Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14 www.finance.si

IKT-informator

Slovenija se čedalje bolj usmerja v digitalizacijo, ki postaja neizogibnaAnalitsko podjetje IDC Adriatics s sedežem v Zagrebu je edino, ki ra­ziskuje IT­trge v jadranski regiji, tu­di v Sloveniji, čeprav je pred dve­ma letoma zaprlo slovensko pisar­no. O razmerah na področju IT v le­tu 2015 in napovedih za leto 2016 smo se pogovarjali z direktorico Ano Papež.

" Kako ocenjujete svetovne razmere na področju IT, kamor IDC poleg infor-macijskih prišteva tudi komunikacijske tehnologije?Globalni trg IKT bo zaradi osvajanja osnovnih tehnologi tretje informacijske platforme še rasel. Govorimo seveda o mobilnosti, velikih podatkih, družab-nih omrežjih in porabi za rešitve v ob-laku. Ob rasti prodaje pametnih telefo-nov bi vsekakor morali omeniti tudi in-ternet stvari, ki bo imel velikanski vpliv na dostopnost in informatizacijo vseh vi-dikov poslovnega in družbenega okolja.

" V čem so IT-trendi v jadranski regi-ji podobni svetovnim in v čem so dru-gačni?V zvezi z jadransko regijo je treba pou-dariti, da so tudi znotraj te razlike. Pred-vsem Slovenija kot dolgoletna članica Evropske unije in Hrvaška kot razme-roma nova članica se vse bolj usmerja-

ta v digitalizacijo. Mnoge javne službe že imajo predznak e v poslovanju. Srbi-ja bo kot velik trg s sorazmerno ugodno ceno delovnih ur svetovalcev in IT-razvi-jalcev pomemben dejavnik v regiji. Dru-gi manjši IT-trgi pa so še vedno večinoma usmerjeni v strojno opremo. Če gledamo skupni trg, vendarle opažamo premike. Čedalje več implementacij je vezanih na oblak. Sčasoma bo prišlo do opaznejše-ga sprejemanja tudi drugih stebrov tret-je IT-platforme.

" Koliko pa so slovenski IT-trendi po-dobni regijskim in svetovnim?Slovenski IT-trendi se ujemajo z usme-ritvami v vodilnih državah v regiji ju-govzhodne Evrope (SEE). Trg paketne programske opreme, oblaka in IT-stori-tev je leta 2015 doživel blago rast v pri-merjavi z letom prej. Domači trg je pre-cej zasičen, posebej pri posameznih raz-širjenih tehnologijah, ki nimajo več po-membnejšega prostora za rast – na pri-mer ERP. Po drugi strani bodo vlaganja v analitiko velikih podatkov in uvajanje mobilnosti v vsakdanje poslovanje po-membni v prihodnosti.

" Kaj lahko poveste o trgu strojne opre-me v Sloveniji lani in letos?V glavnih tržnih kategorijah, kot so osebni računalniki, tablice, tiskal-

Digitalizacija poslovanja je neizogibna. Je prihodnost v vseh industrijskih panogah in postaja strateška konkurenčna prednost.

niki, večfunkcijske naprave in stre-žniki, smo lani zaznali upad števi-la izdelkov, ki so jih proizvajalci pos-lali na trg. Majhna rast je bila le v se-gmentu strežnikov, tiskalnih naprav in naprav za zunanjo hrambo podat-kov. Velik upad števila in vrednosti osebnih računalnikov, ki so bili dani na trg leta 2015, je bil pričakovan, saj je leta 2014 trg zelo zrasel zaradi veli-kega uvoza vstopnih modelov preno-snih računalnikov z operacijskim sis-temom Windows 8.1 z Bingom v dru-gi polovici leta. Ti modeli so se po-tem prodajali tudi leta 2015 in se je zato dostava novih računalnikov la-ni zmanjšala. Trg tablic sledi svetov-nemu zmanjšanju povpraševanja po teh napravah. Slovenski trg tablic so-di med zasičene trge, na katerih se je podaljšala življenjska doba naprav. Na ta trg močno vpliva tudi hitra rast prodaje pametnih telefonov, ki so ve-lika konkurenca tablicam.

" Kakšne so vaše ocene trga program-ske opreme v Sloveniji?Kot kažejo trenutne projekcije, je slo-venski trg paketne programske opre-me – to je licenc in rednega vzdrževa-nja – lani zrasel za približno tri odstotke in dosegel vrednost blizu 180 milijonov dolarjev (165 milijonov evrov). Predvi-

devamo, da bi lahko trg presegel vred-nost 200 milijonov dolarjev (183,6 mi-lijona evrov) leta 2019. Od drugih se-gmentov imata v prihodnjih letih po-tencial za rast varnostna programska oprema in CRM.

" Kaj lahko poveste o trendih na podro-čju IT-storitev?Preliminarne analize napovedujejo, da je vrednost trga IT-storitev lani prese-gla 270 milijonov dolarjev (247 milijo-nov evrov), pri čemer je bila rast v pri-merjavi z letom prej skoraj neznatna. V skladu s trenutnimi ocenami priča-kujemo, da bo vrednost slovenskega trga IT-storitev leta 2019 znašala prib-

ližno 300 milijonov dolarjev (275 mili-jonov evrov).

" Kako ocenjujete potek digitalne trans-formacije v Sloveniji?Digitalna transformacija bo zajela Slovenijo tako kot večino naprednih IT-trgov v širši re-giji. Digitalizacija poslovanja je neizogibna. Je prihodnost v vseh industrijskih panogah in postaja strateška konkurenčna prednost.

" Ali se internet stvari v Sloveniji uvelja-vlja podobno hitro kot drugje po svetu?Poraba za novo informacijsko paradi-gmo, ki jo imenujemo internet stvari, je na slovenskem trgu leta 2014 znaša-la približno 137 milijonov dolarjev (125 milijonov evrov). V prihodnjih petih le-tih pričakujemo približno 20-odstotno povprečno letno stopnjo rasti, tako da bo leta 2019 slovenski trg interneta stva-ri vreden približno 338 milijonov dolar-jev (309 milijonov evrov). Glavne tržne vertikale, ki so v Sloveniji med prvimi uvedle internet stvari, so komunalne dejavnosti, proizvodnja in javni sektor.

" Kakšne dogodke IDC Adriatics prip-ravlja letos v Sloveniji?Za zdaj v Sloveniji načrtujemo dve zelo zanimivi konferenci z aktualno temati-ko, in sicer aprila IT Security Roadshow, junija pa IoT Roadshow.

Skupna poraba za IKT se je lani povečala za 3,8 odstotka, njena vred­nost pa je bila 2,81 bi­lijona evrov, ocenjuje Evropski IT­observatorij (EITO), ki uporablja tudi podatke analitske hiše IDC. Po nekaj mesecev starejši napovedi analit­skega podjetja Gartner pa naj bi bilo lani za IKT porabljenih 3,2 bilijona evrov, kar je 5,5 odstotka manj kot leto prej.

Razlika med ocenama je oči-tna, posebej pri oceni rasti oziroma upada. Izhaja pred-vsem iz lanskega upadanja vrednosti evra, jena, rublja in drugih valut v primerjavi z dolarjem. Gartner je pojas-nil, da bi dinamično preraču-navanje na konstantne tečaje njegov 5,5-odstotni upad pre-tvorilo v 2,5-odstotno rast.

Najbolj zrasel trg telekomunikacijskih infrastrukturEITO v svojem poročilu oce-njuje, da je (tele)komunika-cijski trg (KT) zrasel neko-liko bolj od povprečja – za 4,3 odstotka, na 1,62 bilijo-na evrov. Trg telekomunika-cijskih infrastruktur je zra-sel za visokih 9,9 odstotka, na 436 milijard evrov, trg te-lekomunikacijskih storitev pa za 2,2 odstotka, na 1,16 milijarde evrov. Gonilo ras-ti v tem segmentu so mobil-ne podatkovne storitve, ka-terih trg je lani zrasel za 9,2 odstotka in dosegel vred-nost 324 milijard evrov.

Svetovni informacijski trg (IT) pa se je okrepil za 3,1 od-stotka, na 1,19 bilijona evrov. Najbolj se je povečala pro-daja programske opreme, za 6,8 odstotka, na 331 mi-lijard evrov, medtem ko je

prodaja strojne opreme sta-gnirala pri 339 milijardah evrov. Trg IT-storitev je zra-sel za 2,8 odstotka in dosegel vrednost 515 milijard evrov.

Več kot milijarda IKT­strokovnjakovZ izjemo Rusije so največjo rast trga IKT doživele dr-žave BRIC, med njimi Indi-ja 9,8-odstotno (vrednost trga je bila 52,4 milijarde evrov), Kitajska pa 8,1-od-stotno (vrednost trga je bila 328 milijard evrov). EITO za-to evropskim podjetjem sve-tuje krepitev sodelovanja z omenjenimi državami.

Nemško podjetje Bitkom Research, ki je lastnik orga-nizacije EITO, je lani okto-bra objavilo, da je število za-poslenih v IKT-sektorju v sve-tu prvič preseglo milijardo. V IT -panogi se je število zapo-slenih lani povečalo za 794 ti-

soč, v KT-sektorju se je zmanj-šalo za 199 tisoč, na področju uporabniške elektronike pa za devet tisoč.

Osebni računalniki pod stalnim pritiskomSvetovni trg računalnikov se je lani krčil v vseh štirih četrtletjih – v prvem za 6,7 odstotka, v drugem za 11,8, v tretjem za 10,8, v četrtem pa za 10,6 odstotka. Števi-lo osebnih računalnikov, ki so jih proizvajalci poslali na trg, lani prvič po letu 2008 ni preseglo 300 milijonov. Trg osebnih računalnikov se vztrajno srečuje z izzivi daljše življenjske dobe ra-čunalnikov ter konkurence mobilnih telefonov in tablic. Na prodajo vplivata tudi zvi-šanje prodajne cene v mno-gih državah, kar je posledi-ca upada vrednosti domačih valut v primerjavi z dolar-

jem, in razkroj posameznih trgov v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (vse to sestavlja regijo EMEA), pa tudi v Aziji in Oceaniji.

