~fs?l.-r (rtuvf c.-----...n:. go bonala gore o ne a b1d1wa jalo fa lwapeng ka ntlha ya gore o ne a...
TRANSCRIPT
•
NALEDI.
E tle ·~~ tlba mongwe batho ba bone naledi nngwe e e gal lelang
e k~abaganya lowapi ka bonako go tsW£ botlhabatsatsi go ya C(.i.
bophirtmatsatsile fatola magodimo ka lesedi, e bjnesa leg~o le
lefatahe, mme go sa itsewe ~ gor e stmologa f& kae le gone e fet~la
kae, mme e re e kgatlba ka bontle jwa yone e gak@amats~ kg tsa e be e -tahose ka kgalalelo ya yo;ne e e fetang kgalalelo ya maaedi a mangwe
a bos1go. 0 ne a ntaa jalo Solonon; T1hekiao Plaatje mo gare gL botshelo .
J
I
~_. Barolong ba ga gabo, mme eseng bone fela, mme eleng go gare ga .. w ~ Bats~ana bot~e, le mo mer f!ng yot1he ya Bantsho le ba mmala (Colo~red~)
} le Ma-Ind1a le B&Sweu ba Souta Afrika. Mo go bon botlhe o ne a le d.
motho yo o tlhophegileng ka ~neo tsa gagwe tsa k1tso le tiro le puo
1e go kwala - ma1tsaanape le moruteg1, le setswerere le senatla -- sa
motho. Yo o ne a sa tlhole a le ngwana wa Baro;long fe~, mme
jaanong e le ngwana wa d1tshaba tsotlhe tsa Afrika.
Motho yo1 ntseng jalo, YIJ o ga1sang ka mokgwa mongwe, batho ba le 0
s bants1 ba tle ba rate go 1~a sengwe ka ga gagwe, gore tota o mang?
o ts!a kae? 0 taetswe ke mang? ~ut1lwe kae? 0 tsh1d11e jang? O aul~ leng? 0 bolailwe ke eng? Ban& ba gagwe ke bo mang? Tumelo ya gagwe
e ne ele eng? Dipotso tse le tse d1ngwe tse di tshwanang aet1~0 natsoAtse re
tla d1 arabang mo lokwalong lo.
• motho J.:o ~neng a bu& bobe Solomon; Plaatje: a taheg1~ e bile
L 1tse dilonyana tsotlhe. Kana fa batho ba ne ba le bararo kgotsa
bale bLne, kgotsa bale some mme Plaatje e le mongwe wa bone, o ne o
ka fitlhela e le ene o buang, go reed1tswa ene ka kgatlhego, mme go
tshegwa . Mme puo ya g&gwe e ne e se ya dinyao fela, ya go
'
' I
2
~hokelela le go tshegisa; e ne e le polelo ya mafo~o a o a utluleng g
le ditira£alo;~ tse o di bonyeng, mme go bolela motho ye o itseng
go bua, yo o itseng dipuo le yo o i tseng go etsa. Kana le ebile
a bua ka eng PlaLtje o ne a se itse go fet& ba bangwe. Le gone o ne s
a ka tsaya mafoko a a tlwae~weng kgotsa tiro e e 1tsegeng mme a di
' bolele ka mokgwa le ka mantswe a ~gatlhang. E kare f• re bapisa t\lA.
r~ re Plaa t j e o1ka ts-.ya logong lo lo omeletseng mme a budulela , ....
botshelo mo go lone mme lwa kukunya, lwa nna lotala, lwa thunya ~
di thunya, lwa ba lwa ungwa di t hoJ,lwana tee di buduleng fela jaaka ~
thobane ya ga Arone.
KO~ANO YA NTLH.l LE KOPANO YA. BOFl!:LO.
Kgakologelo ya ma ke gore ke kopanye le Solomont ~la~tje lwa
ntlha ka ngwaga wa 1898 ka kgwedi ya Lwetse. 0 ne a tswa Teemane
(Kimberley) mme a goroge t se kwa ga mme (Ma-Selefe ); ka sekgoa ke ,..... .t,.
gore kwa tlung ya ga. 811 s· Molema. Kana ka S"~tswana ntlo e !!1d1n
ka motsadi wa. mosad1, yo le ene o bidiwang ka ngwana wa ga.gwe wa • l
ntlha. Mm fa rere Ma-Selefe re raya Mrs Silas Molema, boo p~bedi
tm.li~ ba ga Selej e ngwana wa. bone ~tlba.
P1a~tje o ne a tsile go nna mofetoledi wa ga Magistrata
mo M&f1keng jaaka a ne a ntse a le mofetoled1 wa ga Magistrata kwa
Teemane. E rile fela ke kopana le ene a nkgatlha, a nkgapa mogopolo
ka tsela e e sa lebalesegeng. ~ ntlba· ya bosweu-sweu jWL ~ A
se~tlhogo sa gagwe ke ne ka 1tbaya ka re ke Lekudu~ kgotsa Lesetedi~
kgotsamotho wa mmala- mongwe wa bathe ba bogolo ba b1d1wang 'no
Makhalathe (Coloureds). Bosweu jwa gagwe bose bo feta jwa batho
ba ba sweu jaaka boor~-Mo~ema kwa Mafikeng kgotsa boora-Moswete kwa
Ga-Khunwana, ba eleng b~one Barolong ba ba mmala moaweu go ~ feta
ba bangwe botlhe.
E rile morago-r&go jaana ke ntse ke phutba d1nopolo tsa mafoko
a ke a kwalang gompieno ka kgatlhega go utlwa ba losika lwa gL
Plaatje ba mmitsa wTshweunyane n:. Go bonala gore o ne a b1d1wa jalo fil 0
fa lwapeng ka ntlha ya gore o ne a feta b!•mogolowe le b!-monnawe E 71.
k& bosweu jWk mmala. ! bile gape go ~· ge ntshegisa fa Plaatje a
sena go awa, go bala mafoko mangwe a mongwe yo o neng ~ mo lelela
'
3
(Vere StentJ, yo one a sa bola go dira le ene go s1mo!o!a ka 1900
~ re P!aatje e ne e ae lekgoa (European+ kgotac montsho (Bantu), e
ne e1e Leseted1 (Griqua).
Le a nyala, bagwagwadiagwe - batsa1amoaad1 wa gagwe be ne ba
rufegile that& ba re morwadiabone o nyetawe ke Lekutwana kgotsa
Morwa. Le bone ba ne ba sa dume1e gore Plaatje ke Morolong.J' E rile
ke kopana 1~ P1aatje lwa ntlha a bo a le motho wa dinJga d1 1e 20 NI\A' ~ ~ cMtuJ~ ~ b..-~A KE LE DINIAG DI & 7, ke gore a ntshia ka dinyaga di!e 13,
mme go tswa ka nako eo matshe1o a rona a bofa~any thata, a
tshwarasana ka d1tsela di 1e d1nta1 gore re f, 1tsanye thata re be
re tshwaragane1e d1t1ro tsa thuto le tsa morafe d1 !e d1nts1. -t-o ne a le monna wa , seemo se se lekanyeng, a le safuba ae tona,
&(...
a 1e thlogo tona e bile e okediwa botona ke ser1r1 se se 1esutha, -se se ganetsang polelo ya i.kgoa gore mor1r1 ga o t1hoge mo
~ tlhogong e e nang
1 boboko. 0 ne a 1; mat1ho mantsho a a boga1e, a
1e nko tona. E ne e1e motho yo o thas&, yo o botlhale yo o I
nonorileng mo kakanyong, yo o balang bobe - d1pamp~r1 tsa dipuo ,--.. t
taotlhe 1e dibuka tsa met~bale y ~ jaaka tsa d1t1hapeo , ~ It\.- i.t,.
dikhutsafalo, d1tso maetso , Maboko, .Qitao, maitshepho. 0 ne a le ' - "
"'""' 7. o o itaeng
motho yo o ba1ang ka bonalto jwa legadima mme a gakologelwe mafoko - 1i!kcso
otLne a o badileng a ~amponyege re1a ka R!lg. 0 ne e 1e monna yo
o kwa1 ng tbata motshegare 1e bos1go' e 1e motho I. y
~ -e. d1puo d1 1e dintse tsa Europa 1e tsa Afrika - -
- Sengeleae, Sejermane, I
Seho.lanse, Sesotho, Sexosa, Sezu1a, Sekgothu (Korana )j re sa bue .U,
Setswana sa ga gabo. 0 ne a le J;. sebui se se nonof11ong1moruteg1
yo o 1thut1leng ka bogaene. :B a.
Seemo sa ga Plaatje mo gare g~ Eantsho ba Sout~ Afrika ss
nep11we ke kitsipso ya loso lwa gagw mo koranteng ya star ya 20
Seetobosigo 1932 fa ore;-
4
"Go sule Morena Sol. T. ~laatje kwa Nancefield Johannesburg
maabane. Sol. T. ~l&atje e ne ele mongwe wa baeta-pele ba Bantshe;
mokwadi yo mogolo wa mato~o a botshelo a Bantsho le fa ele ka kago,
le fL ele mafoko a puso kgotsa ele mafoko a botsbelo. Tebo le
kakanyC> ya gagwe di ne di thuaa thata nnne di batlwa ke baetapele ba
makg tla otlhe le fa ele a Makgoa kgotaa. a Bantsho. 0 ne a kwala ttata
mo 't#f)pf.. dipamp.ring tsa Afrika le tsa Yuropa le tsa AJner1ka, mme e
bile e le or~laganyi ka esi wa d1koranta tsa Bantaho. Kwantle ga eo . .. kwala dipam~1 fela ebile o ne a le mokwadi wa dikwalo tae di
1taegeng tsa Bantaho. 0 ne a bap1a1tae diane tsa Sekgoa le ta~
Se.tswana a ba e a fetolela d1kwalo dingwe tsa ~ Shake pe~. mo puong
0'1~ ya; Setswana. Ga. ntsi Sol. T. ~laatj /' m.ongwe wa. barongwa ba B&n taho
go kopana le babua1 mono Souta Afrika le kwa moseja; mme bopelokg&le
"" jwa gagwe mo mafoku.ng a a amang Bantsho bo ~· bo 1ts1we ke botlhe. 5
Tire ya gagwe ya ge tswele~a pele thuto ya ba ga gabo ga enke e
lebalesega. tt
Ga g• na yo o lea ganelang go re leina la ga Plaa.tje ke lEd na je
le tla tahelang dinyaga di le d1ntai mo kgakologelong ya Bantsho, le
mo dipole;long tsa tswelelopele ya rona. Ke motho yo o diratseng a
ba a oketsa botahelo jwa rona jwa semorafe, jwa thuto, jn puo., J:-8.
kitso le jwa puso. 0 nontsh1tse a ba a kgab1aa dipuo tsa Afrika mme
bogolo puo ya Setswana ka go subulola mantswe le maina a diane le
dipolelo tse di ne di f1tlheg1le, ebile di 1ebetswe, le ka go atoloea
k1tso le polelo ya maina a dilo.
Ka bogaene o ntse sekao sa botahelo jwa go inneela mo t1relong ya
ba gagabo, go tshwarelela rur1 ka maikaelelo a thata mo gare gL
dipat1kego le makete a botshelo le go 1ntsha sethabelo go awela ba £a
abo. Ka bonatla jo bogolo le go itahokela dinaled1 / ipu.l.etse taela . 4
go tswa kwa tlase ga go tlhoka go 1tswe go ya go f1tlba kwa g dimodime , 1
le go tlotlwa eseng ke ba ga gabo mme eleng le ke mer&fe e mengwe ,...
mebala esele. Kotho a taalatswe mo nageng, a d1sa a le d1nyaga di E .&Pt(tl
a tsena se1tolo a le dinya.ga di 10, a1,.uta bana a le dinyaga di 16, E
1:
5
tsamaisa poeo a le dinyag&di 18, a nna moto1ok1 kgotsa mofeto1edi a
1e dinyaga di 19, a nyala a 1e dinyaga di 20, ya re a le 21 a bo a
1e moteadi, ya re a le dinya~ di 24 a nna moru1aganyi wa koranta,
ya re a 1e 28 a bo a le mmueledi wa morafe mme ya re a 1e 35 abo a
1e mokwadi wa dikwalo tea t hutego e e kwa godimol; o ka bonwa kae
motho yo o n t seng ja1o? Batho ga ba bantsi ba matshe1o a bone a
tletaeng ditiro tse di faroll ganyeng jalo, mme tsot1he di ba di dire -ka k1tso ~ 1e botswerere 1e bonontlhotlho.
DIKIMELESEGO. J]~
Ga ntsi Plaatje e ne ele motho wa gore o tla a swela nageng
kg tsa mo tse1eng, a kaya gore ga a ke tla a swe1a kwa gae ka ntlha
ya go tsamaya bobe jwa 6&gwe, le go kgarakgad1wa ke d1t1ro; mme go
ne ga nna tela jaaka a bo1etse- pele, jaaka a na a Lmmeleseg1la • .ft.. A
Legae ja gagwe le ne le ; kwa ~2~e1 Street1
K1mberley, mme o
ewetswe ~ Nancef1eld ~ Jobanneaburg kgakala le mohumagad1 le bana
ba gagwe. 0 ne a 1e mo loetong lwa ditiro tea gagwe tsa go
tLhotlhomiaa, le go hukutsa 1e go kw&la. Q.
Lentswe ja go eta fa 1e tehwarangwe le 1eina ja ga Plaatje - w 1e kaya sengwe ee eele go feta jaaka 1e t1waet~•· Go eta ga ga
Plaatje e ne e kete ke khuduga le fa e 0. bile e 1e 1oeto lwa
malatsinyana fel•. Mo go ene e ne e le go hudusa of!a1 1& gagwe go e 1sa kwa o ~ gone. A tsee mashine e e kwalang (typewriter),
d1pamp1r1 tse d1 kwa1ang ~ dibuka ta taa go rurufatsa, dibuka taa
' d ~ ~ ~ tlhaloso (B1ctionar1es) le ~~aa1tlop1d1a, ~ ~ le d1pena tsa
go kwala le dilo tse dingwe tsa bakwadif; mme e ere a f1tlha kwa o 0 goregetseng gone a tswe1e1e pele 1e tiro e o ne a e dira kwa gae ...
f&. godimo ,ga go dira tiro e e thomi1eng loeto lwa gagwe. Gape, tiro ,. ke lentswe/ le tlbaelang fa go bu1wa ka Plaatje, ka tota sa gagwe e
&• Mo 1etsataing le/ ~o 1 o ne a ka ne e se tiro, mme ele d1tiro-t1ro.
bu1sa phuthego nngwe kgotsa di~opano, a bala dikwa1o dingwe, a
' ~ kwala mafoko a koranta ya gagwe ya Tsala ya Batho, a kwale1a
koranta nngwe ya Sekgoa 1e enngwe ya Bantaho, a feto1ela bontlh-
nngwe jwa lokwalo longwe lwa ga Shakespeare, a kwala ditemana ~
dingwe tsa difela, a ba a kwala padiso ya bana ba sekolo, mme kgotsa
a swetsa ka go tlatsa mafoko mangwe a go ranola Sekgoa ka Setswana.
Ditiro tse tsotlhe Plaatje o ne a d1 kgweetsa ka nako e le
nngwefela, mm ke gore a sa swetse tiro nngwe pele a ise a similole
e nngwe. 0 ne a kgwee~iwa pele, a huduiwa ke mogopolo o o ntlha,
o o sa itapoloseng, le tLh ~ e e tletseng kga~ologelo le
dikakanyo tse di mafaratlhatlha, mme gape e ke ~ o na a ikutlwa fa
nako ya go diragatsa megopolo ya gagwe e le khutshwane. Kana e ne (J
e tle ere go ~etswe bosigo Plaatje ene a bo a bala a ba a kwala;
e re go tsogwa mo mesong ene a bo a sa bolo go tsoga; e re go jewa
ene a bo ~tse a kwala-kwala. Mo loetong lwa aefofane, kgota~wa
terena kgotsa lwa sekepe le lwa mmotorokar~ ~p~ tota, Plaatje ene
a bo a ntae a na le lokwalonyana lwa dinopolo (Note Book} lo gongwe
le gape o kgwaritsang mo go jone. cu
Mo 1urang tse di 24 tsa le~satsi,
Plaatje o ne a dira ka diura d1le 16 kgotsa 18.
Dilo tse taotlhe o di kgweeditse mo gare ga lehuma le patik go
ya go tlhoka, le mo bejosing ~ go ipona a ba a itshwetsa, go sena
mokwaledi yo o mo thusang, go sena batbati bape ba ba # kae-kae go
mo etleetsa le go mo golola mo ditshwaregong, kgotsa go mo due!ela
melato.
Ga gona motho yo o itseng bokete jo ~!aatje o ne a bo rwele ka
ntlha ya go nna le keletso le lesedi ya go dira sele le sele sa
dit1ro tsa thuto le tsa morafe, mme a sena that/ kgotsa madi a go d1
diraiatsa ka botlalo. E sit~ ka eng le gone go kwala dibuka gore d1
gatisiwe ke tiro e e batlang nako le bobelotlelele, le madi a
~ipamp~ri le d1-typera1tara le bakgweets1 ba tsone. Dilo tse tsotlhe
Plaatje o ne a sena tsone.
