UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

FINANCIRANJE ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Kandidat: Mitja Lešnik Študent rednega študija Številka indeksa: 81551442 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: doc.dr. Žan Jan Oplotnik

Ptuj, marec, 2006

2

PREDGOVOR Zamisel o diplomski nalogi s področja financiranja športa v Republiki Sloveniji sem dobil, ker se že vse življenje ukvarjam s športom. Sem reden obiskovale športnih prireditev in uporabnik športnih površin na lokalnem prostoru. Zanimalo pa me je predvsem kakšna količina sredstev se namenja za šport v Republiki Sloveniji , od kod se črpajo sredstva in za kaj se porabljajo. Danes se vedno več ljudi ukvarja z najrazličnejšimi športi. Nekateri se s športom ukvarjajo zgolj za hobi in rekreacijo, nekaterim pa šport predstavlja način življenja. Temu načinu ukvarjanja s športom pravimo profesionalizem, ki od športnikov zahteva trdo delo, veliko odrekanja, predvsem pa zelo velike finančne izdatke. Šport je postal neizogibna dejavnost moderne družbe, ki je danes bolj kot kdaj koli prej prisotna v življenju vsakega posameznika. S športom se srečujemo skoraj na vsakem koraku, doživljamo pa ga na različne načine, pri čemer se včasih niti ne zavedamo, da imamo opravka s športom. S športom se lahko ukvarjamo kot aktivni udeleženci, lahko smo obiskovalci športnih prireditev, ali pa šport gledamo po televiziji. Tudi kratek sprehod ali pa zgolj nakup športnih copat je znak, da smo na nek način povezani s športom. V današnjem času se je športu skorajda nemogoče izogniti. Šport ima tudi velik vpliv na ekonomijo. Vsote denarja, ki se pojavljajo v globalnem športu, so praktično neizračunljive, njegov ekonomski vpliv je nepredstavljiv. Zato je šport že v preteklosti postal zanimiv tudi z ekonomskega vidika in ravno ta plat športa je orisana v tem delu. Raziskali smo vire financiranja v slovenskem športu in predstavili sredstva, ki so na razpolago za izvajanje športne dejavnosti v Sloveniji. To področje ponuja marsikaj zanimivega ne le ljubiteljem športa, temveč je tudi splošno izobraževalne narave. Ugotovili smo, da se vlaganje v šport obrestuje iz več razlogov: pomagajo športnikom pri doseganju boljših rezultatov in s tem promovirajo tudi našo državo v svetu, širšim množicam predstavljajo zdrav način življenja in s tem koristijo družbi. In nazadnje je z vlaganjem v šport tudi imidž podjetij predstavljen širši javnosti in s tem se širijo možnosti pridobivanja novega zanimanja potrošnikov za podjetje, ki je svoja finančna sredstva namenilo v razvoj športnih aktivnosti. Šport in gospodarstvo postajata vse bolj tesna partnerja, kar daje športu neodvisnost in samostojnost, saj zbere sredstva mimo države. Po drugi strani pa je šport dobrina posebnega družbenega pomena in za take dobrine obstaja javni interes, ki omogoča javno financiranje. Glavni del naloge se nanaša na financiranju športa. Ločimo javno in zasebno financiranje športa. Predstavljeno je financiranje športa na državni ravni in na ravni lokalnih skupnosti, kjer je kot primer vključena Mestna občina Ptuj. V nalogi nismo pozabili niti na zasebno financiranje športa, kjer smo predstavili sredstva sponzorjev in donatorjev, ki so namenjena za šport, ter sredstva, ki jih namenjajo gospodinjstva za športno udejstvovanje (vstopnine, članarine). Pri navajanju konkretnih številk smo poskušali poiskati čim novejše podatke, ki smo jih skušali pridobiti neposredno od organizacij. Kjer pa zaradi preobsežnega zbiranja podatkov to ni bilo mogoče, smo uporabil rezultate že opravljenih

3

raziskav iz preteklih let. Kjer se je dalo smo navedli podatke za več let, z razlogom da si ustvarimo primerjavo med leti in dobimo vtis o trendu financiranja v slovenskem športu. Na koncu smo dodali primer Športnega zavoda Ptuj. Predstavili smo vam pridobivanje in razdelitev sredstev, temeljne naloge s katerimi se ukvarja zavod, ter predstavili projekt izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo.

4

KAZALO 1 UVOD ........................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve........................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .................................................................. 7 1.4 Uporabljene raziskovalne metode...................................................................... 8

2 ŠPORT.......................................................................................................................... 9

2.1 Ekonomski pomen športa ................................................................................. 11 2.2 Šport v Sloveniji................................................................................................. 12

3 ORGANIZIRANOST ŠPORTA V SLOVENIJI .................................................... 15

3.1 Izvajalci športa .................................................................................................. 15 3.2 Vrste športnih organizacij ................................................................................ 16

3.2.1 Športne organizacije glede na uporabnike storitev................................ 16 3.2.2 Profitne in neprofitne športne organizacije ............................................ 16 3.2.3 Športne organizacije glede na ustanovitelja ........................................... 17

3.3 Pregled športnih organizacij v Sloveniji ......................................................... 18 3.3.1 Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ)...................................................... 18 3.3.2 Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez........................ 19 3.3.3 Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. 21

4 FINANCIRANJE ŠPORTA V SLOVENIJI ........................................................... 23

4.1 Nacionalni program športa............................................................................... 23 4.2 Javno financiranje športa ................................................................................. 24

4.2.1 Financiranje športa iz državnega proračuna ......................................... 24 4.2.2 Financiranje športa iz proračuna lokalnih skupnosti............................ 27

4.2.2.1 Financiranje športa v Mestni občini Ptuj................................................. 28 4.2.3 Fundacija za šport ..................................................................................... 30

4.3 Zasebno financiranje športa............................................................................. 33 4.3.1 Sponzorstvo................................................................................................ 33

4.3.1.1 Načini sponzoriranja v športu.................................................................. 35 4.3.1.2 Tipi sponzorstva ...................................................................................... 35 4.3.1.3 Magični štirikotnik sponzoriranja (udeleženci v procesu) ...................... 36

4.3.2 Donatorstvo................................................................................................ 38 4.3.3 Izdatki gospodinjstev ................................................................................ 39 4.3.4 Skupaj sredstva za šport v Sloveniji ........................................................ 40

5 FINANCIRANJE ŠPORTNEGA ZAVODA PTUJ ............................................... 43

5.1 Opredelitev in nekatere značilnosti športnih zavodov................................... 43 5.2 Predstavitev Športnega zavoda Ptuj................................................................ 44 5.3 Proračunska sredstva Športnega zavoda Ptuj ................................................ 46 5.4 Izgradnja nogometnega igrišča z umetno travo ............................................. 46

6 SKLEP........................................................................................................................ 49 POVZETEK....................................................................................................................... 51

5

ABSTRACT ....................................................................................................................... 51 LITERATURA .................................................................................................................. 52 VIRI .................................................................................................................................... 53 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .......................................................................... 54 SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 55 SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 55

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Šport je že od nekdaj pomemben del vsake kulture, dandanes pa se s športom ukvarja vedno več ljudi. Nekateri se s športom ukvarjajo za rekreacijo ali iz zdravstvenih razlogov, drugim pa šport predstavlja njihovo zaposlitev. Temu pravimo profesionalizem, ki od športnikov zahteva trdo delo, veliko odrekanja, predvsem pa je šport tudi povezan z velikimi finančnimi izdatki. Posebno pomemben je šport mladih, saj na eni strani razvija mnogo sposobnosti, kot so: samodisciplina, vztrajnost, borbenost, ustvarjalnost,…, na drugi strani pa je zelo pomembno, da šport odteguje mlade od nezdravega načina življenja (droge, alkohol,…). Športniki, športni klubi, društva in organizacije si danes ne morejo zagotoviti uspešnega delovanja brez pomoči države in sponzorjev, ki s finančnimi vložki pomagajo športnikom in razvoju športa nasploh. Jasno je, da profesionalci danes ne morejo preživeti brez sponzorjev, ki izdatno podpirajo šport (poleg dobrih možnosti za udejstvovanje skrbijo tudi za njihov gmotni položaj). Pri športu za vse pa si posamezniki morajo sami financirati razvedrilo (ni podpore države, sindikatov, gospodarskih družb). Vlaganje v šport se obrestuje iz več razlogov: pomoč športnikom pri doseganju boljših rezultatov, promoviranje države v svetu, prikazovanje zdravega načina življenja. Z vlaganjem v šport je tudi imidž podjetja predstavljen širši javnosti, pri čemer lahko pride do večjega zanimanja potrošnikov za podjetje, ki svoja sredstva vlaga v šport. Šport in gospodarstvo tako postajata vse bolj tesna partnerja, kar daje športu neodvisnost in samostojnost, saj zbere sredstva mimo države.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Temo sem si izbral zato, ker me zanima predvsem od kod športna društva in športniki pridobivajo finančna sredstva, ki so potrebna za njihovo udejstvovanje, saj sem se tudi sam ukvarjal s športom a vendar ne na vrhunski ravni. Namen diplomske naloge je predstaviti slovenski šport z ekonomskega vidika raziskati vire financiranja v slovenskem športu in predstaviti sredstva, ki so na razpolago za izvajanje športne dejavnosti v Sloveniji. To področje ponuja marsikaj zanimivega ne le ljubiteljem športa, temveč je tudi splošno izobraževalne narave. Predstavili vam bomo tudi Športni zavod Ptuj, predvsem razporejanje denarnih sredstev v zavodu.

7

Poglavitni cilji diplomskega dela so: o pregled in predstavitev športnih organizacij v Sloveniji, o prikaz financiranja športa v Sloveniji, o prikaz razlik med sponzorstvom in donatorstvom, o predstavitev Športnega zavoda Ptuj, zgodovina zavoda, ter razporejanje denarnih

sredstev. Osnovne trditve: o Slovenske športne organizacije se financirajo pretežno iz zasebnih virov (sponzorska

sredstva, viri TV pravic, iger na srečo, članarine, prodaja športnih storitev in izdelkov). o Vsi športi za sponzorje seveda niso enako zanimivi. Zaradi komercializacije

posameznih športnih panog so le-te tudi zanimivejše za sponzorje. o Sponzorstvo je eno od najhitreje rastočih in najbogatejših področij znotraj športa. o Preko športa sponzorji komunicirajo z ciljno skupino na trgu. o Donatorstvo ni enako sponzorstvu. Donatorju ne gre za dobiček pri zamenjavi

produktov, ampak za njegove prednosti (dober občutek, da podpira vredno naložbo, osebno zadovoljstvo videti svoje ime na listi donatorjev, pojavljanje na televiziji, v družbi pomembnih oseb,…).

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke raziskave o Predpostavljamo, da se sredstva, ki so namenjena športu vsako leto povečujejo. o Predpostavljamo, da sponzorji vlagajo svoja sredstva v tiste športne panoge katere so

zanimivejše za gledalce, ter so s strani medijev tudi bistveno bolj podprte od ostalih. o Predpostavljamo, da bo zaradi privatizacije prišlo do krčenja sponzorskih sredstev

predvsem manjšim in manj uspešnim organizacijam. o Predpostavljamo, da bodo podjetja vlagala sredstva v vrhunski šport in ne več v

tolikšni meri v amaterski šport.

8

Omejitve raziskave o Omejitev predstavlja predvsem literatura, ki se v zelo veliki meri ponavlja med

različnimi avtorji. o Podatki, ki jih posredujejo organizacije so zelo skopi saj so ti podatki dovoljeni samo

za rabo znotraj organizacije. o Zelo slaba organiziranost organizacij, ki imajo zbranih in obdelanih zelo malo

podatkov kateri jim koristijo pri delu. o Veliko omejitev predstavlja tudi pomanjkanje mojih lastnih praktičnih izkušenj na

področju raziskovanja.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomskem delu se bomo osredotočili na poslovno raziskavo na tako imenovano komparativno statiko, saj bomo primerjali razdelitev sredstev športnih organizacij v različnih časovnih obdobjih. Uporabili bomo deskriptivni pristop kateri daje prednost opisu, znotraj tega pa bomo uporabili metodo deskripcije za opisovanje dejstev, procesov in pojavov, ter njihovih empiričnih potrjevanj. Znotraj deskriptivnega pristopa bomo uporabili tudi metodo kompilacije, torej postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev.

9

2 ŠPORT Šport je pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Že od nekdaj velja za kulturno samoumevnost in civilizacijsko vrednoto. Predstavljal naj bi način življenja, iskanje in potrjevanje samega sebe, tekmovanje ali zgolj igro. V sebi združuje različne funkcije, kot so telesna, duhovna, družbena in materialna. Ljudje se ukvarjajo s športom iz najrazličnejših vzrokov: ohranjanje zdravja, rehabilitacija, vzgoja, razvedrilo, zmaga na tekmovanju, ustvarjanje dohodka, zabava gledalcev itd. Zaradi vseh teh različnih funkcij je nemogoče podati neko enotno opredelitev športa. Različni avtorji mu dajejo različne pomene, ki se spreminjajo z razvojem družbe in športa znotraj nje. Izmed različnih definicij športa, ki jih je zbral dr. Rajko Šugman (1997, 22-27), sem izbral naslednje, ki se najbolj približajo opredelitvi športa, kakor ga vidim sam. »Šport je prostovoljni in ustaljeni kult intenzivne mišične vadbe, zasnovan na želji po napredku, ki pa je lahko tudi tveganje« (P. de Coubertin). »Šport je prizadevanje za čim boljše rezultate v določeni športni panogi; glavni cilj je obvladovanje vedno večjih ovir« (Sveznanje, 1937). »Šport je udejstvovanje, ki ga človek goji v prostem času zato, da se odpočije, razvedri in hkrati z odvečno delovno energijo še bolj izuri svoje sposobnosti« (Trstenjak, 1951). »Vsaka telesna dejavnost, ki ima značaj igre in obsega možnost boja samega s seboj, z drugimi ali s prvinami narave, je šport. Če ima ta dejavnost značaj tekmovanja z drugimi, jo je treba izvajati v viteškem duhu. Ni resničnega športa brez fair playa« (Športni manifest CIEPS (Mednarodni svet za telesno vzgojo in šport), 1968). »Šport so vse telesne dejavnosti, tekmovalne ali ne tekmovalne, ki spodbujajo človeka k boljšim dosežkom ali k dejavnemu počitku in obnovi moči« (Švedska državna komisija za šport). Zgoraj navedene definicije opredeljujejo šport iz dveh različnih vidikov. S športom se lahko ukvarjamo z razvedrilnega in zdravstveno - preventivnega vidika, lahko pa ga pojmujemo kot dejavnik izrabe prostega časa. Posameznik se ukvarja s športom poleg svoje osnovne dejavnosti – zaposlitve – z namenom sprostitve, razvedrila, krepitve zdravja ali boljšega počutja. Lahko pa se s športom ukvarjamo iz tekmovalnega vidika. V to kategorijo sodijo posamezniki, ki se profesionalno ukvarjajo z določenim športom zato, ker hočejo biti boljši od drugih, dosegati boljše rezultate in nenazadnje s tem tudi ustvarjati dohodek oziroma od tega živeti.