Microsoftov vpliv na trg PCK lanskemu upadu prodaje osebnih računalnikov (PC) je pripomogel tudi Microsoft, ki je leta 2014 odpravil pod-poro za operacijski sistem Windows XP, kar je tedaj pos-pešilo prodajo zlasti cenejših modelov osebnih računalni-kov. Zaradi povečevanja za-log so se dobave lani zmanj-šale, k čemur je dodatno pri-pomogel še pozni prihod no-vih modelov računalnikov z nameščenim operacijskim sistemom Windows 10, ka-terega namestitev na raču-nalnikih z operacijskim siste-mom Windows 7 in 8.1 je bi-la celo brezplačna, kar je po-daljšalo življenjsko dobo sta-

rih računalnikov. Ponudba na trgu osebnih računalni-kov se je potem ustalila s pri-hodom široke ponudbe kako-vostnih modelov z operacij-skim sistemom Windows 10 po zmernih cenah in v naj-različnejših konfiguracijah – tudi ultra tankih, pretvorlji-vih, ločljivih (hibridnih) in tistih z zaslonom, občutlji-vim za dotik.

Internet stvari se bo okrepil za 30 odstotkovVodilni igralci na trgu raču-nalnikov so bili lani Lenovo z 19,2-odstotnim, HP z 18,4-od-stotnim, Dell s 13,5-odsto-tnim in Apple s 6,3-odstot-nim tržnim deležem. IDC za letos napoveduje več zame-njav računalnikov tako v po-slovnem kot uporabniškem segmentu, zaradi česar se bo svetovni trg skrčil »le« za 1,1 odstotka.

Na internetu bo vsak dan novih 5,5 milijona stvari, letos bo povezanih 6,4 milijarde napravManjšo prodajo osebnih

računalnikov bo nadoknadi-la rast trga drugih v splet po-vezanih naprednih naprav – hibridnih prenosnikov, ta-blic in mobilnih telefonov. Po Gartnerju je bilo lani na trg poslanih skoraj 2,4 milijarde vseh teh naprav, vključno z računalniki. Skupaj z drugi-mi na splet povezanimi stvar-mi se je ta številka lani pov-zpela na 4,9 milijarde, letos pa se bo povečala še za 30 od-stotkov in dosegla 6,4 milijar-de. Vse te naprave bodo sku-paj podpirale storitve, vred-ne 215 milijard evrov, kar bo za dobro petino več kot lani. Letos bo vsak dan na internet povezanih novih 5,5 milijona stvari, leta 2020 pa se bo in-ternet stvari povečal na 20,8 milijarde naprav in stvari, kar pomeni, da bo vsak dan na splet povezano povprečno 56 milijonov novih naprav.

" Letos bo v splet povezanih 6,4 milijarde naprav, ki bodo skupaj podpirale storitve, vredne 215 milijard evrov, kar bo za dobro petino več kot lani.

Vlaganja v analitiko velikih podatkov in uvajanje mobilnosti v vsakdanje poslovanje bodo pomembni trendi v prihodnosti.

V glavnih tržnih kategorijah, kot so osebni računalniki, tablice, tiskalniki, večfunkcijske naprave in strežniki, smo lani zaznali upad števila izdelkov, ki so jih proizvajalci poslali na trg.

Ana Papež, direktorica analitske hiše IDC Adriatics, v obdobju 2014–2019 napoveduje 20­odstotno letno rast slovenskega trga interneta stvari; lani je bil ta trg vreden 125 milijonov evrov I N T E RVJ U:

Sašo Berger, predsednik uprave S & T Slovenija:Letos bomo praznovali svoj 25. rojstni dan in nadaljevali zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov.

Mag. Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije:Letos bomo prvi v Sloveniji postavili posebno obliko podatkovnega centra, tako imenovani POD – Performance Optimized Datacenter.

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@finance.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@finance.si

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 18. februarja 2016.

SHUTTERST

OCK

B rez kristalne krogle je težko napove-dovati prihodnost. Kljub temu v pa-

nogi IKT nekaj raziskovalnih in svetovalnih hiš upa dati napovedi, ki z določenim časovnim zamikom celo dr-žijo tudi za Slovenijo. Vendar čedalje manj. V obubožani državi, kjer večini podjetjem in državni upravi kronično primanjkuje denarja za na-ložbe, res težko govorimo o smernicah. Veljajo lahko vse ali pa nobena. Podjetja se odločajo stihijsko in kupujejo vsega po malem. V splošnem pa lahko rečemo, da se ra-čunalništvo v oblaku še ni prijelo, da je do brezpapir-nega poslovanja v podjetjih in med podjetji še daleč, da mobilno poslovanje ni tako razširjeno, kot bi lahko glede na zmožnosti pričakovali, da o uporabi konceptov družab-nih omrežij niti ne govorim. Skratka, IT v resnici še vedno ni del poslovnih strategij, kaj šele, da bi ga obravnavali kot glavnega preoblikovalca poslovanja.

Pogled na prejšnje leto sicer potrdi, da je kriza v panogi IT mimo, vendar se panoga še ni pobrala. Projekcije za leto 2016 sicer kažejo, da si ponudni-ki obetajo rasti in bodo unov-čili prejšnje vložke. Glede te-ga sprejmem zmerni optimi-zem, saj še vedno veliko pod-jetij uporablja infrastrukturo, ki diha na škrge, in razume-vanje še vedno velikega števi-la menedžerjev seže le do na-kupa strojne opreme. Prenova infrastrukture bo imela pred-nost pred uvajanjem novih apli-kacij. In če se obravnava raču-nalništva v oblaku ne bo kore-nito spremenila, podjetja letos v splošnem ne bodo naredila pomembnih korakov pri izko-riščanju dodane vrednosti IT.

Če odmislimo, da ni strate­gij, lahko z dobro mero verje-tnosti pričakujemo vlaganja v aplikacije za podporo pri pro-daji, tako v CRM kot v spletno prodajo. Krepi se tudi zaveda-nje o brezpapirnem poslova-nju, čeprav je na tem tržnem segmentu še veliko megle. Se vsaj premika. Poslovna anali-tika in mobilnost sta velika ne-izkoriščena potenciala, zad-nja se bo s podaljški aplikacij za CRM in orodij za skupinsko delo na mobilne naprave sicer okrepila, vendar še ne bo po-menila opaznega deleža pri vsakdanjem poslovanju. Za-vedanje, da je naš biznis lahko toliko uspešen, kolikor imamo dobre poslovne partnerje, bo vplivalo na aktivnosti v oskr-bovalni verigi, kjer gre priča-kovati rast uporabe elektron-ske izmenjave v nabavnem in prodajnem procesu ter rešitev za obvladovanje proizvodne in skladiščne logistike.

Kaj bo torej res drugače od prejšnjega leta? Mogoče nič, mogoče veliko. S tem mislim predvsem na dejavnosti države in gospodarske zbornice na po-dročju digitalizacije. V povoju je veliko projektov, ki bodo lah-ko Slovenijo popeljali v nov ra-zvojni cikel z novimi poslovni-mi priložnostmi za gospodar-stvo in posebej panogo IKT. V resnici je pred nami nova zgod-ba o uspehu, pri čemer imamo v primerjavi z državami, kot je Estonija, mnogo prednosti, predvsem v razvitosti same-ga IKT-sektorja. Dejstvo je, da država nima denarja, da bi ga lahko vložila v vzpostavitev di-gitalne platforme, ki bi pospe-šila gospodarstvo in izboljšala kakovost bivanja pod Alpami. Ob tujih naložbah se bo zato kaj lahko zgodila nova razprodaja, tokrat razprodaja znanja, ki ga je v naših podjetjih kljub vse-mu še veliko.

Nov začetekUvodnikJakob Žorž

finance@finance.si

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 1418 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 19

"Sašo Berger, predsednik upra-ve S & T Slovenija: »Leto 2015 si bom zapomnil po tem, da smo sku-paj s partnerji postavili državni ra-čunalniški oblak. Gre za prvi tako obsežen tehnološki projekt s pod-ročja računalniškega oblaka v Slo-veniji, s katerim smo postavili te-melje za digitalizacijo javne uprave. Uspešno smo izpeljali enega od naj-večjih projektov na področju kon-solidacije in virtualizacije požar-nih pregrad v regiji, se okrepili z več kot 20 novimi strokovnjaki, se širi-li v tujino ter razvijali lastne rešitve na področjih energetike in bančni-štva. Leto 2015 je bilo za nas zah-tevno, a izjemno uspešno, saj smo v primerjavi z letom prej znova pove-čali prihodke ter dosegli načrtova-ni dobiček. Predvidevam, da bodo leto 2016 zaznamovale priložnosti na področjih digitalne transforma-cije poslovanja, informacijske var-nosti in najema IT kot storitve. Le-tos bomo praznovali svoj 25. rojstni dan in nadaljevali zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov, odlično sodelovali z največjimi svetovnimi ponudniki informacijskih tehnolo-gij ter razvijali lastne rešitve – vse to z namenom strankam ponuditi naj-boljše storitve.«

"Robert Trnovec, generalni di-rektor Microsofta Slovenija: »Čeprav v mnogih slovenskih orga-nizacijah številne aplikacije še ved-no ostajajo lokalne, so leta 2015 ob-lačne storitve postale prevladujo-če pri novih projektih. V prihodnje bosta na prvem mestu poslovna vi-zija in vključevanje pravih odloče-valcev, ki bodo določili tiste priori-tete za naložbe v digitalne tehno-logije, ki bodo zagotavljale najvišjo poslovno vrednost. Letos pričaku-jemo, da bodo podjetja, ki z digital-no preobrazbo mislijo resno, svo-je poslovanje prilagodila trendom. Tradicionalne tehnologije se bodo vse hitreje selile v oblak in v Micro-softu podjetjem že danes pomaga-mo na tej poti.«

" Iztok Klančnik, generalni di-rektor slovenske podružnice podjetja Hewlett-Packard: »Po-slovno leto 2015 je bilo za sloven-sko podružnico družbe Hewlett-Packard (HP) izredno zahtevno. Globalna družba HP se je namreč v prejšnjem letu razdelila na dve sa-

mostojni družbi, danes znani kot Hewlett-Packard Enterprise (HPE) in HP Inc. Oznanitev je prinesla šte-vilne zahtevne spremembe v po-slovanju, s katerimi smo se v slo-venski podružnici uspešno sooči-li. Med najizrazitejšimi spremem-bami je prav sprememba poslovne-ga modela, katerega vpeljave smo se že lotili. Vse zahtevne operacije smo opravili in poslovno leto kon-čali z odličnimi rezultati. Letos se bo Hewlett Packard Enterprise ope-rated by Selectium posvetil novim izzivom na področjih transforma-cije in optimizacije v hibridno infra-strukturo, zaščito digitalnega pod-jetja in produktivnosti na delov-nem mestu.«

