~fs?l.-r (rtuvf c.-----...n:. go bonala gore o ne a b1d1wa jalo fa lwapeng ka ntlha ya gore o ne a...

53
(rtuvF c.----- So - t l . ... .,. k.:e, ' /..J ' -

Upload: others

Post on 27-Mar-2020

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

~fS?l.-r (rtuvF c.-----

So -t ~ l .

~ ~l ... .,.

k.:e, ' /..J ~t4 ~hL

'

-

NALEDI.

E tle ·~~ tlba mongwe batho ba bone naledi nngwe e e gal lelang

e k~abaganya lowapi ka bonako go tsW£ botlhabatsatsi go ya C(.i.

bophirtmatsatsile fatola magodimo ka lesedi, e bjnesa leg~o le

lefatahe, mme go sa itsewe ~ gor e stmologa f& kae le gone e fet~la

kae, mme e re e kgatlba ka bontle jwa yone e gak@amats~ kg tsa e be e -tahose ka kgalalelo ya yo;ne e e fetang kgalalelo ya maaedi a mangwe

a bos1go. 0 ne a ntaa jalo Solonon; T1hekiao Plaatje mo gare gL botshelo .

J

I

~_. Barolong ba ga gabo, mme eseng bone fela, mme eleng go gare ga .. w ~ Bats~ana bot~e, le mo mer f!ng yot1he ya Bantsho le ba mmala (Colo~red~)

} le Ma-Ind1a le B&Sweu ba Souta Afrika. Mo go bon botlhe o ne a le d.

motho yo o tlhophegileng ka ~neo tsa gagwe tsa k1tso le tiro le puo

1e go kwala - ma1tsaanape le moruteg1, le setswerere le senatla -- sa

motho. Yo o ne a sa tlhole a le ngwana wa Baro;long fe~, mme

jaanong e le ngwana wa d1tshaba tsotlhe tsa Afrika.

Motho yo1 ntseng jalo, YIJ o ga1sang ka mokgwa mongwe, batho ba le 0

s bants1 ba tle ba rate go 1~a sengwe ka ga gagwe, gore tota o mang?

o ts!a kae? 0 taetswe ke mang? ~ut1lwe kae? 0 tsh1d11e jang? O aul~ leng? 0 bolailwe ke eng? Ban& ba gagwe ke bo mang? Tumelo ya gagwe

e ne ele eng? Dipotso tse le tse d1ngwe tse di tshwanang aet1~0 natsoAtse re

tla d1 arabang mo lokwalong lo.

• motho J.:o ~neng a bu& bobe Solomon; Plaatje: a taheg1~ e bile

L 1tse dilonyana tsotlhe. Kana fa batho ba ne ba le bararo kgotsa

bale bLne, kgotsa bale some mme Plaatje e le mongwe wa bone, o ne o

ka fitlhela e le ene o buang, go reed1tswa ene ka kgatlhego, mme go

tshegwa . Mme puo ya g&gwe e ne e se ya dinyao fela, ya go

'

' I

2

~hokelela le go tshegisa; e ne e le polelo ya mafo~o a o a utluleng g

le ditira£alo;~ tse o di bonyeng, mme go bolela motho ye o itseng

go bua, yo o itseng dipuo le yo o i tseng go etsa. Kana le ebile

a bua ka eng PlaLtje o ne a se itse go fet& ba bangwe. Le gone o ne s

a ka tsaya mafoko a a tlwae~weng kgotsa tiro e e 1tsegeng mme a di

' bolele ka mokgwa le ka mantswe a ~gatlhang. E kare f• re bapisa t\lA.

r~ re Plaa t j e o1ka ts-.ya logong lo lo omeletseng mme a budulela , ....

botshelo mo go lone mme lwa kukunya, lwa nna lotala, lwa thunya ~

di thunya, lwa ba lwa ungwa di t hoJ,lwana tee di buduleng fela jaaka ~

thobane ya ga Arone.

KO~ANO YA NTLH.l LE KOPANO YA. BOFl!:LO.

Kgakologelo ya ma ke gore ke kopanye le Solomont ~la~tje lwa

ntlha ka ngwaga wa 1898 ka kgwedi ya Lwetse. 0 ne a tswa Teemane

(Kimberley) mme a goroge t se kwa ga mme (Ma-Selefe ); ka sekgoa ke ,..... .t,.

gore kwa tlung ya ga. 811 s· Molema. Kana ka S"~tswana ntlo e !!1d1n

ka motsadi wa. mosad1, yo le ene o bidiwang ka ngwana wa ga.gwe wa • l

ntlha. Mm fa rere Ma-Selefe re raya Mrs Silas Molema, boo p~bedi

tm.li~ ba ga Selej e ngwana wa. bone ~tlba.

P1a~tje o ne a tsile go nna mofetoledi wa ga Magistrata

mo M&f1keng jaaka a ne a ntse a le mofetoled1 wa ga Magistrata kwa

Teemane. E rile fela ke kopana le ene a nkgatlha, a nkgapa mogopolo

ka tsela e e sa lebalesegeng. ~ ntlba· ya bosweu-sweu jWL ~ A

se~tlhogo sa gagwe ke ne ka 1tbaya ka re ke Lekudu~ kgotsa Lesetedi~

kgotsamotho wa mmala- mongwe wa bathe ba bogolo ba b1d1wang 'no

Makhalathe (Coloureds). Bosweu jwa gagwe bose bo feta jwa batho

ba ba sweu jaaka boor~-Mo~ema kwa Mafikeng kgotsa boora-Moswete kwa

Ga-Khunwana, ba eleng b~one Barolong ba ba mmala moaweu go ~ feta

ba bangwe botlhe.

E rile morago-r&go jaana ke ntse ke phutba d1nopolo tsa mafoko

a ke a kwalang gompieno ka kgatlhega go utlwa ba losika lwa gL

Plaatje ba mmitsa wTshweunyane n:. Go bonala gore o ne a b1d1wa jalo fil 0

fa lwapeng ka ntlha ya gore o ne a feta b!•mogolowe le b!-monnawe E 71.

k& bosweu jWk mmala. ! bile gape go ~· ge ntshegisa fa Plaatje a

sena go awa, go bala mafoko mangwe a mongwe yo o neng ~ mo lelela

'

3

(Vere StentJ, yo one a sa bola go dira le ene go s1mo!o!a ka 1900

~ re P!aatje e ne e ae lekgoa (European+ kgotac montsho (Bantu), e

ne e1e Leseted1 (Griqua).

