na ustreznih organih FF).

2 PREDSTAVITEV FILOZOFSKE FAKULTETE

Osnovna dejavnost Fakultete je izvajanje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Posebnost Fakultete je številčnost in pestrost znanstvenih disciplin ter možnost medpredmetnega povezovanja, predvsem z dvopredmetnimi študijskimi programi. Fakulteta izvaja 31 univerzitetnih študijskih programov, od tega: - 12 enopredmetnih in/ali dvopredmetnih (filozofija, pedagogika, zgodovina, umetnostna zgodovina, geografija, slovenski jezik in književnost, angleški jezik in književnost, nemški jezik in književnost, primerjalna književnost in literarna teorija, muzikologija, bibliotekarstvo, splošno jezikoslovje); - 4 samo enopredmetnih (psihologija, arheologija, etnologija in kulturna antropologija, prevajalski študij); - 15 samo dvopredmetnih (sociologija, sociologija kulture, ruski jezik in književnost, hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnost, primerjalno slovansko jezikoslovje, francoski jezik in književnost, italijanski jezik in književnost, španski jezik in književnost, latinski jezik in književnost, grški jezik in književnost, primerjalno jezikoslovje, vzhodnoazijske študije, češki jezik in književnost, p'oljski jezik in književnost, slovaški jezik in književnost)); - programov samo z nepedagoško usmeritvijo je 16, in sicer večina enopredmetnih. Ti so: psihologija E, arheologija E, etnologija s kulturno antropologijo E, prevajalski študij E, filozofija E, zgodovina E, umetnostna zgodovina E, geografija E, primerjalno slovansko jezikoslovje D,


4

splošno jezikoslovje E in D, primerjalno jezikoslovje D, bibliotekarstvo E in D, primerjalna književnost E in D, muzikologija E in D, vzhodnoazijske študije D, sociologija kulture D; - programov samo s pedagoško usmeritvijo je 7. Ti so: sociologija D, pedagogika E in D, pedagogika – andragogika E, umetnostna zgodovina D geografija D, slovenski jezik in književnost D, latinski jezik in književnost D, grški jezik in književnost D; - programov, kjer lahko študent izbira med pedagoško in nepedagoško usmeritvijo, pa je 10, tako enopredmetnih kot dvopredmetnih. Ti so: filozofija D, zgodovina D, slovenski jezik in književnost E, hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnosti D, ruski jezik in književnost D, francoski jezik in književnost D, italijanski jezik in književnost D, španski jezik in književnost D, angleški jezik in književnost E in D, nemški jezik in književnost E in D. PROGRAMI IN SMERI: enopredmetnih nepedagoških: 15 enopredmetnih pedagoških: 5 dvopredmetnih nepedagoških: 17 dvopredmetnih pedagoških: 16 Fakulteta izvaja 21 podiplomskih magistrskih in doktorskih ter 5 specialističnih programov: - magistrski in doktorski študij filozofije - magistrski in doktorski študij sociologije kulture - magistrski in doktorski študij socialne antropologije - magistrski in doktorski študij pedagogike - specialistični študij šolske pedagogike - specialistični študij andragogike - magistrski in doktorski študij psihologije - specialistični študij klinično psihološkega svetovanja - specialistični študij šolske psihologije - magistrski in doktorski študij zgodovine - magistrski in doktorski študij umetnostne zgodovine - magistrski in doktorski študij arheologije - magistrski in doktorski študij etnologije in kulturne antropologije - magistrski in doktorski študij geografije - magistrski in doktorski študij s področja slovanskih jezikov in književnosti - magistrski in doktorski študij s področja romanskih jezikov in književnosti - magistrski in doktorski študij s področja germanskih jezikov in književnosti - magistrski in doktorski študij ameriške študije - magistrski in doktorski študij s področja klasične filologije


5

- magistrski in doktorski študij primerjalne književnosti in literarne teorije - magistrski in doktorski študij splošnega jezikoslovja - magistrski in doktorski študij primerjalnega jezikoslovja - magistrski in doktorski študij muzikologije - magistrski in doktorski študij bibliotekarstva - magistrski in doktorski študij ženske študije in feministična teorija - specialistični študij iz konferenčnega tolmačenja Fakulteta izvaja svojo dejavnost na 21 oddelkih. Znanstveno-raziskovalno delo se od leta 1979 izvaja preko Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete. V okviru fakultete delujeta še Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Center za pedagoško izobraževanje.