Profesor W. Mac Millan wa Un1ver~a1t1 ya Witwatersrand a kwala
ka Thomas Pringle mokwad~ wa ntlha wa dikoranaa mo Souta Jtrika are
(¢~ Cape Colour Question} •o ne a nwetse mo ditio
)C
'
7
d1t1rong tsa d1poletik1 1 mme e rile d1 mo leretae tlotlo tsa mo
leretse le matshwenyego. 0 ne a direla batho ba bangwe go feta
jaaka a ne a 1t1rela. Fa ane a ka 1kgomorolola mo d1polot~k1ng
o ka bo a ne a humile. 11 (Cape Colour Questi ~115 ),' . Mafoko a o a
ka lebaganngwa ka botlalo la Plaatje. D1pol tiki di gapile bogolo
jwa nako ya ga agwe, tsa god1sa leina ja gagwe mme tsa mo humanegisa .
Ga a 1ae e ke ere ele gope a. nne mohume wa mad1 1 kgotsa wa dikgomo. 0.
Tota ga ! 1se a ke a nne kwantle ga matshwenyego a melato1 mme o
tshedile a ba a swa a le mohumaneg1. E bile ke one matshwenyego a
mad! le melato a a akof1sitseng lose lwa gagwe.
Mo malatsing a gagwe a bofelo fa a le mo phateng ya bolwetse o
ne a tshwenye gile maikutlo thata ka ntlha ya d1t1ro 1 bogolo mekwalo
ya gagwe, a khuts~ ka gore o kgalala le go swetsa, mme le gone ~ :.i..! g~ ; ope yo o ka swetsang - diphetolelo, d1fela 1 diane, d1bo·lelo 1
ma1t1so 1 d1pad1so tsa sekolo 1 buka ya mantswe a Senyelesemane le
Setswana - tsot~ e ne e le dilo tse o d1 ~~t kwalang mme a santee
a le bosare jwa tsone fela.
Ga twe Cecil Rhodes - moakany1 yo mogolo wa puao le mohum
mogolo wa Souta Afrika e rile a lemoga fa botshelo jwa 8&gwe bo
khutla ka bonyana jwa dinyaga dile 48 a khutsa thata aree "Kana tiro Q
ya me e ne e sale ntai tba~t mme mo ke go kgonneng ke bo~tlana jwa
yone fela (So much to do, So little done) seo ~tse sone selelo sa
ga Plaatje.~u--------------------~
8
Ka ntlhaya ditumelano tsa gagwe le bagatisi, le ka ntlha ya
tsholofetso ya gagwe le dibanka, o tsogile ka bothata mo phateng ya
bolwetse, ya re ka go iteka mo g lo a ya ka dinao kwa maemong a
terena kwa Nanoafield, koo a palama terena go ya N Johannesburg,
lobaka lwa dtmaele di le 10, a pagolosa terena foo mme a ya go
konela ditumalano tsa gagwe le bagatisi le banka, mme jaana a pagam5
terena gape go boela Nancefield. E rile a tsena kwa tlung e o ne
a nna mo go yone ya setlpgolo sa gagwe Mrs Helen Smouse a bo a sena
thata epe, go bonala fa mospelele wa go ya go tshwa dikwalo kwa
bankeng o mo fofoditse, gore e re mo malatsing a le mabed1 botshelo
~
jwa gagwe bo phirtme. 0 bolailwe ke matshwenyego a dikwalo le mad1.
0 sule jaaka a na a tshela - ka go tlhobaela ka ntlha ya dikwalo le
ka ntlha ya mad1. Mme gape go ka twe, felajaaka batho ba bangwe
ba le bantsi, o bolailwe ke tiro ya gagwe. 0 ne a tsetwe ka kgwedi
ya Phalane ka ngwa~ wa 1877, mme o sule ka k~edi ya Phukwe e ~
tlhola 19 ka ngaga wa 1932 - botshelo jwa dinyaganyana di le 54
dikgwedi ke le 9 le malatsi ale 9 fela.
DITSO;BONYANA!~ BOKAU.
Barolong ke morafe o o itsegeng mo ditsong tsa bo~e ka go
thubagana le go kgaogana go itira meratshwana e mentai. Go
kgaogana mo go simologa bogolo ka dikgose go ny la lefufa, mme ere
ba tsala bana go seke go dumaianwe gore yo o tshwanetseng bogosi ke
ore, le ka go tshegelediwa ga bana ba dikgosi ke bo rangwanaabone,
e re mowa kgosi a sale fa tlase motshegeletsi wa gagwe a nonofe
thata, mme a tloge a ganele mo setulong sa bogosi. Mo maemong a,
mong wa bogosi ere a gola a tswe mo gae le bangwenyana ba makgotla
a ga rraagwe. Ke sone go nang le Barolong basa Modiboa, le
Barolong ba ga Sehuba, le Barolong Boo-Seleka le Barolong
Boora-Tshedi le Barolong Boo-Seleka le Barolong ba ga Mor kile mo
dinakong tsa bogologol , e bile ke gone go nang le Barolong
Boo-Ratlou le Barolong Boo-Rapulana.
9
Mo go ¥one yotlhe meratshwana e ya Barolong, Barolong ba ga Madiboa
e ka bo e le bone dikgosi , mme ba ne ba gapelwa bogosi ke bomonnaabone.
Plaatje o ne a le Morolong wa ga Modiboa yo e rileng a gapelwa
bog~si a tswa mo gare ga motse bogologolo kwa Setlagole mme a ya go
aga kwa Molemane ntlhengy ya botlhabatsatsi bokgakala jwa dimaele di
le 60. E rile dintwa di ba tlhasela ba ga Modiboa ba hudugela
nt1hehg ya Matlosane. Modiboa yo o tsetse Mongale, Mongale tsala
Sehuba, Sehuba a tsala Mokoto, Mokoto a tsala D ira, Dira a tsala
Selogilwe mo dinyageng tseo tsa bo 1620 go fitlhela 1750. SelogilwE
a tsala Mo!ojana, Mogojana a t~la Sebeka, Sebeka a tsala Dira wa
~ bobedi, Dira a tsala Selogilwe wa bobedi mo diny geng tsa 1750 go
fitlhela 1830 ntlhBag ya Manusa (Schweizer-RnekeJ.
Kitso e e tlhamwaen@ ya losika 1~ ga Plaatje e s~olog~ ka
ngwaga wa 1830 ka Selogilwe. 0 ne a nna kwa lef•tshing ja Mamusa ~.e
a ya Thaba-Noho le bana ba gagwe bo Dira le Mogodi le Maseng go tshaba
dintwa tsa Matebele a ga Moselekase, Dira rraagwe a sena go bolawa
ke Maphathana a ga Manthatisi ka ngwaga wa 1828. Selogilwe e rile
go tswa Tbaba-Ncho a ya Fauresmith le Mogodi mme a d1ega gone a ba
a swela gone . Ka ene ele motho yo mokhutshwane yo o t1hogo e
setlatlapa Bakgothu le Masetedi ba mmitsa "Plaatje•• ke gore P&petlar. •
Kwa Fauresmith Mogodi a tsala Kushumane le bana ba bangwe gone , mme
jaana a hudugela Ph111ppoli le bana mo gare ga M&seted1 a ga dam
Kok, a na le k1tso le lesego ja go alafa dikgomo le d1pitse le din~.
A thusa Maseted1 thata mme a bapala ka bonako mo go bone, ba ba ba
mm1tsa MRyk Au Plaatje" ke gore Plaatje wa mohumi. Mogod1 o ne a
gotsitse rraagwe, le ene ele motho yo mokhutshwane, yo o matlaba,
yo o tlhogo e sepbaphathi, yo o matseba jaaka rraagwe, mme lei~ ja
Plaatje ja gola mogolo mo go ene. 0 ntse lobaka gone fa Philippl1s
morwae yo mogolo Kushumane a ba a nyala gone a ba a tsala bana ba
gagwe ba bagolo gone . E rile morago a ya le Adam Kok kwa Patis
I
.
-
10
kgotsa Thaba - K&km T1lod1 kwa Lesotho . Koo a tlogela bana ba gagwe
go ya go rutwa ke baruti ba Fora bo Moruti Dyke . Jaanong a boela
kwa morago mme a feba a aga Kwa Bethane fa a tla a tsala bana ba
gagare bo Mmusi le Elias.
Kushumane e ne ele monna wa senatla e bile a nye»se mosadi yo o
senatla Maratha Kethametswe Botsima, ntsalae wa Maje-a-kgoro . Ka
ngwaga wa 1875 Kushumane a dule mo Bethane le bana ba gagwe a
kgweetsa dikgomo le dihutshane le dipitse go ya go hira mahulo kwa
Pniel lef&tshe ja Majeremane mo nokeng e Tahetlha gaufi le M1mberley,
kwa o ne a setae a eteleditse pele morwawe yo mogolo Mogodi {Simon) .
Khuduga ya motho a kgweetsa loruo le lontai ke tiro e e bokete
ya leto lo lo bonya lwa go hudisa le go batla magololo le
mathibelelo a a nang le phulo le metse. Kushumane o ne a thibeletse
fa gare ga Blo~ontein (Mangaung) le Teemane mo kgaolong ya Boshof ' I
kgotsa Van Wyksvlei kwa Doornfontein polas1 ya ga Konig fa mosadi
wa gagwe Maratha a belega Solomon. Ngwaga e ne e le 1877, kgwedi I
ele Phalane 9 jaaka re bolebse. ~ubamisiwa ke basadi ba Bakgothu
ba ba ne a ba agile gaufl le mathibelelo a ga Kushumane . 0 ne a
tsetse basimane tela bale 6, mme e rile a le mo1mana a rapela thata
go~e ngwana yo o mosikereng e nne mosetsana, mme e rile ngwana a tla
e le mosimane gape a swaba . Polelo ya re ka bonako o ne a gamotsege,
a leboga Modimo mme a fa ngwana leina la Tshekiso , je le kayang
ntlafatso le phepafatso ya pelo, e seng tsheko ya kgotla , ka a rile
~lo ya gagwe e ntlafaditswe ya 1tshekisiwa mo ngongoregong le
maswab1, mme e tletse tebogo le boitumelo . Mara~ha a fa ngwana lei~a
ja bobedi ja Salamon ka a re o bontshitswe fa ngwana yo a tla nna
botlhale thata go feta belekana ba gagwe . Kanako e Kushumane a santsE
a le kwa kgaolong ya Boshof rraagwe e bong Kogodi a • swa kw&
Bethane, mme e rile a sena go mo fitlha a boela kwa Boshof go
X.. tswelela pele le khuduga ya gagwe mme a fitlha kwa Pin1el kwa
Polasing ya Majeremane a Berlin Missionery Society.
PINIEL e ne •f• polas1 ya baruti ba kereke ya Lutere mo
nokeng e Tshetlha (Vaal River) fa gare ga K1mberley le Barkly Weat .
11
Bogolo jwa po1asi e ne ele 29,000 morgens. Baruti ba ne ba e hirisa
tela mo baphutheging ba kereke ya bone. Go duelwa jaana dinku di 1e
100 e le 10/- ka ngwaga '
kgomo e 1e 1 2/6 ka ngwaga
p1tse e le l 6/- ka ngwaga .fela jaaka go ne go dirwa kwa polasing ya bone ya Bethane kwa Xushumane o ne a tswa gone. Le.fatshe ja .Pniel pele e ne e le ja Bakgothu - Regshand Koranas ba ga P1et Wit
Voet. Ga twe ba ne ba neela barut1 ba Lutere gore ba le tshegetse
go ruta bana ba Bakgothu mo go jone. mme barut1 ba tloga be le reka.
Baruti ba ne ba agile mo go jone pele ka ngwaga ~a 1849 ka tumalano
le dikgosi tsa Bakgothu • Ka one ngwaga o o Major Waren morngwa w~
puso mo taolong ya ga Sir Harry Smith o le 1ekantse mme k le
tlhomamisetsa Bakgothu gore ke boswa jwa bone le b~na ba bone. E ne
e le le.fatshe je 1egolwane 1e ka nna dimae1e d1le 250 bo1eele 1e
boatlhamo. Ka one ngwaga o o Maiutere a simolola thuto mme !efa
gontse jalo Bakgothu ba tlhoka go le tlamel&, ba le rekis dipo!as1 uo
Basweung ba temo le tisho ka bojalwa jwa Baandy le ka motsoko le ka
dibaga 1e mekgabG, mme le.fatshe ja ba tswa d1atleng gotLhe fe!a. Ke
gorne ka 1857 fa barut1 ba Jeremane ba reka setsha sa dimoroga tse
2g,ooo mme e nna ja bone. Lefatshe ja Pn1el jaaka ja Bethane le na
1e metsana ya Bakgothu le ya Masetedi le ya Batswana, mme ebile gona
1e sekole gone. Bana ba rutwa go bala le go kwala, mme bogolo ba
rutwa Bibele, e bile ba rutwa dit1ro tsa mabogo - temo, go ag le go
betla.
Metsana e laolwa ka fa mekgweng ya tlaagogo le tswe1elopele e e
gagametseng ya SetKreste. Baagi ba yone ba idiwa mekgwa ya Seheitane
e e dirwang mo metsing e mengwe ya Bakgothu le ya Masetedi 1e Barwa le
Batswana. Ba idiwa magwera 1e 0o apaa ka maja1wa 1e dikbadi. Mothc
one a ka 1emoga ka bonako pbarologanyo fa gare ga ba!~i baagi ba
metsana e ya baruti le metsana e mengwe ya Setswana ka maitseo ke ke
kaparo le kitso ya go bala 1e go kwa1a mme bogolo ka go tlwaela lego
12 -
itse tiro le ka botlhaga le bonatla. Puo e go tweng ••Bo-oorlams"
ke gore go nna 1e kitso le maano le tlwaelo ya mekgwa le ditiro tsa
Sekgoa. Baag1 ba metsana ya di D~hsin D1m1sh1ne kgots ya barut1
ba ne ba le oorlams.
Fa re ka gakologelwa mafoto a re tla a bona re be re tlhalogan~a
ka fa Plaatje o ne a farologanye ka gone le ba ga sa gabo ba metse
ya Setswna; mme e seng ene fela mme e~en~ le Batswana ba bangwe ba
ba go1etseng mo ditolong kgotsa mo metsaneng ya dikolo tsa barut1 ba
Jeremane.
Kusbumane o f1tlhile a aga mo Pn1el le bana ba gagwe ka ngwaga
wa 1878 kgotsa 1879, mme a ntsha Solomon ~laatje yo re kwalang ka
ene go nna le mogolwe Mogodi Simon yo o ne a mo feta ka dinyaga di~e
Bonyana jwa ga Solomon ~laatje bo ntse fela jaaka benyana jwa
bana ba bangwe ba Setwana. E rile a le dinyaga di le 6 le 7 ~disa
dipotsanyane a tloga a disa dikgomo go f1tlhelela a le d1nyaga di
~~ a bata ka lonao a apere hempenyana 1e phasenaya d fela jaaka rotlhe
bana na Batswana re god1le mmogo le baba ba bahume mo malats1ng a
maloba. Puo ya gagwe e ne e~e Setswana sa ga mmaagwe le rraagwe fela
lefa a ne a 1tse mantswenyana mangwe a ~ekgothu, mme one a farologana
mo banengf ba gagwe ka e rile a le ngwana wa dinyaga dile 5 a ithuta
sepeleta le go bala mme are a 1e d1nyaga di 6 a bo ebile a bala
Setswana sentle, a bala ditlahamane tsa Setswana e bile a ithutile
go kwama. E rile a le dinyaga di 7 a bo e bile e le mmoledi wa
ditlhamane ka mako ya ma1tiso, le moreediwa wa ditiragalo tse o d1
utluleng le tse o di badileng. 0 ne a santse a itshupa fa a gota1tEe
mmaagwe ka so gakologelwa mafoko le d1lonyana, le go etsa puo le
metsamao ya batho. Kana mmaagwe Plaatje e ne e le mosadi yo o
gakgamatsan1 o ne a ka tlhomaganya dikgao1o-kgaolo tsa Beibele a di
bolele ka tlhogo kgotsa a bolela ditiragalo tsa b gologolo fela jaaka
e kete o d1 lebile ka matlho.
13 -
E rile ka ngwaga wa 1891 Kushumane a huduga mo Pnie!. 0 ne a
hukile dikgou(le dihutsbane tba~mme madi a phiro go duelela phulo
a le mantsi. Jaana a ya kwa Tlapeng le kwa Majeakgoro wa kwa
bogwagwadiagwe mo lefatshing ja Batlhap,ng. 0 ne a tsamaya le bana
ba gagwe ba ba botlana Ramokoto le Monnawapula . E rile Solanon P!aatje
a le dinyaga di 10 kgotsa ll a simolola go tsena sekol~ sa Malutere
gone kwa Pniel. a tsamaya dimaele di!e 4 ka letsatsi le letsatsi.
Thetshere ya gagwe e ne e~e Koruti G. Westphaal. Ka nako a sena go
atmolola sekolo a gakgamatsa baruti bagagwe ba ka go ithuta ka bonako
ka tlhaga, ka go gakologelwa sengwe le aengwe se o se rutwa1g le se o
se bolelelwang le se o se utlwang le se o ae bonag bonang. Ba
1 moga gore ngwana yo Wk diDyaga tse di 11 kgotsa 1~ ke <J.f~~J (~y)
setlhodi/ a gakgamatsa mo go amogeleng thuto. E rile a ka bonako a
itse ise a nne lobaka lo lo leele baruti ba mo tsaya go nna ba nabo
mme ka bonako a itse go bua le go bala Seenyelese le Sejeremane le
gotshameka letlole le fijolo, a a bala dikwalo tse di thata tsa thuto.