Le a nyala, bagwagwadiagwe - batsa1amoaad1 wa gagwe be ne ba

rufegile that& ba re morwadiabone o nyetawe ke Lekutwana kgotsa

Morwa. Le bone ba ne ba sa dume1e gore Plaatje ke Morolong.J' E rile

ke kopana 1~ P1aatje lwa ntlha a bo a le motho wa dinJga d1 1e 20 NI\A' ~ ~ cMtuJ~ ~ b..-~A KE LE DINIAG DI & 7, ke gore a ntshia ka dinyaga di!e 13,

mme go tswa ka nako eo matshe1o a rona a bofa~any thata, a

tshwarasana ka d1tsela di 1e d1nta1 gore re f, 1tsanye thata re be

re tshwaragane1e d1t1ro tsa thuto le tsa morafe d1 !e d1nts1. -t-o ne a le monna wa , seemo se se lekanyeng, a le safuba ae tona,

&(...

a 1e thlogo tona e bile e okediwa botona ke ser1r1 se se 1esutha, -se se ganetsang polelo ya i.kgoa gore mor1r1 ga o t1hoge mo

~ tlhogong e e nang

1 boboko. 0 ne a 1; mat1ho mantsho a a boga1e, a

1e nko tona. E ne e1e motho yo o thas&, yo o botlhale yo o I

nonorileng mo kakanyong, yo o balang bobe - d1pamp~r1 tsa dipuo ,--.. t

taotlhe 1e dibuka tsa met~bale y ~ jaaka tsa d1t1hapeo , ~ It\.- i.t,.

dikhutsafalo, d1tso maetso , Maboko, .Qitao, maitshepho. 0 ne a le ' - "

"'""' 7. o o itaeng

motho yo o ba1ang ka bonalto jwa legadima mme a gakologelwe mafoko - 1i!kcso

otLne a o badileng a ~amponyege re1a ka R!lg. 0 ne e 1e monna yo

o kwa1 ng tbata motshegare 1e bos1go' e 1e motho I. y

~ -e. d1puo d1 1e dintse tsa Europa 1e tsa Afrika - -

- Sengeleae, Sejermane, I

Seho.lanse, Sesotho, Sexosa, Sezu1a, Sekgothu (Korana )j re sa bue .U,

Setswana sa ga gabo. 0 ne a le J;. sebui se se nonof11ong1moruteg1

yo o 1thut1leng ka bogaene. :B a.

Seemo sa ga Plaatje mo gare g~ Eantsho ba Sout~ Afrika ss

nep11we ke kitsipso ya loso lwa gagw mo koranteng ya star ya 20

Seetobosigo 1932 fa ore;-

4

"Go sule Morena Sol. T. ~laatje kwa Nancefield Johannesburg

maabane. Sol. T. ~l&atje e ne ele mongwe wa baeta-pele ba Bantshe;

mokwadi yo mogolo wa mato~o a botshelo a Bantsho le fa ele ka kago,

le fL ele mafoko a puso kgotsa ele mafoko a botsbelo. Tebo le

kakanyC> ya gagwe di ne di thuaa thata nnne di batlwa ke baetapele ba

makg tla otlhe le fa ele a Makgoa kgotaa. a Bantsho. 0 ne a kwala ttata

mo 't#f)pf.. dipamp.ring tsa Afrika le tsa Yuropa le tsa AJner1ka, mme e

bile e le or~laganyi ka esi wa d1koranta tsa Bantaho. Kwantle ga eo . .. kwala dipam~1 fela ebile o ne a le mokwadi wa dikwalo tae di

1taegeng tsa Bantaho. 0 ne a bap1a1tae diane tsa Sekgoa le ta~

Se.tswana a ba e a fetolela d1kwalo dingwe tsa ~ Shake pe~. mo puong

0'1~ ya; Setswana. Ga. ntsi Sol. T. ~laatj /' m.ongwe wa. barongwa ba B&n taho

go kopana le babua1 mono Souta Afrika le kwa moseja; mme bopelokg&le

"" jwa gagwe mo mafoku.ng a a amang Bantsho bo ~· bo 1ts1we ke botlhe. 5

Tire ya gagwe ya ge tswele~a pele thuto ya ba ga gabo ga enke e

lebalesega. tt

Ga g• na yo o lea ganelang go re leina la ga Plaa.tje ke lEd na je

le tla tahelang dinyaga di le d1ntai mo kgakologelong ya Bantsho, le

mo dipole;long tsa tswelelopele ya rona. Ke motho yo o diratseng a

ba a oketsa botahelo jwa rona jwa semorafe, jwa thuto, jn puo., J:-8.

kitso le jwa puso. 0 nontsh1tse a ba a kgab1aa dipuo tsa Afrika mme

bogolo puo ya Setswana ka go subulola mantswe le maina a diane le

dipolelo tse di ne di f1tlheg1le, ebile di 1ebetswe, le ka go atoloea

k1tso le polelo ya maina a dilo.

Ka bogaene o ntse sekao sa botahelo jwa go inneela mo t1relong ya

ba gagabo, go tshwarelela rur1 ka maikaelelo a thata mo gare gL

dipat1kego le makete a botshelo le go 1ntsha sethabelo go awela ba £a

abo. Ka bonatla jo bogolo le go itahokela dinaled1 / ipu.l.etse taela . 4

go tswa kwa tlase ga go tlhoka go 1tswe go ya go f1tlba kwa g dimodime , 1

le go tlotlwa eseng ke ba ga gabo mme eleng le ke mer&fe e mengwe ,...

mebala esele. Kotho a taalatswe mo nageng, a d1sa a le d1nyaga di E .&Pt(tl

a tsena se1tolo a le dinya.ga di 10, a1,.uta bana a le dinyaga di 16, E

1:

5

tsamaisa poeo a le dinyag&di 18, a nna moto1ok1 kgotsa mofeto1edi a

1e dinyaga di 19, a nyala a 1e dinyaga di 20, ya re a le 21 a bo a

1e moteadi, ya re a le dinya~ di 24 a nna moru1aganyi wa koranta,

ya re a 1e 28 a bo a le mmueledi wa morafe mme ya re a 1e 35 abo a

1e mokwadi wa dikwalo tea t hutego e e kwa godimol; o ka bonwa kae

motho yo o n t seng ja1o? Batho ga ba bantsi ba matshe1o a bone a

tletaeng ditiro tse di faroll ganyeng jalo, mme tsot1he di ba di dire -ka k1tso ~ 1e botswerere 1e bonontlhotlho.

DIKIMELESEGO. J]~

Ga ntsi Plaatje e ne ele motho wa gore o tla a swela nageng

kg tsa mo tse1eng, a kaya gore ga a ke tla a swe1a kwa gae ka ntlha

ya go tsamaya bobe jwa 6&gwe, le go kgarakgad1wa ke d1t1ro; mme go

ne ga nna tela jaaka a bo1etse- pele, jaaka a na a Lmmeleseg1la • .ft.. A

Legae ja gagwe le ne le ; kwa ~2~e1 Street1

K1mberley, mme o

ewetswe ~ Nancef1eld ~ Jobanneaburg kgakala le mohumagad1 le bana

ba gagwe. 0 ne a 1e mo loetong lwa ditiro tea gagwe tsa go

tLhotlhomiaa, le go hukutsa 1e go kw&la. Q.