10

Šport ni družbeni fenomen današnjega časa, ampak je v najrazličnejših oblikah prisoten že od samega začetka civilizacije. Večina starodavnih civilizacij (Perzijci, Egipčani, Kitajci, Indijci) je že imela visoko razvito kulturo, katere sestavni del je bil tudi šport. Poznali so mnoge športne aktivnosti, ki so bile zelo podobne današnjim: streljanje z lokom, boji s palicami, rokoborbe, konjeniške igre, igre z žogami. Korak naprej v razvoju športa je bil narejen v antiki. Predvsem pri Grkih je bilo gibanje in skrb za zdravje način življenja, ki so ga priporočali mnogi misleci in filozofi. Šport so uvedli v vzgojni sistem, prirejali pa so tudi antične olimpijske igre, ki so bile pomemben gospodarski, kulturni in politični dogodek. V srednjem veku so športne aktivnosti izgubile svoj pomen, zopet pa so se pojavile v obdobju humanizma in renesanse (približno od 14-16 stoletja), ko so v ospredje spet prišli starogrški ideali, v okviru katerih so se spomnili tudi na šport. Tako so v obdobju meščanstva nastajali številni športno-izobraževalni sistemi, ki so se ravnali po znameniti misli J. J. Rousseau-ja (1712-1778): »Telesna vzgoja naj postane sestavni del splošnega vzgojnega sistema ne samo zaradi telesnega zdravja, temveč tudi zato, ker brez nje ni humanističnega razvoja celotne človekove osebnosti, ni zdravega duha, ki se lahko razvije le v zdravem telesu.« Šport, kakršnega poznamo danes, je začel dobivati svoje značilnosti v začetku 19. stoletja. Moderni šport se je naprej razvil v Angliji, kasneje se je razširil tudi na druge države in kontinente. Pojavljati so se začele nove športne panoge, nastajale so športne zveze in federacije, organiziranih pa je bilo tudi vse več mednarodnih tekmovanj, katerih vrhunec so bile prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896 v Atenah (Šugman, 1997, 37-76). Šport ni le telesna aktivnost, ampak postaja v vsem svetu vse bolj pomembna prvina v življenju ljudi. Šport sooblikuje posameznika, pripomore k ravnovesju med delom in sprostitvijo, krepi njegovo zdravje in spodbuja njegovo ustvarjalnost. Preko športa ljudje spoznavajo svojo domovino, svet, naravo, okolje in prijatelje. Je najboljši način zbliževanja ljudi ne glede na starost, spol, prepričanje, raso, narodnost ali socialni položaj. Poleg tega ne smemo zanemariti njegovih vzgojnih učinkov. Športna vzgoja ni le sredstvo za razvijanje motoričnih sposobnosti in pridobivanje športnih znanj, temveč tudi oblikuje osebnost. Šport predstavlja tudi dejavnik preprečevanja in zdravljenja vrste sociopatskih pojavov, zlasti med mladimi (potepuštvo, huliganstvo, pijančevanje, zasvojenost z drogami). Lahko je tudi pomemben dejavnik identitete oziroma sredstvo, s katerim se posameznik, lokalna skupnost ali država predstavlja navzven in s tem veča svojo prepoznavnost. Obstaja pa še cela vrsta drugih vrednot in dejavnikov, ki se izražajo v športu ali zaradi športa: ugodje med gibanjem, ugodje ob gledanju športnih dogodkov, ugodje zaradi druženja z ljudmi, ugodje ob poznejših učinkih športa (bolj suh, lepši videz, sproščenost), občutek varnosti zaradi športnih znanj (plavanje, borilne veščine), pripadnost skupini itd. Tudi šport ima, kot vsaka druga stvar ali dejavnost, svojo temno stran. Ker bi radi šport predstavili z vseh vidikov in ga čim bolj približali temu, kakršen je v realnosti, se ne moremo izogniti njegovi negativni plati. Ta se izraža predvsem v vrhunskem športu, ki ga prepogosto označuje tudi pretirana tekmovalnost, kjer zmaga pomeni vse, pot do nje pa je prevečkrat tlakovana z nečloveškim odrekanjem, z uporabo sredstev in pristopov, ki lahko puščajo trajne negativne posledice tako na posamezniku kot na športu kot celoti. To je povezano s tem, da se v današnjem športu vrtijo ogromne vsote denarja, vsak pa bi rad prišel do svojega deleža.

11

Žal je preveč takšnih, ki hočejo to doseči na nepošten način. Zato se morajo vsi, ki so kakorkoli povezani s športom, z vsemi sredstvi boriti, da bo teh temnih strani v športu v prihodnosti vse manj.

2.1 Ekonomski pomen športa Zaradi interdisciplinarnosti je šport prepleten z različnimi družbenimi in ekonomskimi področji, kot so industrija, zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, okolje, turizem, kultura, znanost in obramba. S športom se ljudje množično ukvarjajo, to pa pospešuje tudi razvoj vseh teh dejavnosti: industrije, ki proizvaja športno opremo, trgovine, ki te izdelke ponuja na trgu, turizma, ki vse bolj temelji na ponudbi športnih in zdravstvenih programov ter znanosti, ki razvija nove pripomočke za udeležence v športu. Vsote denarja, ki se vrtijo v športu, so se povzpele do vrtoglavih višin, ekonomska moč športa je pravzaprav neizračunljiva. Šport je tako postal eno od najuspešnejših dejavnosti tržnega gospodarstva razvitega sveta in predstavlja vse pomembnejši delež finančnih tokov posameznih držav. Sklenemo lahko, da ima šport močan vpliv na celotno družbo, zato ni le javno dobro, ampak je pomembna ekonomska kategorija, katere pomen iz leta v leto narašča. Ravno s tega ekonomskega vidika bo šport obravnavan v tem delu. Prav udeleženci športa so najpomembnejši za njegov ekonomski pomen. Brez udeležencev namreč ne bi bilo materialnih učinkov športa. Šport se ne bi mogel udejanjati kot užitek za aktivne udeležence in ne kot storitev za gledalce, športa ne bi bilo v turizmu, šport ne bi zaposloval novih delavcev, tekmovalni in vrhunski šport ne bi bil v taki meri multiplikator, promotor in generator ostalega športa, ne bi bilo niti športne industrije in marketinga s športom. Ker pa ima šport gledalce in množico aktivnih športnikov, ima močan vpliv na celotno družbeno-ekonomsko dogajanje. Šport in ekonomija sta že od samega začetka tesno povezana oziroma se prepletata. Družbeno-ekonomska razvitost je v preteklosti močno pogojevala in vplivala na nastanek in razvoj športa, danes velja tudi obratno. A. Cooke (1994, 4) navaja štiri pogoje, ki so morali biti izpolnjeni v preteklosti, da lahko govorimo o taki obliki športa, kot jo poznamo danes. Prvič, razvoj športa je omogočila splošna gospodarska rast in rast realnega dohodka, ki sta omogočila potrošnjo športnih dobrin. Drugič, potrebna je bila večja količina prostega časa, da so se ljudje lahko ukvarjali s športom. To je omogočil tehnološki napredek in večja mehanizacija ter avtomatizacija proizvodnih procesov. Neposredno povezano s tem je večja mobilnost prebivalstva in pojav globalizacije. In četrtič, pomembno je bilo spoznanje in spodbuda s strani države, da ukvarjanje s športom prinaša mnoge koristi tako posamezniku kot družbi.

12

Nekateri avtorji so se v svojih razmišljanjih lotili tudi pogleda na šport kot proizvodni proces. Kot inputi v tem primeru nastopajo predvsem športnik, njegov trener in preostala skupina strokovnjakov, ki omogočajo, da se športnik skozi številne treninge (proizvodni proces) prebije do nekega rezultata, ki v tem primeru pomeni končni proizvod. Kot vsako drugo blago pa mora tudi športni dosežek imeti neko uporabno vrednost, če naj se vključi v menjalni proces. Bednarik in Kline (1996, 22) ugotavljata, da ima menjalna vrednost športnega rezultata duhovne in finančne vidike. Duhovni vidik je užitek, ki ga občutijo vsi, ki sodelujejo pri doseganju športnih rezultatov in pa seveda športni užitek javnosti-publike, ki potrdi in upraviči napore vseh sodelujočih. In prav javnost je tista, od katere je najbolj odvisna finančna vrednost športnega rezultata. Če namreč nihče ni pripravljen športnika gledati in za to celo plačati, potem njegov proizvod nima menjalne vrednosti, saj zadovolji zgolj nekatere potrebe producenta-športnika. Zato lahko svoje proizvode ponujajo le športniki, ki so dosegli »stopnjo odličnosti, ki ima edina uporabno in menjalno vrednost – pa še to pogojno. Pogojno predvsem zato, ker posamezne športne panoge niso strukturirane tako, da bi si z lahkoto utrle pot do src ljudi-gledalcev« (Vodeb, 2000, 77). Šport ali športnik, ki ob svoji vrhunski uprizoritvi ni gledan, nima perspektive, ker nima svoje uporabne in menjalne (tržne) vrednosti.

2.2 Šport v Sloveniji »Ste majhna nacija, a ste veliki v športu!« S temi besedami je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch leta 1993 ob obisku v Sloveniji povzel navdušujoč razvoj športa in olimpijske ideje pri nas. V Sloveniji sta športna in olimpijska tradicija pomemben del nacionalne kulturne dediščine. Že leta 1889 je znameniti zgodovinar Janez Vajkard Valvazor v svojem delu »Slava vojvodine Kranjske« opisal smučarje na Bloški planoti. Sredi 19. stoletja so prva telovadna društva pomagala pri popularizaciji športa, pomembno pa so sooblikovala tudi slovensko narodno zavest. Razvoj sodobnega športa v Sloveniji je neločljivo povezan z inženirjem Stankom Bloudkom (1890-1959), ki je bil eden prvih slovenskih smučarjev, nogometašev, atletov ter umetnostnih drsalcev in kotalkarjev, poleg tega pa je bil tudi graditelj letal in športnih objektov. Bloudek je izven slovenskih meja zaslovel kot konstruktor velikih smučarskih skakalnic v Planici. Leta 1948 je kot edini Slovenec doslej postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Med velikane športne kulture v Sloveniji sodijo tudi prvi znanilec slovenskega olimpizma Rudolf Cvetko, Viktor Murnik in ne nazadnje Leon Štukelj. Prvi je živel za sabljanje, drugi za sokolsko telovadbo, Leon Štukelj pa nam je Slovencem že dolga leta zgled za vse tisto, kar nam pomeni zdrav duh v zdravem telesu. Od leta 1924 do 1936 je sodeloval na treh OI in osvojil tri zlate ter po eno srebrno in bronasto odličje in je naš najuspešnejši olimpionik vseh časov Slovenski športniki so na olimpijskih igrah pričeli tekmovati leta 1912, takrat še pod zastavo Avstro Ogrske, odtlej pa so se udeležili vseh poletnih in zimskih iger z izjemo prireditev v Lake Placidu in Los Angelesu (1932) ter Squaw Valleyju (1960). To priča o dolgoletni tradiciji slovenskega vrhunskega športa. Danes naše športnice in športniki sodelujejo na največjih evropskih in svetovnih športnih tekmovanjih. Pa ne le sodelujejo

13

temveč tudi posegajo po najvišjih mestih. Slovenski športniki nas z rezultati in uvrstitvami razveseljujejo tudi na olimpijskih igrah. Leta 1994 so na zimskih igrah v Lillehammerju osvojili tri bronaste kolajne v alpskem smučanju (Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir), v Atlanti leta 1996 so po zaslugi Brigite Bukovec (atletika) in Andraža Vehovarja (kajak na divjih vodah) Slovenci slavili prvi srebrni olimpijski medalji. Zlato olimpijsko dobo pa je Slovenija doživela na OI v Sydneyju leta 2000 z osvojitvijo zlatih olimpijskih odličij strelca Rajmonda Debevca in veslačev v dvojnem dvojcu Iztoka Čopa in Luke Špika. Tudi z OI Salt Lake City 2002 so naši športniki prišli s kolajno okoli vratu. Smučarji skakalci Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Fras so v ekipni konkurenci osvojili bronasto odličje. Na igrah XXVIII olimpijade v Atenah 2004 so se z bronom okitili Urška Žolnir, Vasilij Žbogar in Jolanda Čeplak, srebro pa je osvojil dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik. Na zadnjih olimpijskih igrah v Torinu 2006 pa se Slovenci žal ne moremo pohvalit z osvajanjem kolajn. Čeprav je preboj v sam vrh pri teh panogah mnogo težji, so košarkarji, rokometaši, nogometaši in hokejisti že skoraj stalnica vseh evropskih in svetovnih prvenstev. V Sloveniji imamo tudi uspešne posameznike in moštva v ekipnih športih. Najbolj priljubljeni moštveni športi so košarka, hokej na ledu, nogomet in rokomet. Slovenski ljubitelji športa so zelo ponosni še na uspehe na poletnih in zimskih para olimpijskih igrah. Naša država se je v svetu športa uveljavila tudi kot gostiteljica pomembnih mednarodnih tekmovanj in se tako tudi na ta način predstavlja mednarodni javnosti (Predstavitev Olimpijskega komiteja Slovenije). Slika 1: Športno aktivni odrasli prebivalci v Sloveniji

redno27%

občasno30%

neaktivni43%

Vir: Gibalna/športna aktivnost za zdravje, Univerza na primorskem, Inštitut za kineziološke raziskave, 2004.