"Miha Žerko, predsednik upra-ve podjetja SRC: »Leto 2015 je bilo za SRC zelo pomembno, saj smo postavili temelje za uspeh v pri-hodnjih letih. Uspelo nam je pre-strukturirati dolg v dolgoročnega in si zagotoviti stabilno financira-nje za vsaj pet let. Uspel nam je pro-dor na zahodne trge, končali smo uvedbo sistema CRM na avstrijski pošti, v Nemčiji pa dobili novega partnerja na področju zdravstva. Leto 2015 smo končali z rastjo pro-meta in pričakovanjem, da bo le-tos še večja. Letos se bomo osredo-točili predvsem na digitalno trans-formacijo in optimizacijo notranjih procesov, saj vse raziskave kaže-jo, da podjetja lahko največ prido-bijo prav na tem področju. Z uved-bo mikrostoritev lahko organizaci-jam pomagamo narediti platforme, na katerih bodo hitro in poceni gra-dile rešitve, ki bodo podprle vsak star ali nov poslovni proces. Vse aplikacije bodo sestavljene iz ena-kih sestavnih delov, zato se bodo obnašale kot ena sama. Gre za upravljanje poslovnih procesov, ki ga mora podpirati ustrezen sistem za upravljanje vsebin in dokumen-tov, hkrati pa mora vse skupaj omo-gočati napredno analitiko, z name-nom, da te procese sproti spremi-njamo in izboljšujemo.«

"Dejan Turk, predsednik upra-ve družb Simobil in Vip mobile: »Pridobitev storitev mobilne telefo-nije za javno upravo z več kot 12 ti-soč uporabniki je samo ena izmed številnih uspešnih zgodb prejšnje-ga leta, kar potrjuje naše dobro op-ravljeno delo tako na LTE-omrež-ju kot na produktni ravni, kjer smo uporabnike razveseljevali z revo-lucionarnimi paketi. Leto 2015 je bilo tudi polno mejnikov, saj je ko-nec poletja v našo skupino prišel Amis, septembra smo dobili že se-demstotisočega uporabnika in v vsem letu pridobili desetkrat več uporabnikov kot leta 2014. Letos pa bomo predstavili svežo, inova-tivno ponudbo, ki bo razgibala kon-vergenčni trg.«

" Igor Jecl, direktor sektorja za prodajo v Telekomu Slovenije:

»Lani smo uporabnikom na trgu ce-lostnih IKT-storitev ponudili nekaj novih razvojno-tehnoloških rešitev, s čimer smo utrdili svoj položaj vo-dilnega ponudnika, ki na enem mes-tu omogoča konvergenco naprav, rešitev in storitev. Vse bolj zahtev-ni uporabniki od nas pričakujejo, da se razvijamo po najsodobnejših smernicah, da zagotavljamo vrhun-ske storitve ter pripravljamo ponud-bo, ki bo zadovoljila vse njihove ko-munikacijske potrebe. Na razvoj, vrhunsko kakovost in celostno kon-vergenčno storitev se bomo osredo-točali tudi v letu 2016.«

"Miha Praunseis, direktor Av-tente: »V Avtenti čutimo, da se trg prebuja. Številna odlična podjetja iš-čejo podporo pri širitvi poslovanja ter prodoru v tujino in zelo se prepo-znavajo v naši novi ponudbi. Z rešit-vami za HR ciljno vodenje Success-Factors, našimi paketnimi rešitva-mi SAP in BusinessConnect ter plat-formo SAP HANA dobijo najboljše procese in prakse za zelo korektno ceno. Zato je bilo leto 2015 za nas us-pešno. Veseli nas, da dosegamo pra-vo razmerje med zahtevami trga, vi-soko kakovostjo in dostopno ceno. Sodeč po našem koledarju projek-tov, bo 2016 intenzivno leto.«

"Marjan Gobec, direktor podje-tja KOPA: »Lani so se stvari zače-le obračati na bolje. Povpraševanje po naših rešitvah je bilo večje, tudi v tujini, kjer smo dosegli skoraj trik-rat več realizacije kot leto prej. Pou-darek je bil na digitalni strategiji in pripravi rešitev, ki bodo letos posta-le primarni način dela. Letos, tako v Sloveniji kot na tujih trgih, priča-kujemo rast zaradi velikih vlaganj v razvoj rešitev na področjih napre-dnih proizvodnih konceptov, brez-papirnega poslovanja, avtomatiza-cije in elektronskega poslovanja ter mobilnih rešitev s poudarkom na intuitivnih grafičnih vmesnikih in dobri uporabniški izkušnji.«

"Julij Božič, izvršni direktor IBM Slovenija: »Leto 2015 ocenju-jemo za uspešno. Okrepili smo po-slovanje na ključnih segmentih so-dobne IKT-industrije, odprli prvi IBM Data Center v Sloveniji, nazna-nili sodelovanje s slovensko vlado pri iniciativi Slovenija – zelena re-

Domača IKT-podjetja letos

leto smo v skupini Mikrocop kon-čali uspešno, saj smo znova doseg-li načrtovano rast. Uspešno smo iz-peljali več zahtevnih projektov v širši regiji, precej vlagali v razvoj novih rešitev, vzpostavili smo nove storitvene centre v regiji. Priložnost za rast v prihodnje prinašajo tren-di, ki pomembno vplivajo na spre-membe pri informatizaciji poslo-vanja na vseh ravneh. Začenja se tretja faza digitalizacije, tako ime-novana digitalna preobrazba, vse več rešitev za upravljanje vsebin je na voljo v oblaku. Z novimi rešitva-mi, ki smo jih razvijali v prejšnjem obdobju, smo na potrebe uporab-nikov dobro pripravljeni. Referen-ce in izkušnje bomo izkoristili za pridobivanje novih projektov tako doma kot v tujini. Z uveljavljenimi storitvami in izkušnjami iz Sloveni-je načrtujemo predvsem močnejši vstop v finančni sektor v regiji.«

"Boštjan Gaberc, direktor Mikro-grafije: »Poslovno leto 2015 ocenju-jemo pozitivno, čeprav je bila pre-vidnost pomembna okoliščina od-ločevalcev pri naročanju IT-rešitev glede na prejšnje leto. Začetek leta je še posebej zaznamovala uvedba ob-veznega e-računa za vse, ki posluje-mo s proračunskimi porabniki. Po-leg portalov in dodatkov, ki omogo-čajo celotno pot izdajanja e-računov, je bilo v ospredju tudi zagotavljanje e-hrambe teh računov. Večinoma je šlo za najem e-hrambe v oblaku, ki je tudi pri nas le še okrepila prehod iz lokalnih aplikacij v najem oblačnih storitev. Letos pričakujemo še večji vstop na področje velikih podatkov-nih baz. Hitrost informacij bo še bolj pomembna. Zajemanje vseh doku-mentov enako in delo z njimi v sis-temu, ki omogoča iskanje, varnost, preglednost in hranjenje, pospeši in poceni izvajanje osnovne dejavno-sti organizacije. Ena izmed prilož-nosti je tudi prenos celotne vhodne pošte zunanjemu izvajalcu, ki po-skrbi, da imajo uporabniki takoj ob začetku dela na namizju računalni-ka ustrezno razdeljeno in z informa-cijami opremljeno pošto – občutno se povečajo prihranki časa in s tem produktivnost dela.«

"Dr. Gregor Veselko, pred-sednik uprave Actuala I. T.: »Prejšnje leto smo z novim lastni-

kom postali močnejši in stabilnej-ši, razširili smo ponudbo produk-tov, združili znanja in izkušnje ter povečali razvojne potenciale. Vse to se že kaže v naših kakovostnej-ših storitvah. Letos nas čakajo novi tržni izzivi in strateški koraki, ki bodo omogočali prodor, razvoj in rast skupine v svetovnem merilu. Želimo biti pred časom, predvideti, kaj narekuje tehnologija, in porab-nikom ponujati inovativne rešitve. Navsezadnje smo IT-podjetje, ki po-maga podjetjem optimizirati delov-ne procese, stroškovno učinkovi-tost in ohraniti konkurenčnost.«

"Marko Šter, direktor Telema-cha: »Leto 2015 je bilo za Telemach zelo uspešno. Z nakupom Tušmo-bila smo poleg fiksnih dobili mož-nost ponujanja in razvoja storitev v lastnem mobilnem omrežju. Kot naj-hitreje rastoči ponudnik fiksnih sto-ritev zdaj prevzemamo to vlogo tudi na mobilnem področju. Decembra smo tako imeli največ prenosov mo-bilnih telefonskih številk uporabni-kov med operaterji, odkar prenoslji-vost sploh obstaja. Veseli me, da po-leg gospodinjstev tudi podjetja pre-poznajo ugodno konvergenčno po-nudbo in nam na eni strani dajo možnost predstaviti novo ponud-bo, na drugi pa se pustijo prepriča-ti o kakovosti storitev in uporabniški podpori. Telemachovo popolnoma prenovljeno mobilno omrežje 3G in na novo zgrajeno omrežje LTE je te-melj za celostne mobilne storitve. Fiksno omrežje je zelo kakovostno in kot tako sposobno prenašati več podatkov kot zastarela telefonska omrežja. Poleg razvejenega optične-ga omrežja že pripravljamo vse pot-rebno za nadgradnjo (DOCSIS 3.1), ki bo omogočala podjetjem simetrič-ne pakete z visokimi hitrostmi prek zdajšnjih napeljav. Nenehno dodaja-mo vsebino in povečujemo hitrosti interneta, zato bomo tudi v prihod-nje nadaljevali podobno strategijo, kjer pa lahko tudi stari uporabniki pričakujejo še več.«

"Pavle Jazbec, namestnik ge-neralnega direktorja Unistar-ja PRO: »Leto 2015 na splošno oce-njujem kot leto konjunkture. Za pa-nogo in nas same je leto izkazova-lo močno potrebo po konsolida-ciji virov, kadrov in samih orga-

nizacij, kar bo pripomoglo pred-vsem k učinkovitejšemu poslova-nju, usmerjenemu k strankam in rešitvam z dodano vrednostjo. Le-tos pričakujemo stabilno poslov-no okolje, ki nam bo v kombinaci-ji z opravljeno konsolidacijo in na-kupi dodatnih IT-vsebin in kompe-tenc (Astec, Stream) omogočalo za-gotavljati ustrezne odgovore na hit-rost sprememb, ki so naša stalnica.«