Bana ba sekolo le bone ba mo kokoane!a a ba bole!& dinaane le mafoko
a o a badileng, e seng a ba bolelela fela mme ebile a diragatsa ka
go etsa babo!edi ba one. A bala d1pamptr1 le dibuka tsoiLhe tse o di
bonang, mme a gakolotelwa ma£oke a th tsone ka tsela e e
gakgamatsang . Mokwadi wa Maengelese Thomas Babington Macaulay ga
twe o ne a tle a bale dikwalo ka bonako-nak• mme a gakologelwe mafolo
otlhe a tsone. Dikgato tsa seko!o tse go tweng standards ga bonala
gore ga se tse di ka dirwan& selekanyo aa tswelelopele ya gagwe ka
ka kitso ya gagwe e di £etile thata-thata, mme jalo a pelekanya bo
Tshipidi (~tmaryJ Step b7 Step (Kgato ya Ntlha (Standard lJ Kgato
ya Bobed1 (Standard 11) Kgato ya boraro (Standard 111) go ya go
(Standard lVJ ka nako e khutshwanyane.
E rile a sena go nna dinyaga di !e 4 kgotsa 5 le baruti a tsena
sekolo, kitso ya gagwe ya bo e le e e gakgamatsang mme a dirwa morute
bana, a duelwa p nto di !e pedi ka kgwedi. Baruti ba gagwe ba ne ba
mo rata tbat~e ba mo tsweledia pe!e mo dithutong tse di kwa godim~
bogolo thut• ya dipuo Seenglese le Sejeremane le Sefora. Ba mo
ruta motoko a lefatshe le kopelo (Music} le dikitaonyana tse dingwe
tsotlhe jaaka re itse batho ba Sejeremane ba ntae.
E rile ka 1895 ~laatje a le ~ diny ga dile 18 a sena go nna
moruta-bana dinyaga d1 le pedi a itopa go ya b go dira kwa
~berley. E rile motlha o o tswang mo Pniel ene le baruti ba ~aJ]f41t. gagwe ba lela, ba, mo 1aa jaaka motsadi a tle a lae nwanar~~e. Ba
lv mo rapelela. Mohumagadi wa Moruti WestP,& 1 a mo naya dikwalo tsa
puelelo (Recommendations).
KWA KIMBERLEY a bona tiro ka bonako mo posong ya go tsamaisa
dikwalo le mesala. Tire • le yone a e ithuta ka bonako, a e dira ka
bofefo j o bo kga thileng bo q mongwagwe a ba a newa maemo a morongwa
ye o tlhophegileng (Special Messanger) go tsamaisa dikwalo tae
dimaheho, mme le gone a itsege mo bathung ba bantaho le ba ba sweu "'1tt, gore ke mostmane yo o honako, yo o tlhas-, yo o ~olofol , yo o
nang le kitso ya tiro, le yo o maitseo mantle. Madm> a gagwo e ne ele
£5 ka. kgwedi.
~ Teemano ka nako tseo e ne e le motse wa merafe-rate, Basweu ba
~gle*e le Majeremane le Kajuta le Maburu, Bantsho e le Batswana le
Mathosa mme gape go le ba mmala (Coloureds). ~laatje a kgatlhwa ke
dipuo tsa bono botlhe tse o ne a di gwoletlha kwa Pniel, mme ka neo
ya gagwe e e gakgamatsang a ithuta dipuo tao a ba a itse go di bua
le go d1 kwala. M~
E rile mo latsing a o ga tla Isaiah Mbel'• a le morutabana a -e.
tswa C lesberg mme a feta a . ~ mofeto~di wa ga Magistrata a tloga a .f.t,. ~ dijoi-e, • .f4, tul.k.c -e. MM./4 ~ .LJ:rMUf~
dirwa mofe~i (Interpreter~ le Plaatje a ba a 1emoga botlhaga jwa
gagwe le kitso ya gagwe ya dipuo, mme a mo gakolola go lokel J.a/tiro ta bofetoledi. Monna yoo e ne ele mof tolodi wa moatlhodi yo mo~o~o ~a
kgaol ya Griqualand West e bile a itsano le Plaatje. Ga go a ka ga
batlega gore a bue lwa bobedi. Ka bonako ~laatje a kopa tire kwa
lekgotlong Ja ga Magistrata mme e rile ka ~ne a tle a tahwarolele
Mbelle go toloka lora ~olice St&tion le kwa kgotla mme go lonala fa a
15
nonofile go dira tiro eo, a amogelwa a tswa motoloki kgotsa mofetoledi
wa ga Magistrata. Ka honako a simolola go bala le gc ithuta melao ya
badiredi ba Gor~ente (Gape Civil Service) a ba a tsenelela diteko
tsa yone. mme a di fenya ka bofefo.
Diteko tsotlhe tsoo ra Goromente ka nako eo di ne di sa tlhaole
le gone di sa abiwe .f;/L.
.e k 11-tWJ~ fda ka ,mebala ya batho. Jaana gone g~e~eko1 mo
boagenteng nngwefela ya bo-titshere le ya tiro nngwe le nngwe jaaka J.
go santse go ntse mo b•agenteng le bongaka. Re bua gore teko ya
Civil Service e ne e tsenelelwa ke mongwe le mongwe yo o ratang, batho
ba sa kgaoganm.gwe mme maina a Bantsho le a Basweu a tlhakana fela mo
palong e e rentseng. E rile kitaiso (Results) ya bafenyi e tswa le1na .. . {
)a--la ga Plaatje ya be e le one lwa ntlha, a saiaitae botlhe mo
~- - . dintlheng (Subject J
1• B na nomoro l mo Kapa Ko.Lon~.
Ka Kimberley e le motse o mogolo o no o etelwa ke batlotlegi le
bagolo ba puso le Goromente. ~1aatje a bona a ba a utlwa dipuo tsa
bo Cecil Rhodes, Major Harris, Henry Burton sebu1 se sego.Lo sa
~ ente, Dr Thomas Smart, Saul Solomon, X. J. Merriman, Lord De
V1ll1ers le ba bangwe jaaka bo Andrew Murray morut1 yo mogolo yo o
t~otlegang wa Daselboom (Ducth Reformed Cbnrch). Ka nako e P.Laatje ~t.,~
a kga tlhwa tha ta ke dipol tiki/' mafoko a puso , a n.na mmadi y.o mogolc
wa dikoranta jaaka Diamond F~d Advertiser, The Friend ya B.Loemfontein
Cape Times le Cape Argus, a kgatlhwa thata ke go bala mokwalo ~ -L
barulaganyi (Editors) bo G. A. L. Green wa D.P.A • .Le Edmund Garr tt, ~~
mme ~ go.Lo,AYork St. Lelger wa Cape Times.
E ri.Le ka one ngwaga wa 1896 Plaatje a tlelwa ke kutlobotLnGkG
e e thata. Ga a swa rraagwe Kuahumane kwa D1tlharapeng kwa kgaolong
ya Mafik ng kwa o ne a hudugetse gone ka l8~.L go ya go d1sa gone. o
ne a na le bana ba gagwe b~a botlana fela-Ramokoto le Monna,apula. '
Ka gone go sena dirame tsa di-fr~gtrators le di-mortuaries tsa go
bol oka le go taid1fatsa ditoto ka nako eo, e ne e tle motho a su.Le a
fi tlhwe ka bonako. Kushumane o fi t.Lh1.1we jalo ke bo ma.Lomaagwe bo
Kokame le Kikana boora-Magaahu.le mmo~o le boora-Mo.Lema, ya re barwa~e
16
bo S~on le bo Solomon ba tla go tlhoboga sebibi sa ga rraabo ba
fit~ela a bile a 'itlhilwe.
L896: ka ngwaga o go diragetse bolwetse jwa dikg D jo go tweng (~·)
nteremane/' bo aimolga ~ betsheka. Jn ga1la dikg~ mmogo .Le
dipholot l tse di tlhako e pato.Logan.yeng. Jwa utlwisa Ba tswana -botlhoko ka ~e baru1 b& dikgamo, mme ba le bants1 ba ba neng ba
kaiwa gore ke bahumi ba tswa bahumaneg1. Mongwe wa ba ba senyegetsewng
thata mo mo~aii g wa Barolong e ne e le Kushumane rraagwe Solomon
~laatje. Moraka w~ gagwe kwa Ditlharapeng wa batla go tswalwa jaaka
maralca a Barolong ba bangwe ba bahumi bo Israel Molema le bo Kokomo
Mogashula.
E rile morag ga phitiho So.Lomon Plaatje a boela ~berley mme a
ba a boa gape ka bonako go tla go rekisa dikgemo le dihutshanf tse ~ -
di ne di falotse mo ~olwetiiag jwa nteremane (Rinderpest) . Ka madi
ao a romela bo-monnawe Ramokoto le Monna1apula kwa sekolong sa Morija.
Tiro e o e dirile a sa bolelela bo-mogolowo, bogolo a s~e
rera le Mo godi B~on mogolowo yo mog l yo o mo godisitseng, mme a
kgotswa thata a ba a n~la monnawe . Le fa go ntse jalo a tloga a
mo 1tshwarela •
.HfH~~ Y/1 t;~E 7rw1~l~e .Pela ,_ Pha •"' lane K h "' a.• .&.an• wa yone ngwaga. wa 07 us umane a aena 0
go fitlhwa, ga bo go swa Montsbiwa kgosi a kgolo ya a&ralong mme
Solomoa P.Laatje a ba a tla Mafik~g gape go fitlaa kgosi .
Ka mariga a ngwa~ wa lS~t~ga tla morweetsana yo mokhutshwane J
yo motshwana ~· titsharakaz1 (aohool mistress) a bidiwa Elizabeth ~ s
Lilith Mbelle, a tswa Burghersdorp ~ o ne a ruta gone a ~le go bor.a
kgaitsadie Isaiah Mbelle wa motoloko wa di jaje kwa Kimberley •
.Plaatje a re kgatha-thu le ene. Ngwanya:D& a bua Setsw na le Sesotho
le Sethosa le Seenyelose le Seburu sne4 sentle tela jaaka ene Plaatje ;
b Monna a utswega mowa, mme le ngwanyana tela jalo. Ga. yJI.i. tlola
E rile ngwa~ na a sena kgabo e e bogale ya lorate fa gare ga bone . 8~ku-Jdmf go boela gae kwa l*k lwa taboga lokwalo ga ga~e ga Kimberley le
Burghersdorp, mosimane le ene ka "di weekend" a bo a lebile koo. ·
17
M Fa magogwe a belaela lomepe - batsadi le losika loo Mbelle ba lemoga
sengwe mme jaana ga dirwa molao gore Elizabeth a se ka a thola a etel1a
kwa ~berley, !e gore le kwa gae a disiwe a seka a thola e re a ts~a
aekeleBh a sekolong a a ja nala kgotsa a iphokisa pbefo ka go tsaya
"Walk" . Tota le dikwalo tsa gagwe tsa lejwa-lejwa , go fisa tse di
tswang Kimberley . Wa11: ke mang yo o ka timang kgabo 1 ya lorato,
kgotsa ke mang yo o ka kganelang ditaela tsa lone? Mjmor vinoit omr.ia~
E rile ka Fir~kgong 1897 ga bo go sejwa mo ~berley go twe Plaatje le
Elizabeth Mbelle ba nyetse ka, speoial Licence . Ijoo -: ya ne e kete l
Satane o golotswe, ba ikgago~ka boora- Mbelle kwa ga bone, le boora-
Plaatje ba ikgagolaka kwa ga bone. Hee: a mosetsana ye o a t~ tsenwa
fa a innela morwa~ana fela jaanaJ makau a mantle a Mathosa a a mo .t,.
ra tang a le kana -kana? A ba kgaoganngwe; se ga s• nyalo a:::ba.
lv kgt.egaw1we ke tlhaselo. Kgotla yo o ra Mbelle e t7asetswe ke
dinokwane le dirukutlhi.
E RILe mafoko a nyalo a tsena kwa Pn1el ka Se-P!aatje se ne se
agile gone le koo ga itshwarwa melamo. A mosimane yo montle yo , yo o ~~ f)~"t.- ~A 't~ ~c~4-£v ~J "AJ .,._'t.Jl,~ ~ botlbajana jwa ga~we ke botseno fe!a .
P!aatje o ne a ru!agante le Elizabeth, a ya go mo utswa kwa ~
Burghersdorp go le lwa botlhanoJba nyala ka Special Licence fa pele
ga llagistrata.
18
E rile ka Satertaga ~ direga mo go tlalang diatl&. Moruti wa
nao eo wa ngwaga 1897 kwa Kimberley e ne eh monna yo rategang mo (,t.. ~ r-
Bantsh2ng-Davidson Msikinya. 0 ne a d4;h1wa bagolo ba phu~go-bareri le bagogi mme a re a se~ go rapela a ema a re - "Ka ntlba ya
pitlagano y~dinako, le ka ntla ya gore ba ke lo ba supe~tsang
jaanong e bong Solomon ~laatje le Elizabeth Mbelle ba mo ditirong
tsa puso, ke dira tiro ya hone jaanong. Ke ba twhwaraganya fa pele
ga lona jaanong ka ny lo e e boitshepo. Ke segofatsa nyal~o ya bone
e e dirilweng fa pele ga Magistrata maabane ka Special Licence. Ke
ba baya diatla, ke a ba rapelela, ke a ba aesofatsa, mme ke bolela
fa jaanong ba le monna le mosadi, Thero ya Moruti Msikinya ~ e ke
ya tlh~la e reediwa ke ope. Matlho otlhe a ne a lebile lekau je le
rategang ja Morolong, le tswele boro~e lo bontsho, le apere
manele, le hempe e e kukuretseng le koloro ya yone e tshweu fa le ~ 0
tshwaraganngwJt le kgarebe ya Lefenku, mosetsana yo D}-tshwana yo
mokhutshwane, yo montle, a a pere l~aire lo losweu lo lo leele lo
khurumeditse disei tse di tshweu, mme rur1 lekau le kgarebe ba
tshwanalana.
Kana mo malatsing ao go ne go sena d1kopano tsa bo African
o-Natio~; Gongress tse di fitlhileng tsa ruta Bantsho go tshw ragana
le go tlotlana le go nyalana. Ka neko eo ~otswana o ne a nyala
Motswana ka erik fela le -~
ya Sesotho le se1wana e
-e. a... mo Mothosa a nyala Mothosa ka e~. Me7fe
ne e sena ~balabo epe le ditshaba tsa
Mathosa le Mazulu. E .1e e\J.e moila wa 1/JIA. mapepe gore monbwe a
kgabaganye molelwane o o ka nyalo, e le sekgopi mo ditahabeng,
e le ditlhong mo batsading,~e ~le kgakgamatso le setshego mo
bathung, lloo gotl.ha go 'loe11;.....±o --1!;&' fetogile jaanong, ~tsho ba nyalalana fela ka ~g lolesego go nne boitumelo fela.
E rile morago ga nyalo Mrs Plaatje a boela kwa Burgheradorp 0
go swetsa tiro ya gagwe ya borutabna le go kopa s~re a gololwe,
mme a tla go aga mo Kimberley le monna wa gagwe .
I 19
Plaatje le ene ka bonako a tswa kwa Kimberley# ya ba ya ne e kete o ci
hu.ilwe ka lerumo# kgotsa o lelekilwe . Tota o ne a hudusitswe ka
tiro (Transfer} . 0 ne a rometswe go dira kwa Mafikeng go nna toloko
gone . Mosadi wa gagwe jaanong a ya Pn1el wa goora Plaatje (Simon}
a amogelwa# a nna ngwetsi e e rategang.
Maf1keng e ne ele motsenyana o mmotlana wa Basweu# mme e bile
e ne e le motse o motona wa Barolong boora Tshidi ba ga kgosi
Montshiwa, yo e ne e le 0one o sa tawang go w swa ka kgwedi ya Phalane
1896 mme jaanong ba husiwa ke morwae Besele . Magistrata wa Mafikeng «
e ne ele morena G. C. Bell Moengelese yo o g~d11 ng mo mmel!ng le mo t
pelung le mo k1tsong. A tlotll~e bogosi jwa Barolong# mme le ene a
tlotlilwe; a na le kitso e e gakgamatsang ya dipuo tsa Bantsho -
Setswana le Sethosa kwa ntle ga go itse Seengelese le Seburu.
Morena Bell a gakgamala thata a ba a itumela fa a bona mofetoledi
wa gagwe e le motho yo mesa mme a na le kitso e e bophara jwa tsone
dipuo tse ka tsosi# mme le tiro ya gagwe le ma~eo a gagwe a kgatlha ~
e bile a ratega mo bathung botlhe . Plaatje o ne a tolokala merafe
e le mene Maengelese, Maburu, Barolong le Mathosa . Mo dinyageng tse
di latelang7gongwe le gongwe ~~;, Plaatje o tolokileng gone batho
ba ne ba tle ba sale ba mo gopotse ba ntse bare H• motho yo o 1tseng
go f'etolela puo; a setswerere sa motolok1 . " Mme eseng Bantsho I fela
le Makgoa ba ne .ba bua ka ene thata ba mmitsa "Id1al Interpreter} ke
gore motoloki tota yo o gorosang puo ya motho ka botlalo jwa yone.
Mo dinyageng tse di latelang Plaatje o kwadile lokwalonyana a lo bitsa ~
uTD.e Esential Interpreter" a supa f'a go t loka mo 1_2kgotleng j}fa
tshek1so go f'arologanye thata le go toloka mo lesakeng ja thekiso ya
~ dikgaao le gore motoloki yo o ••fatal ~ o ka golega bathe ba le
:"tr bantsi ba ba sek1s1wang ka go tlhoka go itse botlalo Jf mantswe a puo
20
E rile ka kgwedi ya Phalane 1898 Plaat j e a amogela megala o a
bolela fa go gorogile ngwana wa mosimane ~ Pniel. Plaatje a ragogela
gone go bona ~gwana wa gagwe wa ntlha. A m~s}ta leina ja Fre~ick
York Saint Ledge~ a moselela morulaganyi wa koranta ya Cape Times yo
o ne a m~gathile thata ka kitso le bophara jwa mekwalo (Editorials)
mo pampiring e Plaatje o ne a e bala thata.