14

Slika 1 nam kaže, da je v Sloveniji več kot polovica odraslega prebivalstva športno aktivnega redno ali občasno. Pri otrocih pa ta odstotek športno aktivnih naraste kar na več kot 94 %. Naslednja tabela nam kaže odstotek občasno aktivnih po posameznih državah, kjer smo visoko uvrščeni, se lahko enakovredno primerjamo z državami zahodne Evrope in je odstotek športno aktivnih višji kot v primerjanih postsocialističnih državah. Tabela 1: Odstotek občasno športno aktivnih po posameznih državah

Država Odstotek športno aktivnih Finska 82 Švica 74 Belgija 67,5 Velika Britanija 65 Danska 60 Švedska 57,7 Nemčija 51,5 Slovenija 50,9 Francija 47,7 Estonija 18 Hrvaška 15 Ukrajina 12 Poljska 12 Bolgarija 10 Slovaška 8 Rusija 8

Vir: Bednarik, 1999, 61. Primerjava športno aktivnih po različnih državah je zelo otežena, saj države spremljajo športno aktivnost na starostno različnih vzorcih, pa tudi sama definicija, ki opredeljuje športno aktivnost, se od države do države razlikuje (Bednarik, 1999, 60). Glede na zgornje podatke se moramo strinjati, da Slovenija sodi med športno razvite države in da je tudi v Sloveniji šport postal pomembna gospodarska panoga. Potrebno pa se je zavedati, da po ekonomski moči slovenski šport še močno zaostaja za razvitimi državami Evropske Unije. To je popolnoma razumljivo, kajti večje in bogatejše države imajo na razpolago več sredstev, ki jih lahko vlagajo v šport. O samih številkah bo več govora v nadaljevanju tega dela, že na tem mestu pa je treba omeniti, da so sredstva, ki se vrtijo v slovenskem športu pravi drobiž v primerjavi s tistimi v bogatejših državah.

15

3 ORGANIZIRANOST ŠPORTA V SLOVENIJI

3.1 Izvajalci športa Pod pojmom izvajalec športa razumemo organizacijsko obliko, v kateri ljudje udejanjajo športno dejavnost. V grobem lahko izvajalce športne dejavnosti razvrstimo v skupine po različnih kriterijih, med katerimi je najpomembnejša delitev na podlagi predmeta dela ali poslovanja. Pri tovrstni delitvi gre za razdelitev izvajalcev na primarne in sekundarne. Primarni izvajalci športa so tisti, katerih predmet poslovanja je v prvi vrsti ali izključno športna dejavnost. Med primarne izvajalce spadajo: o športna društva in vse sestavljene organizacije, v katere se društva povezujejo (zveze), o gospodarske družbe, katerih primarna dejavnost je izključno športna dejavnost

(zasebni športno-rekreacijski centri, fitnes centri, zasebni teniški centri itd.), o javni zavodi s koncesijo države, da kot pravne osebe opravljajo tudi vzgojno-

izobraževalne procese. Tako obstaja nekaj javnih zavodov, ki izvajajo šolo v naravi, plavalne in smučarske tečaje in podobno. V to skupino pa ne sodijo javni zavodi, ki opravljajo le storitvene dejavnosti, npr. vzdržujejo športne objekte in naprave ali so upravljavci teh objektov. Sekundarni izvajalci športne dejavnosti so tisti, katerih temeljna dejavnost ni športna dejavnost, ampak so ob drugih (primarnih) nalogah pristojni tudi za šport oziroma to dejavnost na nek način organizirajo in izvajajo. To so: o vrtci in šole, o gospodarske družbe, zavodi in drugi izvajalci, ki sami ne nudijo športne dejavnosti,

ampak nudijo le storitvene dejavnosti (gostinsko-turistične organizacije, zavodi, ki nudijo samo storitve (npr. dvorane), zdravilišča, proizvajalci športnih izdelkov),

o posebne organizacije (vojska, policija, lovska, gasilska, turistična in druga društva).

(Šugman, 1998, 38-47) Sekundarni izvajalci niso bili nikoli podrobno opredeljeni in dolgoročno načrtovani niti kot izvajalci niti njihove vsebine dela. Ti izvajalci niso med seboj povezani in niso člani v športnih organizacijah na občinski, še manj pa na drugih ravneh.

16

3.2 Vrste športnih organizacij V tej točki bomo skušali opredeliti vrste športnih organizacij v Sloveniji. kot izhodišče bomo uporabili razvrščanje, ki ga uporablja Chelladurai (1994) v svojih obravnavah menedžmenta v športu. Ta razvrstitev je obravnavana glede na (Bednarik, 1999, 65): o uporabnike storitev športnih organizacij, o opredelitev ostanka dohodka (profitne in neprofitne športne organizacije), o ustanovitelja določene športne organizacije.

3.2.1 Športne organizacije glede na uporabnike storitev Organizacije, ki nudijo storitve za pasivne udeležence, so tiste, ki predstavljajo nadstandardno vejo športnih organizacij, katerih namen je nuditi svoje storitve, ki so močno podprte s stroko in z znanjem. Pasivni udeleženci predstavljajo gledalce športnih prireditev in športnih TV prenosov, ki uživajo v storitvah oziroma v dosežkih vrhunskih športnikov. Pasivni udeleženci predstavljajo krog posrednih uporabnikov storitev organizacije. Storitve nudijo vrhunski oz. zelo kvalitetni športniki ali športnice. Največ storitev športne organizacije je neposredno namenjenih tem športnikom, vendar s ciljem, da bodo čim boljši, kar je pogoj za medijsko zanimanje Organizacije, ki nudijo storitve za aktivne udeležence, so naravnane k najširšemu krogu uporabnikov storitev. Ti uporabniki so potrošniki športnih storitev oziroma izdelkov zaradi motiva po aktivnem preživljanju prostega časa. Kot na primer za potrošniško naravnane športne organizacije lahko navedemo športna društva ali pa na primer fitnes klube. V obeh delitvah organizacij se kažeta tako civilni kot javni interes (Bednarik, 1999, 65).

3.2.2 Profitne in neprofitne športne organizacije Profitne organizacije so tiste, ki s svojo dejavnostjo pri poslovanju s storitvami in izdelki ustvarjajo dobiček, ki ga lahko porabijo in usmerijo tudi v druge naložbe, ki niso neposredno povezane z osnovno dejavnostjo organizacije. Osnovna dejavnost profitnih športnih organizacij je definirana v aktu o ustanovitvi. Profitnih športnih organizacij je v slovenskem športnem prostoru manj kot pa neprofitnih.

17

Pojavljati so se začele šele s pojavom tržnega gospodarstva, ki pa v Sloveniji še nima dolge tradicije. Profitno usmerjene športne organizacije so ustanovljene na podlagi Obrtnega zakona in Zakona o gospodarskih družbah. Neprofitne organizacije lahko pri poslovanju s storitvami in izdelki ustvarjajo tudi presežek prihodka nad odhodki, vendar ga morajo uporabiti za dejavnost, za katero je športna organizacija registrirana. Za večji del slovenskih športnih organizacij je značilno, da so neprofitnega značaja. Ustanovljene so na podlagi Zakona o društvih ali Zakona o zavodih (Bednarik, 1999, 65-66).

3.2.3 Športne organizacije glede na ustanovitelja Glede na ustanovitelja lahko v Sloveniji opredelimo športne organizacije na: o privatne, o javne, o mešane (v tujini opredeljene kot tretji sektor) Privatne organizacije so odvisne od privatnega kapitala in so na podlagi tega tudi ustanovljene po različnih zakonih, po zakonu o gospodarskih družbah, po zakonu o društvih ali po zakonu o zavodih. Javni sektor predstavljajo organizacije, ki jih ustanovijo nacionalne ali lokalne oblasti. Financirajo se pretežno iz proračunov vlad oziroma iz davkov in taks prebivalcev. Tretji sektor predstavljajo organizacije, ki jih ustanovijo organizacije iz privatnega in javnega sektorja. Značilno za te organizacije je, da so financirane predvsem iz javnega sektorja, privatni sektor pa prispeva vsebino in menedžment. Za vse tri vrste oziroma sektorje je značilno, da so lahko profitnega ali neprofitnega značaja, ter da so lahko naravnane na pasivne ali na aktivne uporabnike storitev (Bednarik, 1999, 66-67).

18

3.3 Pregled športnih organizacij v Sloveniji Za Slovenijo je značilno, da je večji del slovenskih športnih organizacij neprofitnega značaja, kajti profitne športne organizacije so začele nastajati s pojavom tržnega gospodarstva, ki pa v Sloveniji še nima tako dolge tradicije. Iz tega sledi tudi, da je v Sloveniji zelo malo zasebnih podjetij, ki bi zaposlovala športnike z namenom ustvarjanja dobička. To je posledica socialistične preteklosti, ki ni dovoljevala take oblike organiziranosti športne dejavnosti. Šele v zadnjem času se take organizacije, ki so tipične za ZDA, obstajajo pa tudi v Zahodni Evropi, pojavljajo tudi v Sloveniji in sicer najprej v ekipnih in komercialno zanimivih športih, kot so nogomet, košarka, rokomet (Strel et al., 1997, 32).

3.3.1 Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) Po Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Ministrstvu za šolstvo in šport opravlja Direktorat za šport naloge, ki se nanašajo na področje športne vzgoje, rekreacije, kakovostnega in vrhunskega športa ter športa invalidov. Direktorat izvršuje naslednje naloge: o pripravlja obrazložitev finančnega načrta ministrstva za področje športa z opisi ciljev

in aktivnosti za njihovo dosego ter poslovno poročilo o doseženih rezultatih in ciljih načrtovanih v obrazložitvi finančnega načrta in ugotavlja uspešnost doseženega,

o sodeluje pri načrtovanju, usmerjanju, nadzoru ter spremljavi športa na lokalni in

državni ravni, o spremlja in analizira problematiko in ugotavlja stanje na področju športa, o pripravlja in uveljavlja sistemske rešitve in ukrepe, zakone in druge predpise, o izvaja mednarodno sodelovanje na osnovi bilateralnih in multilateralnih sporazumov in

konvencij ter sodeluje z vladnimi in nevladnimi športnimi organizacijami, o izvaja naloge povezane z aktivnostmi na področju mednarodnega sodelovanja in

evropskih zadev, strukturnih skladov in Phare projektov, o izvaja postopke za sofinanciranje programov športa in športne infrastrukture ter

financiranje javne službe na področju športa, o vodi upravne postopke in evidence na področju športa, o daje pojasnila zavodom, društvom in drugim organizacijam, o podeljuje nagrade na področju športa,

19

o pripravlja analize in druga gradiva, o daje informacije javnega značaja za področje dela direktorata.

3.3.2 Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez Olimpijski komite Slovenije je bil ustanovljen 15. oktobra 1991 s podpisom Olimpijske listine. Ustanovna skupščina je bila dobra dva meseca kasneje, 17. decembra 1991, na kateri je bil za predsednika izvoljen mag. Janez Kocijančič za podpredsednika pa nosilec treh olimpijskih odličij, Miroslav Cerar. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je OKS začasno priznal 17. januarja 1992, s čimer so slovenski športniki dobili možnost in pravico, da na olimpijskih igrah nastopijo kot samostojna reprezentanca. Olimpijski komite Slovenije je bil v MOK polnopravno vključen 5. februarja 1992. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez: članice Olimpijskega komiteja Slovenije in takratne Športne zveze Slovenije so na ločenih sejah svojih skupščin 22. decembra 1994 sprejele sklep o združitvi obeh organizacij. Še istega dne, 22.12.1994, je bila 1. seja skupščine nove združene organizacije z nazivom Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, s sedežem na Celovški 25 v Ljubljani (osebna izkaznica OKS). Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez je 12. maja 1998 na svoji 36. seji sprejel nov logotip krovne športne organizacije, ki ga je 8. marca 1999 potrdil tudi MOK. Logotip je sestavljen iz znaka in imena. Znak sestavljajo štirje elementi: o posoda za olimpijski ogenj kot značilnost in simbol vsake olimpijade, o olimpijski krogi, ki so po predpisih MOK obvezen element logotipa vsakega

nacionalnega olimpijskega komiteja, o troglavi lik, simbol Triglava, ki se spodaj zaključuje s simboličnim prikazom valovanja

morja, o plamenica, simbol olimpijskega ognja.

20

Slika 2: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije

Vir: osebna izkaznica OKS Nekaj pomembnih statističnih podatkov: ORGANIZIRANOST (vir: OKS, ŠPiC) Število društev: 6856 Število športnih zvez na lokalni ravni-članic OKS: 84 Število športnih zvez na nacionalni ravni – članic OKS: 58 Število drugih splošnih ter strok. združenj in zamejska športna združenja- članice OKS: 13 Število članov v športnih društvih: 333.935 VRHUNSKI ŠPORT (vir: OKS, ŠPiC) Število kategoriziranih športnikov (junij 2005): 2928 Število športnikov, vključenih v tekmovalne sisteme: 84.807 ŠPORTNI OBJEKTI (vir: MŠŠ, ŠPiC) Število športnih objektov vpisanih v razvid športnih objektov pri MŠŠ: 2523 vadbeni prostor: 4326 tekmovalni prostor: 1891

21

OKS na podlagi olimpijske listine1 opravlja naslednje naloge (Šugman, 1998, 90): o skrbi za varstvo in razvoj olimpijskega gibanja ter športa nasploh, o širi zanimanje za šport in olimpijsko gibanje med mladino, o z nacionalnimi zvezami olimpijskih športov organizira izbor športnikov iz Republike

Slovenije za nastop na olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih, o prevzema organizacijo različnih mednarodnih tekmovanj pod okriljem Mednarodnega

olimpijskega komiteja, če se taka tekmovanja prirejajo v Sloveniji, o sodeluje z vsemi zasebnimi, vladnimi, nevladnimi in drugimi organi ter

organizacijami, ki lahko prispevajo k temu, da se temeljni cilji olimpijskega gibanja v Republiki Sloveniji in po vsem svetu uresničujejo v največji možni meri,

o razvija prijateljske odnose med športniki v Republiki Sloveniji in športniki vsega sveta

ob upoštevanju načel enakopravnosti, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih človekovih svoboščin ne glede na raso, spol, jezik in vero.

3.3.3 Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO), ali Fundacija za šport, kot jo na kratko imenujejo, je bila ustanovljena leta 1998 na podlagi zakona o igrah na srečo, ki opredeljuje novo razporejanje prihodkov, doseženih pri igrah na srečo. Obravnavamo jo kot državno organizacijo za financiranje športa. Je pravna oseba, ki nastopa samostojno v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti, v svojem imenu in za svoj žiro račun. Osnovna dejavnost fundacije je financiranje oziroma sofinanciranje športne dejavnosti, gradnje športnih objektov, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu.