"Aleš Leskošek, direktor Compa-rexa: »Leto 2015 je prineslo veliko rast, saj smo v Sloveniji promet pove-čali za več kot 30 odstotkov. Je pa v panogi IT konkurenca čedalje večja, tako da je potrebna stalna optimiza-cija poslovanja, da je lahko podjetje uspešno. Letos pričakujemo še več-jo rast na področju rešitev v oblakih. Hkrati bodo organizacije imele večje izzive pri izrabi programske opreme, saj se z oblačnimi rešitvami modeli li-cenc spreminjajo, proizvajalci pa ne-jasnost s pridom izkoriščajo za nove prodajne poti. V Comparexu smo pripravljeni na te izzive.«

"Boštjan Bregar, direktor Marg Inženiringa: »Leto 2015 je bilo za Marg zelo uspešno, saj smo doseg-li več kot 30-odstotno rast v primer-javi s predlanskim. Končali smo ne-kaj velikih projektov digitalizacije podjetij tako v javnem kot tudi za-sebnem sektorju. Tako smo še utr-dili vodilno vlogo na področju di-gitalizacije poslovanja v regiji. Leto 2016 bo odločilno za preboj na sve-tovni trg za našo blagovno znamko 4th Office, s katero želimo vsakemu posamezniku organizirati in poe-nostaviti delo s pomočjo digitalne osebne asistentke.«

" Igor Lesjak, direktor podjetja Crea: »Poslovno leto 2015 ocenjuje-mo kot uspešno, splošne gospodar-ske razmere pri nas in v svetu pa še vedno kot negotove. Letos bomo na-daljevali naložbe v naše ključne iz-delke, največ v gradnik CreaSign in rešitev CREA ProcesnaPisarna, saj

pričakujejo rast dobičkovferenčna država v digitalni Evro-pi, kot tehnološki partner ABC po-speševalnika aktivno sodelovali s start-upi ... Letos se bomo poleg na-štetega usmerjali v tehnologijo pri-hodnosti: Watson, kognitivno raču-nalništvo, nove razsežnosti poslo-vanja z napredno analitiko. Ta zna-nja bomo pripeljali v Slovenijo.«

"Marjeta Povalej, direktorica podjetja MIT informacijske rešit-ve: »Na domačem in tujih trgih smo lani povečali prodajo in z rezulta-tom smo zadovoljni. Rast načrtuje-mo tudi letos. Najpomembnejši de-lež prihodka bomo dosegli pri pro-jektih prenove celostnih informacij-skih sistemov v proizvodnih podje-tjih, ki se zavedajo, da morajo za iz-boljšanje poslovne uspešnosti ob-vladovati vse vidike poslovanja. To velja tako za velika in srednja pod-jetja, ki so naš primarni trg, kot tudi za manjša, kjer načrtujemo poveča-nje tržnega deleža s prilagojenim in-formacijskim sistemom za manjša proizvodna podjetja. Še bomo osre-dotočeni na razvoj nove generaci-je ERP-sistema, naslednika Orke-stra, ki bo izkoriščal večinoma mo-bilne rešitve.«

"Boris Novak, generalni direk-tor Pošte Slovenije: »V strateškem razvojnem programu Pošte Slove-nije je razvoj informacijskih storitev začrtan kot eno izmed najpomemb-nejših strateških področij. Na po-dročju zagotavljanja IT-storitev za trg smo prejšnje leto končali dve po-membnejši naložbi v infrastruktur-ne zmogljivosti. Celotno paleto in-formacijskih storitev Pošte Slovenije smo tudi združili pod eno blagovno znamko – PosiTa. Nabor storitev Po-siTa je zaokrožen, saj so posamezne storitve primerne tako za največja kot tudi za mikro podjetja in samo-stojne podjetnike. Letos bomo na-daljevali prodajo rešitev in širjenje nabora storitev. Gradili bomo doda-tne zmogljivosti na področju zago-tavljanja storitev v oblaku. Prav tako bomo prvi v Sloveniji postavili po-sebno obliko podatkovnega centra – tako imenovani POD-Performance Optimized Datacenter.«

"Milan Dragić, direktor SAP Slo-venija: »V Sloveniji je bil poslovni trg še vedno razmeroma previden

in usmerjen v uvajanje sistemov, ki omogočajo večjo stroškovno učin-kovitost in racionalizacijo poslo-vanja. Smo pa zaznali, da inovativ-na, agilna in drzna slovenska pod-jetja postavljajo digitalno preobraz-bo poslovanja v ospredje. V letu, ki prihaja, pričakujem največjo rast predvsem na področju rešitev, ki podpirajo omenjene strateško po-slovne odločitve naših podjetij, ne glede na to, ali gre za oblačne ali on- -premise rešitve.«

"Sonja Šinigoj, direktorica SAOP: »Lani smo v SAOP uresniči-li vse postavljene cilje in poslova-li celo nad pričakovanji. S spletnim računovodskim programom mini-MAX smo dosegli izjemen uspeh, saj smo lani v primerjavi z letom 2014 ustvarili 14-odstotno rast pro-daje. Zanj so se odločali podjetniki s potrebo po večjem pregledu nad poslovanjem in zaradi davčnega po-trjevanja računov. Poleg tega smo konec leta odprli tretjo podružnico v tujini, in sicer v Turčiji. Za leto 2016 načrtujemo zmerno poslovno rast. Še bomo zavezani razvoju napre-dnih rešitev, s katerimi stranke iz-boljšujejo svoje poslovanje.«

"Ciril Kraševec, direktor Xe-nona forte: »Leto 2015 je bilo, kot smo napovedovali, prelomno. Pov-praševanje po storitvah v okviru upravljanja tiskanja in upravljanja dokumentov se je povečevalo. Le-tos pričakujemo, da se bo to obdr-žalo. Poleg prepotrebnih vlaganj v obnovo izrabljene opreme pričaku-jemo tudi množičen prehod na ob-lačne storitve. Poleg selitve podat-kov v zasebne oblake ali oblake po-nudnikov bo vse več oblačnih ser-visov (SaaS). Xenon forte se bo kot regionalni partner japonske korpo-racije Kyocera Document Solutions širil in utrjeval v celotni regiji. Naj-večjo rast načrtujemo na trgih Hr-vaške in BiH. Z razvojem vmesni-kov med večfunkcijskimi naprava-mi in rešitvami ECM, DMS ali ERP

pa se bomo pojavljali tudi na odda-ljenih trgih. Pri kompleksnih rešit-vah pričakujemo, da bodo uporab-niki redefinirali merila in ponujeno vrednost postavili pred nakupno ceno. Od uporabnikov proračun-skih sredstev pričakujemo pri jav-nih razpisih večjo skrbnost glede kakovosti in ustreznosti ter manj-ši vpliv nepomembnih meril, ki šči-tijo interese dobaviteljev, in ne dav-koplačevalcev.«

"Tilen Rebec, direktor Perf-techa: »Leto 2015 je bilo za nas us-pešno. Utrdili smo svoj položaj na trgu, povečali dobiček in dodano vrednost na zaposlenega. Pridobi-li smo nekaj večjih poslov doma in v tujini, kjer pričakujemo rast pro-daje naših rešitev v prihodnjih le-tih. To, da vsa ta leta vlagamo v ra-zvoj in kadre, se danes kaže v us-pešnosti prodaje in predvsem za-gotavljanju visoke kakovosti naših rešitev. Letos bomo nadaljevali ra-zvoj novih rešitev, ki so temelj naše-ga poslovanja, in tako začeli trženje novih sodobnejših rešitev, ki bodo prinašale večji donos tako nam kot našim strankam.«

"Alexis Lope-Bello, glavni izvr-šni direktor Comtrada za Slove-nijo: »Za nami je izjemno leto, saj smo presegli interne cilje, še naje-mali nove kadre in razširili svojo navzočnost v ZDA. Odprli smo po-družnico v Manili in tako postali prvo slovensko podjetje, ki je odpr-lo poslovalnico na Filipinih. Hkra-ti smo leta 2015 sklenili nekaj naj-večjih poslov v zgodovini podjetja. Leto 2016 se je začelo še bolje, saj smo s prvorazrednim podjetjem iz Silicijeve doline ravnokar skleni-li največji posel v zgodovini Com-trada. Pred nami je obetavno leto, v katerem se bomo še osredotoča-li na razvoj in širitev poslovanja v ZDA, Evropi in Aziji.«

"Simona Kogovšek, direktori-ca Mikrocopa: »Prejšnje poslovno

tako našim naročnikom omogoča-mo ureditev poslovnih procesov ter doseganje precej večje prilagodlji-vosti in učinkovitosti. Nadaljevali bomo tudi naložbe, ki nam omogo-čajo zagotavljanje visoke ravni ino-vativnosti in kakovosti naših izdel-kov in storitev, po čemer smo pre-poznani na trgu.«

"Boris Šolar, generalni direk-tor podjetja Četrta pot: »Leta 2015 smo imeli prek 60-odstotno rast in smo dobesedno prehiteli sami sebe. Ob koncu leta 2014 sem napovedal takole: 'Na obzorju je kar nekaj več-jih in velikih projektov, in če se nam bodo zgodili, bo še zelo pestro. V tem primeru bo tudi finančni rezultat za v okvir in na steno. Smo optimistič-ni!' In rezultati za leto 2015 so res za v okvir in na steno. V Četrti poti dose-gamo rast tako pri pridobivanju no-vih poslovnih partnerjev kot številu novih projektov, ki so vsako leto večji in zahtevnejši, ter ne nazadnje v šte-vilu zaposlenih. Ves čas smo usmer-jeni v prihodnost, ves čas spremlja-mo, kaj počne svet, kam gresta inter-net in tehnologija, kako se podjetja organizirajo ter kako upravljajo ka-dre in ključne podatke. Tehnologijo, ki šele prihaja, med prvimi, če že ne prvi, vključimo v naše produkte. Leta 2016 bomo še dopolnjevali vsebi-no in oblike našim produktom. Tem-po razvoja bo podoben kot lani. Dob-ro vemo, koliko zmoremo. Nekoliko več energije in časa bomo letos vloži-li v tujino, v odpiranje novih trgov in uveljavljanje blagovne znamke. Pos-tavili smo si drzne cilje, še višje. Tok-rat res upravičeno.«