Lentswe ja go eta fa 1e tehwarangwe le 1eina ja ga Plaatje - w 1e kaya sengwe ee eele go feta jaaka 1e t1waet~•· Go eta ga ga

Plaatje e ne e kete ke khuduga le fa e 0. bile e 1e 1oeto lwa

malatsinyana fel•. Mo go ene e ne e le go hudusa of!a1 1& gagwe go e 1sa kwa o ~ gone. A tsee mashine e e kwalang (typewriter),

d1pamp1r1 tse d1 kwa1ang ~ dibuka ta taa go rurufatsa, dibuka taa

' d ~ ~ ~ tlhaloso (B1ctionar1es) le ~~aa1tlop1d1a, ~ ~ le d1pena tsa

go kwala le dilo tse dingwe tsa bakwadif; mme e ere a f1tlha kwa o 0 goregetseng gone a tswe1e1e pele 1e tiro e o ne a e dira kwa gae ...

f&. godimo ,ga go dira tiro e e thomi1eng loeto lwa gagwe. Gape, tiro ,. ke lentswe/ le tlbaelang fa go bu1wa ka Plaatje, ka tota sa gagwe e

&• Mo 1etsataing le/ ~o 1 o ne a ka ne e se tiro, mme ele d1tiro-t1ro.

bu1sa phuthego nngwe kgotsa di~opano, a bala dikwa1o dingwe, a

' ~ kwala mafoko a koranta ya gagwe ya Tsala ya Batho, a kwale1a

koranta nngwe ya Sekgoa 1e enngwe ya Bantaho, a feto1ela bontlh-

nngwe jwa lokwalo longwe lwa ga Shakespeare, a kwala ditemana ~

dingwe tsa difela, a ba a kwala padiso ya bana ba sekolo, mme kgotsa

a swetsa ka go tlatsa mafoko mangwe a go ranola Sekgoa ka Setswana.

Ditiro tse tsotlhe Plaatje o ne a d1 kgweetsa ka nako e le

nngwefela, mm ke gore a sa swetse tiro nngwe pele a ise a similole

e nngwe. 0 ne a kgwee~iwa pele, a huduiwa ke mogopolo o o ntlha,

o o sa itapoloseng, le tLh ~ e e tletseng kga~ologelo le

dikakanyo tse di mafaratlhatlha, mme gape e ke ~ o na a ikutlwa fa

nako ya go diragatsa megopolo ya gagwe e le khutshwane. Kana e ne (J

e tle ere go ~etswe bosigo Plaatje ene a bo a bala a ba a kwala;

e re go tsogwa mo mesong ene a bo a sa bolo go tsoga; e re go jewa

ene a bo ~tse a kwala-kwala. Mo loetong lwa aefofane, kgota~wa

terena kgotsa lwa sekepe le lwa mmotorokar~ ~p~ tota, Plaatje ene

a bo a ntae a na le lokwalonyana lwa dinopolo (Note Book} lo gongwe

le gape o kgwaritsang mo go jone. cu

Mo 1urang tse di 24 tsa le~satsi,

Plaatje o ne a dira ka diura d1le 16 kgotsa 18.

Dilo tse taotlhe o di kgweeditse mo gare ga lehuma le patik go

ya go tlhoka, le mo bejosing ~ go ipona a ba a itshwetsa, go sena

mokwaledi yo o mo thusang, go sena batbati bape ba ba # kae-kae go

mo etleetsa le go mo golola mo ditshwaregong, kgotsa go mo due!ela

melato.

Ga gona motho yo o itseng bokete jo ~!aatje o ne a bo rwele ka

ntlha ya go nna le keletso le lesedi ya go dira sele le sele sa

dit1ro tsa thuto le tsa morafe, mme a sena that/ kgotsa madi a go d1

diraiatsa ka botlalo. E sit~ ka eng le gone go kwala dibuka gore d1

gatisiwe ke tiro e e batlang nako le bobelotlelele, le madi a

~ipamp~ri le d1-typera1tara le bakgweets1 ba tsone. Dilo tse tsotlhe

Plaatje o ne a sena tsone.

Profesor W. Mac Millan wa Un1ver~a1t1 ya Witwatersrand a kwala

ka Thomas Pringle mokwad~ wa ntlha wa dikoranaa mo Souta Jtrika are

(¢~ Cape Colour Question} •o ne a nwetse mo ditio

)C

'

7

d1t1rong tsa d1poletik1 1 mme e rile d1 mo leretae tlotlo tsa mo

leretse le matshwenyego. 0 ne a direla batho ba bangwe go feta

jaaka a ne a 1t1rela. Fa ane a ka 1kgomorolola mo d1polot~k1ng

o ka bo a ne a humile. 11 (Cape Colour Questi ~115 ),' . Mafoko a o a

ka lebaganngwa ka botlalo la Plaatje. D1pol tiki di gapile bogolo

jwa nako ya ga agwe, tsa god1sa leina ja gagwe mme tsa mo humanegisa .

Ga a 1ae e ke ere ele gope a. nne mohume wa mad1 1 kgotsa wa dikgomo. 0.

Tota ga ! 1se a ke a nne kwantle ga matshwenyego a melato1 mme o

tshedile a ba a swa a le mohumaneg1. E bile ke one matshwenyego a

mad! le melato a a akof1sitseng lose lwa gagwe.

Mo malatsing a gagwe a bofelo fa a le mo phateng ya bolwetse o

ne a tshwenye gile maikutlo thata ka ntlha ya d1t1ro 1 bogolo mekwalo

ya gagwe, a khuts~ ka gore o kgalala le go swetsa, mme le gone ~ :.i..! g~ ; ope yo o ka swetsang - diphetolelo, d1fela 1 diane, d1bo·lelo 1

ma1t1so 1 d1pad1so tsa sekolo 1 buka ya mantswe a Senyelesemane le

Setswana - tsot~ e ne e le dilo tse o d1 ~~t kwalang mme a santee

a le bosare jwa tsone fela.

Ga twe Cecil Rhodes - moakany1 yo mogolo wa puao le mohum

mogolo wa Souta Afrika e rile a lemoga fa botshelo jwa 8&gwe bo

khutla ka bonyana jwa dinyaga dile 48 a khutsa thata aree "Kana tiro Q

ya me e ne e sale ntai tba~t mme mo ke go kgonneng ke bo~tlana jwa

yone fela (So much to do, So little done) seo ~tse sone selelo sa

ga Plaatje.~u--------------------~

8

Ka ntlhaya ditumelano tsa gagwe le bagatisi, le ka ntlha ya

tsholofetso ya gagwe le dibanka, o tsogile ka bothata mo phateng ya

bolwetse, ya re ka go iteka mo g lo a ya ka dinao kwa maemong a

terena kwa Nanoafield, koo a palama terena go ya N Johannesburg,

lobaka lwa dtmaele di le 10, a pagolosa terena foo mme a ya go

konela ditumalano tsa gagwe le bagatisi le banka, mme jaana a pagam5

terena gape go boela Nancefield. E rile a tsena kwa tlung e o ne

a nna mo go yone ya setlpgolo sa gagwe Mrs Helen Smouse a bo a sena

thata epe, go bonala fa mospelele wa go ya go tshwa dikwalo kwa

bankeng o mo fofoditse, gore e re mo malatsing a le mabed1 botshelo

~

jwa gagwe bo phirtme. 0 bolailwe ke matshwenyego a dikwalo le mad1.

0 sule jaaka a na a tshela - ka go tlhobaela ka ntlha ya dikwalo le

ka ntlha ya mad1. Mme gape go ka twe, felajaaka batho ba bangwe

ba le bantsi, o bolailwe ke tiro ya gagwe. 0 ne a tsetwe ka kgwedi

ya Phalane ka ngwa~ wa 1877, mme o sule ka k~edi ya Phukwe e ~

tlhola 19 ka ngaga wa 1932 - botshelo jwa dinyaganyana di le 54

dikgwedi ke le 9 le malatsi ale 9 fela.