NTWA YA M.ABURU, E rile ka kgwedi ya Phalane ka 1899 !a simolga ntwa
ha Maburu. Ranthoakgale {General Cronje) a kganelela motse wa ,...
Mafikeng, Plaatje a le koo mme mosadi wa gagwe ene a le kwa Pniel.
E rile ka makolwane otlhe a Basweu a ile ntwe~ mmogo le Mosweu yo o 0
ne a tilokela Basweu Seburu jaana le Seenglese, ga fitlhelwa go sena
ope gape yo o itseng Seburu jaaka Plaatje, mme a newa maemo a go 0 totka fa gare ga Maenglese le Mabruru fa go dimo ga tiro ya gagwe ya
gale ya go tolokela Bantsho. Ka bonako a tlhatlosiwa go toloka mo
lekgotleng ja dintwa ja kat1holo e e bofefo (Court of summary
Jurisdiction) je motlhamongwe le at1holelang botshelo mme bogolo loso
mo bathung ba e leng dinokwane. Ke maemo a a batlang bafetoledi ba ba
t1hoko, ba ba nang le boikarabelo le boammaarur1, le kutlwelo
botlijoko, ka phoso kgotsa bofafalele jwa motolok1 bo ka d1ra gore f<A..-o
motho a lat1hegelwe ke botshelo jwa gagwe1 go atlholelwa loso fa o ka bo ~
a golotswe ke tshupo ya J&gwe. Moa;hodi wa lekgotla je e ne e le
mothusi wa m~te1ed1pele wa dintwa mo Mafikeng, a b1d1wa Major Lord 4~ .e..
Edward Ceo11, mothusi wa ga/ Ba~n Powell. .. Gants1 o ne a bolela ka fa..
o 1tumetseng ka gone mo dikatlholong tsa gacwe ka go lemoga gore
Plaatje o ne a tle a tsee matsapa a go fetolela puo ya gagwe mo go ,...
yo o seais1wang, a bo a mo tlhaloganyetse se ~e bud1wang mo go ene,
mrne d1karabo tsa mosek1s1wa d1 utlwale fa e le tsa ~otho yo o 0
tlhaloganyang sentle se o se buang le se1se bud1wang.
21
Go tolokela batho ba gantsi tsheko ya bone e ne e fela ka gore
ba ~o~awe motho a ntse a ba tolokela go ya bokhutlong e ne ~e tiro e e tha ta mo mothung yo ufsa mo dinyageng jaaka P laa tj e. Kana
le go sena go epiw~ lebitla mosekis1wa o ne a emisiwa fa godimo ga .,.. jone, mme a budiwa gore a gona le sengwe se o ratang go se bua, mme .....
kgotsa a lele motho wa batho, a re o kopa maitshwarelo mme toloko
e bolele mahumapelo ao mmogo le karabo ya go molatolela. Jaana • ~
mosekisiwa a fapowe mat~o mme batlhabani ba le 6 kgotsa 8 kgotsa 10 ~
ba mo korole ka ditlhobolo mme ere molaudi wa bone a re "Fireu· ba
mo hule botlhe, a awe, mmele wa gagwe o o wele mo khut1ng e o ne a .e..
em1s1tswe fa godimo ga yone. E rile Plaatje a s1mo1ola go tolokala
batho ba ba tsileng mo maemong a, tiro ya mosistmosa mmele, ya mo
t~osa bogolo fa ba ba atlholetsweng loso jaa~bjrne ba tshwerwe ba
dira bonokwane ka go tlhoka kitso ya bolalome ja tiro ya bone.
Mag1strata Bell ebile o ne a le mookamedi wa ditiro tsa Bantsho .e
mo Mafikeng. Ka ntlha ya matsetseleko a tiro ya ga P&a&tje o ne a mo
naya meamo a mangwe gape, a mo dira mokwaledi wa gagwe wa seph1r1
go kwala polelo ka beke le beke ya maemo a ntwa ntlheng ya Barolong;
mme Plaatje a itumed1sa bathati ka kitso le tlhoko ya gagwe le go
ba naya tota se ba ne ba se batla~~ ka Seenglese se se sa
tlwaele~~ng go utluwa kgotsa go balwa se tswa mo mothung yo Montsho.
Go dirwa ga ga Plaatje mokwadi wa mafoko a ntwa le gone go tsile
ka botlhaga jwa gagwe. Maf'oko a le mantsi a ntwa a ne a tle a · J'v~tt' ft~l.i'~ -~~:'it' .... ~l't~ k;.i,~f- tsiwe/ke Baro~ongjb8:":~8ai ;;.= a;\iae pea pele Makgoa a ise a
utlwele, mme ere f'a ba a utlwa ka Barolong ba a kgale, ba a nyatse
mme ere morago-rago ba utlwe gontse jaaka ~ Barolong ba sale ba a
bua. Go ntse jalo f'a Ranthoakgale (Oronje} a hudJs.iw• ke bogosi jwa 9. Maburu go ya Modder river. Go ntse jalo fa Teemane e e gololwa ke ' ...
General French; e bile go ntse ja~ o fa Komotant Elof'f' setlogolo
sa ga Paulo Kruger a ipaakanyetsa go tlhasela Mafikeng. Mafoko a o
otlhe a 1ts11we ke Barolong pele, mme Plaatje a a bolela Magistrata.
II I
Ope a seka a gopola gore Plaatje o ne a le segankure fela kgotaa .,....
s,-ba-raba se se tladiwang mowa WM tshomi fa godimo ke batbati ka
fa ba ratang ka gore, mme jaanong go twe se o ntshe ka kwa tlase
ka setswana. E ne ~le motho yoo nang le kakanyo le mogopolo wa
gagwe wa go tshwanela kgotsa go se tshwanele ga dilo. Go ne ga
t bonala ja~o ka kgwed1 ya Fer1kgong 1901. Magistrata Bell a dira T
kitsiso gore jaaka a le mookam1 wa dit1o tsa Bantsho o tla bitsa
pitso ya morafe go ba bolelela fa a tlosa kgos1 ya bone Besele
Montshiwa mo maemong a bogos1 ka r belaela gore ga g thuse
Maenglese mo ntweng, ~ tota e bile a kgoreletsa Barol ng go thusa
Maenglese. Pitso e tona ya nna kwa kgotleng ya kgos1 mme gatwe
Plaatje a toloke. A epela dinaka Plaatje. Are o motoloki wa ga ~
Magistrata kwa kgotleng ya ga Magiatrata e aeng/ kgotleng ya kgosi.
~ Are sa a1k• a toloka mafoko a go kgala kgosi le go sulafatsa pelo \
ya gagwe yo ep.eng rraagwe. Le gone fa kgoai e araba Magiatrata ka
bogale le pusoloso, jaaka ~ kgosi Besele e ne e le motho yo o
bogale, e~e Plaatje o ka palelwa ke go toloka mafoko ka '--
baammaruri go a lebisa mongwagwe wa Ma~istrata. Go tule katwe o
potwa kafa le kafa a lala a di epetse mosimane wa Mor long, ga ba
ga batlwa motho o sele go patelediwa tiro eo. Le one maikaelelo
a go pagolola kgosi mo s tilong a ne a tswa phutiboloko, a felela
f mo phefong tela. Besele a busa fa Montshtwa rraagwe o mo
tlogetsen@ gone ka 1896 go fitlhela a mo latela ka di kgwedi ya
Sedimothole 1~03. E rile ka 1900 ntwa ya Maburu e khutla morena Bell a sutisiwa
mo Mafikeng go nna Magistrata kwa .. 'Ebrt'""l£l.1zabeth mme jaana ga tla
yo mongwe yo mosa a bidiwa Graham Greene. Barolong e rile ba
toloka leina ja gagwe ba mmitsa "Motale 11, mme ka go twe leina lebe
ga twe o ne a ntse fela jal mo go bone, a le tahu1ank t., -mme legale ga re kwale ka Greene re kwala ka Plaatje yo le ene o
ne a mo tolokela ka botawerere jwa gagwe jo re bo itseng.
23
Mag1strata yo mosa o ne a sena k1tao ya dipuo jaaka yo mogologolo,
a se kake a 1tse fa puo ya gagwe e goros1tswe ka bophepa kgotsa
dikarbo tsa mosek1s1wa di tetoletswe ka boammaaruri . Plaatje a
kwala ka botoloko a re se~lo se se ne sa moja mo petun , ka a nf a ka golega motho fela ka go tlhoka go fetolela mafoko ~gagwe sentle
mme go sena yo o ka reng "Eseng jalo mme 1-'- e jaana 14 ~ jaaka
Bell ka k1 t so ya gagwe ya dipuo a ne a ka dira.
E rile moraga ga ntwa ya Maburu Plaatje a kopa go tswa mo
tirong ya bofetol di . 0 ne a kup1lwe ke kgo ana Silas Theleso
Molema go nna morulaganyi wa koranta ya gagwe e bidiwa Koranta ya
Ba tswana . Molema mong wa leina e ne eae ene lesedi ja Barolong go fl'J3b I<IAhU 7M6-a..N~
ya gagwef mme sehularong sa gagwe tV ~
tsw1 bog l gol_2ng jwa tlhabologo
bana ba gagwe e nee le bone ba butswelang lesedi ja · olelo o o ~
sale a o gotsa. Silas MQ4ema o ne a ikutlule gore pamp1ri ya G\..o
koranta ke yone e k~ oketsang lesedi mo gare ~~ ga Barolong le
Batswana ba bangwe , mme jalo a lopa Plaatje gore a nne ene
m ulaganyi wa yone .
Kwa King W1lliama Town go ne go gatis1wa koranta ke morena
Tengo Jabavu e bid1wa "Imvo", e 1e yone fela koranta ya Bantsho mo
Souta Afrika mme e gatisiwa ka pu9 ya Seenglese le Sethosa . Koranta
e e ne e itsege thata gaufi le lwwatle mme e balwa e bile e ratega J,(,.
thata mo Bantsh2ng botLhe . E dirile thuto e kgolo mo go bone ya
mafoko le dittragalo tsa ~l ent • Imvo ke sengwe sa dilo tse di
tsentseng mogopolo mo go S1~as Molema le Plaatje go thaa pamp1r1
ya mafoko e e ka dirang mo Ba tswaneng se Imvo e se diri.Leng mo
Ma~oseng le Mafenku ntlheng taa King W1ll~s Town, East London,
Queens Town, Grahamstown, Port E.L1zabeth le Tr~nske1, le se pampiri
ya Lesedinyana e ne ya tlsa ya se dira kwa Eesotho . S1.Las MoJ.ema o
ne a ntsha £~, 500 go thaa pamp1r1, sa ga Plaatje e ne e 1e go e i
lao.La le go dira dit1ro tsotlhe tsa go kwala . Ke gore ka ntlba ya .t- ct.
kitso le nonofo ya gagwe e e ~okegang le go kwala, ~jhe moru.Lag nyi
(Editor} wa koranta ya BatsnJU. ./ Tiro ya kgatiso e thaegile jaaC,a
ka matsetseleko ka kgwedi ya Motsheganong ka ngwaga wa 1901 mme
24 -
morafe wa Barolong wa 1tumela thata, wa kgana ka yone pampiri e e
bolelang mafoko a lefatshe le puso ka puo ya bone, mme e bile le
bone ba ~q kwala dikalcanTO .le ya bone mo go Jon:/: rile
ka bonako ntwa e sena go khutla go nna kag1~o, ¥iaatje a lata meaadi
wa gagwe le losea sainty kwa ga gabo, mme ba tla go nna mo botlha
~;ngweng jwa(nntlo ya ga Mma-Seleje kgotsa Si.Las Molema. Dikamore
tse ba ne ba nna mo go tsone di sa ntse di b1d1wa goora- Solomon
~laatje le gompieno.
KA "';nako 1iJ::: go ntse jalo .t'laatje a simolo.la go i+la nt.lo
e e leng ya gagwe kwa Seod1ng kwa setaheng se o se beilweng ke
boora- Mo.lema ntlheng ya boph1rtmatsats1 jwa motse. Ntlo ya agiwa
ka bonako thata mme goora-P.laatje sa tloga ga nna borakanelo jwa
barutegi le babui le babad1 ba Sekgoa. Se Shela foo Seenglese se
se leele sa be .t'atrick Lenkwane, Philemon Moshoeshoe, Isaih Makgothi,
le ba bangwe. Baithutwana ba Lovedale ba boa-boa koo - bo Sebopiwa
Mo.lema mmogo le bo kgaitsadiabone bo Ema Karumula, Ketlaareng Molema,
le ba bangwe bo Gr~ce Bethel ba amogelwa koo ka di dinara tse d1
ntshitseng matlho. Ntlo e ahuma jaaka motsh1tsh1 wa dintshe.
Kotse wa Barolong kwa Mafikeng o ne o tshwana le metse e mengwe
ya Setswana, ke gore o le bodutu thata mo bmthung ba ba rutegileng.
Go sena diphuthego tsa ma1t1so le go it~huta le go tshameka le go t 1tumela,ra e se fela ditapa tsa bosigo mo dipa~elong. Ke gone
Plaatje o ne a phutha bangwe bankana ba gagwe bo George Mothua1,
J. Mpinda, James P.laatje go aimolo.la setLhopa sa kopelo, ba ba ba
dira dikonsata mo motsing wa Makgoa (Town Hall}, ba 1p1t1le ka
diko.loro, ba 1papanne ka dihempe tse di gagametseng, ba apere dibaki
tse di megatla ya dipeolane, Plaatje e le ene kondoktere le
motsham1k1 wa setinkana (Piano}.
Tiro ya kgatiso e butswe ke Magistrata ka mafoko a kgothatso
are; "Ke kopilwe ke morulaganyi wa Koranta ya Batswaha go bula
~hine tsa koranta e. Ke bj(otumelo go bona ~~Baro.long ba
tswelelang pe.le ka gone ka go nna le pampir1 e eleng ya bone. Ke
rata go gakolola beng ba koranta e gore ba tshotse lorumo je le
bogale mo letsogong ja bone, je le ka bolayang kgotsa ja beloka.
\
25
Ke rapela gore pampiri e e kwalwe ka boammaarur1 le ka tshiamo le
ka lorato. Ka boammaarur1 gore mafoko a yone e nne aa tlhotlhom1-
sitsweng a ba a rurufadiwa; ka thiamo gore e sireletse ba ba pat1-
kwang e be e sireletse molao wa lefatshe; ka lorato gore go kgalema
ga yone e nne mo go bopang, e seng go 1pusulosa ga beng ba yone.
Ka bonako Plaatje ~ supa fa e le monna yo o nang le botlahle le
kakanyo. Koranta ya buelela Bantsho mo d1tshwanelong tsa bone, ya
gakolola puso fa e fosang gone ya ba ya goga batho ka lesedi le
baammaaruri. Jaana e rile ka 1~02 ~laatje a seo mo gae Makgoa a
Maf1keng le Vryburg a kopana le igo.a1 tsa Barolong ka tsietso ba ba
gakolola gore ba lope mmuso wa Enyelane gore lefatshe la Maf1keng
le kopanngwe le ja Trans~~; ba shupetftsa dikgosi ka fa ~ tshwaragano~ e e ka ba thusang ka gone. E rile ~laatje a goroga
" go boa kwa ;etong a fitlhela mafoko a o a dumalanwe, mme a kwala mo
Koranteng ya Batswaaa go supe~tsa Barolong boeleele jwa tumalano
ya bone, le gore fa ba inneela gonna ka fa tlase ga Tr n ~ ba tla
latlhegelwa ke boipuso jwa bone, ba tshwanelwe ke go tsaya dipase
le gone ba imediwe ka makgetho a mantsi a a se yong mo koloning
ya Kapa. E rile go utiwa tlhaloso ya ga Plaatje dikgosi tsa boa ka
morago, mme taa senya tumalano ya bone le Makgoa. ~~
Gape e rile ka ngaga wa 1903 kgosi ~dirile a bolotsa bogwera
selo se se ne se lebetswe fa e sale Montshiwa a a swa ka 18~6.
Koranta ya Batswana ya kgala sel• se ka mantswe a a botlhoko ka 1tQt.L·
Sekg a ya re •The fact in the year A.D. !903 the sons of Montshiwa
can solemize a custom the uselessness of which was discoverad by
their father, and whteh the rest of Bechuanaland has for years
past relegated to the despicable and discarded relic~s of past
barbarism shows that someone has not been doing his duty," le ka
Setswana a shupa kganetsano ya bogwera le maemo a thuto le tumelo ya
Se-Kreste le barutegi ba ba ntsintsi mo Xafikeng ba ba neng ba
tswa kwa dikolong tse dikgolo tsa Lovedale le Healdtown , le
Grabamstown, le Zonnebloem, Cape Town le Morija jalo jalo.~Mme
b gwera bo sale bo fela kwa :Mafikeng jalo./ Le mo mafokung a dipuso
P!aatje a naya batho lesedi go ba supe~tsa fa molao o ba gatelelang
gone le go ba bontsha baba ba bPone•
26
bone jaaka· Sir Gordon Sprigg le ditsala tsa bone jaaka bo Rose Innes
le J.X. Marreman.