"Miha Dumitrov, vodja prodaje pri Ciscu Systems: »V Ciscu Slove-nija smo s prejšnjim letom zelo za-dovoljni. Poleg odličnih rezultatov, ki smo jih dosegli skupaj z našimi partnerji, nas veseli, da se je sloven-ski trg začel digitalizirati. To prina-ša večjo konkurenčno prednost za naša podjetja na svetovnem trgu. Letos bomo z novimi poslovnimi modeli, kot je FAST IT, še izboljša-li celostne rešitve za stranke. Pred nami je izjemno leto 2016.«

"Janko Štefančič, direktor Geni-sa: »V slovenskih podjetjih se je leta 2015 okrepilo zavedanje o koristih e-poslovanja, čeprav naložbe temu še ne sledijo. Izpeljali smo vrsto no-vih projektov, vendar do preboja, na primer pri uporabi e-računov, v go-spodarstvu še ni prišlo. Veliko smo vlagali v razvoj. Razširili smo po-nudbo storitev v oblaku, v okviru katerih smo razvili tudi storitve za mala podjetja, na primer sistem za izdajo in vodenje elektronskih raču-

nov i-Računi ter inovativen doku-mentni sistem za prodajo in nabavo i-Posli. Letos bodo podjetja več vla-gala v digitalizacijo poslovanja, zato načrtujemo dvomestno rast proda-je storitev in rešitev za e-poslovanje v gospodarstvu. V prihodnje bomo še več moči usmerili tudi na tuje trge, kjer se je pokazalo povečano zanimanje za naše znanje na podro-čju prenove poslovnih procesov, zato zelo optimistično gledamo na drugo polovico leta 2016.«

"Dr. Marko Valjavec, glavni iz-vršni direktor Halcoma: »Na po-dročju finančne industrije smo lani zaznali več optimizma kot leto prej. Na svetovni trg je prišlo veliko no-vih akterjev v obliki finančno-tehno-loških podjetij, novih zanimivih teh-nologij in novih inovativnih poslov-nih modelov. Tovrsten optimizem smo krojili tudi v Halcomu: ustanovi-li smo podjetje FinTech, zagnali ino-vativno aplikacijo Hal mBills ter pos-lali novo generacijo bančnih rešitev na več naših trgov. Letos bomo pri večini bank doma in v tujini vpelje-vali novo generacijo digitalne banke, uvedli novo storitev ACH in atraktiv-no nadgradili aplikacijo Hal mBills.«

"Anka Brus, direktorica Agita: »Leto 2015 smo v Agitu končali zelo uspešno. Dosegli smo rast poslova-nja tako v Sloveniji kot v tujini, prido-bili pomembne nove stranke in raz-širili sodelovanje z dolgoletnim tu-jim partnerjem. Tudi za letos načr-tujemo rast na vseh področjih, pred-vsem pa želimo povečati svoj delež na tujih trgih. Že lani smo sklenili ne-kaj novih poslov, kar je dober obet za naprej. V zadnjih mesecih smo zaposlili kar nekaj novih sodelav-cev in še vedno zaposlujemo.«

"Mag. Aljoša Jerman Blažič, di-rektor SETCEE: »Za industrijo IT je bilo prejšnje poslovno leto dina-mično, saj so bili po več letih zadrže-vanja reanimirani številni projekti. Povečano povpraševanje po stori-tvah in produktih IT se je kazalo tudi v reanimaciji trga delovne sile, ki je lani zaživel. Za družbo SETCCE je bilo leto pomembno predvsem za-radi prebujanja finančne industrije. To se bo letos nadaljevalo, kar hkrati pomeni, da se bo okrepilo vlaganje v razvoj. Tisti, ki zmanjšanega obsega poslov v IT niso nadoknadili z inter-nim razvojem, bodo morali zamu-jeno nadoknaditi, kar ne bo lahko. V SETCCE smo to obdobje izkoristili ter se pripravili z novimi produkti in vstopom na nove trge.«

"Rok Sobiech, vodja oddelka poslovne informatike v Skupi-

ni stroka.si: »Prejšnje leto je bilo v Skupini stroka.si uspešno na več ravneh. Ponudba ustreznega nabo-ra rešitev IT, učinkovita implemen-tacija in predvsem kakovostna pod-pora so privedli do povečanega ob-sega zadovoljnih strank. Že od leta 2012, odkar smo v ponudbo vključi-li oblačne storitve, na trgu opažamo rast njihove uporabe in izrabe. Osre-dotočamo se predvsem v poslovno učinkovitost, kar daje zdajšnjim in morebitnim novim strankam širše možnosti izrabe tehnologij, nam pa uresničevanje vizije 'IT ljudem'.«

"Edo Cof, direktor Opala: »Leto 2015 je bilo zelo uspešno. V prejšnjih letih smo veliko vlagali v razvoj in-ternacionalizacije našega informa-cijskega sistema OpPIS in delova-nje sistema v spletnem oblaku. Lani smo začeli prve inštalacije po drža-vah regije Adriatik, v tem letu pa na-črtujemo širitev v države srednje Evrope, zaradi česar pričakujemo povečanje prihodkov. Uspešno smo prodajali tudi OpPIS v oblaku. Gle-de na decembrske kazalce lahko pri-čakujemo rast tudi na tem področju, zato ocenjujemo, da bo leto 2016 še uspešnejše od prejšnjega.«

"Vasko Berden, generalni di-rektor podjetja NIL: »Leta 2015 je industrija IKT postala pomemben element v spreminjanju miselno-sti poslovanja. Vloga IT v poslovnih procesih in posledično pri njiho-vih pozitivnih finančnih implikaci-jah se bo letos še krepila. To pome-ni dobre možnosti tudi za samo us-pešnost podjetij v panogi IKT – tudi družbe NIL, ki nadaljuje uspešno poslovanje doma in v tujini.«

" Igor Pauletič, direktor podjetja FrodX: »Lani smo zrasli za več kot 70 odstotkov, kar je celo več od ras-ti v letu 2014. K rezultatu so pripo-mogle predvsem stranke, ki so naše projekte preobrazbe prodaje, mar-ketinga in produktnega razvoja raz-širile tudi na svoja sestrska podje-tja v tujini. Prek svojih štirih podje-tij smo storitve opravljali za naročni-ke v 15 državah. V tujini smo ustva-rili več kot 60 odstotkov svojih pri-hodkov. Napovedi za letos so še ugo-dnejše, a se bomo, žal, morali nekoli-ko ustaviti v rasti ter se predvsem or-ganizacijsko in kadrovsko pripraviti na rast za prihodnja leta.«

Direktorje slovenskih podjetij s področja IKT smo vprašali, kako oce-njujejo poslovno leto 2015 in kaj pričakujejo oziroma načrtujejo v letu 2016

A N K E TA

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 1420 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 21

Accelerating next

91%ZASEBNI

OBLAK

9%JAVNI

OBLAK

HPE Helion hibridni oblak pomaga podjetjem Fortune 500.Platforma Hewlett Packard Enterprise Helion vam najprej omogoči selitev tradicionalnih aplikacij v zasebni oblak, kar poveča varnost in zmanjša stroške. Zatem vam omogoča dodajanje javnega oblaka, ki ga povečujete ali zmanjšujete tako hitro, kot se spreminjajo potrebe po njem. Tako lahko vedno najdete najbolj ustrezno kombinacijo za vas.

Pokličite 01/ 600-7000 in preverite, kako se pod-jetja, kot je vaše, pomikajo v hibridno okolje.

Učinkovita uporaba IBM programske opreme

PremierBusinessPartner

PRAVOČASNA OBNOVA LICENC

ZAKAJ?

» omogoča dostop do tehnične podpore

» prinaša pravico do nameščanja najnovejših paketov

PREDNOSTI!

» odpiranje podjetja v prihodnost, saj sledite napredku

» licenčna skladnost

» zmanjšanje rizika

» pripravljenost na revizijo progamske opreme

PRIHRANKI!

» redno vzdrževanje je v vsakem primeru stroškovno ugodno

PREHOD V LICENCE V OBLAKUPreizkusite oblak!

KAJ?

» možnost prehoda na SaaS (programska oprema kot storitev)

» možnost varnega prehoda nazaj na lokalno infrastrukturo

» ohranite obstoječe investicije - S&S (naročnina in podpora

programske opreme) preide v SaaS.

V mesecu februarju vam nudimo brezplačni svetovalni dan na

temo licenciranja IBM programske opreme!

kontakt - office@comparex.si

Lasvegaški Consumer Electronics Show (CES), največji sejem potrošniške elektronike na svetu, ni odprt za splošno javnost, a kljub temu vedno znova privabi krepko več kot sto tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Razvijalce rešitev, ponudnike storitev in vse druge zanima, kako bodo tehnologije vplivale na nji-hova življenja in posel. Ne le televizorji, troti in go-spodinjski roboti, tudi po-slovne rešitve in storitve so bile na sejmu CES 2016 deležne veliko pozornosti.

Podjetjem mora čim prej pos-tati jasno, da IT-oddelek ne bo več tisti, ki bo narekoval, kate-re naprave naj uporabljajo za-posleni. Sploh z vstopom ge-neracije milenijcev v poslova-nje bo kaj takega tako rekoč ne-mogoče. Tega se zavedajo tudi proizvajalci računalnikov, saj vsi po vrsti ponujajo nove mo-dele ultra prenosnih računal-nikov in odličnih tablic, ki ni-so le lepi, temveč tudi izjemno prilagodljivi in zmogljivi. So-dobni uporabniki namreč po-leg zmogljivosti zahtevajo tudi mobilnost in estetiko. Ne le, da so novi prenosniki in tablice še tanjši in lažji, najboljši med nji-mi so opremljeni celo z vrhun-skimi zasloni vrste OLED, ki v ta segment prinašajo novo di-menzijo kakovosti slike. Kitaj-ski Lenovo, največji proizva-jalec računalnikov na svetu, je poskrbel celo za divje uporab-no inovacijo v obliki modular-no sestavljene poslovne tabli-ce. Thinkpad X1 tablet ni le ta-blica, s preprosto »natakljivi-mi« dodatki se lahko prelevi v projektor ali celo v 3D-skener.