DITSO;BONYANA!~ BOKAU.

Barolong ke morafe o o itsegeng mo ditsong tsa bo~e ka go

thubagana le go kgaogana go itira meratshwana e mentai. Go

kgaogana mo go simologa bogolo ka dikgose go ny la lefufa, mme ere

ba tsala bana go seke go dumaianwe gore yo o tshwanetseng bogosi ke

ore, le ka go tshegelediwa ga bana ba dikgosi ke bo rangwanaabone,

e re mowa kgosi a sale fa tlase motshegeletsi wa gagwe a nonofe

thata, mme a tloge a ganele mo setulong sa bogosi. Mo maemong a,

mong wa bogosi ere a gola a tswe mo gae le bangwenyana ba makgotla

a ga rraagwe. Ke sone go nang le Barolong basa Modiboa, le

Barolong ba ga Sehuba, le Barolong Boo-Seleka le Barolong

Boora-Tshedi le Barolong Boo-Seleka le Barolong ba ga Mor kile mo

dinakong tsa bogologol , e bile ke gone go nang le Barolong

Boo-Ratlou le Barolong Boo-Rapulana.

9

Mo go ¥one yotlhe meratshwana e ya Barolong, Barolong ba ga Madiboa

e ka bo e le bone dikgosi , mme ba ne ba gapelwa bogosi ke bomonnaabone.

Plaatje o ne a le Morolong wa ga Modiboa yo e rileng a gapelwa

bog~si a tswa mo gare ga motse bogologolo kwa Setlagole mme a ya go

aga kwa Molemane ntlhengy ya botlhabatsatsi bokgakala jwa dimaele di

le 60. E rile dintwa di ba tlhasela ba ga Modiboa ba hudugela

nt1hehg ya Matlosane. Modiboa yo o tsetse Mongale, Mongale tsala

Sehuba, Sehuba a tsala Mokoto, Mokoto a tsala D ira, Dira a tsala

Selogilwe mo dinyageng tseo tsa bo 1620 go fitlhela 1750. SelogilwE

a tsala Mo!ojana, Mogojana a t~la Sebeka, Sebeka a tsala Dira wa

~ bobedi, Dira a tsala Selogilwe wa bobedi mo diny geng tsa 1750 go

fitlhela 1830 ntlhBag ya Manusa (Schweizer-RnekeJ.

Kitso e e tlhamwaen@ ya losika 1~ ga Plaatje e s~olog~ ka

ngwaga wa 1830 ka Selogilwe. 0 ne a nna kwa lef•tshing ja Mamusa ~.e

a ya Thaba-Noho le bana ba gagwe bo Dira le Mogodi le Maseng go tshaba

dintwa tsa Matebele a ga Moselekase, Dira rraagwe a sena go bolawa

ke Maphathana a ga Manthatisi ka ngwaga wa 1828. Selogilwe e rile

go tswa Tbaba-Ncho a ya Fauresmith le Mogodi mme a d1ega gone a ba

a swela gone . Ka ene ele motho yo mokhutshwane yo o t1hogo e

setlatlapa Bakgothu le Masetedi ba mmitsa "Plaatje•• ke gore P&petlar. •

Kwa Fauresmith Mogodi a tsala Kushumane le bana ba bangwe gone , mme

jaana a hudugela Ph111ppoli le bana mo gare ga M&seted1 a ga dam

Kok, a na le k1tso le lesego ja go alafa dikgomo le d1pitse le din~.

A thusa Maseted1 thata mme a bapala ka bonako mo go bone, ba ba ba

mm1tsa MRyk Au Plaatje" ke gore Plaatje wa mohumi. Mogod1 o ne a

gotsitse rraagwe, le ene ele motho yo mokhutshwane, yo o matlaba,

yo o tlhogo e sepbaphathi, yo o matseba jaaka rraagwe, mme lei~ ja

Plaatje ja gola mogolo mo go ene. 0 ntse lobaka gone fa Philippl1s

morwae yo mogolo Kushumane a ba a nyala gone a ba a tsala bana ba

gagwe ba bagolo gone . E rile morago a ya le Adam Kok kwa Patis

I

.

-

10

kgotsa Thaba - K&km T1lod1 kwa Lesotho . Koo a tlogela bana ba gagwe

go ya go rutwa ke baruti ba Fora bo Moruti Dyke . Jaanong a boela

kwa morago mme a feba a aga Kwa Bethane fa a tla a tsala bana ba

gagare bo Mmusi le Elias.

Kushumane e ne ele monna wa senatla e bile a nye»se mosadi yo o

senatla Maratha Kethametswe Botsima, ntsalae wa Maje-a-kgoro . Ka

ngwaga wa 1875 Kushumane a dule mo Bethane le bana ba gagwe a

kgweetsa dikgomo le dihutshane le dipitse go ya go hira mahulo kwa

Pniel lef&tshe ja Majeremane mo nokeng e Tahetlha gaufi le M1mberley,

kwa o ne a setae a eteleditse pele morwawe yo mogolo Mogodi {Simon) .

Khuduga ya motho a kgweetsa loruo le lontai ke tiro e e bokete

ya leto lo lo bonya lwa go hudisa le go batla magololo le

mathibelelo a a nang le phulo le metse. Kushumane o ne a thibeletse

fa gare ga Blo~ontein (Mangaung) le Teemane mo kgaolong ya Boshof ' I

kgotsa Van Wyksvlei kwa Doornfontein polas1 ya ga Konig fa mosadi

wa gagwe Maratha a belega Solomon. Ngwaga e ne e le 1877, kgwedi I

ele Phalane 9 jaaka re bolebse. ~ubamisiwa ke basadi ba Bakgothu

ba ba ne a ba agile gaufl le mathibelelo a ga Kushumane . 0 ne a

tsetse basimane tela bale 6, mme e rile a le mo1mana a rapela thata

go~e ngwana yo o mosikereng e nne mosetsana, mme e rile ngwana a tla

e le mosimane gape a swaba . Polelo ya re ka bonako o ne a gamotsege,

a leboga Modimo mme a fa ngwana leina la Tshekiso , je le kayang

ntlafatso le phepafatso ya pelo, e seng tsheko ya kgotla , ka a rile

~lo ya gagwe e ntlafaditswe ya 1tshekisiwa mo ngongoregong le

maswab1, mme e tletse tebogo le boitumelo . Mara~ha a fa ngwana lei~a

ja bobedi ja Salamon ka a re o bontshitswe fa ngwana yo a tla nna

botlhale thata go feta belekana ba gagwe . Kanako e Kushumane a santsE

a le kwa kgaolong ya Boshof rraagwe e bong Kogodi a • swa kw&

Bethane, mme e rile a sena go mo fitlha a boela kwa Boshof go

X.. tswelela pele le khuduga ya gagwe mme a fitlha kwa Pin1el kwa

Polasing ya Majeremane a Berlin Missionery Society.