1 SLOVENSKA OLIMPIJSKA LISTINA Mi, športniki Slovenije, smo se z namenom, da varujemo in razvijamo olimpijsko gibanje in šport nasploh, spoštujemo in uveljavljamo pravila, zapisana v listini Mednarodnega olimpijskega komiteja, krepimo tiste telesne in moralne odlike, ki so temelj športa, si pri svojem delu zagotovimo avtonomijo, se upremo pritiskom politične, ekonomske ali verske narave, vojni, nasilju in tiraniji, s športno dejavnostjo pripomoremo h globljemu razumevanju in prijateljstvu med ljudmi in narodi ter na ta način prispevamo k boljšemu in mirnejšemu svetu, sodelujemo z vsemi zasebnimi, vladnimi, nevladnimi in drugimi organi in organizacijami, ki lahko pospešujejo doseganje idealov olimpijskega gibanja v Republiki Sloveniji in po vsem svetu, s polnopravnim udeleževanjem na olimpijskih igrah in drugih tekmovanjih pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja izpričamo svojo pripravljenost sodelovati z vsemi športniki sveta in opozorimo na lastne sposobnosti, odločili združiti svoje napore za uresničitev teh ciljev in zato preko svojih pooblaščenih predstavnikov iz republiških zvez olimpijskih športov in vseh tistih športov, ki jih priznava MOK, podpisujemo to listino in s tem ustanavljamo športno organizacijo z imenom Olimpijski komite Slovenije.

22

Sredstva za svojo dejavnost fundacija pridobiva od iger na srečo. Fundacija namreč dobi določen odstotek koncesijskih dajatev, ki jih plačujejo prireditelji teh iger – koncesionarji (Loterija Slovenija, Športna loterija, igralnice). Drugi del koncesijskih dajatev, ki jih plačujejo prireditelji, je namenjenih fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Osnovna dejavnost fundacije, s katero bo uresničevala svoj namen, je financiranje oz. sofinanciranje: o športnih dejavnosti, o gradnje športnih objektov, o raziskovanja in razvoja športa ter o založništva v športu. Fundacija odloča o delitvi sredstev, namenjenih njeni dejavnosti, na podlagi letnega programa dela oz. finančnega načrta in pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije.

23

4 FINANCIRANJE ŠPORTA V SLOVENIJI Različni izvajalci športa financirajo svojo dejavnost iz različnih virov. Nasploh lahko razvrstimo vire financiranja športa v različne skupine, med katerimi so najvažnejše naslednje (Šugman et al., 2002, 69): 1. Proračunska (javna) sredstva ali sredstva integralnega proračuna. Sem spadajo: o Sredstva državnega proračuna, ki se vsako leto opredelijo v republiškem proračunu. Za

pridobitev teh sredstev velja načelo javnih razpisov kot za vsa druga proračunska sredstva.

o Sredstva lokalnih skupnosti (občin), ki se določajo vsako leto v proračunu občin. o Sredstva Fundacije za šport, ki jih le-ta pridobi od iger na srečo. Upravlja jih svet

fundacije in tudi za pridobitev teh sredstev velja načelo razpisov. Mnoge države sicer takšnih sredstev ne prištevajo med proračunska (javna), ker so marsikje igre na srečo neposredno v rokah športnih organizacij.

2. Neproračunska (zasebna) sredstva: o sredstva sponzorjev, o sredstva donatorjev, o sredstva gospodinjstev (članarine, vstopnine), o volila, darila, o druga lastna sredstva (tombole, srečelovi, prodaja značk in podobno).

4.1 Nacionalni program športa Sprejet je bil v državnem zboru marca leta 2000, na podlagi Zakona o športu. »Način uresničevanja javnega interesa v športu se opredeli z nacionalnim programom, ki ga sprejme Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije. Nacionalni program določa zlasti (Zakon o športu, 2000): o izhodišča in usmeritve športa, o vsebino in obseg posameznih pojavnih delov dejavnosti v športu, ki se financirajo ali

sofinancirajo iz javnih sredstev, kot so športna vzgoja, športno rekreativna dejavnost, vrhunski šport, kakovostni šport, šport študentov in šport invalidov,

24

o razvojne in strokovne naloge v športu, o upravljanje športa, o okvirna merila za finančno ovrednotenje«. Z nacionalnim programom športa država soustvarja pogoje za razvoj športa. Nacionalni program zajema celostno organizirano dejavnost športa, ki je v javnem interesu, in se sofinancira iz javnih sredstev. Glede na usmeritve nacionalnega programa bodo lokalne skupnosti in država sofinancirale šport po merilih za izbor in uresničevanje letnih programov, ki jim bodo morali zadostiti posamezni nosilci in izvajalci športne dejavnosti. Uresničevanje programa na lokalni ravni bo spremljal občinski svet, na državni ravni pa Vlada. Vsako leto bo o tem poročala Državnemu zboru. Država uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvajanje skupnih nalog javnega interesa, spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za razvoj športne dejavnosti, sodelovanjem pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju javnih športnih objektov in vodenjem stimulativne davčne politike na področju športa v okviru davčnega sistema. Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za realizacijo dela nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne skupnosti, spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti ter načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov. Določi se kratkoročne (do leta 2001), srednjeročne (2004) in dolgoročne usmeritve (2010); določi okvirna sredstva za športne programe za različne športne udeležence; opredeli razvojne in strokovne naloge v športu, ovrednoti ustrezne programe; določi odgovorne za izpeljavo nacionalnega programa; določi merila za finančno ovrednotenje programa in določi prednostne naloge nacionalnega programa (Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, 2000).

4.2 Javno financiranje športa

4.2.1 Financiranje športa iz državnega proračuna Država uresničuje javni interes v športu tako, da (Zakon o športu, 2000): o zagotavlja sredstva za realizacijo nacionalnega programa, o spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športne dejavnosti, o načrtuje, gradi in vzdržuje športne objekte, o vodi stimulativno davčno politiko.

25

Sredstva za uresničevanje javnega interesa v športu na ravni države se zagotavljajo iz državnega proračuna, ki ga sprejme Državni zbor na predlog vlade Republike Slovenije. Med posamezne izvajalce se sredstva razporejajo preko Ministrstva za šolstvo in šport, natančneje preko Direktorata za šport, ki je pri ministrstvu odgovoren za šport. Na podlagi 7. člena Zakona o športu se izvajanje nacionalnega programa športa (NP) v Republiki Sloveniji določi z letnim programom športa, ki določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njihovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu. Iz državnega proračuna Republike Slovenije se za proračunsko leto 2006 za programe športa zagotovi 3.351.557.000 SIT, in sicer 1.095.959.000 SIT za investicije v športno infrastrukturo in 2.255.598.000 SIT za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa. Če letni program športa za leto 2006 primerjamo z letom 2005 vidimo, da so se finančna sredstva nekoliko zmanjšala. V letu 2005 je bilo za programe športa namenjenih 3.531.971.000 SIT, in sicer 1.309.748.000 SIT za investicije v športno infrastrukturo in 2.222.223.000 SIT za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa. Tabela 2: Nacionalni program športa za leto 2006 in za to namenjena sredstva v državnem proračunu Vsebine nacionalnega programa

Nacionalni program športa za leto 2006 (v 000 SIT)

Dejanska sredstva državnega proračuna za izvedbo LPŠ za leto 2006 (v 000 SIT)

Struktura (v %)

Delež NP (v %)

Dejanska sredstva državnega proračuna za izvedbo LPŠ za leto 2005 (v 000 SIT)

Športna vzgoja otrok, mladine in študentov

2.185.290 729.264 21,76 33,4 725.184

Športna rekreacija 123.681 89.894 2,68 72,7 75.000Vrhunski šport 1.082.210 844.400 25,19 78,0 851.939Šport invalidov 10.049 9.842 0,29 97,9 9.842Razvojne in strokovne naloge v športu

425.154 259.482 7,74 61,0 230.137

Velike mednarodne športne prireditve

30.920 13.000 0,39 42,0 0

Športni objekti 1.236.811 1.095.959 32,70 88,6 1.309.748Delovanje športnih zvez, zavodov, OKS

463.804 309.716 9,24 66,8 330.121

SKUPAJ 5.526.999 3.351.557 100,00 60,6 3.531.971 Vir: Letni program športa v Republiki Sloveniji za leto 2006.

26

V tabeli 2 je prikazan obseg sredstev po vsebinah Nacionalnega programa športa. Podana je primerjava med sredstvi, ki so bila predvidena za financiranje športne dejavnosti za leto 2006 v nacionalnem programu in dejanskimi sredstvi, ki so bila za to namenjena iz državnega proračuna. Realizacija nacionalnega programa na državni ravni v letu 2006 bo približno 60,6 odstotna. Vendar pa je realizacija nacionalnega programa vsako leto višja in se pričakuje, da bodo ob izteku programa (leta 2010) dejanska sredstva enaka načrtovanim. Največ sredstev je namenjenih za programe vrhunskega športa (odhodki za priprave in nastope reprezentanc in vrhunskih športnikov na evropskih in svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, nagrade za njihove dosežke, zavarovanje vrhunskih športnikov…), za športno vzgojo otrok, mladine in študentov ter za investicije v športno infrastrukturo (gradnja in posodabljanje javnih športnih objektov). Prikazana je tudi primerjava z letom 2005, kjer so zneski zelo podobni, prav tako tudi njihova struktura med posameznimi vsebinami. Tabela 3: Nacionalni program športa za leto 2005 in za to namenjena sredstva v državnem proračunu Vsebine nacionalnega programa

Nacionalni program športa za leto 2005 (v 000 SIT)

Dejanska sredstva državnega proračuna za izvedbo LPŠ za leto 2005 (v 000 SIT)

Struktura (v %)

Delež NP (v %)

Dejanska sredstva državnega proračuna za izvedbo LPŠ za leto 2004 (v 000 SIT)

Športna vzgoja otrok, mladine in študentov

2.140.363 725.184 20,53 33,9 698.067

Športna rekreacija 121.138 75.000 2,12 61,9 75.000Vrhunski šport 1.059.960 851.939 24,12 80,4 841.243Šport invalidov 9.842 9.842 0,28 100,0 24.639Razvojne in strokovne naloge v športu

416.413 230.137 6,52 55,3 226.917

Velike mednarodne športne prireditve

30.285 0 0,00 0,0 3.500

Športni objekti 1.211.383 1.309.748 37,08 108,1 910.670Delovanje športnih zvez, zavodov, OKS

454.269 330.121 9,35 72,7 318.976

SKUPAJ 5.413.369 3.531.971 100,00 65,2 3.099.012 Vir: Letni program športa v Republiki Sloveniji za leto 2005. Iz tabele 3 je razvidno, da je bila realizacija nacionalnega programa športa v letu 2005 65,2 odstotna. Sredstva za LPŠ 2005 v primerjavi z letom 2004 so se povečala za 14 odstotkov. Največ sredstev je namenjenih za programe vrhunskega športa, za športno vzgojo otok, mladine in študentov ter za investicije v športno infrastrukturo.

27

4.2.2 Financiranje športa iz proračuna lokalnih skupnosti Iz sredstev zagotovljene porabe lokalnih skupnosti se financirajo tisti športni programi, ki so v javnem interesu na lokalni ravni. Lokalna skupnost uresničuje lokalni interes na področju športa tako, da (Zakon o športu, 2000): o zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne

skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa, o spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti, o načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte. Programe, ki so v javnem interesu v občini, določi občinski svet. Občinski svet uvrsti v letni program športa tiste vsebine nacionalnega programa, ki so pomembne za lokalno skupnost in pri tem upošteva tudi tradicijo in posebnosti športa v lokalni skupnosti. Izbor programov, ki so opredeljeni v letnem programu športa, se izpelje na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi lokalna skupnost (Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji, 2000). Za sprejem letnega programa športa in za druge strokovne naloge na področju športa so v občinah zadolženi zavodi za šport, agencije, ali pa občine za te naloge sklenejo pogodbo s strokovno službo občinske športne zveze ali s posameznimi strokovnjaki. Prav upravljanje športa pa je predvsem v manjših občinah velik problem, saj večina teh občin nima ustreznih strokovnih kadrov za pripravo podlag za odločanje o športu v občini. To je lahko dodatna ovira za hitrejši razvoj športa v teh občinah. Sredstva za zagotovljeno porabo v občinah na področju športa določi Ministrstvo za finance, med občine pa se razdelijo po merilih Ministrstva za šolstvo in šport. Merila za izračun zagotovljene porabe v občinah temeljijo na razvojnih kazalcih in na dejanskem stanju športa v občini. MŠŠ vsako proračunsko leto izpopolnjuje merila skladno s kakovostjo občinskih podatkov, ki so podlaga za oblikovanje meril. Razporeditev finančnih sredstev med izvajalce športnih programov znotraj posameznih občin je zelo različna. Odvisna je od razvitosti športa, ozaveščenosti in resnosti strokovnih podlag za obravnavo športa v vsej njegovi celovitosti. Merila za izračun zagotovljene porabe za šport v lokalnih skupnostih so zgolj izhodišče za namensko porabo, medtem ko v praksi prihaja do velikih odstopanj med merili in dejansko porabo (Strel et al., 1997, 76). Lokalne skupnosti so v letu 2004 za programe športa namenile skupaj 14 milijard SIT, od tega 7,3 milijard SIT za investicije v športno infrastrukturo in 6,7 milijard SIT za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa.

28

Tabela 4: Sredstva lokalnih skupnosti za letne programe športa 2002 2003 2004 Skupaj sredstva iz občinskega proračuna za investicije

6.213.382.000 8.273.922.000 7.284.070.000

Skupaj sredstva iz občinskega proračuna za programe športa

5.956.722.000 6.575.533.000 6.771.157.000

SKUPAJ 12.170.100.000 14.849.460.000 14.055.230.000 Vir: Letni program športa v lokalnih skupnostih za leto 2002, 2003, 2004. It tabele 4 je razvidno, da sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti za programe športa rastejo iz leta v leto. Rahel upad lahko zaznamo leta 2004 v primerjavi z letom 2003. Če sredstva lokalnih skupnosti za programe športa v letu 2004 primerjamo z letom 2000 (8.500.000.000) pa vidimo da so se ta povečala skoraj za 40 odstotkov.