Internet stvari je že tuPredstavitvam rešitev, pove-zanih z internetom stvari, na sejmu CES ni bilo videti konca.

Bile so vseh vrst, oblik in na-membnosti. Rešitve za pamet-ni dom, pisarno in proizvodnjo bodo prinesle precej drugačno dojemanje pametnih naprav in sistemov. Da se podjetja ne bo-do zanašala zgolj na proizvajal-ce končnih izdelkov in rešitev, pa že danes skrbijo različni po-nudniki programabilnih tisko-vin, ki želijo dokazati, da pove-zovanje rešitev znotraj doma ali pisarne ni nujno v domeni zunanjih ponudnikov, temveč ga lahko spretno izvedejo tudi kreativni in tehnično navdah-njeni posamezniki.

Vsakemu svoj nošenčekVčasih je za nepogrešljiv pri-pomoček veljala zapestna ura, nato pa pametni telefon. Da-nes nas proizvajalci nosljivih naprav poskušajo prepričati, da imamo ljudje zapestja zato, da na njih pač nekaj nosimo – in zakaj ne bi bila to pametna na-prava, ki spremlja naše zdrav-je in telesno dejavnost. Tako imenovani nošenčki so zadnje leto izredno napredovali, bolj-ši med njimi znajo poleg oprav-ljenih korakov meriti še srčni utrip, PH-vrednost kože, kako-vost spanca in še marsikaj. Se-veda je njihova vloga poskrbeti

za bolj zdrav življenjski slog, saj nas spodbujajo k bolj zdravim metodam – večji telesni aktiv-nosti, zdravi prehrani in dru-gim koristnim dejavnostim.

Brez jezikovnih zadreg pred poslovnimi partnerjiZa svojevrstno uporaben no-šenček je poskrbelo tudi japon-sko podjetje Logbar, ki je izde-lalo poslovni prevajalnik. Na-prava, velika kot ključek USB, zna angleško govoreče vsebi-ne takoj prevesti v kitajski ali japonski jezik (in obrnjeno), pri čemer pozna kar 50 tisoč be-sed. Proizvajalec obljublja, da

bo čim prej poskušal dodati še več jezikov, prednost pa bodo imeli korejski, tajski, italijanski, španski in arabski jezik.

Cenovno učinkovito upravljanje voznega parkaElektronika se pospešeno širi po različnih gospodarskih pa-nogah. Ena najbolj prodornih je avtomobilska industrija, saj v sodobnih vozilih deluje po več deset računalniških siste-mov. Nič čudnega torej, da so tudi avtomobilski proizvajal-ci vzeli sejem CES za svojega in zasedli dobro četrtino razstav-nih površin. Priča smo bili po-

spešeni elektrifikaciji voznega parka ter predvsem predstavi-tvi napredka na področju sa-movozečih vozil – ta je res im-presiven. Glede na »predza-dnjo« stopnjo avtonomne vo-žnje, na kateri je čedalje več proizvajalcev avtomobilov, res ni več daleč leto, ko bomo upo-rabniki svojemu vozilu le še za-upali cilj in se pustili tja zapelja-ti umetni pameti.

Upravitelje voznih parkov podjetij pa lahko veseli čedalje naprednejša povezljivost vozil z drugimi rešitvami in interne-tom. To bo občutno pocenilo spremljanje in upravljanje voz-

nega parka, saj bodo avtomobili centralnemu sistemu sporočali vse, kar se z njimi dogaja (loka-cijo, slog vožnje, napake), dispe-čerji ali nadzorniki pa bodo lah-ko še bolj učinkovito ukrepali v primerih zlorabe službenih vo-zil ali prometnih nesreč.

Pametni avtomobili bo-do povezani s pametnim do-

mom, zato bomo iz avtomo-bila lahko upravljali – z go-vornimi ukazi, kretnjami ali pa zasloni, občutljivimi za dotik – sisteme in naprave v gospodinjstvu, in obrnjeno. Nekateri modeli ameriških in evropskih avtomobilskih pro-izvajalcev tovrstno funkcio-nalnost že ponujajo.

Robot kot ultimativni digitalni pomočnikCisco je že lani predstavil video-konferenčnega robota, ki je le-tos dobil številne posnemoval-ce. Proizvajalci so ugotovili, da vendarle ni tako zelo zaplete-no izdelati večopravilnega za-slona na kolesih, opremljene-ga s kamerami in mikrofoni. Zdi pa se, da bo o uspehu od-ločala predvsem posrečenost implementacije umetne pame-ti in prijaznost do uporabnika. Kako se bodo zaposleni priva-dili na digitalne sledljivce, bo-mo še videli, a dokler bodo nji-hove cene vztrajale pri štiri- in petmestnih številkah, se nam za njihovo množičnost verje-tno ni treba bati. Je pa to ena iz-med najboljših priložnosti, da zaznavno računalništvo doka-že svoj potencial.

Sejem CES 2016 v Las Vegasu je obiskal Miran Varga.

Podjetje Četrta pot iz Kranja je na sejmu CES predstavilo brezstične registracijske terminale TA-500 in bralnike CM03. Gostovalo je na razstav-nem prostoru družbe NXP Semiconductors, enega izmed izumiteljev tehnologije NFC, kjer so prikazovali, kako se pa-metni brezstični termina-li lahko vgradijo v pame-tne zgradbe in pisarniška okolja.

Terminali Četrte poti so doka-zovali sposobnosti tehnologij NFC in DESFire EV1 (brezstič-ne identifikacijske tehnologi-je na osnovi RFID), s katerimi terminal mimogrede, a zgolj na krajši razdalji (doseg zna-ša približno pet centimetrov),

prebere najrazličnejše podat-ke s pametne kartice. V poslov-nih okoljih se ti terminali upo-rabljajo predvsem za eviden-

co delovnega časa, lahko pa jih podjetja uporabijo tudi za nadzor pristopa (za odpiranje vrat) in celo kot rešitev za pla-

čevanje (na primer v javnem potniškem prometu).

Dodatna integracija s ko-ledarjem in podatkovno ba-zo omogoča prikaz najrazlič-nejših informacij ob prijavi zaposlenega. V kombinaciji z IP-kamero terminal omogo-ča celo napreden nadzor regi-stracije s primerjavo fotografij zaposlenih.

Ohišje terminala je robu-stno in glede na namembnost oziroma namestitev tudi od-porno proti vremenskim vpli-vom. Za delovanje potrebuje zgolj omrežni priključek, prek katerega se tudi napaja (PoE). Ob izpadu električne napeto-sti vgrajena baterija zagotavlja do enourno avtonomijo delo-vanja, medtem ko pomnilnik terminala lahko lokalno shra-ni do 400 tisoč dogodkov.

Četrta pot na sejmu CES

" Obiskovalci sejma CES so terminalu približali svoje sejemske izkaznice ter s tem svoje podatke posredovali razstavljavcu, ki jim je po elektronski pošti poslal dodatne informacije o izdelkih in rešitvah, ki so si jih ogledali.

"Analitično podjetje GfK je tik pred koncem minulega leta končalo raziskavo, s katero je želelo od ljudi izvedeti, katere tehnologije bodo imele po njihovem mnenju v prihodnjih letih največji vpliv na življe-nje in delo. S 54 odstotki so največji vtis pustile tehnologije mobilne-ga plačevanja, pametni dom pa je prepričal že 51 odstotkov vpraša-nih. Med rešitve in tehnologije z največjim potencialom so se uvrstili še 3D-tiskanje (41 odstotkov) in nosljive naprave (33 odstotkov).

Mobilno plačevanje in pametni dom bosta imela največji vpliv

" Lenovo je predstavil modularno sestavljeno poslovno tablico.

" Avtomobili prihodnosti bodo brez kljuk in gumbov. Samo še govorili in mahali jim bomo.

" Izraz digitalni pomočnik bo kmalu dobil povsem novo dimenzijo – robotsko.

" Pogovarjanje poslovnežev s pametnimi urami bo kmalu postalo nov trend.

" Navidezna resničnost je vselej deležna velike pozornosti.

KOLEDAR IKT-DOGODKOV

OD 21. JANUARJA DO 29. FEBRUARJA

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in mesto dogod-ka ter spletna stran za dodatne informacije.

RoglIT 2016, ena največjih do-mačih IT-konferenc, tokrat v znamenju hitrosti sprememb in umetnosti njihovega pravo-časnega obvladovanja, Uni star PRO, Rogla, 22. in 23. janu-arja, Hotel Planja (www.unis-tarpro.si)Kako inovacije spreminja-jo informacije v digital-ni dobi?, mednarodna ECM-konferenca, Vibor in Palsit, Ljubljana, 27. januarja, Hotel Mons (www.palsit.com)LearnTec 2016, mednaro-dni sejem izobraževanja s po-močjo IT, Messe Karlsruhe, Karlsruhe, 26.–28. januar-ja, Messe Karlsruhe (www.le-arntec.de)Management 3.0 – Trening agilnega vodenja, delavnica za vse, ki si želijo postati bolj agil-ni in si izboljšati pristop k me-nedžmentu, SRC, Ljubljana, 27.–28. januarja, Hotel Plaza (www.src.si)IDC Predictions 2016, kon-ferenca na temo IKT-napove-di za leto 2016 in usmerjanja podjetij s ciljem pridobivanja konkurečnih prednosti, IDC Adriatics, Zagreb, 28. januar-ja, Hotel Esplanade (idc-adria-tics.com)IBM Connect 2016, konfe-renca za razvijalce, upravljav-ce in profesionalne uporabni-ke programske opreme, IBM, Orlando, od 31. januarja do 3. februarja, Hilton Orlando (www.ibm.com/connect)Pregled in načrt razvoja okolja IT, predstavitev reši-tev v praksi iz podjetij Elektro Ljubljana in Summit Leasing, S & T in Palsit, Ljubljana, 11. februarja, Hotel Lev (www.snt.si)IDC CIO Award 2016, druga podelitev hrvaških IT-oskar-