PINIEL e ne •f• polas1 ya baruti ba kereke ya Lutere mo

nokeng e Tshetlha (Vaal River) fa gare ga K1mberley le Barkly Weat .

11

Bogolo jwa po1asi e ne ele 29,000 morgens. Baruti ba ne ba e hirisa

tela mo baphutheging ba kereke ya bone. Go duelwa jaana dinku di 1e

100 e le 10/- ka ngwaga '

kgomo e 1e 1 2/6 ka ngwaga

p1tse e le l 6/- ka ngwaga .fela jaaka go ne go dirwa kwa polasing ya bone ya Bethane kwa Xushumane o ne a tswa gone. Le.fatshe ja .Pniel pele e ne e le ja Bakgothu - Regshand Koranas ba ga P1et Wit

Voet. Ga twe ba ne ba neela barut1 ba Lutere gore ba le tshegetse

go ruta bana ba Bakgothu mo go jone. mme barut1 ba tloga be le reka.

Baruti ba ne ba agile mo go jone pele ka ngwaga ~a 1849 ka tumalano

le dikgosi tsa Bakgothu • Ka one ngwaga o o Major Waren morngwa w~

puso mo taolong ya ga Sir Harry Smith o le 1ekantse mme k le

tlhomamisetsa Bakgothu gore ke boswa jwa bone le b~na ba bone. E ne

e le le.fatshe je 1egolwane 1e ka nna dimae1e d1le 250 bo1eele 1e

boatlhamo. Ka one ngwaga o o Maiutere a simolola thuto mme !efa

gontse jalo Bakgothu ba tlhoka go le tlamel&, ba le rekis dipo!as1 uo

Basweung ba temo le tisho ka bojalwa jwa Baandy le ka motsoko le ka

dibaga 1e mekgabG, mme le.fatshe ja ba tswa d1atleng gotLhe fe!a. Ke

gorne ka 1857 fa barut1 ba Jeremane ba reka setsha sa dimoroga tse

2g,ooo mme e nna ja bone. Lefatshe ja Pn1el jaaka ja Bethane le na

1e metsana ya Bakgothu le ya Masetedi le ya Batswana, mme ebile gona

1e sekole gone. Bana ba rutwa go bala le go kwala, mme bogolo ba

rutwa Bibele, e bile ba rutwa dit1ro tsa mabogo - temo, go ag le go

betla.

Metsana e laolwa ka fa mekgweng ya tlaagogo le tswe1elopele e e

gagametseng ya SetKreste. Baagi ba yone ba idiwa mekgwa ya Seheitane

e e dirwang mo metsing e mengwe ya Bakgothu le ya Masetedi 1e Barwa le

Batswana. Ba idiwa magwera 1e 0o apaa ka maja1wa 1e dikbadi. Mothc

one a ka 1emoga ka bonako pbarologanyo fa gare ga ba!~i baagi ba

metsana e ya baruti le metsana e mengwe ya Setswana ka maitseo ke ke

kaparo le kitso ya go bala 1e go kwa1a mme bogolo ka go tlwaela lego

12 -

itse tiro le ka botlhaga le bonatla. Puo e go tweng ••Bo-oorlams"

ke gore go nna 1e kitso le maano le tlwaelo ya mekgwa le ditiro tsa

Sekgoa. Baag1 ba metsana ya di D~hsin D1m1sh1ne kgots ya barut1

ba ne ba le oorlams.

Fa re ka gakologelwa mafoto a re tla a bona re be re tlhalogan~a

ka fa Plaatje o ne a farologanye ka gone le ba ga sa gabo ba metse

ya Setswna; mme e seng ene fela mme e~en~ le Batswana ba bangwe ba

ba go1etseng mo ditolong kgotsa mo metsaneng ya dikolo tsa barut1 ba

Jeremane.

Kusbumane o f1tlhile a aga mo Pn1el le bana ba gagwe ka ngwaga

wa 1878 kgotsa 1879, mme a ntsha Solomon ~laatje yo re kwalang ka

ene go nna le mogolwe Mogodi Simon yo o ne a mo feta ka dinyaga di~e

Bonyana jwa ga Solomon ~laatje bo ntse fela jaaka benyana jwa

bana ba bangwe ba Setwana. E rile a le dinyaga di le 6 le 7 ~disa

dipotsanyane a tloga a disa dikgomo go f1tlhelela a le d1nyaga di

~~ a bata ka lonao a apere hempenyana 1e phasenaya d fela jaaka rotlhe

bana na Batswana re god1le mmogo le baba ba bahume mo malats1ng a

maloba. Puo ya gagwe e ne e~e Setswana sa ga mmaagwe le rraagwe fela

lefa a ne a 1tse mantswenyana mangwe a ~ekgothu, mme one a farologana

mo banengf ba gagwe ka e rile a le ngwana wa dinyaga dile 5 a ithuta

sepeleta le go bala mme are a 1e d1nyaga di 6 a bo ebile a bala

Setswana sentle, a bala ditlahamane tsa Setswana e bile a ithutile

go kwama. E rile a le dinyaga di 7 a bo e bile e le mmoledi wa

ditlhamane ka mako ya ma1tiso, le moreediwa wa ditiragalo tse o d1

utluleng le tse o di badileng. 0 ne a santse a itshupa fa a gota1tEe

mmaagwe ka so gakologelwa mafoko le d1lonyana, le go etsa puo le

metsamao ya batho. Kana mmaagwe Plaatje e ne e le mosadi yo o

gakgamatsan1 o ne a ka tlhomaganya dikgao1o-kgaolo tsa Beibele a di

bolele ka tlhogo kgotsa a bolela ditiragalo tsa b gologolo fela jaaka

e kete o d1 lebile ka matlho.

13 -

E rile ka ngwaga wa 1891 Kushumane a huduga mo Pnie!. 0 ne a

hukile dikgou(le dihutsbane tba~mme madi a phiro go duelela phulo

a le mantsi. Jaana a ya kwa Tlapeng le kwa Majeakgoro wa kwa

bogwagwadiagwe mo lefatshing ja Batlhap,ng. 0 ne a tsamaya le bana

ba gagwe ba ba botlana Ramokoto le Monnawapula . E rile Solanon P!aatje

a le dinyaga di 10 kgotsa ll a simolola go tsena sekol~ sa Malutere

gone kwa Pniel. a tsamaya dimaele di!e 4 ka letsatsi le letsatsi.

Thetshere ya gagwe e ne e~e Koruti G. Westphaal. Ka nako a sena go

atmolola sekolo a gakgamatsa baruti bagagwe ba ka go ithuta ka bonako

ka tlhaga, ka go gakologelwa sengwe le aengwe se o se rutwa1g le se o

se bolelelwang le se o se utlwang le se o ae bonag bonang. Ba

1 moga gore ngwana yo Wk diDyaga tse di 11 kgotsa 1~ ke <J.f~~J (~y)

setlhodi/ a gakgamatsa mo go amogeleng thuto. E rile a ka bonako a

itse ise a nne lobaka lo lo leele baruti ba mo tsaya go nna ba nabo

mme ka bonako a itse go bua le go bala Seenyelese le Sejeremane le

gotshameka letlole le fijolo, a a bala dikwalo tse di thata tsa thuto.