4.2.2.1 Financiranje športa v Mestni občini Ptuj V Mestni občini Ptuj deluje okrog 90 klubov in društev ter drugih izvajalcev letnega programa športa. Društva imajo okrog 5240 članov od tega 2050 športnikov, ki so vključeni v tekmovalne sisteme. Med tiste najbolj množične spadajo ekipni športi nogomet, rokomet, odbojka in košarka, ki imajo v Ptuju tudi najdaljšo tradicijo, med najuspešnejše klube v individualnih športih pa spadajo namizni tenis, boks, strelci, kolesarji, judoisti in karateisti. Poleg društev se s športno dejavnostjo kot eno od profitnih dejavnosti ukvarja še nekaj samostojnih športnih delavcev, ki skozi ponudbo svojih programov popestrijo športno rekreativno ponudbo v lokalni skupnosti. Tabela 5: Sredstva za šport v Mestni občini Ptuj v letu 2002 in 2003 Realizacija 2002 Realizacija 2003 Skupaj finančna sredstva za programe športa

89.938.969 120.603.855

Skupaj finančna sredstva za investicije 59.830.557 92.199.001Sredstva iz občinskega proračuna 8.105.587 72.199.001Sredstva iz državnega proračuna za šport 24.708.334 Sredstva iz Fundacije za šport 19.766.666 20.000.000Skupaj sredstva za šport (programi in investicije)

149.769.526 212.802.856

Skupna višina proračuna lokalne skupnosti 3.182.494.000 4.592.863.303Delež sredstev za šport (programi in investicije) v proračunu (v %)

4,71 4,6

Vir: Letni program športa v lokalnih skupnostih 2002, 2003.

29

V tabeli 5 so prikazana sredstva za šport v Mestni občini Ptuj. Razvidno je da se je proračun leta 2003 v primerjavi z letom 2002 zelo povečal, kar je tudi vplivalo na povečanje sredstev za šport. Ugotovimo pa lahko, da se delež sredstev za šport v proračunu ni bistveno spremenil. Leta 2004 je bilo v Mestni občini Ptuj za šport namenjenih 135,4 milijonov SIT, od tega 97,7 milijonov za programe športa in 37,7 milijonov za investicije v športno infrastrukturo. Večina sredstev za programe športa se porabi za financiranje tekmovalnega in vrhunskega športa v okviru dotacij športnim društvom. Tabela 6: Sredstva za šport v Mestni občini Ptuj v letu 2004 in načrtovana sredstva 2005 Realizacija 2004 Načrt 2005 Skupaj finančna sredstva za programe športa

97.731.897 85.772.000

Skupaj finančna sredstva za investicije 37.700.000 101.852.000Sredstva iz občinskega proračuna 37.700.000 54.500.000Sredstva iz državnega proračuna za šport 37.352.000Sredstva iz Fundacije za šport 10.000.000Skupaj sredstva za šport (programi in investicije)

135.431.897 187.624.000

Skupna višina proračuna lokalne skupnosti 4.359.372.000 4.050.427.822Delež sredstev za šport (programi in investicije) v proračunu (v %)

3,1 4,6

Vir: Letni program športa v lokalnih skupnostih 2004. V sprejetem Nacionalnem programu športa je navedeno, da država in lokalna skupnost spodbujata razvoj športa z gradnjo športnih objektov. Zato je Mestna občina Ptuj sprejela srednjeročni razvojni program in dolgoročne usmeritve na področju športa. V okviru realizacije srednjeročnih usmeritev do leta 2004 iz sprejetega Nacionalnega programa športa je bila v letu 2003 realizirana rekonstrukcija atletskega stadiona na mestnem stadionu »Drava« na Ptuju in ohranjeno nogometno igrišče znotraj atletske steze. Dolgoročne usmeritve do leta 2010 iz sprejetega Nacionalnega programa športa pa so usmerjene v dosego cilja, da postanemo Slovenci »športna nacija«. Za dosego tega cilja je potrebno med drugim izoblikovati tudi predlog gradnje ustreznih športnih objektov in površin z izgradnjo mreže športnih objektov in površin, namenjenih vsem kategorijam prebivalstva (zagotavljanje 0,5 m2 pokritega in 3 m2 nepokritega prostora, namenjenega športni dejavnosti, na prebivalca).

30

4.2.3 Fundacija za šport Zelo pomemben delež pri javnem financiranju športa ima Fundacija za financiranje športnih organizacij. Na straneh 21 in 22 smo že opisali vlogo te organizacije in omenili, da sredstva za financiranje športne dejavnosti fundacija prejema od koncesijskih dajatev, ki jih plačujejo prireditelji iger na srečo. V tabeli 7 so prikazani viri sredstev fundacije po posameznih igrah na srečo, od katerih fundacija pridobiva sredstva. Tabela 7: Igre na srečo od katerih pridobiva Fundacija za šport koncesijske dajatve Igra na srečo Koncesijonar Odstotek koncesijskih

dajatev 1. Loto Loterija Slovenije 20 2. Hip loterija Loterija Slovenije 20 3. Ekspres loterija Loterija Slovenije 20 4. TOP športna napoved Loterija Slovenije 80 5. 3x3 plus 6 Loterija Slovenije 20 6. Deteljica Loterija Slovenije 20 7. Astro Loterija Slovenije 20 8. Izredna srečka Loterija Slovenije 20 9. Kviz srečka Loterija Slovenije 20 10. Hitra srečka Športna loterija 20 11. Petica Športna loterija 20 12. Dobim podarim Športna loterija 80 13. Polo Športna loterija 80 14. Prve stave Športna loterija 80 15. Olimpijska srečka Športna loterija 80

Vir: Fundacija za šport poročilo 2004. Večina klasičnih iger na srečo ima z vidika financiranja fundacije neugodno razmerje koncesijskih dajatev za fundacijo, saj od 15-ih iger na srečo, ki so bile na trgu, fundacija le od petih dobiva 80 % koncesijskih dajatev. Poleg trajnih iger na srečo lahko fundacija dobi tudi koncesijske dajatve od občasnega prirejanja iger na srečo s področja športa. Z omejevanjem le-teh v okviru uveljavljanja nacionalne strategije klasičnih iger na srečo fundacija s tega naslova v primerjavi s preteklimi leti (Vroče poletje, Hokej 2000, Slovenski srečelov) v zadnjih dveh letih ni dobila nič sredstev. V letu 1999 je fundacija prvič dobila tudi koncesijske dajatve posebnih iger na srečo, v letu 2000 je prvič dobivala te dajatve skozi vse leto od več koncesionarjev (Hit Nova Gorica, Casino Portorož, Casino Bled, Casino Maribor in Casino Ljubljana), v letu 2002 pa je s spremembo zakona o igrah na srečo začela dobivati koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo tudi od igralnih salonov. S spremembo zakona o igrah na srečo fundacija dobiva od posebnih iger na srečo 0,2% več koncesijskih dajatev (skupaj 2,2%).

31

Tabela 8: Razmerje koncesijskih dajatev po koncesionarjih v letu 2003 in 2004 Koncesionar Koncesijske dajatve 2003

(v SIT) Koncesijske dajatve 2004

(v SIT) Loterija Slovenije 615.447.788 846.188.420Športna loterija 330.162.046 445.205.626Igralnice 139.640.608 150.075.891Igralniški saloni 24.229.253 58.323.992Občasni prireditelji 0 0SKUPAJ 1.109.479.695 1.499.793.930 Vir: Fundacija za šport poročilo 2004. Pregled koncesijskih dajatev po koncesionarjih kaže, da fundacija največ sredstev dobi od Loterije Slovenije. Fundacija se zaveda pomena poslovanja Loterije Slovenije na delovanje fundacije, zato si želi povečati lastniški delež v loteriji. V zadnjih dveh letih zaradi sprememb zakona o igrah na srečo pričakovano beležijo največji porast koncesijskih dajatev s strani igralnih salonov. Pomembno se zvišujejo tudi koncesijske dajatve Športne loterije, ki so dosegle nominalni obseg koncesijskih dajatev Loterije Slovenije iz leta 1999. Ker koncesijske dajatve Loterije Slovenije predstavljajo več kot polovico vseh dajatev, pa na skupno gibanje koncesijskih dajatev najbolj vpliva rast slednjih za 37,5 odstotkov. Če pa pogledamo po posameznih igrah pa največ sredstev fundacija dobi od igre Loto. Od te igre fundacija sicer prejme le 20 % koncesijskih dajatev, vendar je promet te igre tako velik, da ta igra predstavlja najpomembnejši vir financiranja fundacije.

32

Slika 3: Delež koncesijskih dajatev po koncesionarjih v letu 2004

Loterija Slovenije56%

Igralniški saloni4%

Športna loterija30%

Igralnice10%

Vir: Fundacija za šport poročilo 2004. Izvajalci aktivnosti, ki jih financira fundacija, so osebe javnega ali zasebnega prava (zavodi, društva, ustanove, zveze in združenja, gospodarske družbe) in zasebniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti na področju športa. Tabela 9: Razdelitev sredstev fundacije po posameznih področjih med leti 2003 – 2005 2003 2004 2005 Področje Razpisana

sredstva (v mio SIT)

Število izvaja-lcev

Razpisana sredstva

(v mio SIT)

Število izvaja-lcev

Razpisana sredstva

(v mio SIT)

Število izvaja-lcev

Športne dejavnosti 560,0 219 560,0 222 640,0 247 Vrhunski šport 235,2 53 233,8 56 267,2 55 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

235,2 49 233,8 48 267,2 49

Interesna športna vzgoja otrok in mladine, športna dejavnost študentov in športna rekreacija

67,2 90 70,0 94 80,0 120

Drugi programi 22,4 27 22,4 24 25,6 23

33

Gradnja športnih objektov

700 70 686 101 982,8 81

Raziskovanje in razvoj športa

112 32 126 36 128,0 37

Založništvo v športu 28 69 28 69 32,0 71 SKUPAJ 1.400 390 1.400 428 1.782,8 436 Vir: Delitev sredstev Fundacije za šport za leto 2003, 2004 in 2005. Fundacija sredstva razdeljuje na podlagi javnega razpisa. Za leto 2005 je med 436 izvajalcev razdelila sredstva v višini 1,78 milijarde tolarjev. Izvajalci, ki so prejeli ta sredstva, so posamezne nacionalne športne zveze, občine in njihovi zavodi za šport, športna društva in klubi, športna združenja, izobraževalne in raziskovalne ustanove, občinske športne zveze ter gospodarske družbe. Fundacija vsako leto nameni več sredstev za financiranje športa, prav tako se veča tudi število izvajalcev. Največ sredstev nameni za gradnjo športnih objektov ter za vrhunski in kakovostni šport.

4.3 Zasebno financiranje športa

4.3.1 Sponzorstvo Sponzorstvo je instrument tržnega komuniciranja, kjer podjetje nameni sredstva (finančna, materialna ali v obliki storitev) posamezniku ali organizaciji za izvedbo določene dejavnosti ali projekta, v zameno pa dobi določene pravice ali povezave, ki jih lahko uporabi pri doseganju svojih poslovnih ciljev (Starman, 1996, 27). Sponzor (pokrovitelj) v športu je običajno tisti subjekt gospodarske narave, ki z ekonomskega vidika delno ali v celoti prevzame financiranje nekega športnega društva ali športne prireditve. S sponzorsko pogodbo subjekta uredita medsebojne odnose tako, da imata oba od tega sodelovanja koristi. Sponzor zagotovi društvu ali organizatorju določena denarna ali materialna sredstva, društvo ali organizator prireditve pa zagotovi sponzorju propagiranje njegovega imena in njegovih izdelkov ali storitev. Sponzorstvo sestavljata dva trga: trg sponzorjev in trg sponzorirancev. Slednji iščejo sponzorje za financiranje svojih programov, ki so opredeljeni v poslanstvu njihove organizacije in v zameno ponujajo sponzorju imidž. Imidž predstavlja vtis, idejo, predstavo, podobo, ki jo ima nek posameznik o določenem predmetu. In s sponzorstvom je mogoče kupiti imidž, saj se blagovna znamka sponzorja identificira z imidžem sponzoriranca in prenesena nanj (Retar, 1992, 23).

34

Motivi podjetij, ki se odločajo za sponzoriranje športa, so različni. Nekatera podjetja se odločijo za sponzoriranje zaradi izboljšanja javnega mnenja o podjetju oziroma o njegovih proizvodih ali storitvah. Druga se odločijo za sponzoriranje, ker jim le-to omogoča oglaševanje izdelkov, ki jih skozi klasične metode oglaševanja ne morejo. Povsod pa je med glavnimi cilji sponzoriranja povečanje prodaje podjetja. Ne glede na motive in cilje podjetij je sponzorstvo postalo tako uspešno sredstvo trženja za podjetja, da bo tudi pri nas število podjetij, ki bodo sponzorirala šport naraslo in postalo sestavni del promocije podjetij v smislu poslovnih odnosov, publicitete in promocijske prodaje. Po drugi strani pa brez sponzorskih sredstev tudi šport ne bi mogel več preživeti oziroma obstajati v takšni obliki, kot ga poznamo danes. Pri sklepanju sponzorskih dogovorov imajo različni sponzorji različne cilje. Cilj oz. namen zaradi katerega se podjetja odločajo za sponzoriranje so ovrednoteni in prikazani v spodnji tabeli: Tabela 10: Cilji športnega pokroviteljstva po Irwin & Assimakoupoulas izboljšati celoten imidž podjetja 23,30% pojavljanje podjetja oz. blag. znamk v medijih 19,50% izboljšati javno mnenje o podjetju ali izdelku 15,90% izboljšati in razširiti poslovne zveze 10,60% spremeniti javno predstavo o podjetju 9,40% vključevanje podjetja v širšo družbeno skupnost 9,30% identifikacija ciljne tržne skupine s podjetjem 9,10% povečana prodaja oz. tržni delež 8,60% dejavnost podjetja v humanitarne namene 5,10% izpolniti družbeno odgovornost 3,30% drugi cilji 2,30% onemogočiti konkurenco 2,30% Vir: Bednarik et al., 1998, 22. Vse zvrsti športa za sponzorje niso enako zanimive. Ljudje namreč preko javnih medijev množično spremljajo le športna tekmovanja najvišje ravni, za tekmovanja nižje ravni pa praktično ni zanimanja. To mediji dobro vedo in prav tako tudi različni oglaševalci in sponzorji, ki v glavnem vso svojo pozornost in tudi sponzorski denar namenjajo vrhunskemu športu. Rekreativni šport zanje največkrat ni dovolj atraktivno področje in ni dovolj zanimivo, da bi vanj vlagali večja finančna sredstva.