Fa Mafikeng a ne a etelwa ke Makgoa mangwe a magolo1mog•e tela
yo o ne a batlwa go tla go ba tolokela, ebong Plaatje. Jaana ka
1~03 ka kgwedi ya Tlhakole go tsile Morena Joseph Chamberlain
mokwaledi wa mafatshe wa bogosi jwa Enyelane. E r~le leta a ne a
tolokelwa ke kgosana Silas Molema fa a bua le dikgosi tsa B•tswana
bo Sebele le Khama le Bathoeng le ~ntswe le Sekgoma a Letsholathebe
le Mokgoa1 le Besele kwa kampeng ya ga Loratle (Ralph Williams}, e
rile a bua le merafe kwa kgotleng ga· toloka Solomon Plaatje. Gape e
rile ka 1~04 ka kgwed1 ya Lwetae ga tla barongwa ba ditiro tsa Bantsho
(Native affairs Commission} e eteletswe pele ke Sir Godfrey Lagden.
Mme e r i !e ba buisana le kgosi le morafe kwa kgotla Plaatje a bo e le
ene yo o ba tolokelang.
Go tswa tshLmo!ogong go ya bokhutlong jwa Koranta ya Batawana .
mafoko a yone a ne a simologa ka puo ya ga kgosi Solomon morwa Davida
a a reng nKe montaho mme ke montle lona barwadia Jerusalem&. Jaaka
megope ya Kedara, jaaka aiai'o tse di lepe!elang tsa ga So!amon. !o -seka lwa nteba ka gobo ke le montsho ka gobo letsatsi le mpabotse.
Bomorwaa-mme ba ne ba nkgakaletse, ba ntira molebedi wa mas~o a
mofine a bone, mme e leng tshimo ya me ya mofine ga ke a e lebela."
Le d1pamp1ri tsa mor go tsa ga Plaatje e ~ong Tsala ya Batho (1910-t-/q31 :"7\..
~ 1920) le Boswa jwa rona 19£5-1932 d~e di na le maitoko ao. Ke
ene tela Plaatje o ne a itse gore o ka ~..&lea yo one. E kete e nee.
le maitoko a go belafala ka bamorafe jwa Atri~a, le go kgana ka mmala
o montsho.
Ka neko ya kgatiso ya Kmreata ya Batswana, barutegi ba Mathosa bo
Dr Rubusana le bo D. Sog,. ba simolotse go gatisa pamp1r1 kwa East
London e bidiwa Izw1 la Bantu e le koranta e e bogale, e e runang R,...
melao e babusi ba e d1relang Bantsho, mme e bua ka mphatlalat'na ~
fa e gopolang gore Bantsho ba siamolo!etawe, mme e tswae Goramente
diphosho ka bobelokgale. A& ntlha ya selo se, Makgoa a babua1 oa
bua ka gore I zwi la Bantu ke tshefi, ke more, ke pampiri ya phaposo
27
le thero ya tlhotlheletso. E sita ka eng le yone ~~ tota koranta
e e bokgwabo e bong Imvo ya ga Jabavu e e ne e fotlha mafoko thata
fa e ntsha Makgoa diphoso le yone tota fela ka go bo e ne e kwalwa
ke Montsho, Kakgoa mangwe a na a e ka~a ~ore ke motsobir1 le noga
e e laletseng ~asweu mo ijojanneng . Sir Gordon Sprigg meetape!e wa
pa~amente (Prime Minister} wa nako eo a ba bua ka talo a re ~engo ~~tl.V-«..---~~ ke motlhotlheltsi le serukutlh1 (Sedition monger and Aje
ab~or-). Ka ntlha ya dipelaelo tse go ka ritibatsa maikutlo a ba
badi go i tse gore tumelo ya ga Pl.aa tje (Motto) e ne e re ••Afrika fj tv
ke wa botlhe baag1 ba ba ikobelang melao, le baeng ba Engelane ba
ba amoge~weng go aga mo go yone , le ba d1tshaba ba kwa ga bone re 11 d.i~
ka tshwarwang ka tlotlo mme ra newa/tsotlhe tse di tletseng tse d1
lekalekanang go sa lejwe bomorafe kgotsa mmala kgotsa tumelo ya bone .
PLaatje e ne e le motho yo o rerang gore batho ba itse d1tshwanelo ~
tsa bone ka botlalo llll!le/ d1 tlamele . p
0 ~'-'Wl-dA ~ ~~ A. -,.e ! -ri: K,
Ope a seka a itshusimetaa mo Ka Makgoeng go bi!kama mo matl~g
a bone kgotaa gop nyala bo morwadia bone1
mme a itse sentle gore ka
mo!ao wa Enyelane 1e kola ya bone ya Union Jack motho mongwe 1&
mongwe yo o ka fa tlase ga bogoai jwa Enyelane o na le 41tshwanelo
tse di lekanang mo puaon,go sa lejwe mmala wa gagwe lefa e le tumelo
ya gagwe .
E rile go .~~ barongwa ba dit1ro tsa bantsho ka 1904 kwa
Maf1keng ~laatie a gat~a mafoko a thata mo go bone gore mongwe le
mongwe yo o l.ekanyeng ka thute !e loruo le manno o lebanywe ke go nr.a
mot1hophi (voter) wa ~amente, le fa a le Kontsho kgotsa t a~e
Mosweu. Plaatje a ba gakgamatsa thata fa a buelela le ba nna ba ~
nyetseng lefufa gore le bone e nne batlhoph1, ka go nne le bone ba pt--
ntsha lekgetho ja1Goromente fela jaaka batho ba bangwe.
-
Koranta ya Bktsw~na j e tswe~etse ja1o ya go1a ka ~ dinpaga
ts~ 1~03, ~~04, 1~05, 1e ~~07. Ya rat1ega mo bath~, mme jaanong
'-ya t1oga ya 1me1a badiri ba yone~o1oi~ nt~heng ya madi. Baamogedi
ba 1e bantsi ba diege~a go rome~a madi a e1eng one mesi~a y~ tiro,
mme p~piri ya diega go eatisiw~ . Bo ramabent~e~e b• ngongoreg•
~a dikitsiso ts• bone djs• t1bage k• bonako . Kgatsiso ya tsena mo
mathateng • ditu~ k~ ngw•ga w• 1908, tiro ya stmo1o1a go t1hots~ mme bokoa jwa yone jwa go~a go ~it~he~a beng ba yone ba e tswala,
ba rekis• dimatshine ~e dithoto tsot~e tsa kgatiso mto go ba
Kafeking Mai~. ~
E ri~e Kor•nta ya Batsw•na e ts~ ga bo go ~e me~ato e e bokete
e e tshW~tnetsweng ke go duelwa. Mme 'i,ana fa tiro e se.c1yeg• e le mo
me1atung, me1ato e ..Lebagatn. 1e mong WH. tiro; mme ka tiro e ne e 1e
f ya g• ~i~as Mo~ema maagente • bat1a madi a mo GO ene. Ka ~esego,
~e fa a na • ~atfbegetswe ke math&usanta • diponto mo t1rong ya a..
kg•tiso, o ne • santse a ru1le ~tshe 1e dikgamo mme a rek1sa
maraka 1e mafatshe go phimola melato yot1he. !1ban. ba gagwe bo
Tao~e1o Taw•na, Mo1em• Moshwe~ 1e ~~a~e~a Nko, ~e bo rraagwe bo
Joshua Mo~e~ , Tshwe~e Mot~habani ~e Bathobatho Motsheg•re b• lere & m
dikgomo ts• bone go d1d1matsa bopbakalane ba ba ne ba diko~oga mo
~oaping.
a. Ya khutla J2lo tiro ya go ~eka thuto. Ya khut~a e diri~e
lesei1nyana lengwe mo gare b• Baro1ong ~e Batswana ba bangwe.
Bangwe ba tsheg• ka ba b•ngwe ba ba ratan g di~o tsa Sekgoa, ~e ba ~
rat ng go nna ba p1tiko1o~a ~ maje • aTibameng, mme ja1o ba itumisi .,...
dilloga le diphepheng. Ba ~ bangwe ba utlw.,. bgtJ.b.oko ba bona
1Gbone ~o 1 ~o ne ~o tukatuka mo gare ga bone ~o tim&, ~o sa tingwe
ke diphe~o 1e dipu~a, ~o tingwa ke ge tLhoka loo~ne 1wa ~ nadi
a go reka dipampiri 1e ditsh1tswan. tse di gatisang, le go duela
ba.dir1. •
.Lef• go ntae jalo kga tsf ya Koranta e ne e 1e tiro e e ~ ft. 7U-- /c. .I
e BatsD.na bfi 1e bants11 ba se kalleng ba t1ba.'l pnya m•thata a yone.
Ke tiro e e 1opang ~madi • ~e mantsi ~ gg tbaiwa, go due~ela
dimatshine tsa methale e ka nn. 3 kgetsa 4, le ditsh1)'.ana tse
c
dintsintsi ts~ difhaka (tl~e), le ~ k a ya dipampir1 ~e aa dienke1
le madi a mantsi go duela badiri ba bantsi ba ba rulag~n,.ng b•bo
ba tshwaraganye markrM a ka beke ~e kaa beke. Gape bogolo go ne so
t~hokeg• gore b .m~gedi le baduedi ba koranta ba nne bantsi thata, 'ln.
bontsi jwa mmxa mathausanta • ka nn. soue, mme ~e bone b• due~a
dikoranta tsa bone ka nako. Bogo~ogo1o go ne go t~okega thata
gore go nne ~e mot1hokomeai ye o tlhaga ; ~e yo o 1kanyeg•ng go
phutha madi go a boloka, le go kwa1a pal~~ ya one mo dibukeng !e go
""' duela ba ba 1eban7,eng ke tue!e. Di~o tse g• di a ka ts• d1ragala L
jaaka go tshwanetse , mme ts• dira gore ttro e t1hotse e be e t~e e
we .
E ri~e ka 1~0~ kgatiso ya Koranta ya Batswana e sena gG tswalwa 11~
~la~tje a kopiW¥ ke beng I ba dikepo 1e mesima ya gaut• (Ja~ive
~bour Association} kw• Johannesburg go dirk tiro ya go phutha
Ban{h go t1a go bereka mo mes1meng, mrue a bu1a ofis1 f.,. ttl.
J hannesburg 1e e nngwe •g Mafikeng go dira tiro eo . Lefa ge ntse
jalo mo go ene e ne e le tiro ya 1 bakanya~ fe~a , • sa e kgat1~~
ge1e kk ene e le motho yo o tsa~etsweng tiro ya go kwa1a . Mme e ri~e
kKxBxa k tshwere tiro ya go phutha badiri a bo a ntse a loga maano
a go simo1o1a kgatiso ya koranta e nngwe . Se1o se o ne a se kgona
ka ngwaga w• 1~11, mme e ri~e ka ~halane ~~12 a bula kgatiso e
nngwe kw• K1mber~ey, ya ~piri e e bidiwang Tsa1a ~· Bathe .
30 -
KOPANO YA MAFATSHE A SOliTa AFRIKA (UNION OF SOUTH AFRIBAJ
Ge tswa malataing a khudu~go e tona ya Maburu e go tweng Gr&at ~
Trek lefatahe ja Souta Afrika le ntse le dipuso ~~ le ~e, eb ng
Kapa Koleni, ~ Transfala, Frei Stata, le Natal. Puae nngwe le
nngwe e ne T e na le molaudi wa yone (Gevep rJ parlamente ya yone 1
kg tla a , Q.
phemele, makgQ~ a diterena jalo jale, mme Basweu oa
dipuB tse tsotlhe ba le 1~ million fela, mme puao nngwe le nngwe
e i tekela ka b gayone , mme tsotlhe di kga gantswe ke 'gatuta le ge ., tseisana kgang . Pele pele go 16kile Sir Geerge Gre~ melaudi yo o
botlhale wa Kapa Keleni go di kopanya, mme tiro ya gagwe y~s,ka ya
akelwa ke ope; ga tl•ga ga leka Lord Carnavon mokwadedi wa mafatshe
wa parlamente ya Enyelane, m~e le ene teko ya gagwe ya seka ya
swelega molemo; ga tlega ga leka ewtw~ Cecil Rh des mohumi yo mogol
wa Souta Afrika, mme t jaana a itshenyetsa maikaelelo ka ge tloga a
dumalana le tsala ya gagwe Dr Jameson go tlhasela Transfala ka bono
kwane jo e ril,~merago ga dinyaganyana jwa tsala ntwa ya Maburu le
Ma-Enyelese ka 18~9. Moragorag ka 1908 mm.usi yo ! mog 1 wa Kapa
Koloni Lord Selb rne o kwadile lokwalo lwa tlhagiso 1 1 le belelang
diteko tse tsotlhe mme e bile le senola thuao e e ka diregang mo
dipusong tse nne tsotlne t·a di ka tshwaragana taa ba tsa k pana go
dira puso e n~efela, mme baetapele ba dipuso tse tsotlhe ba .t
tlha g nya lesedi ja mafoko a ga Selborne. Ke gone fa ba dumalana co
bitsa phuthego ya ditlhoge mme ga dumalanwa go dira k pan ya dipuao.
kJaU Bantsho botlhe ba Kapa Koloni jaaka ba ne ba na le
ditshwanel• tse di tletseng go lekana le Makgea e bile ba ne ba na le
kgol lesego ba ne ba tshaba puo ya kepane e e si e be e nne, mme ba
belaela fa e tla ba senyetsa ditshwanelo tsa bone. ~oife ya bene ya
buiwa ka baetapele ba bone mmogo le ditsala ~ tsa bone tse di shweu
J.e 'baruti ba Kakg a le ow.rat&1i::~h1am.o ba le bantsi.
l'laatje o ne a kwala mo dik ranteng ka lesedi ja g~gwe ja go -g81
:flei .J..,.
bonela pele se se tla dira!~&ng Bantshe, mme e rile kAna--/ -y AAU e sena go
dix·a~aia ka 1910 ga nna fela jaaka a ne_ a boletse pele , jaaka a na a ~
rile Maburu ga a kake a d Iana se naya Bantshe ditshwanelo tse ba ne
~~-
b• na le tsone mo Kapa Ko~eni go nna ditokol lo tsa ~arlamente le
ge e tsena le bone, ka go nne molao wa Transfala o ne o sa bole ge
kwalwa gore Maburu ga ba kake ba inneela motlha ope go lekalekani
gwa le Bantsh~ le fa e le mo ditir•ng tsa puso kgetsa tsa kobamelo.
E rile Molao wa Kopano o diragadiwa tshwanele ya Bantshe go nna
dito~ololo le go tsena mo parlamenteng ya phimolwal Pa1a ya batho
ba ba ne ba na le tshwanelo ya go tlhopha ditikolol• ~ tsa
parlamente 1e bohe ka bosi go tlhotshwa e ne e le 135,000 mo Kapa
Ko1 ni, mme mo pal ng eo ba ba 20,000 e le batho ba Bantsh• le
Bammala, ba mongwe le mongwe wa bene o ne a ka nna a dirwa tokololo
ya parlamente. M•iao Wk Agpano ya mafatshe (&ct of Union} wa senya
selo se gore ditoko~olo tsa parlamente jaanong e nne Basweu fela.
~laatje o ne a boletse pele tiragalo e mo dikeranteng a ~
a sena g• bala a ba a ithuta mekgwa ya puso ya Sasweu - Maburu a
Transfala le Frei Stata, mmoge le Maengelese a Natala.
Ke gone fa makgetla a Bantsho lNative Conventien} a kopana kwa
Mangaung ka 190~ go akanya ~a fa Kopano ya dipuso tsa Makgoa e t la
a ba amang ka gone. Bantsho ba dikgaolo tsotlhe ba ne ba tsile mme m. ba dukalana go romela bangwe ba bone kwa Enyelane ge kopa parlamente
go gana temana e e phtmolang Bantsho. ~laatje o ne a le gone mo
phutheg ng eo. Ke bone ka nako e go ka tweng o ne a tsena ka M•mtim
maoto o o bedi mo maf kung a lefatshe le mo go bueleleng Bantaho ba
merafe yetlhe. E rile ntswa a ne a ntse a itsiwe bogolo kwa Kapa
K•loni jaanong a i tsege bog lo mo Bantshung botlhe ba South& Afrika.
mo phuthegong eo ge ne ~k ~lnetshwa Tenge Jabavu morulagany1 •a
Imv ,Dr Rubusana, Danie.l Dwanya le Thomas MapD!kela wa Mangaung go
tshwaragana le barongwa ba Barnmala le lekgotla ja ~~~ ¥& Kefatshe
e bong Dr A. Abdurahman, Ma.tt J.Hendr1cks le J • .Landers go ya moseja, ... ba eteletswepele ke Motlotlegi w.~. Schreiner go ya go kopa par~ent~
ya Enyelane go kganela tshiamololo eo. Thomo eo ga e a ka ya fenya.
Kopano ya mafatshe le dipuso tsa southa ~rika e ne ya direg~~ae:a jaaka Makgea a ne a ikaeletse ka kgwedi ya Motsheg nong e ~lhola 31
ka ngwaga w• l~~o.
E ri~e ka nako ya dikgwedi tse Jabavu o ne a ile moseja ka yone
~laatje a ya kwa King Wi111amstown go mo tshegeletsa tiro ~y_a~g,o ____ _ ~ -rulaganya ; pampir1 ya gagwe I•vo. Tengo Jabavu e ne ele mothe wa
go ~ttt gatisa p~piri ya Bantsho kpa ngwaga wa 1884 e bong
Jabavu e ne e le ene fela moprofiti le mogakol d1 wa ~ Mad.