Oddelčne knjižnice so strokovno povezane v Osrednjo humanistično knjižnico.

2.1 Zakonske in druge pravne podlage

- Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004)

- Zakon o visokem šolstvu (Ur.l. RS št. 67/93, 99/99, 64/01, 100/03, prečiščeno besedilo 134/03) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu /ZViS-D/(Ur.l. RS, št. 63/2004)

- Nacionalni program visokega šolstva RS (Ur. l. RS št. 20/02) - Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti /ZRRD/ (Ur.l. RS, št. 96/2002) in ostali predpisi s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, - Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od. l. 2004 do 2008 (Ur.l. RS, št. 134/2003, 72/2004) - Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani /OdPUL-1/ (Ur.l. RS, št. 28/2000, 33/2003, 79/2004) - Statut Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS 64/01), - drugi interni splošni akti Univerze v Ljubljani (Pravilnik o delovanju službe za notranjo revizijo UL, Pravilnik o računovodstvu UL, Pravilnik o

popisu osnovnih sredstev, Pravilnik o volitvah organov UL, Poslovnik za delo UO, Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva, Pravilnik o delovnem času, Pravilnik o varstvu pri delu, …)

Fakulteta je posredni proračunski uporabnik, ki ga zavezujejo določbe Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002) in Zakona o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/1999, 30/2002).

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199742&stevilka=2341



















6

3 USMERITVE IN CILJI FILOZOFSKE FAKULTETE V študijskem letu 2004/5 so bile v ospredju dejavnosti za pridobivanje prostorov v skladu s Pismom o nameri o zagotavljanju prostorskih pogojev Filozofske fakultete v Ljubljani z dne 22.9.2004, v katerem so tedanji minister za šolstvo, znanost in šport, rektor Univerze v Ljubljani in dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani opredelili način in čas prenosa zgradbe Srednješolskega centra na Aškerčevi 1 na Univerzo v Ljubljani – Filozofsko fakulteto. V zvezi s prostorskimi zadevami si je Fakulteta prizadevala v zgradbi na Aškerčevi 1 in delno v prostorih bivše Tobačne tovorne pridobiti prostore za izvajanje prvega letnika treh novih študijskih programov Češki jezik in književnost, Poljski jezik in književnost ter Slovaški jezik in književnost. Za reševanje prostorske stiske smo si poleg pridobitve zgradbe na Aškerčevi 1 prizadevali pridobiti še prostore FKKT, po njihovi izselitvi, in prostore v novogradnji NUK za Osrednjo humanistično knjižnico, pogajali pa smo se še o odkupa celotne zgradbe na Rimski 11. Ob sodelovanju Univerze v Ljubljani je bilo dogovorjeno, da se v prostore na Privozu 11 preseli Oddelek za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete, Filozofska fakulteta pa v celoti prevzame v uporabo zgradbo na Aškerčevi 2. V zgradbi na Zavetiški 5 so bile jeseni 2004 opremljene tri garsonjere za gostujoče profesorje. Za pozidavo dvorišča med prizidkoma na Rimski 11 je bil izdelan idejni načrt. Na dodiplomskem študiju je uvedena uporaba študentskega informacijskega sistema, elektronski vpis je potekal za vse letnike. Študentski informacijski sistem je povezan tudi s kadrovsko evidenco in delno z računovodstvom. Z uvajanjem tega sistema je potrebno nadaljevati še na podiplomskem študiju. V študijskem letu 2004/2005 je potekalo več prireditev v okviru ciklusa predavanj Kultura strpnosti, katerega namen je prenesti strokovne diskusije o aktualnih družbenih vprašanjih v strokovne kroge. Izdanih je bilo več tematskih številk fakultetnega glasila Glasoffil. V avli Fakultete so bile pripravljene priložnostne razstave. Vzpostavljeno je bilo delovanje študentskega kluba K16. Veliko oviro predstavlja nov način financiranja po Uredbi in na njeni podlagi dodeljene dvanajstine, ki ne omogočajo normalnega delovanja Fakultete. Na to je Fakulteta večkrat opozorila v pisni obliki, na sejah in razgovorih.