35

4.3.1.1 Načini sponzoriranja v športu Poznamo pet načinov sponzoriranja športa (Sleigh, 1989, 116): o Sponzoriranje športa na splošno: za ta način sponzoriranja je značilno, da sponzor

nima neposrednih komercialnih koristi, temveč je sponzorstvo v korist celotne družbe. Sponzor tako ustvarja pogoje za športno aktivnost vseh, ki bi se radi ukvarjali s posameznimi športnimi aktivnostmi. S takim delovanjem v korist družbe si podjetje kot sponzor pridobi ugled v širši javnosti.

o Sponzoriranje posamezne vrste športa: sam proces sponzoriranja je zelo podoben

sponzoriranju na splošno, vendar gre v tem primeru za sponzoriranje določene športne panoge.

o Sponzoriranje posameznega športnega tekmovanja oziroma dogodka: ta oblika

sponzorstva postavlja v ospredje podjetje, ki je sponzor, in s tem opozarja potrošnike na svojo prisotnost in vpliva na zavest javnosti.

o Sponzoriranje posamezne športne ekipe: sponzor pričakuje korist predvsem zaradi

pogostega pojavljanja športne ekipe v javnosti, vendar pa je prisotno tudi tveganje zaradi morebitnih neuspehov sponzorirane športne ekipe.

o Sponzoriranje posameznega športnika: podjetja se za ta način pogosto odločajo

predvsem zaradi uspehov in ugleda posameznega športnika.

4.3.1.2 Tipi sponzorstva Z vidika nazivov, ki so jih deležna podjetja kot sponzorji, jih lahko ločimo šest vrst sponzorjev (Retar, 1996, 125-127): o Ekskluzivni sponzor: to je sponzor, ki ima edini vse razpoložljive pogodbeno

dogovorjene pravice do trženja sponzoriranca. Zanj je to najvišja in najzahtevnejša oblika sodelovanja s športno organizacijo. Praviloma je to ena sama organizacija, ki v celoti pokriva tržno najzanimivejše oglaševalne površine, tako da za morebitne druge oglaševalce - sponzorje ne ostane veliko maneverskega prostora: denimo, samo transparenti na športnem igrišču. Tak dogovor se sklepa po skrbnem premisleku in trdih pogajanjih najmanj za eno in največ za štiri leta (olimpijski cikel). Za partnerja je to na eni strani dobra, na drugi pa tvegana naložba, iz katere se je težko umakniti brez hudih posledic, če nastopijo težave.

o Glavni sponzor: glavni sponzor je najpomembnejši na lestvici sponzorjev in mu

pripada najzanimivejši in največji delež oglaševalskega prostora ter največ ugodnosti. Takoj za njim so lahko sponzorski pool ali drugi posamični sponzorji.

36

o Sponzorski pool: sponzorski pool je nekakšna komercialna oblika ekskluzivnega sponzorstva. Ker je ekskluzivno sponzorstvo izjemno draga in tvegana naložba, so se sponzorji pripravljeni združiti v skupine-pool in tako poceniti nakup oglaševalnih možnosti ter razpršiti možnosti tveganja, saj lahko za ceno ekskluzivnega sponzorstva v samo eni športni organizaciji dobijo prav tako zanimiv kos oglaševalnega kolača v več različnih športnih organizacijah. Sponzorji v poolu imajo praviloma enake pravice in enako odmerjene ugodnosti ter se pojavljajo v točno opredeljeni grafični obliki.

o Posamičen sponzor: posamičen sponzor sponzorira športno organizacijo običajno v

manjšem obsegu s povsem določenimi kratkoročnimi cilji. Praviloma so to sponzorji, ki delujejo lokalno in iščejo najbolj ekonomično sponzorsko rešitev.

o Uradni opremljevalec: s tem označujemo organizacijo ali podjetje, ki ima ekskluzivno

pravico do opremljanja udeležencev, tekmovalcev, uprave, športnih strokovnjakov ali športnih površin, objektov, naprav, žog, rekvizitov. Uradni opremljevalec se pojavlja na zmerno zanimivih oglaševalnih površinah, zato pa se z vso silovitostjo in agresivnostjo pojavlja na uradni deklaraciji svojih izdelkov, artiklov in na vseh svojih medijih pojavljanja in komuniciranja. Tako si ustvarja sloves in naklonjenost pri kupcih.

o Kombinirano sponzorstvo: to je posebna oblika sponzorstva, pri kateri se pojavlja več

načinov in tipov sponzoriranja, ki so sestavljeni v sponzorsko kombinacijo. To je novejša oblika, ki kaže iznajdljivost iskalcev in pripravljenost sponzorjev na ugodne in odmevne pristope v procesu sponzoriranja.

4.3.1.3 Magični štirikotnik sponzoriranja (udeleženci v procesu) Trg sponzoriranja je zapleten in večplasten in je sestavljen iz štirih trgov. Glavni elementi obravnavanega športnega trga (Kline, 1996, 3) so: o trg športnikov in športnih dogodkov, kamor sodijo ponudniki športnih dogodkov,

športniki, prireditelji športnih dogodkov, lastniki moštev,..., o trg sponzorjev, ki ga sestavljajo kupci časa in prostora, namenjenega reklamiranju

lastnega podjetja ali blagovne znamke (zavarovalnice, naftne družbe, avtomobilska industrija, tobačna industrija,...),

o trg medijev, glavni element so različne televizije, ki delujejo kot kupci pravic prenosov

posameznih športnih dogodkov, o trg potrošnikov, ki ga sestavlja širša javnost, končni cilj prej omenjenih skupin trgov. Športni trg na katerem nastopajo športniki oziroma ekipe, mediji, sponzorji in javnost, je zelo zapleten. Vsi udeleženci imajo neprestano opravka eden z drugim.

37

Preden se podjetje odloči, da bo sodelovalo v procesu sponzoriranja, mora pretehtati tudi vse pozitivne in negativne strani sponzoriranja ter se prepričati, kako in v kolikšni meri se vložena sredstva povrnejo in kakšen pomen ima sponzoriranje za poslovanje podjetja. Slika 4: Magični štirikotnik sponzoriranja

MEDIJI - televizija - tisk - radio

PODJETJA - sponzorji

ŠPORT - športniki - organizatorji - lastniki ekip

JAVNOST - gledalci - davkoplačevalci - kupci izdelkov in storitev

Vir: Kline,1996, 3. Glavni argumenti, ki potrjujejo smotrnost investiranja podjetja v šport, so: o neposredno in posredno oglaševanje v medijih, o športniki lahko postanejo vzor potencialnim kupcem izdelkov ali uporabnikom storitev

podjetja, ki je sponzor, o blagovna znamka sponzorja postane prepoznavna, o možnosti prodora podjetja na nove trge,... Glavni argumenti proti investiranju v šport so: o tveganje zaradi morebitnih poškodb ali slabe forme tekmovalcev, v katere je podjetje

investiralo, o visoki stroški tekmovalnih programov, o nešportno vedenje sponzoriranega športnika, kar slabo vpliva na imidž podjetja, ki je

vanj investiralo,...

38

4.3.2 Donatorstvo Danes še vedno pogosto zasledimo napačno razumevanje pojmov sponzor in donator, zato je pomembna natančna opredelitev obeh pojmov. Razlike med donatorjem in sponzorjem ne narekuje višina sredstev, ki jo je neko podjetje namenilo nekemu dogodku, temveč izključno razlogi odločitve za financiranje tega dogodka. Za razliko od sponzorstva, kjer gre za tržni dogovor med dvema poslovnima strankama, je donatorstvo pomoč oziroma podpora brez neposrednih tržnih vzpodbud in namenov. Donatorstvo je torej oblika pomoči, kjer podjetje ne pričakuje povračila v obliki tržnih oglasov in publicitete. Motiv za donatorstvo je torej vezan na proces dolgoročnejšega vlaganja v družbene procese, ki pomenijo povračilo v obliki učinkov dejavnosti prejemnika in vzpostavitev »dobrega imena«, ki si ga donator pridobi z vlaganjem, ne da bi se pri tem posebej izpostavljal s svojim imenom. Z donacijo, ki je nekomercialna dejavnost, želimo pomagati pri zadovoljevanju nekaterih neprofitnih dejavnosti, ki imajo širši dobrodelni značaj. Donatorji praviloma ne pričakujejo komercialnih povračil. Je pa res, da dobro usmerjene akcije pozitivno vplivajo na različne javnosti (zaposleni, splošna javnost, bolniki,...). Odločitev o donatorstvu je pogosto povezana z osebnim zadovoljstvom (videti svoje ime na listi donatorjev), pojavljanje v medijih, pojavljanje v družbi pomembnih oseb in podobno (Bednarik et al., 1998, 19). Obseg sponzorskih in donatorskih sredstev v športu je težko natančno določiti. Bednarik in njegovi sodelavci (2000a, 8) so za leto 1997 ta sredstva ocenili na podlagi vprašalnikov, ki so jih poslali 2.348 velikim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji. Vprašalnik je vrnilo 256 podjetij, kar je predstavljalo 10,9 % vseh velikih in srednje velikih podjetij v Sloveniji v letu 1997. Ta podjetja so v letu 1997 za sponzoriranje in donatorstvo v športu namenila nekaj več kot 7,82 milijonov SIT, kar je predstavljalo 0,15 % njihovega skupnega prihodka. Ta podatek so posplošili na vsa velika in srednje velika podjetja, katerih prihodek v letu 1997 je znašal 5.028 milijard SIT. Dobili so rezultate, prikazane v tabeli11. Tabela 11: Izdatki podjetij za sponzoriranje in donatorstvo v športu v letu 1997 V mio SIT % Sredstva v denarni obliki 6.045 80,2 Sredstva v nedenarni obliki 1.497 19,8 Skupaj sredstva 7.542 100,0 Vir: Bednarik et al., 2000a, 8. V Sloveniji so med športnimi panogami za sponzorje najbolj zanimive alpsko smučanje, nogomet, košarka in atletika. Gre torej za športe, ki so v svetu izrazito komercialni. Da pa ni edino merilo komercialnosti in sponzorske zanimivosti uspeh, dokazujeta tenis in avtomobilizem. Ta športa pri nas nimata tolikšnih mednarodnih uspehov, a sta po mnenju sponzorjev bolj zanimiva kot nekateri tradicionalno uspešni slovenski športi, npr. veslanje ali balinanje. Verjetno gre razloge za to iskati tudi v dinamiki športnih panog, kjer so nedvomno v ospredju kolektivni športi. Od dinamike in atraktivnosti športne panoge je odvisno zanimanje gledalcev za posamezen šport in z večjim zanimanjem gledalcev raste

39

tudi medijska odmevnost, s tem pa tudi možnosti za pridobivanje močnih pokroviteljev (Bednarik et al., 1998, 24).

4.3.3 Izdatki gospodinjstev Drugi del zasebnega financiranja športa predstavljajo sredstva, ki jih za športne izdelke in storitve porabijo gospodinjstva. Večino teh sredstev sicer neposredno ne prejmejo športne organizacije, pač pa druge organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino, turizmom, proizvodnjo itd., a jih kljub temu štejemo k financiranju športa. Na podlagi vzorca 1.276 gospodinjstev so ugotovili, da so vsa gospodinjstva v Sloveniji v letu 1997 za športne izdelke in storitve porabila nekaj več kot 52 milijard SIT. Največ porabijo za športne izdelke (80,3 % vseh izdatkov), sledijo izdatki za storitve športa, presenetljivo malo pa porabijo za aktivne počitnice (Bednarik et al., 2000a, 10). Tabela 12: Izdatki gospodinjstev za športne izdelke in storitve v letu 1997 V mio SIT % Izdelki za šport in rekreacijo 41.965 80,3 Storitve športa in rekreacije 8.562 16,4 Aktivne počitnice 1.754 3,4 SKUPAJ 52.281 100,0 Vir: Bednarik et al., 2000a, 12. Slika 5: Izdatki gospodinjstev za izdelke za šport in rekreacijo v letu 1997

oblačila51%

kolo3%

obutev22%

večja oprema za šport in prosti čas

9%

oprema za šport, lov in rekreacijo na

prostem15%

Vir: Bednarik, et al., 2000a, 11.

40

Slika 6: Izdatki gospodinjstev za storitve športa in rekreacije v letu 1997

izposoja opreme za šport in rekreacijo

4% žičnice v smučarskih centrih

27%

vstopnine za športne prireditve

8%vadnine za

športne dejavnosti in najem športnih

objektov24%

športni tečaji in članarine športnim

društvom37%

Vir: Bednarik et al., 2000a, 10.

4.3.4 Skupaj sredstva za šport v Sloveniji V tej točki bomo povzeli vse podatke in ugotovitve, ki so bile do sedaj predstavljene v tem poglavju. V eni sami tabeli so združeni vsi izdatki za šport v Sloveniji v enem letu. Na ta način bomo lažje spoznali in razumeli nekatere značilnosti in posebnosti financiranja slovenskega športa. Izbrano je leto 1997, ker je to zadnje leto, za katerega so na voljo tako podrobni podatki o sredstvih sponzorjev in izdatkih gospodinjstev. Za naslednja leta so bila ta sredstva ocenjena na podlagi leta 1997. Sicer pa se struktura virov financiranja med posameznimi leti ne spreminja bistveno. Že vrsto let je na podobni ravni, spreminja se le višina posameznega vira, ki je iz leta v leto višja. Glede na to, da hočemo na tem mestu prikazati predvsem strukturo virov, je pravzaprav vseeno, katero leto bi izbrali, ker so razlike minimalne.

41

Tabela 13: Vsi izdatki za šport v letu 1997 Izdatki za šport V mio SIT % JAVNI IZDATKI 7.680 11,3 Država 1.160 1,7 Lokalne skupnosti 6.290 9,3 Igre na srečo 230 0,3 SKUPAJ ZASEBNI IZDATKI 60.100 88,7 PODJETJA SKUPAJ 7.830 11,6 Sponzoriranje, donatorstvo 7.540 11,1 TV pravice 290 0,4 GOSPODINJSTVA SKUPAJ 52.270 77,1 Potrošnja za športne izdelke 41.960 61,9 Potrošnja za športne storitve 8.560 12,6 Aktivni dopust 1.750 2,6 VSI IZDATKI SKUPAJ 67.780 100,0 Vir: Bednarik, et al., 2000a, 13. Vsi izdatki za šport so v letu 1997 predstavljali 2,33 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Iz tabele 13 lahko povzamemo naslednje zaključke: o Zasebni izdatki za šport so bistveno večji od javnih in predstavljajo preko 88 % vseh

izdatkov, kar je večji delež kot pri večini držav EU. Največji delež med zasebnimi izdatki predstavljajo izdatki gospodinjstev. Tako stanje je značilno tudi za EU. Gospodinjstva največ namenijo za športne izdelke.

o Javni izdatki predstavljajo 11,3 % vseh izdatkov za šport. Lokalne skupnosti imajo

bistveno večje izdatke za šport kot vlada. Razmerje med sredstvi, ki jih izdvaja MŠŠ iz državnega proračuna in sredstvi lokalnih skupnosti, je približno 1:5. Tako razmerje je značilno za evropske decentralizirane države. Delež Fundacije za šport (igre na srečo) se zdi majhen, vendar smo že omenili, kako pomemben je za športne organizacije.

o Podobno veliki kot javni izdatki so izdatki podjetij, okoli 12 % vseh izdatkov za šport.