Afrika ka nako eo. E rile morago ga ntwa ya Maburu ga mela Rikoranta
di le dints1nyana tsa Bautshe le baprofit1 le papreeiti mme botLhe
ba ba tla go tsaya maemo a ga Jabavu. Af ne a ka inne:b..a mo mabetweng
Ma ntseng jalo? a le gone o ne a ka nna a ba araba botlhe? nnyaa:
o ne a le m dipa , o ne ekete ke ntsa e tona ba ban~~e e le dintsanyana
fela tse di tsositseng tlhautlhau ka go mmogola. 0 ne a ka garuma
fela, kgotsa a dilola fela, kgotsa a swena fela, kgotaa a kgwa mathe
fela fa ba mo nt aha diphoao bone bo ~laatje, bo Soga, bo Rubusana, &e
bo ~eregrino leADr A. Abdurabman, ba leka go ruta ene yo o sale e nna
~ mokwadi le aebui ba sa ntae ba le mo tharing. 0 ne a tle a bue ~a
Lekgoyla ja Kopane ya Bantaho gore ke m~gagola tahetshwana a botshekE
a a tla aenyang kgololesego ya Bantaho. Jabavu o ne a sakgatsa banna
ba ka go ba nyataa jaaka ge bonala mo lokwalong lwa ga, ~laatje
(Native Life) ~o go reng Jabavu go no go ithata ene fela mme a rekisa
Bantsh• gore Makgoa a tle a me thuse. Le fa ge ntse jalo go ne ga
aupagala morago ka tsela e e ~otGbetseng gore Jabavu o ne a dira 7flO !JC
phoao a fosetsa ba g~g•bo abo a 1phoaetaa ka go 1tomololaAt~ baeta
pele ba banewe mo tirong ya ge lwantsha Moiao wa Lefaathe ja Ba~tsho.
-
"" E rile ka 1912 P. Isaka Seme ye o ne e le gone o se~ng go
gorega a tswa Amerika le Enyelane go ithuta botatalala a kopana !e .&-
baetapele ba Bantsho ba South& Afrika ~· moruti John Dube wa Natala#
S . M. Makgatho wa !ransfala, Alleng S ga le Dr Rubus•na le Tengo Jabavu lcJ1L le Sol . T. ~laatje ~ Kimberley
go ba akantsha kopano ya Bantshe ba SoQtha Afrika jaaka Basweu ba ne ~ gtl1wt...
ba setae ba kopanye . Mile ka bona1t:o ba d mia!ana le m.ogopoih I ba ba
ba kopana go bitsa diphuthego tsotlhe tsa Bantsho ba ~outha Afrika
go rakanela nabo kwa Mangaung, mme b golwane botlhe ba tla pitsong
eo fa e ae Tengo Jabavu fela .
~E re ntswa go ntse go le gone dikopane le d[ phuthege le makgotle
a Bantshe mo dikgaolong tsot1he tsa Southa Afrika tse di lekang so
t J.amela le go sire.l.etsa ditshwanelo J.e maXka matshelo J.e thuto J.e
tiro J.e tswe.l.elepele ya Bantsho, mme lekgotJ.ana lengwe le lengwe
kgots• kopa~o nngwe le nngwe e itirela ka bogayone fK e g~ne , ~o a d.
eletseg• e bile go a dumalanwa gore diphuthego le aikopano le
""' makgotJ.ana a di takwa~agano, di kopane go dira lekgotla je le tona i~
Le ne lo bua ja!o 1okwf1o 10 1•
kwadi!weng ke Plaatje 10 ~ . ls•ka Seme, lo tbaa Lekgot.l.a ja Kopano
ya Bantsho. Ke gore ka Firikgong 8 1~1~ f~ K pano ya merafe ya
B-ntsho ba ~outha Afrika e tsalwa . Moruti John Dube • tlhot$hwa t
I. go nna P.residente Y• l ne; s .T. ~laatje a tlhotshw• ka tumalana ya
nt1e yo1the go nna mokwa!edi wa yone, jaKnK • rwala boketo jo bosa
fK god1mo ga jo o ne 11. setae ~ bo rwe1e, mme maemo a a mo naya
boikarabe1o jo bogo1 mo botsheJ.Qng jwa ba gag gabo .
Mokwaledi wa phutaego nngwe 1e~~gwe ke ene ~ mo~gweetsi 1e
mmutswe1a moleJ.o wa yone, mme ~J.aatje o ne a nna mokgweetse wa
boammaaruri mo ditirong ~s• Kopano ya merafe ya Bkntsho mo ~outha
I _ Af~. ~~~~:lle-;t ::f!:.;-~~ r ~ r:t::~ ~ ~ Jabavu ~ le ene fela moprofi ti 1e mogakoJ.odi wa Ma-Afrika,l\
ka nako eo . E ri.l.e morago ga ntwa ya M•buru g• meJ.a dikor nta di J.e
dintsinyana tsa Bantsho 1e baprof1ti 1e b•presiti mme botJ.he ba batla
ge tsaya maemo a ga Jab•vu. AO ne ~ ka 1nno.l.a mo mabetweng ·~ ntaeng
-alo? a 1e eone o ne a ka nna a ba araba botlhe? ~; o ne a 1e
odipa, o ne ~ ekete ke ntsa e tona ba bangwe e1e dintsanyana fela
tse di tsositseng tJ.haut!BaU Ka go mmovola. 0 ne M. ka g•ruma tJ
fe1a, kgots• a d11oJ.a feJ.a, K£Ots~ a swena feJ.a, k~tso a kgwa mathe
fela fa ba mo ntsha diphoso bone bo ~1aatje, bo ~og•, bo Rubusana, Jr, b~regttno ~eADr a. Abdurahman ba ~eka go ruta ene yo o sa4te nna
mok'P.di 1e sebu1 bat s• ntse ba 1e tharing . 0 ne a tJ.e a bue ~~ 1<4.
Lekgotia ja Kopano ya Bantsho gore ke magago!a tshetshwan. a botshe~
~ ~ a tla senyang kgo1o1esego ya Bantsho. Jabavu o ne a sakg~tsa
bann. ba ka go ba nyatsa jaaka go bonaLa mo lokwaJ.ong 1wa ga ~1aatje
(Native ~1fe) mo go reng Jab•vu go nt go 1tr~ta ene fe!a mme a rek1s~
Bantsho gore Makgoa a tle a mo thuse. Lefa go ntse jalo go ne ga
supagaJ.a morago ka tsela e e totobetseng gore Jabavu o ne a dira
pboso • rosetsa ba gagabo • bo a 1photsetsa ka go ttomo~~ 1: baeta
'
~ t1 -
·o J.wantsba 111o1ao w• Lefa tshe ja Bantsh• . pele ba bangwe1mo rong ya ~ rile ~0 b•felong jwa 1~11 1e mo tsh~olegong ya 1~1~ ~1aatje a bo
a tshwere tiro ya go d1ragatsa maikae1e1o a gagwe go sLm•lo!a ge
gat1sa Koranta e ntsha .
Tsla ya Batho e s1Bo1otswe ka nako ya dikgang tse d1kgo1o
tsa puo ya ~outha Afrika. Go ne go diragetse phuthego ya Basweu
lNational Convention) ka 1~0~ go a~nya kopano ya di~uso tsa Southa K4. Y"s.,
Afrika, ya re ka Motsheganong 1~10 ge nna Jr yone~Kopano ya
dipuso tsa :-Joutha Afrika . Ka Firilq;Ollb J.'::ll2 .:;a nrul Kopano ya
Makgot!a a Bantsho g. ba ga diresa matsalo ~ kgotsa go theiwa N~-
ga setlhopba sa Maburu se se bidiwang National rarty sa ga General
Hertzog . Ka 1~J.3 ga nna MoJ.ao wa 1efatshe ja Bantsho, mme yare
morago ga moo ga nna ga tlhatlagana melao e e bot!hoko m~ dinya
geng tse d1 1ate1ang , mme ~1aatje a nwela mo meJ.aong e yolthe a
1eka go tlhabana nayo le go supetsa babusi, ka mowa o o fod11eng.
mathata • me1ao e a tla a e direlang Bantsho. ;copakopanfa 1e
baeta pele ba Bantsho mo diphuthegong tsa bone kwa Kapa KoJ.eni le
kwa ~·••ix Tr•nafala J.e kwa Frei Stata 1e kwa Nata!a mme a ~
tJ.haoJ.oaa melao e mo kor nteng ya gkgwe ya Taala ya Batho ka
- 3 ~ -
ge ~opanya
le ka Setsw~na le ka Sethos~, a ntse a leka ka nako tsot!he g 1~ fdo I ~~tr(. A.- .ld(,.., !/II~ ~Gev:f~
Bantsho ~o tlhabana le melao e ka bongwefelj/fa gare -
Seengelese
ba Bantshe le Basweu.
Tsala ya Batho ga e aka ya simologa ka dike~etso le ditlamelo
le matlomo a a dirilweng fa go bulwa Koranta ya Batswana ~~ kwa
c a, Mafikeng e ~laatje ~ ne 11e morulag yi w~ yone; mme ~ e bile Tsala
ya Batho e tsweletsepele mo bobotlaneng jwa go tlhoka bathu$i le go
tlhaela mabog6 ka ntata ya go sa nne le madi a ~ lekanyeng go duela
bathusi. Kamore nngwe ya tlo ya morulaganyi ~1aatje e ne e bile e
le yone ofisi ya kgatiso ~ s~nnon ~treet; K1mber~ey. ~
Dimatshine le ditshitshwana tse di gatisang di ne di le mo ntlung
e sele e e katogileng kw~ ~eiby Street. Go ne ~o sen. bakwadi kgots~
ditlelereke fa ese ene fela morulaganyi ~laatje. o ne a dira tiro
ts~ batho ba le bararo kgotsa ba le bane, a tsaya poso ka esi, a baamogedi koranta mmogo ie madi
bula • ba • lluut b-..la dikwalo tsa~ ~ti~ba
mt~.m~tr~ a bone, a bala dipampiri tsa bagatisi ba bangwe le
dipampiri tsa puso, a fetola mafoko a tsone mo puong ya ~etsw~na le
ya Sekgoa le ya Set~os~, a ba ~ kwala mo pampiring ya gagwe , a tloga
a a t.lanya-tlanya (type) ka matshine wa menwana, a a bala go a
b akanya diphoso mme jaana a is• go gatisiwa, a tloga ~ bala dipuruf•
{proofs} kg ts~ malebela .,..
o ba8:kan~a mafoko mme jaap a gatisitswe
gape. Fa mafoko a sena go gatisiwa ~o makgolokb l a dipampiri,
di menaganngwa sentle, di bofi~, mme jaana di kwalwe diaterese,
di tempiwe, mme di romelwe kwa makgolgkgolung a baamogedi ba tsone • . -t..
Tiro e yotlhe ya go bala le go kw~tla ~Pfi go ka twe e ne e le ya
malatsi otlhe, ka go nne fela fa koranta e fediwa ~o gatiswa ka
letsatsi lengwe ja beke, e bile go rulaganngwa koranta ya beke e e
latel ng. *=====================~-
E rile ka Phalane i~l~ moragonyana ga Ts•la JM Batho e sena go
bulw• mohumagadi wa ~ Plaatje a bona ngw.na wa mosimane mme Plaatje ~~
a mos~ leina jaft~tengerg a mo selela monna wa mo Jeremane yo o
i1mo1otseng gax kga ti so p di thakanyana l type I•
-MOLAO WA LEFaTSHE J& BANTSHO (Nativet Land ACt)
E rile ka ngwaga wa 1913 Mr J . W. Sauer yG o ne a le ntona ya
ditiro tsa Bantsho a dira molao wa leina jeo . Maikaelelo a one e ne
ele go 1tsa Bantsho go reka kgetsa go hira , kgotsa go amima ka tuelo
kgotsa go dirisa lefatshe, kgotsa go nr~ mo lefatshe1ng kgotsa ga
polase nngwe ya motho yo Mosweu. Ka nako eo Basweu ba Southa Afrika
ba ne ba le d1m1lione di li, rnme Bantsho bone ba le 5 i OOO, Oou .
Basweu ba ne ba ruile lefatshe ja S•utha Afrika go menag nye ga ne go
feta lefatshe je le ruilweng ke Bantsho, mme Bantsho ba le bantsi
ba ne ba lema kgotsa ba nna mo mafa tsh1ng a Basweu. Ka ntlha ya moo
e rile molao o o bolelwa wa ba tshosa tbata bologle m fa ba utlwa
go tww o dirilwe ke motho yo o ne a kaiwa gore ke tsala ya Bantsho.
Baeta pele ba Bantshe ba ne ba kopana , mme ka bonako ba bitsa lnre., kau '1~, D
diphuthego tsa Bantsho go kopa balaud1 go '~' mo maikaelell ng a
bone , mme ga seka ga thusa sepe, molao wa amogelwa ke parlamente wa wa-
ba,~ tlhomam1s1wa . "'4
Ke gone e ril~ Kopano e kgolo ya Bantsho e bona selo se ya
tlhopha bangwe ba baeta pele ba bone gore ba e Enyelan~go ya go kops
parlamente ya Enyelane go kganela molao o . Tshwetso e e dirilwe kwa
phuthegGng e tona e kopanyeng kwa Kimberley mo bofelong jwa kgwedi
ya Tlhakole 1914 . Mo phuthegong eo go ne ga tla Mr ~dward Dower,
mokwaledi wa ditiro tsa Bantsho . E ne e le lwa ntlha tokololo ya
puso e nna gone mo diphuthegong tsa Bantsho, mme e rile a tla Bantsho
botlhe ba solofela gore o ba leretse molaetsa wa gore Goromente o
khutlile mo maikaelelong a gagwe . Mr Dower e bile e ne e le ngwana
morut1 , mme kana barut1 ba ba sweu le bana ba bone ke bone basireletsi
ba Bantsho . B rile a ema ga nna tuulalo, mongwe le mongwe a reeditse
ka kelotlhoko . Mants~we a gaJWe ~ lefa go ntse jalo ga a ka a lere
kgomotso epe , sa gagwe e ne ele go rapela baeta pele ba phuthego
gore ba seka ba ya kwa moaeja, le go ba solofetsa gore molao ga o ke
o d1r1s1wa ka bobeloethata , le mororo parlamente e se kake ya tlhola
e~ fetola . Ba ema baeta pele ba Lekgotla ja Bantsbo , bo
S . M. Makgatho, Aa kgw mesi le melelo, bo Dr Rubusana ka lentswe je ~e
BB% tlhatswegileng ka Sekgoa sa Makgoa, bo A. A. Soga a bua mogopolo
wa gagwe ka botswerere jwa thutego. Jaana ga em. ~laatje a tlhontse
a roroma lentswe, a tlhoafetse a ranola ditiro tse di utlw;isang
botlhoko tse puso ya Makgoa e sale e di dira ka go llhomagana fa e
sale ba diragatsa Kopano ya Southa Afrika ka 1910. Ke gakologelwa
sentle Cidimalo e e neng e le mo tlung eo ekete go mo losung lwa I .f._ 't\.4.. Q.,
tshoganets!; tota le go fegelwa1ekete go thata mo bathung botlhe.
Dipue tseo ga di aka tsa fetola maikaelelo a parlamente le fa ; t~ go k
le gonnyennyane . Molao wa diragadiwa; Bantsho ba budusiwa Ia
let!aetlae mo mafatshing a Makgoa a ba ne ba nna mo go one.
Ka ntlha ya neo ya ga ~laatje ya go tlhaloganya ka bon.ko ~
melao ya ga Goromente le ya parlanamente i ne • t~e • bone boteng
jw• yone 1e maikaelelelo a yone, mme • bolele~e pe~e se mo~ao o xa
tla se ts.~ang. Jaana o ne a bolele!a pele mo~ao w~ Native BBxKm
Urban &re•s, ~e wa Colour Bar, e bile o boletse Gore di Y.rime 1UB:18
Ministers tsa southa Afrika e t~a nn• Maburu bot~he mo dinyageng tse
di ~00. 0 bo~etse f& me~ao ya Transfa~a ~e ya Frei Stata e t~a a
g•telela K ya Kap Ko~oni nt£neng y& Bantsho.
~~aatje o ne a na ~e kitso ya go ~kgamo~ ~a melao ya parlamente
e e kwadilweng ka Sekgoa se se tobekanyeng, mme • ba • ka buduia
~usulo ~o~o phoki~eng fa ged~o ga mafoko ao go supa boammaarur1
le maikaelel• a one. Jaaka gotwe Montsho ga a kake a reka lefatshe
mo nthuag yo Mosweu, mme o ka le reka fela mo mafatshing a Bantsho,
a supa gore eo ke puo tela ka Bantsho ba na ba sena mafatshe a ba
kaa rekisang mo Bantshung ba kg bangwe .
~laatje o ne a sa lape go supa gore me!ao ya Kepano ya Southa
Afrika e t~a a nna jaaka melao e e ne e d1rt~w& Bantsho kw& Transfal£
le Frei Stata, mme go tla tswelela fela jalo go fitlhela Kopano ya
southa Afrika e .:t..1uR tshw&I'llll ~e Tr•nsfala le ?rei ~t• ta. A tJ.llAil18a I
a ba • supa ore Bantsho ba t~a • lat~ege~wa ka nt~ba ya ma1kae1e~o
a Basweu, go ba dira bahumaneg1 gore ba pate~esego go ya go dira mo ' ~
dipo~as~ng 1e mo mesimeng le mo ditirong tsa Basweu •
•
37
E ne b e le diganka batho bao, Bagale ba Ma-Afrika ba ba
itseng puo le ba ba itseng bathe. Ba itse go bua ba ikelametse, ba
sa 1phat1he ka diphuka.