7

3.1 Kratkoročni prednostni cilji v letu 2005

Cilji, ki so bili v preteklem letu doseženi, so: - Pridobiti celotno zgradbo na Aškerčevi 2, - zaključiti denacionalizacijski postopek za zgradbo na Zavetiški 5, - razširiti uporabo nove celostne podobe Fakultete z novim znakom, ki je sestavljen iz treh grafičnih konstant: 1) znak Fakultete predstavljata

inicialki FF, stilizirana oblika in kompozicija tvorita novo oblikovano vsebino, ki jo ponazarja odprta knjiga; 2) napis Univerza v Ljubljani je standardiziran del celostne podobe Univerze; 3) napis Filozofska fakulteta je izdelan in prirejen za potrebe celostne podobe in je kot tak unikaten,

- vsebinsko-informativno izpopolniti spletne strani Fakultete, - izvesti ciklus predavanj Kultura strpnosti in ob koncu leta izdati zbornik, - nadaljevati izdajanje Fakultetnega glasila Glasoffil; izdaje so tematske, - začeti in končati študijsko leto s slavnostno podelitvijo indeksov oziroma diplomskih listin, - pripraviti slavnostno otvoritev Aule Cervantes, - pripravljati priložnostne razstave v avli Fakultete, - okrepi dejavnost knjigarne FF in organizirati redne tiskovne konference, - uskladiti Pravila FF s spremembami Statuta UL, - racionalizirati postopke naročil za blago in storitve, - zagotoviti izvajanje prvega in drugega letnika dodiplomskih študijskih programov Češki jezik in književnost, Poljski jezik in književnost ter

Slovaški jezik in književnost, - zagotoviti izvajanje specialističnega študija Konferenčno tolmačenje in pridobitev ustreznega sofinanciranja iz proračunskih sredstev, - pripraviti prve programe po bolonjskem modelu za postopek akreditacije, - posodobiti obstoječe učilnice in didaktične pripomočke, - pospešiti izvajanje tržnih programov v obliki seminarjev, tečajev in drugih oblik povezave z gospodarskim sektorjem ter zagotoviti primerne

materialne pogoje za delovanje Fakultete, - vključiti in izvajati programe IRD v okviru UL, - sodelovati na razpisu za sofinanciranje mednarodnega sodelovanja na UL, - kandidirati na razpise za znanstvenoraziskovalno delo (MVŠZT in drugi financerji), - izvajati programe, financirane v okviru nacionalnega programa in - kandidiranje na razpisih za mednarodne projekte.


8

Cilji, ki so bili v preteklem letu doseženi in so zastavljeni tudi za naprej, so: - Razširiti uporabo nove celostne podobe Fakultete z novim znakom, ki je sestavljen iz treh grafičnih konstant: 1) znak Fakultete predstavljata

inicialki FF, stilizirana oblika in kompozicija tvorita novo oblikovano vsebino, ki jo ponazarja odprta knjiga; 2) napis Univerza v Ljubljani je standardiziran del celostne podobe Univerze; 3) napis Filozofska fakulteta je izdelan in prirejen za potrebe celostne podobe in je kot tak unikaten,