Bana ba sekolo le bone ba mo kokoane!a a ba bole!& dinaane le mafoko

a o a badileng, e seng a ba bolelela fela mme ebile a diragatsa ka

go etsa babo!edi ba one. A bala d1pamptr1 le dibuka tsoiLhe tse o di

bonang, mme a gakolotelwa ma£oke a th tsone ka tsela e e

gakgamatsang . Mokwadi wa Maengelese Thomas Babington Macaulay ga

twe o ne a tle a bale dikwalo ka bonako-nak• mme a gakologelwe mafolo

otlhe a tsone. Dikgato tsa seko!o tse go tweng standards ga bonala

gore ga se tse di ka dirwan& selekanyo aa tswelelopele ya gagwe ka

ka kitso ya gagwe e di £etile thata-thata, mme jalo a pelekanya bo

Tshipidi (~tmaryJ Step b7 Step (Kgato ya Ntlha (Standard lJ Kgato

ya Bobed1 (Standard 11) Kgato ya boraro (Standard 111) go ya go

(Standard lVJ ka nako e khutshwanyane.

E rile a sena go nna dinyaga di !e 4 kgotsa 5 le baruti a tsena

sekolo, kitso ya gagwe ya bo e le e e gakgamatsang mme a dirwa morute­

bana, a duelwa p nto di !e pedi ka kgwedi. Baruti ba gagwe ba ne ba

mo rata tbat~e ba mo tsweledia pe!e mo dithutong tse di kwa godim~

bogolo thut• ya dipuo Seenglese le Sejeremane le Sefora. Ba mo

ruta motoko a lefatshe le kopelo (Music} le dikitaonyana tse dingwe

tsotlhe jaaka re itse batho ba Sejeremane ba ntae.

E rile ka 1895 ~laatje a le ~ diny ga dile 18 a sena go nna

moruta-bana dinyaga d1 le pedi a itopa go ya b go dira kwa

~berley. E rile motlha o o tswang mo Pniel ene le baruti ba ~aJ]f41t. gagwe ba lela, ba, mo 1aa jaaka motsadi a tle a lae nwanar~~e. Ba

lv mo rapelela. Mohumagadi wa Moruti WestP,& 1 a mo naya dikwalo tsa

puelelo (Recommendations).

KWA KIMBERLEY a bona tiro ka bonako mo posong ya go tsamaisa

dikwalo le mesala. Tire • le yone a e ithuta ka bonako, a e dira ka

bofefo j o bo kga thileng bo q mongwagwe a ba a newa maemo a morongwa

ye o tlhophegileng (Special Messanger) go tsamaisa dikwalo tae

dimaheho, mme le gone a itsege mo bathung ba bantaho le ba ba sweu "'1tt, gore ke mostmane yo o honako, yo o tlhas-, yo o ~olofol , yo o

nang le kitso ya tiro, le yo o maitseo mantle. Madm> a gagwo e ne ele

£5 ka. kgwedi.

~ Teemano ka nako tseo e ne e le motse wa merafe-rate, Basweu ba

~gle*e le Majeremane le Kajuta le Maburu, Bantsho e le Batswana le

Mathosa mme gape go le ba mmala (Coloureds). ~laatje a kgatlhwa ke

dipuo tsa bono botlhe tse o ne a di gwoletlha kwa Pniel, mme ka neo

ya gagwe e e gakgamatsang a ithuta dipuo tao a ba a itse go di bua

le go d1 kwala. M~

E rile mo latsing a o ga tla Isaiah Mbel'• a le morutabana a -e.

tswa C lesberg mme a feta a . ~ mofeto~di wa ga Magistrata a tloga a .f.t,. ~ dijoi-e, • .f4, tul.k.c -e. MM./4 ~ .LJ:rMUf~

dirwa mofe~i (Interpreter~ le Plaatje a ba a 1emoga botlhaga jwa

gagwe le kitso ya gagwe ya dipuo, mme a mo gakolola go lokel J.a/tiro ta bofetoledi. Monna yoo e ne ele mof tolodi wa moatlhodi yo mo~o~o ~a

kgaol ya Griqualand West e bile a itsano le Plaatje. Ga go a ka ga

batlega gore a bue lwa bobedi. Ka bonako ~laatje a kopa tire kwa

lekgotlong Ja ga Magistrata mme e rile ka ~ne a tle a tahwarolele

Mbelle go toloka lora ~olice St&tion le kwa kgotla mme go lonala fa a

15

nonofile go dira tiro eo, a amogelwa a tswa motoloki kgotsa mofetoledi

wa ga Magistrata. Ka honako a simolola go bala le gc ithuta melao ya

badiredi ba Gor~ente (Gape Civil Service) a ba a tsenelela diteko

tsa yone. mme a di fenya ka bofefo.

Diteko tsotlhe tsoo ra Goromente ka nako eo di ne di sa tlhaole

le gone di sa abiwe .f;/L.

.e k 11-tWJ~ fda ka ,mebala ya batho. Jaana gone g~e~eko1 mo

boagenteng nngwefela ya bo-titshere le ya tiro nngwe le nngwe jaaka J.

go santse go ntse mo b•agenteng le bongaka. Re bua gore teko ya

Civil Service e ne e tsenelelwa ke mongwe le mongwe yo o ratang, batho

ba sa kgaoganm.gwe mme maina a Bantsho le a Basweu a tlhakana fela mo

palong e e rentseng. E rile kitaiso (Results) ya bafenyi e tswa le1na .. . {

)a--la ga Plaatje ya be e le one lwa ntlha, a saiaitae botlhe mo

~- - . dintlheng (Subject J

1• B na nomoro l mo Kapa Ko.Lon~.

Ka Kimberley e le motse o mogolo o no o etelwa ke batlotlegi le

bagolo ba puso le Goromente. ~1aatje a bona a ba a utlwa dipuo tsa

bo Cecil Rhodes, Major Harris, Henry Burton sebu1 se sego.Lo sa

~ ente, Dr Thomas Smart, Saul Solomon, X. J. Merriman, Lord De

V1ll1ers le ba bangwe jaaka bo Andrew Murray morut1 yo mogolo yo o

t~otlegang wa Daselboom (Ducth Reformed Cbnrch). Ka nako e P.Laatje ~t.,~

a kga tlhwa tha ta ke dipol tiki/' mafoko a puso , a n.na mmadi y.o mogolc

wa dikoranta jaaka Diamond F~d Advertiser, The Friend ya B.Loemfontein

Cape Times le Cape Argus, a kgatlhwa thata ke go bala mokwalo ~ -L

barulaganyi (Editors) bo G. A. L. Green wa D.P.A • .Le Edmund Garr tt, ~~

mme ~ go.Lo,AYork St. Lelger wa Cape Times.