J.L, Dube Mavukusela wa Lezulu, mostmane yo montle yo o ditedu
di t~hephilweng sentle ka botswerere ye o mpa e lekaneng, ye o
tshwanelw ng ke diapare le maemo a be-Presidente ka puo e e betlbale,
Saul Msane monna wa Lezulu ~· o seemo se godileng, ye o tshomi
e mafaratlhatlha, yo o kgaleman8, a bope a garume , a gegenye j~a~a
maru a tladi.
w.B. Rubusana monna wa Lexhosa yo o godileng go ba ~ feta botlhe)
~xaa a thanthologe, a bapis~ melao JE ka go supa bontle kgotsa
bosula jwa yone - a bua ka lentswe je le sesana fa le lekangwa le
seemo sa gagwe , A ole mowa.
Thomas Mapikela - Mmapa wa jfrika, se1that1 sa motho yo o
rategang yo o lentswe le oleng. yo o mafoko ~ex makhutshwane.
Sol.T. ~laatje - mosimane wa Morolon~; sebui se se pelo e
botlhoko yo o en ne a ma itse matsale le matshelo le maitseo a 4. "- ~
badira melao botlhe ba A Southa jfrika, a t!halos~ ,a ranola, a sup~ ,
a totobatse maikaelelo a a fitlhegileng , a subGlele bolalome jwa
melao ka puo e e phepa. A bolelt ma13a a b*the le dipalo tsa bone
le ngwaga le d1kgwed1 le letsatai ja ditigagalo; a apole melao le
dithero d1kobo tse di bokete tsa mantswe a d1 1khurumed1taeng ka one
d1 be di sale di le segwere.
'
..
BARONGWA BA ~KGOTLA
Lekgotla ja B&ntsho le ne 1t" setse le tlho ~e barongwa e bong
Morut1 J . L. Dube yo o ne e~e
ne f~ ; ~~ ~le mokwk.ledi wa
ene ~esident ya jone , S. T. ~lKatje e
jone; Dr w. B. Rubusan., Mr ~Ul Ms~na le d.
Mr T. M•pike.la . Batho ba b• ne ba Y• Lontone .. .mme e ri.le ko btl l - ~
amogelwa ka botsKla jo bogo• ke Dikopano tsa Ba~engwe (British
Brotherhood Oganisation) ~e kamiti ya Methodist(wesleyan Missionery
Committee~ .le KopknO Y• go ganetsa Bokgoba .le go sireletsa S..ntsho d (Anti s~aver7 ·~ ~origines Protection ~ooiety) , ~e batho ba bahgwe
ja~ka bo M& Miss H. Colenso ~e Moruti Amos Burnett . Barongwa b• bo~ I
mmkw%~ mokw•ledi wa maf•tshe Mr Haroot yo o ne a bolela mafoko a
bone ka mo par.lwmentens ka go k nyatsa , .le go t l hok kitso ya one '1 a.. sentle . ~.laatje k& kitso ya g•gwe e e ko teng ,. mo.lao 111. g•gol! puo
ya ga mokwaledi wa mafatshe e go ka t weng e ne e bife.la b•rongwa . 0
Go tsw• f• , ka thuso ya dikopane ts• Bakau.lengwe lBortherhood
League) barongwa b• tshegets• diphuthego di .le dintsintsi mo Lontone s
.le mo metiing e mengwe, ba ba b• kwala mo d1pamp1ring di ~e d1nts1-
nts1 jaaka Afrisan world, n.ily News , Globe, le tse d1ngwe)ba t.lhal s~
Mo1ao w• maf•tshe a Bantsho e bile b• sup• wmxas bolalome jW¥ one
mo b•thung ba Bantsho .
M:D d1kgwed1ng tse tl:w.re zolaotje o ka n• K bulle tft le diphuthego
di ~e 50, Dr Rubusana dile 10, Msana di.le 8 , Maphike.la di~e 6 .
Moruti Dube ene o simolotse mafoko fe.la mme a aa a boela Southa l Aft1ka ka bonako goy& go batlela ~ baronsw- ~madi .
Diphuthego tse r.laatje o ne • bUM .le tsone e ne e Le batho ba
tletse diholo, K kHa b• buisa ka selo se o se itseng tot• , • ba bui~
k• puo e o e itseng, e le bone ba mo utlwang sentle ka yone , • ba -e...
tlhaloganyetsa maemo a phaladi - Bantsho ba mo go y ne ka ntlha ya • JA,
mo~ao , go be go bonale fa bonts1nts1 bo ut.lw,na .le b•faladi ba
&ntsho ba southa Afrika .
E rile ka kgwedi ya ¥halane barongw.. b• s•ntse ba tshw•r•nganye
le tiro le dipuo tsa dip~hege t. s• go 4irega ntwa e kgo.lo ya l<a. t<qll)f.di, 'J~ ~#f·/lf/lf
Majeremane lworld w~r No . l)/ iiB ntw. e ne ;a tshosa lefatshe ya ba ~
ya itaa tsebe bonts~ jo bo ne bo reeditse selelo sa Bantsho ba South&
•
1ft -;#-
~Q.s~~ Afrika. Ka ntlha ya tiragalo e barons-- ba boe~a b• bone; bot~ne
r~ e se ~~aatje fe~a. o setse k ntse a bua ~e diphuthego, ~e
d1kopano, ~e makoko a mangwe a Basweu twa Loni one le kw~ metsing s~~
e mengwe e mego~o Y,& EnyeLane le ~oto~ante ,
f..lo:A!rt.- " EA nako eo; s~o~otse ~o~lo lwa gagwe lo ~o itsegeng thata ~o
go tweng Native ~fe 1n ~outh Africa. Mo go lone o tlha~os1tse
ka bot~a~o d1tso tsa Mo!ao w~ Mafatshe • Bantshe, a a ba a supa
mathata a molao o o dit1~weng mo Bantsh~ng. Q...
Lokw•lo ~• lwa amogel kwa moseja le mo southa &friki fe~a
jaaka lefatshe je le ome~etseng ~e amogela pu~a. Lw• rekwa ka
mathaus~nta, ~wa gatis1wa mme lwa rekwa gape ka mathausanta, ~wa ba
lwa gatis1wa lwa boraro ~e kKK lwa bone mme ~~ ntse lo rekwa fela
ka mataau1santa. Le gomp1eno ~w=•x morago ga dinyaga ise 45 !o
ka1wa gore ke lone pheletso ya mafoko a le pole!o ya Mo~ao wa
Mafatshe a S.ntsho - Native Lan4 Act - Mo~ao o Bantsho ba o i~ang
1 U ' t.~ Jtaj-;,. 4r- ~ 9- jt'ftu ..Df
"-"-e .f.c .I a <.c..Ac. ,[~ (14• t •< ~ L~~-""t fi "(r.
L& .let. ~, ~ h4-c
•
)M,..,.,
NATIVE LIFE IN SOUTH AFRIKA
E ri~e ~~aatje a kwa1a buka e a ba a le mo mathateng a ~ ~ mangwe, go sena se o ka duerang dijo ~e maroba~o ka sone ka e ri~e
ntwa ya Majeremane e dirt~tlhwatlhwa ya di~o ~e dijo ya go1a thata
kwa Enye~ane. 0 ne ~ k ~~e~a e&e kwa Mafikeng, mme ~ nna • t~uiiw~
ke ~ kgosi Lekoko Montshiwa le Silas Mo~ema ka madinyana.
Ka 19~5 ~laatje o ne a etela Edingburg le Glasgow, mme koo a
fit~~a a buis~ kopano ya merafe ya Afrika e ke ne ke le President
wa yone, mme ~e yone ya mo thuaa ka madi.
Mo tsebeng ya nt~ha ya ~okwa~o ~wa Native Life in Sopthe Africa,
e le longwe lwa set~hopha sa dikwt1o tsa ntlha tse di ne tsa gatiswa
ge kwadi~we jaana: Go Modiri S. Mo~ema, ka d1tumed1so le kgak01o~e1e
e e moanate ya ma~atsi a re a bonyeng mmogo ka kgane~e~• ya Mafikeng
ka ntwa ya Maburu. Mokwkdi ke So~. T. ~~aatje.
\\ With the
happy days in
0 I authers comp~1ments and p~easant reco~lections of -the Siege of Mafeking.~ .t'1aatje o k:wadi~e 1okwa~e ka
mathata motshegare le ~ bosi!O, mo tla1eng. Ga nna thata go bona t
yo o ka 1o gatisang, bagatsisi ba n t se ba mmo~e~a gore ga 1o k~ta ~·
bona theko. E ri~e a tx•••~ 1t~oboga a due~a boora Hughes ~ ~o.,
£87 gore ba mo g~tisetse setlhepha sa nt~ha sa dikwa~o di~e ~,ouo • .... Ga gona motho ope fa . ese fe~a yo o ki~eng a ~eka go kwa~a
lokwalo yo o 1tsen • matshwenyego le mathata le masww.bi ~e go t~hobaeJ..a
ga gC) ~eka gore bagatisi ba .moge.le ~.ke matlebe.la (M.s. J a~
g•gwe . Motho fa a simo.l61a go kwala ~okwalo ~wet. nt~ha o t.le • ,. soJ.ofe~.! gore ba atsisi ba t.la .lO phamo~a mo go ene go .lO gatisa,
u-:-~ mme k tsoge mo mosong a 11!we, bw.tho bot~he ba bu. ka 10kwa~Q ~wa
gagwe , mme a gakg.ma~e a ba a sw~tbe fa bagat1s1 ba t~homagana ka go
Lefa bagatisi ba itse t1FO ya bone
mongwe ba fose jaaka bone ba ba ne ba a,lrft.,
1'9~ gana 1 ~okwa.lo .lwa
Q.,
e i re motlha
ga. .P..Laa/je
go fit~he..la ~· w~e±o a 9k a lo ikgatisetsa ka tue.le, mme jaana ~
~ kopa ~.~. King & ~on go ~o rekisa.
Jaaka re setae re kai~e ~okwalo 10 ne 1wa phamo~wa ka bonako .IJ.,.
kB. bw.tho kwa mosej• J.e .w.ono ::sou'tna .A..:t'rika Dlllle l'.S.Kl.ng .Le l'J.a.st;je -
d. ba dira maRl ka lene mme lekwalo ~•• tlhomaaisa leina ja ga Plaatje .... fa e le mokwadi yG o mogvp J.Q o nono.t'1J.eng J.e yo o kits.O e tia1J.eng •
... E ri~e ka ~~~8 ~laatje a boal Seutha Afrika g~e, mme e riJ.e -fe~a ka bonako a sena go goroga Lekg tJ.a ja ; Kopano ya Bantsho J.a
bo le romela bar n£Wa ba bangwe gape v; kw~ Londone ka one aafGkO
a ~efatshe. ~~aatje • barongwa bw. . Ba
bangwe e ne e~e ~eJ.ope Them., L.T.Mvabaza, J . T. Gumedi ~e H. R.
Ngc•y1ya. Ba XkaK thusiw~ gape ke diphuthego ts• BDotherhood Le•gue
Anti S~avery Societ~, Society of Friends . B& kopana ~e ~~e
Min1ster Lloyd George ba ba ba ya Vers~illes kw• Fora kw• marokSRg K
• kg& ka81so ya Ktwa ya Majeremane a ne • buiw• gone . koo ba kopana ... J.e b•rongw• ba M~buru ba ete~etswe pele ke Genera~a Hertzog ba tsi~e
go kopa gore ba golo~we mo jokong ya ~ Maenge~ese ka fa
puon~~gw. President WiJ.son ya mab.ka a a 14 (14 ~oints} y~ re
meratshwaaa e a.n newe kgoJ.o~esego . Le bar ngwa ba BantshG le bone
bw. ne b~ iJ.e go kopa soa~ selo seo, ~rime M1n1ster ~oyd George
a ba a raya mmog~ le Maburu a re ba ye go bua le Goromente w~ bone
kwa South&. Afrika . Barongwa ba Bantsho ba boa lwa bobedi ba sa
bonw. se ba ne ba ile go se kopa .
E ri~e ba boeJ.a ~outha Afrika ~J.a~tJe a ·sala gape kwa Enyelane ~ a kw•la dikwalo tse dingwe ~neong ~diso ya Setswana ka molodi w~· . ......
pue ts• lefatshe (Tsw~na ReadersAinternationa~ ~honetics} a lo
kwala le Profeso D. Jones wa University ya Londone . ~~aatje a tloga
a kwala lokw~lo lo ngwe e bong, Diane tsa Setswana le MaeJ.e a
Sekgoa • a dumalanang nat•o l~etswana ~overbs and European
Equivalents} . Kwa ntle ga dikwalo tse tsa thute~o P~aatje one a
ntse a kwala mo dipampiring, e bile a kwala dikwalonyana tse dingwe
a tlhalosa melao e e gatelelang BantshG mo South& Afrika e bile 'j4.
a leka go tsitsihosa puso ya Enye~ane go dira 4Jtshwane1o 1~~ yone
go 00J.O~a Bantsho . E r~J.e ka ~e~imotnuJ.e J.9~0 ~~aatje a ya C~adM
le amerika go ya go bona botshele jwa BantshQ ~·~~ cone . A pagoJ.ega
sekepe kwa ~ebec, jaana a ya Toronto mme koo a nna dik!Wedi di J.e
pedi a J~j tseetswe godimo ¢ ke Bantshe ba gone; a bua mo
i*pamp*xtng diphuthegong di ~e dintsi wme ya re a tswa
.d gone Bantsho ba mo naya madi a a ka ~ng. ka £500 , ba ba ba due~a
0 manne a gagwe kwa hotelen~ . Go tswa Toronto a ya kwa Buffalo go
.lr bua mo diphuthegong di le dintsi tse di mo laleditseng . Le koo ma 7~
naya dtmpho tsa madi . Jaana a a etela metse e mengwe e metona jaaka
New York le Chicago le Washington .
E rile a le kwa New York a ya go bona motse wa Haarlem o go
tweng ke one motse o mogolo wa Bantsho mo lefatah1ng jotlhe . 0 matlo
mKKZxXB mantle le dikereke tse di tona le matlo a metshamekelo
(theaters) le dihotele, le dibanka, le mabentlele a mantle nstlha
e nngwe ya motse . Mme ere ntlha e nngwe ya motse gape go bo¢ gole
X&K leswe le lehuma le malwetse le botagwa le modumo, ba tho ba
kg~tlhaaanye gone . Mme lefa go ntse botlhe ba gololesegile .
E rile go tswa ~oo a etela diksaolo tsa Bantsho jaaka Mississipi11
le Alabama , le Kentucky le mafel# a ~ mangwe kwa borw jwa United
States, a tloga a etela dikolo tse dikgol tsa BaNagro , jaaka
Havard le Wilberforce University, le Tuskegee College , a tloga a
kopana le baetaple ba Bantsho jaaka bo Dr Du Bois , Marcus Garvey,
Miller le ba bangwe , Mme a ithuta ka ga kago ya Bantsho kwa
Amerika ~e ka ga mel~o e e ba a usang, mme a fitlhela ·ore me lao ft}:: ~ e S:..~
o ba sireleditse~Basweu, le fa bone Basweu ka bosi ba ka ne ba le
lefufa le Bantsho .
Plaatje o bo ile kwa Amerika Ia 1921 mme a goro~
mo Southa Afrika ka 1922 . E rile ka sebaka se o ne a le f/f"/16 kvra ~~ k.
Enyelane le kwa Amerika~ a k§&tlhwa thata ke diF pano tsa Bokaulengwe
(Brotherhood League) ka thuso ya tsone le botsala jwa tsone mo .,.. bathung botlhe , le tiragatso ya ~ tsone ya mowa wa ~ Bokre~te ,
mme e rile a goroga mo Southa Afrika a le ka go tlhoma phuthego
e e ntseng ~ jalo kwa Kimberley . A bona thuso e kgol mo
k:am,oneng ya De Bare . Ba mo naya ntlQ e tona kgotsa holo go e diri sE:
ka fa o ka ratang ka gone , ba bo ba mo thusa ka madi . Lefa phuthego
e e ne ya gola ya ba ya kgatlha batho kwa Kiberley lefa ge ntse jale
ga e a ka ya phophoma 30 tswela kwa ntle mo metsing ya mengwe .
~laatje e rile a sena go boela Southa Afrika a rakarakana gape le
)-
melao e e huduwang Bantsho, mme ka koranta ya gagwe e ya Tsala ya
Batho e ne e khutl1le mme a sena pampiri e e leng ya gagwe, a ~
tlhabana le melao e ka ~o tshwgetaa diphuthego mo metsing ya seutha
Afrika le go kwala mo dikoranteng tsa Bantsho le tsa Basweu.
Gape ka nako e Plaatje o simolotse go kwala ~ dikwalo tsa gagwe
tse dintsi le go fetolela dingwe tsa dikwalo ~ tsa ga
~hakespear mo p~ong ya ~etswana e bOOf Julius Caesar, The Merchant
of Venioe, The Commedt of ~rrors, Romeo ana Juliet, Much I do
about Nething le Othello, a ba a sLmolola maitiso (novel) Mhud1, kwa
ntle ga ge rulaganya padiso ya ~etswana, le ge kwala difela tsa
setswana di ka nna makg 1 a matlhano (500}, le go phutha mantswe a
'1 Setswana go a tlhalola ka Seengelese (D1otionery} le go kwala
h dikwal nyana tse dingwe ~ pamijlets.