- vsebinsko-informativno izpopolniti spletne strani Fakultete, - izvesti ciklus predavanj Kultura strpnosti in ob koncu leta izdati zbornik, - nadaljevati izdajanje Fakultetnega glasila Glasoffil; izdaje so tematske, - začeti in končati študijsko leto s slavnostno podelitvijo indeksov oziroma diplomskih listin, - pripraviti slavnostno otvoritev Aule Cervantes, - pripravljati priložnostne razstave v avli Fakultete, - okrepi dejavnost knjigarne FF in organizirati redne tiskovne konference, - zagotoviti nadaljevanje izvajanja dodiplomskih študijskih programov Češki jezik in književnost, Poljski jezik in književnost ter Slovaški jezik in

književnost, - zagotoviti izvajanje specialističnega študija Konferenčno tolmačenje in pridobitev ustreznega sofinanciranja iz proračunskih sredstev, - pripraviti nadaljnje programe po bolonjskem modelu za postopek akreditacije, - posodobiti obstoječe učilnice in didaktične pripomočke, - pospešiti izvajanje tržnih programov v obliki seminarjev, tečajev in drugih oblik povezave z gospodarskim sektorjem ter zagotoviti primerne

materialne pogoje za delovanje Fakultete, - vključiti in izvajati programe IRD v okviru UL, - sodelovati na razpisu za sofinanciranje mednarodnega sodelovanja na UL, - kandidirati na razpise za znanstvenoraziskovalno delo (MVŠZT in drugi financerji), - izvajati programe, financirane v okviru nacionalnega programa in - kandidiranje na razpisih za mednarodne projekte. Cilji, ki so bili v preteklem letu delno uresničeni, so:

- Pripraviti projekt organiziranosti računalniškega sistema na Fakulteti, - opraviti revizijo sistemizacijskega akta Fakultete, vključno z revizijo izhodišč zanjo, - urediti varstvo pri delu in požarni red, - posodobiti informacijski sistem za vsa področja Fakultete (poslovna, kadrovska in študentska informatika, urniki) in - zagotoviti financiranje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.


9

Cilji, ki smo si jih zastavili za preteklo leto in jih nismo uresničili, so: - Pridobiti sredstva za kadrovsko obnovo, - Posodobiti tehnično in fizično varovanje fakultetnih prostorov, - ob reviziji Uredbe o financiranju je potrebno pridobiti sredstva v višini dvanajstine, ki bo omogočala izvajanje študijskega procesa v

najnujnejšem obsegu, - pridobiti nove prostore na Aškerčevi 1 za izvajanje študijskih programov Češki jezik in književnost, Poljski jezik in književnost ter Slovaški

jezik in književnost, - nadgraditi dvorišče na Rimski cesti, - uveljaviti financiranje dvopredmetnih študentov s ponderjem, večjim od 1, - pridobiti sredstva za obnovo fasade stavbe na Aškerčevi 2, obnovo elektroinštalacij in zamenjavo oken za zagotavljanje ustreznih

varnostnih pogojev dela, - urediti zelenico pred Fakulteto, - uveljaviti formalno priznavanje in financiranje nacionalno pomembnih programov z majhnim številom študentov, ki se izvajajo v RS samo na

FF (Latinski jezik in književnost, grški jezik in književnost, Muzikologija, Primerjalno jezikoslovje, Splošno jezikoslovje). Cilj, ki je bil zastavljeni za preteklo leto in v njem spremenjen, je: - Pridobiti prostore in sredstva za vzdrževanje in delovanje zgradbe na Privozu 11.

Namesto tega smo pridobili prostore na Aškerčevi 2, ki jih je prej uporabljala NTF. Ugotavljamo, da je večina ciljev, ki smo si jih zastavili v letu 2005, v celoti ali deloma izpolnjenih. Za neizpolnitev vseh zastavljenih ciljev v celoti lahko vzroke pripišemo zlasti zunanjim okoliščinam, na katere smo lahko vplivali samo do določene mere, in naravi nekaterih ciljev, ki predstavljajo dolgoročno stalno dejavnost Fakultete. Cilje, ki jih v letu 2005 nismo v celoti dosegli, smo uvrstili med načrte za leto 2006.