Od tega predstavljajo izdatki za TV pravice le 0,4 % vseh izdatkov, kar je bistveno manjši delež kot v večini držav EU. V svetu je to eden večjih finančnih virov športa.

Samo del izdatkov za šport neposredno prejmejo športne organizacije. Na osnovi analize izdatkov prejmejo športne organizacije le slabih 27 % vseh izdatkov. Ostale izdatke prejmejo druge organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino, turizmom, proizvodnjo itd. Ocenimo lahko, da športne organizacije prejmejo večino izdatkov podjetij za sponzorstvo in donatorstvo ter vsa sredstva od iger na srečo (Bednarik et al., 2000, 14).

42

Dodana je tudi tabela 14 s podatki za leto 2004, vendar samo del, ki se nanaša na javno financiranje športa, ker podatki za zasebno financiranje niso znani. Namen te tabele je predvsem ta, da dobimo sliko o tem, koliko so se ta sredstva povečala v primerjavi z letom 1997. Tabela 14: Javni izdatki za šport v letu 2004 V mio SIT % Državni proračun 3.099 16,7 Proračuni lokalnih skupnosti 14.055 75,8 Fundacija za šport 1.400 7,5 SKUPAJ 18.554 100,0 Vir: tabela 3, 4, 9.

43

5 FINANCIRANJE ŠPORTNEGA ZAVODA PTUJ

5.1 Opredelitev in nekatere značilnosti športnih zavodov Zakon o zavodih (1991) opredeljuje javni zavod kot neprofitno organizacijo. Cilj zavoda ne sme biti ustvarjanje dobička oziroma maksimiranje tržne vrednosti enote lastniškega kapitala (kar je značilno za zasebni sektor), ampak predvsem zagotavljanje določenih dobrin ali storitev v javnem interesu. Zavod seveda sme ustvarjati dobiček, le da ti dobički ne pomenijo oblike koristi lastnikov organizacije, kot je to v običajnih podjetjih. Tako lahko zavod ustvari dobiček oziroma presežek prihodkov nad odhodki ne glede na način pridobivanja prihodkov. Zavod pridobljenega dobička oziroma presežka ne sme razdeliti, temveč ga mora porabiti za opravljanje in razvoj dejavnosti ali za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih v javnem zavodu v skladu s svojim splošnim aktom. Ustanovitelj javnega zavoda se lahko odloči, da se tako ustvarjeni dobiček vrne v proračun in usmeri na druga področja v skladu s prioriteto javnega interesa. Javne zavode za šport (Zakon o športu 2000) lahko ustanovi država ali lokalna skupnost za opravljanje administrativnega, strokovnega, organizacijskega, tehničnega in drugega dela. Soustanovitelji zavodov so lahko tudi druge pravne in fizične osebe. Če je ustanoviteljev več, morajo biti njihove medsebojne pravice in obveznosti določene v aktu o ustanovitvi. Pristojnosti zavoda so: o spremljanje in analiziranje nalog v športu ter izvajanje letnih programov, o dajanje pobud in predlogov ustanoviteljem za izboljšanje stanja v športu, o priprava strokovnih gradiv za ustanovitelje, o opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog za potrebe osrednje športne

zveze, o sodelovanje pri izvajanju programov športne vzgoje otrok in mladine, o dajanje strokovne in organizacijske pomoči izvajalcem letnega programa, o sodelovanje z upravnimi organi, strokovnimi institucijami in skupinami, o načrtovanje izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev za delo v športu, o svetovanje pri načrtovanju, obnovi, izgradnji in upravljanju javnih športnih objektov, o zbiranje in dajanje podatkov za potrebe informatike v športu. Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki: o ustanovitelja, o delavcev zavoda in o izvajalcev letnega programa. Sestavo, način imenovanja ali izvolitve članov sveta zavoda, trajanje mandata in pristojnosti sveta zavoda se določi z aktom o ustanovitvi.

44

5.2 Predstavitev Športnega zavoda Ptuj Skupščina občine Ptuj je na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 10. maja 1994, sprejela Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti na območju občine Ptuj Športni zavod Ptuj. Svet zavoda je, dne 27. 10. 1994 sprejel Statut Športnega zavoda Ptuj. Športni zavod kot javni zavod za izvajanje športne dejavnosti pokriva vse segmente športa: šport otrok in mladine (klubi, vrtec, osnovne in srednje šole ), tekmovalni in vrhunski šport ter šport za vse (rekreacija). Osnovne naloge, ki izhajajo iz Statuta zavoda in programa dela so: o izdelava strokovnih osnov za oblikovanje, vodenje in izvajanje politike športa, o povezovanje, organiziranje, spremljanje in izvajanje športne dejavnosti,

o nudenje strokovne in organizacijske pomoči društvom in klubom,

o sodelovanje s šolami, športnimi društvi in klubi pri izvedbi šolskih in množično

rekreativnih športnih tekmovanjih, o gospodarjenje s športnimi objekti, o izdelava in vodenje računalniško podprtega informacijskega sistema za področje športa Temeljno poslanstvo Športnega zavoda Ptuj je uresničevanje nalog lokalnega pomena in regionalnega na področju šolskega športa. Naloge so opredeljene tudi v Letnem programu športa Mestne občine Ptuj zlasti na področjih športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa, športa invalidov, na področju strokovnih in razvojnih nalog ter vzdrževanja in upravljanja s športnimi objekti. Na področju športne vzgoje otrok, mladine in študentov zavod skrbi, v sodelovanju z ustreznimi institucijami, za vsebinsko, kadrovsko in materialno izboljšanje interesne športne vzgoje. Zavod zagotavlja tehnične pogoje za spremljanje delovanja programov lokalnih športnih šol. Poleg tega sodeluje pri organizaciji strokovnih usposabljanj in izpopolnjevanj trenerjev. Z različnimi propagandnimi akcijami in animacijskimi programi zavod poskuša povečati motivacijo otrok in mladine za aktivno ukvarjanje s športom. Poleg tega se zavod vključuje v športne programe za preventivo sociopatoloških pojavov, ki jih izvajajo zato pristojne institucije. Na področju športne rekreacije je temeljna naloga zavoda oblikovanje sistema informiranja in promocije športne rekreacije. Zavod spremljal oz. vrednoti delovanje različnih ponudnikov športno rekreativnih programov ter njihove produkte. S pristojnimi institucijami zavod sodeluje pri razvoju preventivnih in športnih programov za krepitev zdravja.

45

Na področju vrhunskega športa zavod nudi strokovno pomoč za izboljšanje upravljanja, organizacije in vodenja športnih organizacij. Posebno pozornost zavod posveča hitrejšemu uveljavljanju statusnih pravic športnikov na področju zdravstvenega varstva, opredeljenega v zakonu o športu. Na področju strokovnih in razvojnih nalog v športu je temeljna naloga zavoda vodenje informatike v športu. Zavod ob tem spremlja stanje na področju strokovnih kadrov ter skrbi za sofinanciranje sistema izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov. Zavod si s pristojnimi institucijami prizadeva za hitrejše uveljavljanje stroke. Skrbi za sistematično ocenjevanje izvajanja in uspešnosti lokalnega programa športa. Poleg tega pripravlja predloge za izboljšanje metodologije za izbiranje projektov in izvajalcev letnih programov športa ter sodeluje pri oblikovanju rešitev, ki bodo spodbujale vlaganje v šport. Na področju športnih objektov in opreme zavod namenja posebno pozornost podpori učinkovitega upravljanja in vzdrževanja ter gradnji športnih objektov in površin. Zavod pripravlja osnove za javni razpis za vrednotenje programov športa v Mestni občini Ptuj. Ob tem nudi strokovno pomoč klubom in društvom pri prijavah na javne razpise. Zavod se prijavlja na aktualne javne razpise na področju športa, športa za vse, informatizacije. Osnovne vrednote zavoda so timsko delo zaposlenih, pripadnost poslanstvu, ki ga zavod izvršuje, s ciljem izvajati kakovostne produkte. Ključ do uspeha so zadovoljni delavci zavoda. Zavod z vsemi športnimi subjekti poskuša vzpostaviti medsebojno partnerstvo in s tem posledično zadovoljstvo uporabnikov storitev, ki jih zavod izvaja.

46

5.3 Proračunska sredstva Športnega zavoda Ptuj Tabela 15: Primerjava proračunskih sredstev Športnega zavoda Ptuj po letih (v 000 SIT)

2000 2001 2002 2003 2004 Tekoči transferji v javne zavode ter transferji posameznikom

52.650 52.911 56.375 64.099 66.099

Materialni stroški 1.227 1.297 1.380 1.450 2.950Najemnine 6.443 2.620 2.800 2.945 2.945Dotacije klubom in društvom 32.867 34.740 37.000 35.700 35.700Profesionalni trenerji 8.000 10.000Šolski šport 3.953 4.178 4.450 4.680 4.680Šport za vse 477 504 535 563 563Prireditve in akcije 453 479 510 540 540Študentje na fakulteti 284 300 320 337 337Izobraževanje in izpopolnjevanje 1.294 1.367 1.450 1.524 1.524Materialni stroški športnih objektov 5.652 6.926 7.400 7.800 7.800Projekti (Sonček, Krpan) 500 530 560 560Investicijsko vzdrževanje 5.395 6.800 7.250 7.700 9.200

Vir: Športni zavod Ptuj Iz tabele 15 lahko razberemo, da se proračunska sredstva Športnega zavoda Ptuj iz leta v leto večajo. Potrebno je poudariti predvsem sredstva, ki so namenjena profesionalnim trenerjem so se v zadnjih dveh letih močno povečala, kar je tudi vplivalo na povečanje celotnega proračuna.

5.4 Izgradnja nogometnega igrišča z umetno travo V Sloveniji so nogometna igrišča z umetno travo le v Novi Gorici, Mariboru, Kopru, Domžalah, Velenju in Ljubljani. Na Mestnem stadionu na Ptuju sta dve nogometni igrišči z naravno travo. Nogometni igrišči v skupni površini 14700 m2 žal ne zadostujeta potrebam za množičnejšo in kvalitetno vadbo ter rekreacijo. Le eno igrišče je primerno za izvedbo tekmovanj. Obe igrišči sta namenjeni redni dnevni izvedbi programov športne vzgoje osnovnih šol Mestne občine Ptuj ter vadbi vseh nogometnih selekcij in članom atletskega kluba.

Vadba je zelo omejena glede na vremenske razmere, letni čas, pogoste sanacijske posege ter redna in vzdrževalna dela.

47

Cilji investicije: o pridobitev 7700 m2 novih vadbenih površin, o obogatitev vadbenih programov v Mestni občini Ptuj in razvoj specifičnih športnih

programov, o dvig kvalitete vzgojno izobraževalnega procesa na raven zahtev učnih programov, o dvig varnosti vadbe, o dvig števila vadečih v okviru številnih programov športa otrok in mladine, o dvig odstotka športno aktivnega prebivalstva Mestne občine Ptuj in širše, o povečati število športnih programov izven vzgojno izobraževalnega procesa, o dvig kvalitete organizacije in izvedbe šolskih in ostalih športnih tekmovanj in

prireditev, o podaljšanje časa vadbe, o povečanje števila vadbenih terminov, o možnost organizacije mednarodnih tekmovanj. Tabela 16: Vrednost investicije po vrsti del (v 000 SIT)

I STROŠKI, KI NISO UPRAVIČENI ZA SOFINANCIRANJE 1 komunalno opremljeno zemljišče 35.000 2 investicijska in projektna dokumentacija 2.000 SKUPNA VREDNOST 1 – 2 37.000

II STROŠKI, KI SO UPRAVIČENI ZA SOFINANCIRANJE 3 objekt (gradbena, obrtniška, instalacijska dela, oprema) 30.921 4 športna – tehnološka oprema 2.083 5 zunanja ureditev 95.196 6 vodenje investicije 1.830 7 Drugi stroški 8 rezerva ….% SKUPNA VREDNOST 3 – 8 130.030

III DDV 20% 26.006 SKUPNA VREDNOST Z DDV 156.036

Vir: Športni zavod Ptuj Tabela 17: Viri financiranja (v SIT) Lastna sredstva 53.145.000MŠŠ 1.080.000Fundacija za šport 46.811.000Nogometna zveza Slovenije (NZS) 55.000.000SKUPAJ 156.036.000

Vir: Športni zavod Ptuj

48

Zaključen projekt (nogometno igrišče z umetno travo) bo omogočal izvajanje vzgojno izobraževalnih vsebin, kjer bo objekt uporabljen od meseca septembra do junija vsak dan od 7.00 do 15.30 ure. Za izvajanje programov športa otrok in mladine ter kakovostnega in vrhunskega športa ter športa za vse bo objekt uporabljen vsak dan 15.30 do 22.00 ure. Oprema bo v uporabi v času vikendov za izvajanje programov obšolskih športnih dejavnosti in za treninge, priprave in tekmovanja. Tabela 18: Izkoriščenost športnega objekta Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned 7.00 – 15.30 OŠ OŠ OŠ OŠ OŠ