Ka Seetebosigo 193/Jf ~laat1e o simolctse go gatisa koranta nn~e
a e bidiwa Our Heritage
w
(Boswa jwa R•naJ, e le 1 kwalo lo lo .xxa h.
Madi a go taaa pamp1r1
e a ne a tswa mo ge Mr W.J. Mushet mohum1 wa Kapa ye ~ ne a le mo1di
wa dino jaaka Plaatje ka esi,mme pampiri e e ne ele ya ge rera kilo
ya din , le fa le~le e ne e na le mafeko a mangwe . Plaatje ka nako
e o ne ~~· morQ8gwa yo m golo ( Specixal Deputy J wa liopano ya
'aid1 (Independent Order of True Temp~trsJ. Tire ya gagwe e ne ele
t~anga gangwefela mo d1kgweding tse th&ro.
go ~ tsamaya le metse le metsana a rera kilo ya dine a ba a tlhoma
me~laagana (Temples} kgotsa di~epano,le go emela mookami ye mogolo
(~;,fQ Templ~r J mo mannong itlhe. o bile a tlhoma m tlaagana
wa ntlha kwa Mafikeng ka 1~28. D1toko1 lo taa K pano ya Ba1di e ne
ele 100,000 mo southa .rrika ka nako eo, e le Bantshe le Bammala le
Basweu. Basweu ba ba golo jaaka Motlotlegi Theo Schreiner le
m~humagagi wa gagwe , Mr Tam a Searle, Mr W.J. Mushet, Mrs Kate
~tuart, Mrs stakesby Lewis le ba ban~e e ne e le ditokolole tsa
kopano e le Bammala be Mr W.M.Ba~genpoel, Mr J.Dowl.ng, Mr C. J .
V1lgoen, Mr Kroneberg le bone e ne e le ba Kopan e. Plaatje o
a kaXBBxD~ tle a re Kopano ya Baidi ke sekai se baagi ba
Seutba Afrika ba ka bo ba le sone ka go tshwaragana mo go senang
maiJutlo a mmala.
..
Go tswa ka ngw~ga wa 1928 go ya bok~ut~•n~ jwa botshelo jwa
g&gwe ka l~J~ ~laatje o ne ~ tlhaban. ntwa Y• mokwalo o mos• kgots~
sepelete s~ ~etswnaa . Fa e s~e Robert Mo£fat a baa ~etswana mo
pampiring fa a fetolala xwwtwx~aikia Beibele mo ~etswaneng bogologolo 4.-
ka 184~, Sets~ se ntse se kw&lwa fela j~lo ke b• ba mo setseng
morago bo Willi~ Crisp KWa kereke Y• Enye1ane 1e bo wookey 1e Tom
Brown b• kereke ya Lond~ne mo dikw•long 1e mo dipa1ong 1e mo dikopelong
mme mokwalo w• sone o itumedis~ Batswana botlhe go tsw• kW• nokeng
e Ntsho go Y• go tsena ~&mbesi . Mo dinyageng ts. 19~8 le morag
barutegi ba Makgoa ba dikolo tse dikgolo tsa Johannesburg b• k ~ ~
1phe1hetse mokw~lo w~ Setsw•na ba re gao~ lebag~ le modum wa puo
ya sone ka fa molaong w• ki tso Y• ~epele)a ( orthographf.J mme b•
1thusumetst go dira diphetego dingwe mo mokwaong. Lefa gontse jalo
e rile ba b •kanya gonL~e ba tla ba senya fa gongwe g• go kw~l• medumo
e e 45 ya ~etsw~na.maxa ~laatje o supile gore fa mokw~lo wa
~etsw~na o le boleo mme wa ~eengelese le dipue tse dingwe tsa
~ekgoa di 1eofile bogole . A raya baithutshumetsi a re Ngaka l ika1~fe .
Kgang e ya sepe1eta e na ya tsa~ seb•ka sa dinyag• di le dintsi
mme Y• boifisa bagatisi go gatis~ dikwalo ts• ~etswana ya ba ya bofa
maboge ~ bakwadi ba setswana ba le bantsi, begol• ene ~laatje yo o
ne a rulaganya dikwalo di le dints1 ka tsone dinyaga tsto .
E rile ka ngwaga wa 1931 go le gwetla ~laatje a etela Belgian
COngo . A goroga kwa Elizabethville mo kgaolong ya Katanga , a tLora t ~
a tho~homela go ya Lokandu le Stanleyv1lle le Basoko kwa ~ re ga
lefatshe, a ba a phunyeletsa go ya go tsena kwa Leopoldville ntlheng
ya bophirimatsatsi . Loeto lwa gaewe e ne ele go bona le go ithuta
maemo le dit1ro ts~ ~ Babusi ba lef~tshe leo ka Macelege
(Belgi•nsJ mme puo ya thuto le dikw~1o tse ditiro ke Se or •
rla~tje e rl~e 1 oro o tsw one a bolela fa Bantsho ba koo
ba le kwa mor&JO thata ga a tsho ba S outha Afrika ka thuto ya
dikwalo, ka ~o sena dikolo tse ditonk J•akK mono, mme e bile le
dikolo tse dipot1~na di le kgaka1al:: :a kala le lO :butna lekana ba tho
ba dimil~one tse di 15 ts~ ~a 1 ba ~ el 1 n ~on o. Lefa go ntse
J ., I .. . P !7. ... .: iOLO
""" viA> I •
OLO II .
KGA 'JLO III •
KGAUL.O IV •
K.GAOLO V.
KGA<LO VI •
!GAOID VIII .
XGACLC IX •
ltGAOLO X.
~)UtLs~~•
KOP/ I') 1.. .TTL T.t. • :rT· . ., Me Seemo b . Diele ~e ~ope:o o. D1 tshikarelo
DI'l'SO : BONURA a BOKAU a . Pniel b . T no - otaa•1ea Poee
NG~AGA WA DITIRAGALO 1896 • · Kgokelel J1. Butawana mo apa J~loni b . D1 a1 tsa Butswana o. Tlhaaelo 7& ga Jameson d elftere.ane • • "''a lwa sa rraagwe t . Loa lwa p .. t ah1
vv ~ ltO.ARATLBBLA BO'l'SHBLO a . tfyale b. IIAnK!ma·• a 1 fetoledl
2 ·11' lltwa 1ll Maburu ltCI'WlTA YA .Bi.TSf,AlJA
a . Pu.elelo
DIMANG TSA PUSO a . Ko ya D1puao taa &.A b . pane J& r e 7& ~tabo c . 1'engo Jabavu 4. Taala J& Bathe e . Molao wa Bantaho wa Letatshe t . ~''Witpta
DU:WALO LR DI.PIIIn'lmGO • • Native ~~. in ~.A ~.Tudu.tae ya sa Shakespeare ·o . Barons- gape d. Dikwalo tee ~e
M:ABTO u; DIPHOi'HIGO a . Loeto la Amerika b . Kopano ya .Bekaul•na•• o . ill tao Ja .u1 t1ro Tsa btlntsho 4. Di~tololo taa ga Shakeapoare •· Sepeleta ( 01-tbo apbJ)
lfABTO LE D ~HiQO TSA l3'» ~LO a • Loeto lwa Oo I
· · be bon Jn ftona (Our He lt,a~·e) o. JCopane 7& Baid1 Nno . · \"
· KOPAHO i.E ltOAOG.ANO YA BO:n:LO. • · Bolwetae le Loeo b . Phi t l o-. gopota
I ( '11 ~ ... ~ (.£cJ:. . ~b{c_
j_. 11~"~/A.~.
Permit for Possession of Radio Apparatus.
. Persons Employed as Operators.
Qancellation of Licences,
Liability of Government for Licensee's Acts.
•
-62-
to a fine •of five hundred pounds •
. 73. (1) The Controller may grant to any
person a permit for a limited period for
the possessipn by such person of any radio
apparatus an:condition that such apparatus
is not during such period used for the
purpose of transmission or reception • •
(2) No fees shall be payable for a
permit granted under sub-section (1) • •
74. No p~son shall be employed as an
operator at a radio transmitting station,
unless he is a British subject or a
• British-protected person •
•
75. The Controller may at any time cancel • .
any licence ~~sued in terms of this
Proclamation:
76. No liability shall attach to the •
Controller or the Government in respect
of any action~, claims or demands which •
may be brought or made by any person in
conse~ence of any damage arising from
1
1. rhuthoJ.oJ.o
I 1 v rANv YA NTLHA ~ TJ,WAI!:~Nu J. . Vi t sh1lalreJ..o
II .
2 . Ditlso 3 . rn1e! • Bonyana 4 . Teemane~ Motsa~isa rose
--~ . KgokeJ.eJ.o ya ~utswan. rd ~ . U1kgos1 tse Thfro tsa Butswa~ ~ . TJ.haselo ya ga Jameson 4 . Nterel1Ui.ne 5 • .1.1oso lwa Ga Kushumane 6 • .l.l()so lwa ga Montsh1wa
III . Gu KGARATJ..BJS~ BOT8lfb;.uO l •• li~abeth ~llith MbelJ.e ~ . NyaJ.,e ~ • .Ma1'1keng . M•fet J.ed1
Ntwa ya Maburu Koratnta ya Ba tswa.na
4 . Mohutha Babereld . MLA~
IV . JJI)(GANG .l.Jii .Lr.[!CGANET~u 1 . ~ pan J& Vipus• ~ . rhutheg ya Basweu ~ . Kopano ya M&rafe.A.N. C ~ . Teng Eabavu 1. Tsala ~ Batho 5 •. ~oJ.a Bantahe wa .Leflll tshe 6 • Z"Ol1b"WM.
V. JJIK'n ·
~.Native ~e in ~outh Africa ~ . Tuduet•• go ~hakeapeare 3 .Baro~ gape 4 . V1kwal 5 . Mosepel& wa Amerika 6 . Kopano ~ Bakaulengwe 7. V1kwal
ll!lrft1A89~il&- -~ ~~J'~ a.t:Sepe.Leta •
VI . mgt:S~r~~ ~ VIrHUT~GO .L . ~eto *wa Kong 2 . Kopano ya Baldi/ Boswa jwa Rona ~ .
VII KOrANu YA BUF~W
~~~".tk J~eq_. ft- fb T (
jft:,~ ' · I
Ik'~~ '1~~~ f.t,~ ~'-&' ~
'A~ -:Dtlfll~&
1[.!! ,-r&..e. ' ~·-~ f~ - -
' !Jl .~~~~ ~ ~~,_.lf1.
~"""~#> ~
~~-~ /&.CSA4hl.
~~~-C f~lGi./t
'
M.let47
~{~~~<·*ft ~~ ~~'-"
~--k ·-~~fJKc 1'~ "5~
I 4F~3
--
' I I
~ O.! fi 0 j · "-
-<- 0 v~I ~ . ·.t:
ou .• L . 1'-- •
• .L•.ta'i . c, ... efto sel ~.!-I~
IY ( , T. e lJ.
~.aJtw tL ·~ o!e! . ., •. . ·! JtD•wa~s.rd. ae~ o•uiL\T ae~ o ~ •
nee•~~ ~ ~ o!ea~LT.~ ena~~e'leiM . •
etur,wtfa!J. ~ .,U •wL oeoJ . a • .t.ds~a"~ •a •l ,. • a
OJ:dli8TO£ AJ.~TAJlA{))l 00 elil e.(.[e~ rt:~ l!.!.LI rl.tod.a~l .(~ . !
.1.a\l~ .s ,. be!o.te'lol s anell.t . ~
u-sufiAM ~ •lli ~•welacr at a.t~~~o!
ijA,I! a.ble~t'd.J .ld~urloat . •
!~~Ia · QM~nliU . V~ ••mt.!<l "'t aaqell . L
uewaaa •\ •aedl~~ . ~ r 0 • " • AI e 'J.a'X ~ ea.a-:r-.1! • S r"'
UV.&d~~oane'l' •' ·/ ''r* odi.S ~ aJ:as'J' .~ ·
.O•i •'le.l .w odal.suaci ea!e .e ·~n:q g. a
.., ' ~ J~He~ &I OJA.,I:·' • v
.eo1'1U n~uoa a! e 'l.!J: v.tlaM.J ·~••q•~~aca oa 0 ~eub~~ . Q
eqa~ ~no~ v . l.: "..t .tu . ~
~l~~mA-. ~teqee~· . a ne/JJ a .a .., onaqoJ! . a
l an.!<l • . . . v
l .ale1e~es .i
IQ 11.1 ..1 .: .... eeS \1bl•! -:t on
A 'i
TO BK I NBJ5R'fi!tD A8 TlW LAST PARAGRAPH OP CIJAf'W'{ VII - . - - -
ene
... kana p,., aS. J• eplo J bab&cU. 'b& 1 kWle 1• lwa
utln :pu. ,. p Plaa.ff u ai'ae'beq ta bou. ba nne 1• •lebela a
ukwalo • pp ~· •; p _,lho a , M lte a nM 1• aeohftubo
sa sa naa J• 1ra ••1 4lpe1\IJ'&S ta • JPa so ka be a- na le Be 1I&Dil ba le banta1 'M ba 1aq
Seb\U'U.. re lea be re t'enya 1• •lebela a 11ekwalo le 41JUO ,.. ga
!'laa'J• ka Seburu •
. .
.. , ''
'
Tt l»e ~r -.4 •• the lDal iarasraph ~ I
CHAPTER IIXe . . ..
-· • I _.di ·• ~le .o -.,1e o.hwane1o Ja go ltae laana M p Plaatje t
1. FrecSarS. Ywk a' L1t4aer a taeon a Pbalane 1888 na .Pn1el •
a, ~eka Rlohard •t j a taene k:a .r.we'tse 1901 Jcwa Jlatlpq,
a. 1f '•1 .Ql1Ye a taeewe ka 18o& na Mattana
••• B a taeon lra 1907 lea Ma.t1k~
&. .., . I a taweowe· ka 1810 kwa ':'eaane I e, J u OQ'el).be~& ..... eka 1918 lara Te~e.
Ba a 1• 6 ba abule pel• fiA l'J'&be • . Guteyera • ahule u boaea lea
1814. ~laa t~ • mo leltla •• ltpelona 8 Ja lokwale ~-... aa.sw• ~~~ ~ .. . Lite 1n SGlltA AtrS.••'l•e.•t•l OUv• • ahule ka kael~ .-~._ ...... .
(Jlu .l,p1d..Uo) 1a 1918 Rna- o .. . gepela . a s• neela·-· (citUoat•l ~ I 't
· nalo 1• ,..... 1• .. alnena Ja p ••
lf!dflicak,- 3t Lld&11'•1r&a'• 8ent1 Jaaka .a ne a lt1d1wa tela Jce · "(
bathe be~ e ne a le uat•n• 1• tllap.tlbap• wa 41uca tEa -· aala "1
1• kl--- 41pue le 4t1 ala le 15e •pel& le so tahaa•• set~. · ~ 0~
~ a aena p Jcsepbllala 4.1xqap a caeleke -...
Ncaore •·•IMU!lt...~Wtl• le ene JrlllU1 • 41 ootlhe taa SoUtt;a Ul-S.b
1~ ··~' a tllpla bana ba 1• bane • baaiJI&ne ba le b&rar , moe • - - _ .. ________ ___
Namore a.. M•ka IU.tba£4 ke ene aelekalqana tela ae ae •• ••ns •• ba p laa t~•. Jteene begolo o 41ohobota1 41 ehwaDana 1• taa p PH.
' '·'llll• elttle o .bua belte, a 'U»sl•• Jaaka rragn. lA ene ke ae41ba aa
~ oetl.M taa Sou ttt.Ah'lka , mM a · ba a ~ cU tlhao• ka . go tolakela ••.
'
s1 ~ t;a ao 41DJa&•aa d1 le ~s•l •• Kapa Koloni 1• lara 'lTI.na ~
~atl.Ain • moaet le ba11Ju.ne (ba l• bane. •
. &. IIIINDd • ll.eJ J..• en• IDlU1 .a dipue ,ootllw .taa , e, k. • - _,....., Jaalra taa be • 1
Jlll&di ~ .,.8010 • dJk,.J. • le ta• di _b~'-·60-nc
· le bo .8e.hope$uer. 0 llpl&l• ka 1946 a tlep~
Collection Number: A979 Silas T MOLEMA and Solomon T PLAATJE Papers PUBLISHER: Publisher:- Historical Papers, University of the Witwatersrand Location:- Johannesburg ©2012
LEGAL NOTICES:
Copyright Notice: Copyright for all materials on the Historical Papers website is owned by The University of the Witwatersrand, Johannesburg and is protected by South African copyright law. Material may not be reproduced, distributed, transmitted, displayed, or otherwise published in any format, without the prior written permission of the University of the Witwatersrand, Johannesburg.
Disclaimer and Terms of Use: Provided that you maintain all copyright and other notices contained therein, you may download material (one machine readable copy and one print copy per page) for your personal and/or educational non-commercial use only.
People using these records relating to the archives of Historical Papers, The Library, University of the Witwatersrand, Johannesburg, are reminded that such records sometimes contain material which is uncorroborated, inaccurate, distorted or untrue. While these digital records are true facsimiles of paper documents and the information contained herein is obtained from sources believed to be accurate and reliable, Historical Papers, University of the Witwatersrand has not independently verified their content. Consequently, the University is not responsible for any errors or omissions and excludes any and all liability for any errors in or omissions from the information on the website or any related information on third party websites accessible from this website.
This document is part of a collection owned by the University of the Witwatersrand, Johannesburg and deposited at Historical Papers at The University of the Witwatersrand.