3.2 Dolgoročni cilji

Glede uresničevanja dolgoročnih ciljev ugotavljamo, da smo pri vseh uspeli doseči postopen pomik k njihovemu doseganju. Ti cilji so naslednji: - Uresničiti Pismo o nameri o zagotavljanju prostorskih pogojev Filozofske fakultete v Ljubljani, podpisano 22. septembra 2004, in pridobiti

prostore FKKT po njihovi izselitvi ter prostore v novogradnji NUK za Osrednjo humanistično knjižnico, - zgraditi prizidek s streho na severnem delu zgradbe na Aškerčevi 2,


10

- ob reviziji Uredbe o financiranju sredstva, ki bodo omogočala izvajanje študijskega procesa v najnujnejšem obsegu, - v sodelovanju z UL pripraviti predlog normativov in standardov za izvajanje študijskih programov, ki bodo upoštevali specifičnosti programov

FF (dvopredmetni študij idr.), - pridobiti razvojna sredstva za Fakulteto, ki bodo posebej vključevala sredstva za kadrovsko obnovo, - pridobiti parcelo 20 KO Gradišče I (park med FF in Rimsko ulico), - izvajati vse letnike dodiplomskih študijskih programov Češki jezik in književnost, Poljski jezik in književnost ter Slovaški jezik in književnost

in pridobiti ustrezne prostore za njihovo izvajanje na eni lokaciji, - izvajati specialistični študij Konferenčno tolmačenje in najti trajno rešitev za sofinanciranje iz proračunskih sredstev, - prostorsko združiti oddelčne knjižnice in urediti čitalnice, - preoblikovati študijske programe po bolonjskem modelu, - uveljaviti financiranje dvopredmetnih študentov s ponderjem, večjim od 1, - zagotoviti financiranje Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, - uveljaviti formalno priznavanje in financiranje nacionalno pomembnih programov z majhnim številom študentov, ki se izvajajo v RS samo na

FF (Latinski jezik in književnost, Grški jezik in književnost, Muzikologija, Primerjalno jezikoslovje, Splošno jezikoslovje, Makedonistika) in - zagotavljati nemoteno delovanje lektoratov slovenskega jezika na univerzah v tujini.


11

4 ORGANIGRAM FILOZOFSKE FAKULTETE


12

5 FINANČNO POROČILO O POSLOVANJU

REZULTAT POSLOVANJA Filozofska fakulteta je v poslovnem letu 2005 ustvarila celotni prihodek v višini 5.811.565.127,13 SIT, kar pomeni 3,71 % povečanje v primerjavi z letom 2004. Skupni stroški poslovanja v poslovnem letu 2005 so bili 5.753.067.093,12 SIT, kar pomeni 0,95 % povečanje v primerjavi z letom 2004. Rezultat poslovanja je presežek prihodkov nad odhodki v višini 58.498.034,01 SIT. . Fakulteta je do 31.12.2005 ustvarila tudi prihodke v višini 1.691.931.460,19 SIT, kar pa so namensko preneseni prihodki za pokrivanje odhodkov v naslednjem letu. Namen porabe sredstev je določen na posameznem stroškovnem mestu in je enak namenu, za katere so bila sredstva pridobljena. Omenjeni prihodki so se povečali v primerjavi z letom 2004 za 19,88 %. Za izvedbo znanstveno raziskovalne dejavnosti je namenjeno 319.686.265,71 SIT, za izredni dodiplomski študij 195.242.579,68 SIT, za podiplomski študij 346.468.623,10 SIT, za pedagoško andragoško izobraževanje in stalno strokovno spopolnjevanje 91.237.254,50 SIT, za izvedbo programov Centra za slovenščino 47.131.237,48 SIT, za izvedbo izobraževalne dejavnosti na oddelkih 103.818.275,23 SIT, za izvedbo tečajev, izpitov iz znanja jezikov 13.250.211,02 SIT, za ostalo izvedbo izobraževalne dejavnosti 575.097.013,47 SIT prenesenih sredstev. PRIHODKI (v 000)