15.30 – 22.00 Klubi, društva

Klubi, društva

Klubi, društva

Klubi, društva

Klubi, društva

Tekmovanja, prireditve

Vir: Športni zavod Ptuj

49

6 SKLEP V pričujočem diplomskem delu je bilo predstavljeno področje financiranja športa v Republiki Sloveniji. Namen pisanja bo dosežen, če si bo bralec skozi to delo uspel ustvariti dovolj jasno sliko o proučevani tematiki. Za boljše razumevanje bistva dela na kratko povzemimo njegove glavne ugotovitve. Država ureja področje športa v glavnem preko Ministrstva za šolstvo in šport ter organizacij pod njenim okriljem. Cilj države je uresničevanje z zakonom sprejetega Nacionalnega programa športa. Poudarimo, da je Fundacija za financiranje športnih organizacij z zakonom določeno organizacijsko telo, ki razporeja denar, pridobljen v glavnem od koncesij iger na srečo (pri razporejanju in razdeljevanju tega denarja je samostojna). To pomeni, da je ne moremo šteti za povsem državno organizacijo. Najbolj pomembna nevladna organizacija je OKS-ZŠZ. Financiranje športnih organizacij se skozi leta ni veliko spreminjalo, delež javnih virov je dokaj konstanten. Največ denarja imajo najbolj popularne športne panoge, kot so smučanje, košarka, rokomet in nogomet, ki pa niso vedno tudi najuspešnejše. Značilno za Slovenijo in Slovence je ravno to, da smo zelo uspešni v manj znanih in popularnih športih, kot so veslanje, streljanje, balinanje, kegljanje, borilni športi in podobno, ki pa niso privlačni z vidika sponzorjev. To je še ena posebnost slovenskega sistema, in sicer motiv sponzorjev za podeljevanje sredstev. Ta še ni tako tržno usmerjen kot v družbah z daljšo tradicijo tržnega gospodarstva, podjetja namreč še vedno vlagajo predvsem lokalno in se večkrat odločajo na podlagi osebnih poznanstev. Ne smemo prezreti, da so eden najpomembnejših virov javnega denarja lokalne skupnosti, ki za to namenjajo ustrezne dele svojih proračunov in podpirajo športne organizacije v svojem območju. Tega je včasih več kot si lahko predstavljamo. Mestna občina Ptuj tako v svoji občini za programe športa namenja kar okrog 180 mio SIT (leto 2005). Denar, ki ga namenja vlada za šport preko Ministrstva za šolstvo in šport, se porablja za uresničevanje letnih programov športa, ki vodijo k uresničitvi Nacionalnega programa športa. Le-ta je bil zastavljen do leta 2010, ko naj bi bil v popolnosti uresničen. Program uresničuje država z občinami, skupaj so bili leta 2005 na približno 65% uresničitve le tega in predvidevajo, da naj bi bil izpolnjen do predvidenega roka. Denar Fundacije za šport in ostalih javnih organizacij se razdeli med različne programe in organizacije. Vse ostale nevladne organizacije se napajajo tako iz javnih (za programe, ki prispevajo k uresničevanju Nacionalnega programa športa), kot tudi drugih virov in ga namenjajo za svoje aktivnosti in programe. Med vsemi finančnimi sredstvi v slovenskem športu je največ zasebnih sredstev, to so sredstva, ki jih gospodinjstva porabijo za nakup športnih izdelkov in storitev ter sredstva podjetij za sponzorstvo in donatorstvo. Medtem ko prva dobijo različne organizacije s področja trgovine, gostinstva in turizma, pa so sponzorska sredstva neposredni in glavni finančni vir za športne organizacije.

50

Tudi v prihodnosti bo tekmovalni in vrhunski šport slonel predvsem na plečih sponzorskih sredstev, kajti javna sredstva so v prvi vrsti namenjena financiranju športne rekreacije, športne vzgoje otrok in mladine ter financiranju športne infrastrukture. Izpostaviti pa je treba eno pomanjkljivost slovenskega športa. Pri nas skorajda ni prihodkov od vstopnin za športne dogodke ter prihodkov od TV pravic za predvajanje športnih dogodkov, medtem ko so v zahodnih državah ti prihodki med glavnimi finančnimi viri športnih organizacij. Seveda pa je to popolnoma razumljivo, kajti Slovenija ima s svojim majhnim številom prebivalcev tudi majhen potencial obiskovalcev športnih prireditev. Glede na vse napisano lahko zaključimo, da kljub svoji majhnosti po številu prebivalcev in relativno majhnim vlaganjem v šport v primerjavi z drugimi evropskimi državami, Slovenija dosega vrhunske rezultate. Na vseh največjih mednarodnih tekmovanjih že vrsto let dosegamo izjemne uspehe in se uvrščamo ob bok največjim in najbogatejšim državam, na zelo visokem nivoju pa je tudi množični šport - šport za vse. To je mogoče pojasniti predvsem s strokovnim delom v posameznih športih, očitno pa so tudi razpoložljiva sredstva namensko in uspešno porabljena. Za športno udejstvovanje je treba plačati, pa naj bodo to vrhunski dosežki ali pa le šport kot razvedrilo. Zastonj ni skoraj nič več!

51

POVZETEK Šport se v Republiki Sloveniji financira iz različnih virov. Država financira šport iz državnega proračuna, iz proračuna lokalnih skupnosti in preko Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Temu viru financiranja pravimo tudi javna sredstva. Iz državnega proračuna se financira predvsem šport otrok in mladine, vrhunski šport in gradnja športnih objektov. Lokalne skupnosti namenjajo svoja sredstva predvsem za športne organizacije iz domačega območja, denar Fundacije za šport pa se razdeli med različne organizacije in programe na državni ravni. Denar, ki ga daje vlada za šport se namenja predvsem za uresničitev letnih programov športa, ki vodi k uresničitvi Nacionalnega programa športa. Le-ta je bil zastavljen do leta 2010, ko naj bi bil v popolnosti uresničen. Program uresničuje država z občinami, skupaj so bili leta 2005 na približno 65% uresničitve le tega. Neproračunski (zasebni) viri pa so sredstva sponzorjev, donatorjev, gospodinjstev, volila, darila,… Med vsemi finančnimi sredstvi za šport je največ sredstev, ki jih gospodinjstva porabijo za nakup športnih izdelkov in storitev, ter sredstev podjetij za sponzoriranje in donatorstvo. S sponzoriranjem lahko pridejo podjetja do svojih ciljnih skupin, kar jim pomaga vzdrževati ugoden imidž in posledično povečevati prodajo izdelkov in storitev. Sponzoriranje po drugi strani pomeni financiranje športnih organizacij za nemoteno delovanje, saj vrhunski šport zahteva zelo velike vsote denarja. Ključne besede: financiranje športa, finančna sredstva, sponzoriranje, šport.

ABSTRACT Sport in Republic of Slovenia is financed by different sources. The State finances the sport out of national budget, out of local community’s budgets and through Foundation for financing sport organisations in Republic of Slovenia. Those sources of financing are also called public sector sources. The national budget is mainly sponsoring sport for children and youth, professional sport and development of sport objects. Local communities are financing local sport organisations, different organisations and programmes on national level are sponsored by Foundation for sport. Finances from national budget are used to realize annual sport programmes that lead towards realizing the National sport programme. National sport programme was being set up until 2010 when it should be completely realized. Program is being realized together with local communities, until 2005 they reached 65% of the program. Non-budget (private) sector sources are sources from sponsors, donators, households, gifts… Among all finance means for sport the most sources are coming from households which buy sport products and services. The second largest source is companies that sponsors and donates to the sport. By sponsoring sport companies are reaching their target groups, they increase their image and sale of their products and services. Sponsoring means financing sport organizations so that they could function because top-level sport is demanding large amounts of money. Key words: sport financing, payments, sponsoring, sport.

52

LITERATURA 1. Bednarik Jakob, Kline Miro: Analiza TV gledalcev in obiskovalcev športnih

prireditev/dogodkov. Seminar Sponzorska pogodba v športu. Ljubljana, 1996. 2. Bednarik Jakob et al.: Ekonomski pomen slovenskega športa. Sponzorski potenciali

slovenskega športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 1998. 3. Bednarik Jakob: Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v Sloveniji.

Ljubljana: Fakulteta za šport, 1999. 4. Bednarik Jakob et al.: Analiza organiziranosti in financiranja slovenskih športnih

organizacij: nekatere značilnosti financiranja v slovenskih športnih organizacijah v letu 1998. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 2000.

5. Bednarik Jakob et al.: Izdatki za šport v Sloveniji: nekatere značilnosti financiranja in organiziranosti slovenskih športnih organizacij. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 2000a.

6. Cooke Andrew: The Economics of Leisure and Sport. London: Routledge, 1994. 7. Kline Miro: Sponzoriranje. Ljubljana: Center strokovnega izpopolnjevanja Ekonomske

fakultete v Ljubljani, 1996. 8. Retar Iztok: Športni marketing…ali kako tržiti šport. Koper: Polo, 1992 9. Retar Iztok: Trženje športa za vse: priročnik o trženju športa za vse: (kako zasnovati,

oglaševati, sponzorirati in tržiti sodobne športne programe). Ljubljana: Športna unija Slovenije, 1996.

10. Sleigh Steve: Sponsorship-What it is and how to use it. London: McGraw-Hill Book Company Limited, 1989.

11. Starman Danijel: Tržno komuniciranje: izbrana poglavja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1996.

12. Strel Janko et al.: Šport v Sloveniji 92-96. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 1997.

13. Šugman Rajko: Zgodovina slovenskega in svetovnega športa. 3. izdaja. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1997.

14. Šugman Rajko: Organiziranost športa doma in v svetu. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1998.

15. Šugman Rajko, Bednarik Jakob, Kolarič Borut: Športni menedžment. Ljubljana: Fakulteta za šport, 2002.

16. Vodeb Roman: Ideološke paradigme v športu (…ko poseže vmes država). Trbovlje: FIT, 2000.

53

VIRI 1. Delitev sredstev Fundacije za šport za leto 2003 http://www.fundacijazasport.org/06_info/delitev2003.asp 2. Delitev sredstev Fundacije za šport za leto 2004 http://www.fundacijazasport.org/06_info/delitev2004.asp 3. Delitev sredstev Fundacije za šport za leto 2005 http://www.fundacijazasport.org/04_sredstva/index.asp 4. Fundacija za šport poročilo 2003 http://www.fundacijazasport.org/09_porocila/docs/letno_porocilo_2003.pdf 5. Fundacija za šport poročilo 2004 http://www.fundacijazasport.org/09_porocila/docs/letno_porocilo_2004.pdf 6. Interni podatki Mestne občine Ptuj 7. Interni podatki Športnega zavoda Ptuj 8. Letni program športa v Republiki Sloveniji za leto 2005 http://www.ares.spic.tv:1180/files/Spic/aktualno/novice/LPS_SLO_05.doc 9. Letni program športa v Republiki Sloveniji za leto 2006 http://www.ares.spic.tv:1180/files/Spic/aktualno/novice/LPS_SLO_06.doc 10. Letni program športa v lokalnih skupnostih 2002 http://lps.spic.si/pregled.asp?l=2002 11. Letni program športa v lokalnih skupnostih 2003 http://lps.spic.si/pregled.asp?l=2003 12. Letni program športa v lokalnih skupnostih 2004 http://lps.spic.si/pregled.asp?l=2004 13. Letni program športa v Mestni občini Ptuj za leto 2002

http://lps.spic.si/podrobno.asp?l=2002&ID=96 14. Letni program športa v Mestni občini Ptuj za leto 2003 http://lps.spic.si/podrobno.asp?l=2003&ID=96 15. Letni program športa v Mestni občini Ptuj za leto 2004 http://lps.spic.si/podrobno.asp?l=2004&ID=96 16. Ministrstvo za šolstvo in šport – Direktorat za šport

http://www.mss.gov.si/index.php?id=148 17. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport, Zavod za šport Slovenije, 2000. 18. Osebna izkaznica OKS http://www.olympic.si/ 19. Športni informacijski center http://www.spic.si/ 20. Športni zavod Ptuj http://www.sportnizavod-ptuj.si/ 21. Zakon o športu. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šport Slovenije,

2000.

54

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC CIEPS – mednarodni svet za telesno vzgojo in šport EU – evropska unija FŠO – fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji LPŠ – letni program športa MOK – mednarodni olimpijski komite MŠŠ – ministrstvo za šolstvo in šport NP – nacionalni program športa NZS – nogometna zveza Slovenije OI – olimpijske igre OKS – olimpijski komite Slovenije OKS – ZŠZ – olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez SIT – slovenski tolar ŠPIC – športni informacijski center TV – televizija

55

SEZNAM SLIK Slika 1: Športno aktivni odrasli prebivalci v Sloveniji........................................................ 13 Slika 2: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije ............................................................. 20 Slika 3: Delež koncesijskih dajatev po koncesionarjih v letu 2004 .................................... 32 Slika 4: Magični štirikotnik sponzoriranja .......................................................................... 37 Slika 5: Izdatki gospodinjstev za izdelke za šport in rekreacijo v letu 1997....................... 39 Slika 6: Izdatki gospodinjstev za storitve športa in rekreacije v letu 1997 ......................... 40

SEZNAM TABEL Tabela 1: Odstotek občasno športno aktivnih po posameznih državah............................... 14 Tabela 2: Nacionalni program športa za leto 2006 in za to namenjena sredstva v državnem proračunu............................................................................................................................. 25 Tabela 3: Nacionalni program športa za leto 2005 in za to namenjena sredstva v državnem proračunu............................................................................................................................. 26 Tabela 4: Sredstva lokalnih skupnosti za letne programe športa ........................................ 28 Tabela 5: Sredstva za šport v Mestni občini Ptuj v letu 2002 in 2003 ................................ 28 Tabela 6: Sredstva za šport v Mestni občini Ptuj v letu 2004 in načrtovana sredstva 2005............................................................................................................................................. 29 Tabela 7: Igre na srečo od katerih pridobiva Fundacija za šport koncesijske dajatve ........ 30 Tabela 8: Razmerje koncesijskih dajatev po koncesionarjih v letu 2003 in 2004 .............. 31 Tabela 9: Razdelitev sredstev fundacije po posameznih področjih med leti 2003 – 2005 . 32 Tabela 10: Cilji športnega pokroviteljstva po Irwin & Assimakoupoulas .......................... 34 Tabela 11: Izdatki podjetij za sponzoriranje in donatorstvo v športu v letu 1997 .............. 38 Tabela 12: Izdatki gospodinjstev za športne izdelke in storitve v letu 1997....................... 39 Tabela 13: Vsi izdatki za šport v letu 1997 ......................................................................... 41 Tabela 14: Javni izdatki za šport v letu 2004 ...................................................................... 42 Tabela 15: Primerjava proračunskih sredstev Športnega zavoda Ptuj po letih (v 000 SIT) 46 Tabela 16: Vrednost investicije po vrsti del (v 000 SIT) .................................................... 47 Tabela 17: Viri financiranja (v SIT).................................................................................... 47 Tabela 18: Izkoriščenost športnega objekta ........................................................................ 48