E ri.Le ka one ngwaga wa 1896 Plaatje a tlelwa ke kutlobotLnGkG

e e thata. Ga a swa rraagwe Kuahumane kwa D1tlharapeng kwa kgaolong

ya Mafik ng kwa o ne a hudugetse gone ka l8~.L go ya go d1sa gone. o

ne a na le bana ba gagwe b~a botlana fela-Ramokoto le Monna,apula. '

Ka gone go sena dirame tsa di-fr~gtrators le di-mortuaries tsa go

bol oka le go taid1fatsa ditoto ka nako eo, e ne e tle motho a su.Le a

fi tlhwe ka bonako. Kushumane o fi t.Lh1.1we jalo ke bo ma.Lomaagwe bo

Kokame le Kikana boora-Magaahu.le mmo~o le boora-Mo.Lema, ya re barwa~e

16

bo S~on le bo Solomon ba tla go tlhoboga sebibi sa ga rraabo ba

fit~ela a bile a 'itlhilwe.

L896: ka ngwaga o go diragetse bolwetse jwa dikg D jo go tweng (~·)

nteremane/' bo aimolga ~ betsheka. Jn ga1la dikg~ mmogo .Le

dipholot l tse di tlhako e pato.Logan.yeng. Jwa utlwisa Ba tswana -botlhoko ka ~e baru1 b& dikgamo, mme ba le bants1 ba ba neng ba

kaiwa gore ke bahumi ba tswa bahumaneg1. Mongwe wa ba ba senyegetsewng

thata mo mo~aii g wa Barolong e ne e le Kushumane rraagwe Solomon

~laatje. Moraka w~ gagwe kwa Ditlharapeng wa batla go tswalwa jaaka

maralca a Barolong ba bangwe ba bahumi bo Israel Molema le bo Kokomo

Mogashula.

E rile morag ga phitiho So.Lomon Plaatje a boela ~berley mme a

ba a boa gape ka bonako go tla go rekisa dikgemo le dihutshanf tse ~ -

di ne di falotse mo ~olwetiiag jwa nteremane (Rinderpest) . Ka madi

ao a romela bo-monnawe Ramokoto le Monna1apula kwa sekolong sa Morija.

Tiro e o e dirile a sa bolelela bo-mogolowo, bogolo a s~e

rera le Mo godi B~on mogolowo yo mog l yo o mo godisitseng, mme a

kgotswa thata a ba a n~la monnawe . Le fa go ntse jalo a tloga a

mo 1tshwarela •

.HfH~~ Y/1 t;~E 7rw1~l~e .Pela ,_ Pha •"' lane K h "' a.• .&.an• wa yone ngwaga. wa 07 us umane a aena 0

go fitlhwa, ga bo go swa Montsbiwa kgosi a kgolo ya a&ralong mme

Solomoa P.Laatje a ba a tla Mafik~g gape go fitlaa kgosi .

Ka mariga a ngwa~ wa lS~t~ga tla morweetsana yo mokhutshwane J

yo motshwana ~· titsharakaz1 (aohool mistress) a bidiwa Elizabeth ~ s

Lilith Mbelle, a tswa Burghersdorp ~ o ne a ruta gone a ~le go bor.a

kgaitsadie Isaiah Mbelle wa motoloko wa di jaje kwa Kimberley •

.Plaatje a re kgatha-thu le ene. Ngwanya:D& a bua Setsw na le Sesotho

le Sethosa le Seenyelose le Seburu sne4 sentle tela jaaka ene Plaatje ;

b Monna a utswega mowa, mme le ngwanyana tela jalo. Ga. yJI.i. tlola

E rile ngwa~ na a sena kgabo e e bogale ya lorate fa gare ga bone . 8~ku-Jdmf go boela gae kwa l*k lwa taboga lokwalo ga ga~e ga Kimberley le

Burghersdorp, mosimane le ene ka "di weekend" a bo a lebile koo. ·

17

M Fa magogwe a belaela lomepe - batsadi le losika loo Mbelle ba lemoga

sengwe mme jaana ga dirwa molao gore Elizabeth a se ka a thola a etel1a

kwa ~berley, !e gore le kwa gae a disiwe a seka a thola e re a ts~a

aekeleBh a sekolong a a ja nala kgotsa a iphokisa pbefo ka go tsaya

"Walk" . Tota le dikwalo tsa gagwe tsa lejwa-lejwa , go fisa tse di

tswang Kimberley . Wa11: ke mang yo o ka timang kgabo 1 ya lorato,

kgotsa ke mang yo o ka kganelang ditaela tsa lone? Mjmor vinoit omr.ia~

E rile ka Fir~kgong 1897 ga bo go sejwa mo ~berley go twe Plaatje le

Elizabeth Mbelle ba nyetse ka, speoial Licence . Ijoo -: ya ne e kete l

Satane o golotswe, ba ikgago~ka boora- Mbelle kwa ga bone, le boora-

Plaatje ba ikgagolaka kwa ga bone. Hee: a mosetsana ye o a t~ tsenwa

fa a innela morwa~ana fela jaanaJ makau a mantle a Mathosa a a mo .t,.

ra tang a le kana -kana? A ba kgaoganngwe; se ga s• nyalo a:::ba.

lv kgt.egaw1we ke tlhaselo. Kgotla yo o ra Mbelle e t7asetswe ke

dinokwane le dirukutlhi.

E RILe mafoko a nyalo a tsena kwa Pn1el ka Se-P!aatje se ne se

agile gone le koo ga itshwarwa melamo. A mosimane yo montle yo , yo o ~~ f)~"t.- ~A 't~ ~c~4-£v ~J "AJ .,._'t.Jl,~ ~ botlbajana jwa ga~we ke botseno fe!a .

P!aatje o ne a ru!agante le Elizabeth, a ya go mo utswa kwa ~

Burghersdorp go le lwa botlhanoJba nyala ka Special Licence fa pele

ga llagistrata.

18

E rile ka Satertaga ~ direga mo go tlalang diatl&. Moruti wa

nao eo wa ngwaga 1897 kwa Kimberley e ne eh monna yo rategang mo (,t.. ~ r-

Bantsh2ng-Davidson Msikinya. 0 ne a d4;h1wa bagolo ba phu~go-bareri le bagogi mme a re a se~ go rapela a ema a re - "Ka ntlba ya

pitlagano y~dinako, le ka ntla ya gore ba ke lo ba supe~tsang

jaanong e bong Solomon ~laatje le Elizabeth Mbelle ba mo ditirong

tsa puso, ke dira tiro ya hone jaanong. Ke ba twhwaraganya fa pele

ga lona jaanong ka ny lo e e boitshepo. Ke segofatsa nyal~o ya bone

e e dirilweng fa pele ga Magistrata maabane ka Special Licence. Ke

ba baya diatla, ke a ba rapelela, ke a ba aesofatsa, mme ke bolela

fa jaanong ba le monna le mosadi, Thero ya Moruti Msikinya ~ e ke

ya tlh~la e reediwa ke ope. Matlho otlhe a ne a lebile lekau je le

rategang ja Morolong, le tswele boro~e lo bontsho, le apere

manele, le hempe e e kukuretseng le koloro ya yone e tshweu fa le ~ 0

tshwaraganngwJt le kgarebe ya Lefenku, mosetsana yo D}-tshwana yo

mokhutshwane, yo montle, a a pere l~aire lo losweu lo lo leele lo

khurumeditse disei tse di tshweu, mme rur1 lekau le kgarebe ba

tshwanalana.