PRIHODKI PRIHODKI 2004 PRIHODKI 2005 INDEKS 2005/2004

POSLOVNI PRIHODKI 5.534.473 5.748.070 103,86

PRIHODKI OD FINANCIRANJA 61.160 56.397 92,21

PREVRED. IN IZRED. PRIHOD. 8.181 7.098 86,76

PRIHODKI SKUPAJ 5.603.814 5.811.565 103,71

Podrobnejši prikaz prihodkov in njihova struktura sledi v nadaljevanju.


13

V strukturi prihodkov največji delež predstavljajo prihodki za izvedbo rednega dodiplomskega študija, kar predstavlja 68,49 % delež celotnih prihodkov. Ta sredstva so se povečala za 5,6 %, zajemajo pa sredstva pridobljena po Uredbi in sredstva za izvajanje novih programov Poljščine, Češčine in Slovaščine. Poleg tega fakulteta pridobiva še ostala proračunska sredstva za izvedbo izobraževalne dejavnosti in sicer v višini 7,31 % deleža. Med njimi največji delež in povečanje predstavljajo sredstva za delovanje Centra za slovenščino skupaj z lektorati v tujini. Povečanje sredstev za delovanje lektoratov v tujini je posledica povečanja sredstev za izplačila po Uredbi o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Pomembni delež predstavljajo tudi proračunska sredstva za izvedbo sofinanciranega podiplomskega študija. Rahlo se je povečalo tudi financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki predstavlja v strukturi 13,71 % prihodkov. Povečali so se prihodki na trgu in sicer iz naslova oddajanja prostorov za najem prehrambenih avtomatov, izvajanje gostinske dejavnosti in fotokopiranja. ODHODKI (v 000)

ODHODKI ODHODKI 2004 ODHODKI 2005 Indeks 2005/2004

Stroški materiala in storitev 1.255.260 1.142.914 91,05

Stroški dela 4.220.130 4.403.375 104,34

Amortizacija 181.262 176.539 97,39

Drugi stroški 26.674 24.554 92,05

Odhodki financiranja, prevrednotovalni in izredni odhodki

15.795 5.685 35,99

ODHODKI SKUPAJ 5.699.121 5.753.067 100,95

Podrobnejši prikaz odhodkov in njihova struktura sledi v nadaljevanju. V strukturi celotnih odhodkov predstavlja strošek dela 76,54 % delež in se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 4,3 %. V strukturi stroškov se je povečal strošek porabljenega materiala in sicer za 9 %. Zmanjšal pa se je strošek storitev, in sicer za 10,9 %. Znižanje je posledica predvsem manjših izplačil za podjemne in avtorske pogodbe. Rahlo se je znižal delež za amortizacijo. Celotna obračunana amortizacija se je povečala za 14,9 %. Povečalo se je zmanjšanje amortizacije v breme sklada premoženja in sicer za 138 %. Sklad premoženja smo obremenili za amortizacijo osnovnih sredstev, nabavljenih iz namenskih sredstev, ki so povečevala sklad premoženja. V breme sklada smo pokrivali tudi amortizacijo nepremičnine Aškerčeva 2 in sicer v višini obračunane amortizacije, ki nima vira v ustvarjenih prihodkih.