jev, IDC Adriatics, Zagreb, 11. februarja (idc-adriatics.com)Cisco Live! 2016, največje evropsko srečanje uporabni-kov opreme in rešitev podje-tja Cisco, Cisco Systems, Ber-lin, 15.–19. februarja, Messe Berlin GmbH (www.ciscolive.com/emea)Didacta 2016, konferenca o izo braževanju, od predšol-skega do poklicnega, s pou-darkom na digitalnih medijih, Deu tsche Messe, Hannover, 16.–20. februarja, Deutsche Messe (www.messe.de)SAP HANA 2016/Basis & SAP Administration 2016/BI 2016, vzporedne konferen-ce na teme SAP HANA/name-ščanje, upravljanje in podpo-ra SAP-okolju/poslovno obve-ščanje, SAP, Las Vegas, 16.–19. februarja, Wynn (www.sap.com)IDC CIO Award 2016, prva po-delitev IT-oskarjev v BiH, IDC Adriatics, Sarajevo, 18. febru-arja, Hotel Sarajevo (idc-adri-atics.com)Leadership Academy, dvomesečni vodstveni tre-ning s prof. dr. Velimirjem Srićo, SRC, Ljubljana, od 19. februarja do 30. aprila, Plaza Hotel Ljubljana (www.src.si)InterConnect 2016, konfe-renca na temo optimiziranja poslovanja s pomočjo oblaka, mobilnosti, razvojnih inova-cij in varnostnih rešitev, IBM, MGM Grand & Mandalay Bay, Las Vegas, 21.–25. februarja (www.ibm.com)Mobile World Congress 2016, svetovni kongres in se-jem mobilne telefonije, GSM Association, Barcelona, 22.–25. februarja, Fira Gran Via and Fira Montjuïc (www.mobi-leworldcongress.com)Embedded World 2016, se-jem vgrajene strojne in pro-gramske opreme ter rešitev, NürnbergMesse in Design & Elektronik, Nürnberg, 23.–25. februarja, NürnbergMesse (www.embedded-world.de)

Elektronika brez meja

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 1422 OGLASNA PRILOGA IKT-INFORMATOR 23

Kako upravljati tveganja pri licenciranju programske opreme in povišati vrednost podjetja?Uvajanje novih rešitev za poslovanje – preplet odgovornosti in kompetenc vodstvenih funkcij v podjetjih

Uvajanje novih poslovnih rešitev danes temelji na optimizaciji poslovanja in primernem obvladovanju tveganj. Poslovne rešitve so večinoma podprte z IT-opremo; največji izziv je področje nabave programske opreme, a ne zgolj zato, ker o specializiranih informacijskih tehnologijah vsi vpleteni ne vemo veliko, temveč tudi zato, ker “razrahljana” informatika ob pojavu novih modelov za sodelovanje s proizvajalci programske opreme pušča (pre)več možnosti za interpretacijo. Za sodelovanje na tem posvetu smo se odločili, ker želimo organizacije opozoriti na spremenjene oblike sodelovanja s proizvajalci programske opreme, jih seznaniti z morebitnimi pastmi in nabavnimi priložnostmi kot tudi poudariti pomembnost oblikovanja pričakovanj ključnih akterjev pri pripravi prehoda na nove poslovne IT-modele.

Aleš Leskošek, generalni direktor, COMPAREX, d. o. o.

Dash je predstavil drugo generacijo digitalnih va-lut, ki odpravlja vrsto te-žav, s katerimi so se sre-čale prve kriptovalute, na primer bitcoin.

Decentralizirane digitalne valute, znane tudi pod ime­nom kriptovalute, so nova vr­sta denarja, ki uporabnikom prinaša vrsto prednosti pred klasičnimi oblikami denarja, kot so sredstva na tekočem računu ali gotovina. Čeprav so kriptovalute nekoliko bolj aktivne šele zadnjih nekaj let, že vidno spreminjajo po­dobo finančne industrije in njenih storitev, saj uporab­nikom omogočajo povsem nove vrste hrambe in pora­be denarja.

Sistem, podoben omrežjem za izmenjavo datotekVečina ljudi je že slišala za bit coin, prvo digitalno va­luto, ki jo je ustvaril do da­našnjega dne neprepoznani Satoši Nakamoto. Dash – ime je sestavljanka angleških be­sed digitalni in gotovina (di­gital in cash) – mu je zelo po­doben, a ima več izboljšav in novih funkcionalnosti. Lah­ko celo zapišemo, da gre za digitalno gotovino. Istoimen­ska organizacija, ki skrbi za novo rešitev, pospešeno raz­vija okolje digitalnih plačil in skrbi za druge inovacije. Raz­vijalci dasha so prvi postavi­li transakcijski sistem, ki da­je prednost zasebnosti upo­rabnikov, omogočili (skoraj) hipna plačila in ustvarili mo­del dolgoročno vzdržnega sa­mofinanciranja rešitve.

Marsikateri organi prego­na niso navdušeni nad bitcoi­ni, ki ne omogočajo absolu­tne sledljivosti uporabnika.

Tudi dash ohranja to tako iskano lastnost (beri zaseb­nost) med uporabniki. V sis­temu namreč ni posrednika (banke), temveč si uporab­niki dashe med seboj izme­njujejo podobno, kot deluje­jo spletna omrežja za izme­njavo datotek (P2P).

Uporaba skoraj brez provizijSnovalci dasha pravijo, da digitalna gotovina prinaša vrsto novih priložnosti – tako za posameznike kot podje­tja. Številna podjetja po vsem svetu bi že rada poslovala z novo digitalno gotovino, ki bi nadomestila klasične de­narne valute. Digitalno goto­vino bi lahko po vsem svetu uporabljali skoraj brez provi­zij in jo preprosto zamenjali za lokalno valuto, če trgovec ali ponudnik storitve (še) ne bi podpiral digitalnih plačil.

Ker večji del razvitega sve­ta brez težav podpira in upo­rablja spletna plačila, večjih težav pri uvajanju digital­ne gotovine ne bi smelo bi­ti – vsaj ne po tehnološki pla­ti. Sistem, na katerem teme­lji dash, namreč omogoča ta­

kojšnje potrditve opravljenih transakcij, kar pomeni, da uporabnik v vsega nekaj se­kundah opravi povsem var­no transakcijo. Plačila bodo precej enostavnejša – ob iz­delku ali navedbi storitve bo­mo z napravo le poslikali QR ­kodo in jo potrdili v digitalni denarnici. Nekaj sekund po­zneje bo izdelek ali storitev že plačana.

Uporaben na katerikoli pametni napraviDash je bil ustvarjen janu­arja 2014, zares zelo aktiven pa je od lanskega septembra. Snovalcem njegovega eko­sistema je že uspelo pridobiti več sto trgovcev in ponudni­kov storitev ter se povezati z vrsto borz za izmenjavo krip­tovalut – te lahko prepros­to pretvorimo v dashe. Zdaj intenzivno delajo pri rešit­vah, ki bi dashu omogočile, da postane povsem platfor­mno neodvisen, torej bi ga lahko uporabljali na kateri­koli pametni napravi. Če se bodo načrti uresničili, lah­ko v prihodnje po večjih mes­tih pričakujemo tudi pravca­te dash bankomate.

Dash je odprtokodna alternativa kriptovalutam, tudi bitcoinu

" Digitalno denarnico dash (dash wallet) lahko v spletu (www.dash.org) že danes brezplačno ustvari vsak posameznik in vanjo naloži dashe ter z njimi plačuje izdelke in storitve oziroma v digitalno denarnico prejema plačila.

Oliver Frese, član izvršnega odbora sejmišča Deutsche Messe, ki organizira sejem CeBIT, je včeraj povedal, da je že skoraj vse pripravljeno na splavitev letošnjega naj-večjega IT-sejma v Evropi. Ta bo obiskovalcem vrata odprl 14. marca. Letošnja rdeča nit informacijsko-poslovnega sejma CeBIT bo megatrend digitalne transformacije, ki korenito spreminja naše živ-ljenje in delo.

Organizatorji sejma CeBIT vsako leto izberejo eno izmed pomemb­nih tem v industriji IKT. Tudi le­tos se nadaljuje »napad« digitali­zacije gospodarstva, ki so jo Nem­ci spretno poimenovali kar d!co­nomy. Ta se osredotoča na vloge ljudi, tako odločevalcev kot krea­tivcev, ki si od novih tehnologij in prenove procesov, ki jih prinaša digitalna transformacija, obetajo precej lažje in boljše delo.

Sodelovati – ustvarjati – uspetiTo je slogan, ki bo spremljal letoš­nji CeBIT. Svetovalno podjetje Ro­land Berger je pred kratkim op­ravilo raziskavo med podjetji in njihovimi odzivi na digitalizaci­jo poslovnih modelov. Kar dve tretjini podjetij v zahodni Evropi menita, da še niso digitalno dozo­rela, pri čemer je odstotek pose­bej nizek v malih in srednjih pod­jetjih. A digitalizacija je vse prej kot kratkoročni fenomen, zato ji ne bo mogoče ubežati ali pa se preprosto potuhniti in čakati na naslednjo veliko stvar. Podjetja, ki jih v digitalnem svetu in prosto­ru ne bo, bodo preprosto ostala brez posla, posebno v panogah, kjer porabniki in partnerji priča­kujejo digitalno komunikacijo in izmenjavo informacij.

Priložnosti in pasti digitalizacijeDigitalizacija poslovanja je sta­len proces prilagajanja organi­zacije novim razmeram. Prej kot to vodilni v podjetjih spoz­najo, bolje zanje. Lep primer, kako se lotiti digitalne trans­formacije, je še pred samim sej­mom predstavilo podjetje Deu­tsche Bahn (Nemške železni­ce). To je prepoznalo priložnos­ti, ki jih ustvari pet milijonov prepeljanih potnikov na dan, saj ti ustvarijo ogromno podat­kov. Kljub 99­odstotni razpolo­žljivosti infrastrukture (železni­ških tirov) družba s pomočjo re­šitev IoT želi doseči še pametnej­še železniško omrežje, ki bo za­gotovilo (absolutno) točnost in­formacij in prevozov ter s tem tudi odlično uporabniško izku­šnjo. Danes je prednost vožnje z vlakom v tem, da lahko med to ljudje počno še kaj drugega. Samovozeči avtomobili so gro­

žnja temu udobju, zato nemški železničarji že razmišljajo o novi generaciji storitev, s katerimi bi ljudje med vožnjo z vlakom po­storili še precej več – celo naroči­li kosilo ali večerjo in jo prevzeli na svoji končni postaji.