14

REZULTAT POSLOVANJA (v 000)

2004 2005

PRESEŽEK PRIHODKOV/ODHODKOV -95.307 58.498

Presežek prihodkov nad odhodki v letu 2005 je ugotovljen v višini 58.498.034,01 SIT. Filozofska fakulteta je pridobila sredstva od Univerze v Ljubljani za financiranje po Uredbi za leto 2005 za izvedbo študijske dejavnosti v višini 3.933.808.086,60 SIT. Pridobljena sredstva predstavljajo 4,3 % povečanje sredstev za študijsko dejavnost v primerjavi z letom 2004. Povečanje sredstev v navedeni višini in zelo restriktivni varčevalni ukrepi v letu 2004 so omogočili, da je fakulteta uspela z omenjenimi prihodki izvesti redni dodiplomski študij. Takih varčevalnih ukrepov za nemoteno izvajanje študijskega procesa v letu 2006 ne bo možno izvajati. Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki je ustvarjen iz naslova prihodkov od obresti, ki jih je fakulteta pridobila z nalaganjem prostih denarnih sredstev. Presežek prihodkov nad odhodki se nameni za dokončno pokrivanje nakupa nepremičnine v letu 2002 na lokaciji Rimska 11 in sicer v višini 51.902.672,00 SIT. Ostanek presežka v višini 6.595.362,01 SIT ostane nerazporejen.