Digitalni transformaciji ne bomo ubežaliSprejemanje in prevzemanje novih poslovnih modelov, po­slovnih procesov in interakcije s strankami in uporabniki je za podjetja, ki želijo uspe(va)ti v di­gitalnem okolju, preprosto nuj­no. Ne gre le za sprejemanje no­vih tehnologij in oblik komuni­kacije, temveč tudi načina dela. Pametna mesta, infrastruktu­ra nasploh in ogromne količine podatkov bodo spremenili vse dele gospodarstva – ne le proiz­vodnih in tržnih podjetij, tem­več tudi javne ustanove in kme­tijstvo. Digitalni transformaci­ji ne bo mogoče ubežati. Prime­

Sejem CeBIT s svežim vetrom v jadrih

rov praktične rabe digitalizaci­je v navezi z IKT­rešitvami je og­romno – pametna vrata in klju­čavnice, robotske okončine, go­jenje zdrave zelenjave pod zem­ljo, mobilno naročanje in plače­vanje v restavracijah in še bi lah­ko naštevali.

»Čez 10 let ne boste več ho­dili k zobozdravniku. Pame­tni telefon boste vstavili v us­ta, fotografirali zobovje in s 3D­tiskalnikom natisnili zob­ne pripomočke, ki bi jih sicer zobozdravnik pripravljal več ur ali celo dni. To je le eden od primerov, kako digitalna trans­formacija spreminja naša življe­nja,« je bil zgovoren dr. Bern­hard Rohleder iz nemškega tr­žnega združenja BITKOM.

Zagon novega vala podjetništvaZagonska podjetja, polna mla­dih in zagnanih ljudi, z odlič­

nimi idejami in izvedbo ter ne­verjetno prilagodljivostjo so lahko strah in trepet vsem dru­gim. Novi digitalni poslovni mo­deli radikalno spreminjajo tu­di uveljavljene industrije, deni­mo finančno industrijo, zdrav­stvo in proizvodnjo. A tako kot velike ladje potrebujejo pomoč manjših, da izplujejo, tudi za­gonska podjetja potrebujejo se­menski kapital, da lahko svoje odlične ideje uresničijo čim prej in v čim večjem obsegu. Celot­na razstavna hala bo posveče­na zagonskim podjetjem, ki bo­do imela priložnost srečati šte­vilne naložbenike in sklade ri­zičnega kapitala. SCALE11, kot se zagonskim podjetjem pos­večena razstava imenuje, bo tudi del posebnega tekmova­nja, v katerem bo neodvisna žirija ocenjevala prepričljivost zagonskih podjetij, njihovih vi­zij in konceptov. Prijavljenih je že več kot 200 zagonskih pod­jetij iz 25 držav, v tednu dni, ko­likor je še ostalo časa za prijavo na CeBIT 2016, pa organizatorji pričakujejo še dodatnih 50 no­vih podjetij.

Solidna slovenska udeležbaTako kot je v zadnjih letih že v navadi, bo na sejmu CeBIT 2016 zaznati tudi slovenski utrip. A žal bo le peščica podjetij raz­stavljala pod slovensko zasta­vo, saj so prijavljena prek svo­jih ali partnerskih podružnic v tujini. Bo pa javna agencija SPI­RIT Slovenija na sejmu CeBIT letos znova organizirala sku­pinsko predstavitev slovenske­ga gospodarstva. Podjetja lah­ko prijavo za predstavitev na skupnem razstavnem prosto­ru pošljejo najpozneje do pet­ka, 29. januarja.

Ne glede na velikost pod-jetja je optimizacija upravljanja dela z doku-menti neomejen vir pri-hrankov. Ne le, da lahko ti-skate pametneje, bolje in manj, izboljšave procesov, povezanih z dokumenti, dodatno povečujejo pro-duktivnost zaposlenih.

Podjetja se nenehno ukvarjajo z iskanjem rešitev za znižanje stroškov, kar pomeni spreje­manje zahtevnih odločitev tu­di na področju tiskanja. Napra­ve, potrošni material in z doku­menti povezane storitve precej obremenjujejo proračun podje­tja. A že preprosta sprememba navad pri delu s papirjem lahko tehtnico pošteno nagne v smer varčevanja. Rešitve so dejansko bliže in preprostejše, kot se zdi na prvi pogled.

Trije šibki členiKo beseda nanese na tiskanje in dokumente, denar »odteka« iz podjetja predvsem zaradi treh šibkih členov tiskalniške verige. Eden najočitnejših so neprimer­ne naprave – če so tiskalniki pre­veliki ali premajhni za določene delovne naloge, bodo stroški iz­pisov previsoki, naprave pa po­gosto okvarjene. Takšnih prime­rov je v praksi precej več, kot bi si mislili. Množica izpisov, pozab­ljenih v tiskalniku, pomeni me­tanje denarja skozi okno. Tak odnos do papirja je tudi okolj­sko nesprejemljiv. Šibki člen so seveda zaposleni, ki se nava­dno ne zavedajo, da je tiskanje večjega obsega dokumentov na bližnjem brizgalnem tiskalniku dražje kot na skupni večopravil­ni napravi v oddelku.

Prepustite upravljanje dokumentov strokovnjakomPonudniki storitev upravljanja tiskanja so v zadnjih letih svoje storitve razširili še na področje

upravljanja dokumentov. Da­nes so storitve za upravljanje ti­skanja in dela z dokumenti že prevladujoča usmeritev pod­jetij, ki iščejo učinkovite rešit­ve za svoje tiskalniško okolje. Ponudniki tipično obljubljajo ter dosegajo od 20­ do 30­od­stotne prihranke na povpreč­no ceno izpisane strani. A čar upravljanja dela z dokumen­

ti še ponuja občutno večje pri­hranke drugje – v procesih. Za­posleni po zaslugi teh storitev delajo hitreje in natančneje, za­to naredijo več in bolje.

»Denar izgubljamo po več poteh. Nekatere opazimo, dru­gih ne. Imamo nepotrebne do­datne naprave, zapravljamo vi­re ali uporabljamo neučinkovi­to opremo. Dobro plačani za­

posleni zapravljajo svoj drago­ceni čas z napakami tiskalnikov in izgubljene so neskončne ure, porabljene za dogovarjanje z različnimi dobavitelji in servi­serji. S storitvami KYOCERA MDS pa podjetja znižajo stro­ške, razbremenijo oddelek IT in zmanjšajo škodljiv vpliv na oko­lje,« je povedal Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon forte.

Merite prihranke v tisočakih? Mi tudi – in še v čem

MIC

HA

EL

HO

GR

EF

E

" Ponudniki storitev upravljanja tiskanja so v zadnjih letih svoje storitve razširili še na področje upravljanja dokumentov.

V vašem podjetju potrebujete barve, vendar ne za vsako ceno. Vašim zaposlenim želite zagotoviti učinkovito upravljanje tiskanja, vendar zato ne želite spreminjati procesov. Poskusite z napravami Kyocera. Po zaslugi edinstvene zasnove, kjer je toner edini potrošni material, Kyocerine barvne naprave omogočajo izjemno nizke stroške delovanja. Poleg tega naprave nudijo napredne zmožnosti, ki omogočajo administratorjem sistema učinkovit nadzor nad dostopom in uporabo naprav. S tem pa še dodatno prispevajo k zniževanju skupnih stroškov upravljanja z dokumenti.KYOCERA barvni tiskalniki in večopravilne naprave – barve za sprejemljivo ceno!

Za več informacij obiščite: XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

IZKORISTITE MOČ BARV IN OHRANITE ZDRAVO RAVNOVESJE

A4_advert_mebius_SLO_type B_Finance.indd 1 6.10.2015 12:45:02

Prodana rešitev za upravljanje okolij CitrixComtrade System Software & Tools, ponudnik re-šitev za nadzor in upravljanje IT-infrastrukture, je na konferenci Citrix Summit 2016 v Las Vega-su objavil, da je njegovo rešitev za upravljanje oko-lij Citrix odkupilo podjetje Citrix, ki je dolgoročni strateški partner Comtrada. Rešitev Citrix Manage-ment Packs, ki dopolnjuje funkcionalnosti platfor-

me Microsoft System Center Operations Manager, bo strankam prinesla možnost celovitega nadzora informacijskih sistemov, saj bodo imele na enem mestu vpogled v celotno okolje Citrix za virtuali-zacijo namizij, omrežja in mobilnosti. Comtrade bo stotinam strank po svetu, ki že uporabljajo njegove produkte za Citrix, še naprej zagotavljal podporo.

COMTRADE

NA K R AT K O

Slovensko-ameriški start-up končal obsežno naložboZagonsko podjetje Reveel Technologies Inc., ki so ga februarja lani sprejeli v ugledni pospeševalnik Tech Wildcatters iz Dallasa, je pridobilo vlagatelja, ki je vanj vložil dva milijona ameriških dolarjev. Sklad tvegane-ga kapitala iz Silicijeve doline so prepričali z aplikaci-jo Reveel za prepoznavanje predmetov znotraj video- in tiskanih vsebin (filmi, nadaljevanke, posnetki, ogla-

si in druge), ki uporabniku z eno potezo omogoča ta-kojšnjo prepoznavo in nakup opaženih predmetov. Uporabnik obrne kamero telefona proti želeni vsebi-ni in takoj pridobi informacije o izdelku. Reveel je ak-tiven član mariborske start-up skupnosti in programa Start:up Maribor. Pridobljena sredstva bodo namenili za zaposlitev tehničnega in prodajnega kadra.

REVEEL TECHNOLOGIES

Sodobne tehnologije so se vrnile v LjubljanoNa Gospodarskem razstavišču je v organizaciji Pri-morskega sejma potekal prvi sejem zabavne elektro-nike Comptech, ki si ga je ogledalo okoli pet tisoč obi-skovalcev. Sodoben in raznolik prodajno-razstav-ni program je zajemal igričarstvo, hi-fi, radioama-terstvo, računalništvo, tehniko in astronomijo. Obi-skovalci so se lahko brezplačno udeležili igričarskih

turnirjev, preizkušali so svetovno znane igre in ugo-dno kupovali igre in pripomočke. Na področju hi-fi so prvič v Sloveniji pripravili okroglo mizo svetovno znanih slovenskih proizvajalcev tovrstne opreme. Na sejmu so potekale zanimive predstavitve medna-rodno priznanih slovenskih fotografov, poskrbljeno pa je bilo tudi za izobraževalni program za šolarje.

COMPTECH

" Letos bo glavna tema sejma CeBIT digitalizacija gospodarstva, ki so jo Nemci poimenovali kar d!conomy.