PRIHODKI FILOZOFSKE FAKULTETE PO VIRIH

V 000 SIT 2004 Struktura 2005 Struktura Indeks

I. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST - PRORAČUN

ŠTUDIJSKA DEJAVNOST

1. Izvedba dodipl.študija 3.664.440 65,39 3.860.647 66,43 105,4

2. Plače stažistov asistentov 24.523 0,44 14.121 0,24 57,6

3. IRD sredstva 59.200 1,06 59.040 1,02 99,7

4. Dod.pok.zav.za l.2003 15.561 0,28 0 0,00 0,0

5. Program PČS 6.364 0,11 46.551 0,80 731,5

SKUPAJ 3.770.088 67,28 3.980.359 68,49 105,6

6. Obštudijska dejavnost 1.511 0,03 1.625 0,03 107,5

7. Delovanje lektoratov 169.565 3,03 184.550 3,18 108,8

8. Seminarji,simpoziji,tečaji CS 39.646 0,71 31.084 0,53 78,4

9. Konferenčno tolmačenje 7.156 0,13 7.176 0,12 100,3


15

10. Nastanitve lektorjev 9.100 0,16 10.000 0,17 109,9

11. Podiplomski študij 147.765 2,64 131.976 2,27 89,3

11. CPI 39.052 0,70 25.960 0,45 66,5

12. Evropski soc.skladi 2.603 0,05 32.180 0,55 1.236,3

SKUPAJ IZOBRAŽ.DEJ. PRORAČUN 4.186.486 74,71 4.404.910 75,80 105,2

II. RAZISKOVALNA DEJAVNOST

1. Program.skupin, projekti 397.882 7,10 468.099 8,05 117,6

2. Projekti,razisk.programi 72.974 1,30 67.933 1,17 93,1

3. Mladi raziskovalci 252.482 4,51 253.292 4,36 100,3

4. Medn.sodelov. 5.884 0,10 7.518 0,13 127,8

SKUPAJ 729.222 13,01 796.842 13,71 109,3

III. STORITVE NA TRGU - JS

1. Posebne pog.simpoziji,revije 38.761 0,69 62.693 1,08 161,7

2. Izredni študij 183.687 3,28 181.208 3,12 98,7

3. Podipl.študij 185.729 3,31 73.228 1,26 39,4

4. Tržni programi CS 108.306 1,93 117.608 2,02 108,6

5. CPI,SSS 22.788 0,41 46.097 0,79 202,3

6. Izpiti,sklepi,vpisnine, … 81.689 1,46 62.088 1,07 76,0

7. Obresti 61.160 1,09 56.367 0,97 92,2

SKUPAJ JS TRG 682.120 12,17 599.289 10,31 87,9

IV. TRG

1. Tečaji,izpiti,najemi 5.986 0,11 10.524 0,18 175,8

IV. SKUPAJ 5.603.814 100,00 5.811.565 100,00 103,7

PRIMERJALNI PREGLED ODHODKOV

V 000 SIT 2004 Struktura 2005 Struktura Indeks 05/04

I. PORABLJEN MATERIAL 112.316 1,97 122.429 2,13 109,0

1. Energija 18.911 0,33 20.249 0,35 107,1

2. Stroški ogrevanja 17.486 0,31 17.698 0,31 101,2

3. Pisarniški material 36.487 0,64 37.526 0,65 102,8

4. Strokovna literatura 17.121 0,30 24.452 0,43 142,8


16

5. Mat. za vzdrž. in čiščenje 9.731 0,17 11.931 0,21 122,6

6. Drug material 12.580 0,22 10.573 0,18 84,0

II. STROŠKI STORITEV 1.142.945 20,05 1.018.852 17,71 89,1

1. Vzdrž.stavbe in opreme 26.157 0,46 35.320 0,61 135,0

2. Stroški telefona 28.172 0,49 25.595 0,44 90,9

3. Poštne storitve 14.159 0,25 15.060 0,26 106,4

4. Najemnine 33.095 0,58 40.409 0,70 122,1

5. Storitve čiščenja 34.895 0,61 38.668 0,67 110,8

6. Zavarovalne premije 5.609 0,10 6.099 0,11 108,7

7. Intelektualne storitve 19.382 0,34 28.879 0,50 149,0

8. Predavanja,kotizacije 42.434 0,74 33.306 0,58 78,5

9. Komunalne storitve 7.141 0,13 8.443 0,15 118,2

10. Stroški prevoznih storitev 31.211 0,55 27.311 0,47 87,5

11. Potni nalogi - doma 11.751 0,21 15.434 0,27 131,3

12. Potni nalogi - tujina 86.634 1,52 103.010 1,79 118,9

13. Reprezentanca 43.653 0,77 35.020 0,61 80,2

14. Stroški tiska 73.995 1,30 62.094 1,08 83,9

15. Str.plač.prometa,bančni stroški,takse 3.384 0,06 3.931 0,07 116,2

16. Pogodbe o delu in AH 511.272 8,97 378.171 6,57 74,0

17. Storitve štud.servisa 58.269 1,02 62.191 1,08 106,7

18. Druge neproizv.stor. 101.301 1,78 89.793 1,56 88,6

19. Združena sredstva UL 10.431 0,18 10.118 0,18 97,0

III. AMORTIZACIJA 181.263 3,18 176.539 3,07 97,4

1. Amort. - knjižnično gradivo 49.762 0,87 63.073 1,10 126,7

2. Amort.opredm.in neopredm.osn.sred. 162.161 2,85 186.329 3,24 114,9

3. Zmanjšanje amort.v breme sklada premoženja -30.611 -0,54 -72.863 -1,27 238,0

IV. STROŠKI DELA 4.220.129 74,05 4.403.375 76,54 104,3

1. Plače zaposelnih 3.136.100 55,03 3.271.147 56,86 104,3

2. Dajatve na plače 761.009 13,35 797.601 13,86 104,8

3. Drugi stroški dela 323.020 5,67 334.627 5,82 103,6


17

V. DRUGI STROŠKI 26.674 0,47 26.024 0,45 97,6

1. Stavbno zemljišče 3.934 0,07 4.078 0,07 103,7

2. Ostali stroški 22.740 0,40 21.946 0,38 96,5

VI. ODHODKI FINANCIRANJA 103 0,00 106 0,00 102,9

VII. IZREDNI ODHODKI 15.691 0,28 5.742 0,10 36,6

VIII. ODHODKI SKUPAJ 5.699.121 100,00 5.753.067 100,00 100,9


18

filozofska fakulteta poslovno poroČilo za leto...

Documents