Kana mo malatsing ao go ne go sena d1kopano tsa bo African

o-Natio~; Gongress tse di fitlhileng tsa ruta Bantsho go tshw ragana

le go tlotlana le go nyalana. Ka neko eo ~otswana o ne a nyala

Motswana ka erik fela le -~

ya Sesotho le se1wana e

-e. a... mo Mothosa a nyala Mothosa ka e~. Me7fe

ne e sena ~balabo epe le ditshaba tsa

Mathosa le Mazulu. E .1e e\J.e moila wa 1/JIA. mapepe gore monbwe a

kgabaganye molelwane o o ka nyalo, e le sekgopi mo ditahabeng,

e le ditlhong mo batsading,~e ~le kgakgamatso le setshego mo

bathung, lloo gotl.ha go 'loe11;.....±o --1!;&' fetogile jaanong, ~tsho ba nyalalana fela ka ~g lolesego go nne boitumelo fela.

E rile morago ga nyalo Mrs Plaatje a boela kwa Burgheradorp 0

go swetsa tiro ya gagwe ya borutabna le go kopa s~re a gololwe,

mme a tla go aga mo Kimberley le monna wa gagwe .

I 19

Plaatje le ene ka bonako a tswa kwa Kimberley# ya ba ya ne e kete o ci

hu.ilwe ka lerumo# kgotsa o lelekilwe . Tota o ne a hudusitswe ka

tiro (Transfer} . 0 ne a rometswe go dira kwa Mafikeng go nna toloko

gone . Mosadi wa gagwe jaanong a ya Pn1el wa goora Plaatje (Simon}

a amogelwa# a nna ngwetsi e e rategang.

Maf1keng e ne ele motsenyana o mmotlana wa Basweu# mme e bile

e ne e le motse o motona wa Barolong boora Tshidi ba ga kgosi

Montshiwa, yo e ne e le 0one o sa tawang go w swa ka kgwedi ya Phalane

1896 mme jaanong ba husiwa ke morwae Besele . Magistrata wa Mafikeng «

e ne ele morena G. C. Bell Moengelese yo o g~d11 ng mo mmel!ng le mo t

pelung le mo k1tsong. A tlotll~e bogosi jwa Barolong# mme le ene a

tlotlilwe; a na le kitso e e gakgamatsang ya dipuo tsa Bantsho -

Setswana le Sethosa kwa ntle ga go itse Seengelese le Seburu.

Morena Bell a gakgamala thata a ba a itumela fa a bona mofetoledi

wa gagwe e le motho yo mesa mme a na le kitso e e bophara jwa tsone

dipuo tse ka tsosi# mme le tiro ya gagwe le ma~eo a gagwe a kgatlha ~

e bile a ratega mo bathung botlhe . Plaatje o ne a tolokala merafe

e le mene Maengelese, Maburu, Barolong le Mathosa . Mo dinyageng tse

di latelang7gongwe le gongwe ~~;, Plaatje o tolokileng gone batho

ba ne ba tle ba sale ba mo gopotse ba ntse bare H• motho yo o 1tseng

go f'etolela puo; a setswerere sa motolok1 . " Mme eseng Bantsho I fela

le Makgoa ba ne .ba bua ka ene thata ba mmitsa "Id1al Interpreter} ke

gore motoloki tota yo o gorosang puo ya motho ka botlalo jwa yone.

Mo dinyageng tse di latelang Plaatje o kwadile lokwalonyana a lo bitsa ~

uTD.e Esential Interpreter" a supa f'a go t loka mo 1_2kgotleng j}fa

tshek1so go f'arologanye thata le go toloka mo lesakeng ja thekiso ya

~ dikgaao le gore motoloki yo o ••fatal ~ o ka golega bathe ba le

:"tr bantsi ba ba sek1s1wang ka go tlhoka go itse botlalo Jf mantswe a puo

20

E rile ka kgwedi ya Phalane 1898 Plaat j e a amogela megala o a

bolela fa go gorogile ngwana wa mosimane ~ Pniel. Plaatje a ragogela

gone go bona ~gwana wa gagwe wa ntlha. A m~s}ta leina ja Fre~ick

York Saint Ledge~ a moselela morulaganyi wa koranta ya Cape Times yo

o ne a m~gathile thata ka kitso le bophara jwa mekwalo (Editorials)

mo pampiring e Plaatje o ne a e bala thata.

NTWA YA M.ABURU, E rile ka kgwedi ya Phalane ka 1899 !a simolga ntwa

ha Maburu. Ranthoakgale {General Cronje) a kganelela motse wa ,...

Mafikeng, Plaatje a le koo mme mosadi wa gagwe ene a le kwa Pniel.

E rile ka makolwane otlhe a Basweu a ile ntwe~ mmogo le Mosweu yo o 0

ne a tilokela Basweu Seburu jaana le Seenglese, ga fitlhelwa go sena

ope gape yo o itseng Seburu jaaka Plaatje, mme a newa maemo a go 0 totka fa gare ga Maenglese le Mabruru fa go dimo ga tiro ya gagwe ya

gale ya go tolokela Bantsho. Ka bonako a tlhatlosiwa go toloka mo

lekgotleng ja dintwa ja kat1holo e e bofefo (Court of summary

Jurisdiction) je motlhamongwe le at1holelang botshelo mme bogolo loso

mo bathung ba e leng dinokwane. Ke maemo a a batlang bafetoledi ba ba

t1hoko, ba ba nang le boikarabelo le boammaarur1, le kutlwelo

botlijoko, ka phoso kgotsa bofafalele jwa motolok1 bo ka d1ra gore f<A..-o

motho a lat1hegelwe ke botshelo jwa gagwe1 go atlholelwa loso fa o ka bo ~

a golotswe ke tshupo ya J&gwe. Moa;hodi wa lekgotla je e ne e le

mothusi wa m~te1ed1pele wa dintwa mo Mafikeng, a b1d1wa Major Lord 4~ .e..

Edward Ceo11, mothusi wa ga/ Ba~n Powell. .. Gants1 o ne a bolela ka fa..

o 1tumetseng ka gone mo dikatlholong tsa gacwe ka go lemoga gore

Plaatje o ne a tle a tsee matsapa a go fetolela puo ya gagwe mo go ,...

yo o seais1wang, a bo a mo tlhaloganyetse se ~e bud1wang mo go ene,

mrne d1karabo tsa mosek1s1wa d1 utlwale fa e le tsa ~otho yo o 0

tlhaloganyang sentle se o se buang le se1se bud1wang.

21

Go tolokela batho ba gantsi tsheko ya bone e ne e fela ka gore

ba ~o~awe motho a ntse a ba tolokela go ya bokhutlong e ne ~e tiro e e tha ta mo mothung yo ufsa mo dinyageng jaaka P laa tj e. Kana

le go sena go epiw~ lebitla mosekis1wa o ne a emisiwa fa godimo ga .,.. jone, mme a budiwa gore a gona le sengwe se o ratang go se bua, mme .....

kgotsa a lele motho wa batho, a re o kopa maitshwarelo mme toloko

e bolele mahumapelo ao mmogo le karabo ya go molatolela. Jaana • ~

mosekisiwa a fapowe mat~o mme batlhabani ba le 6 kgotsa 8 kgotsa 10 ~

ba mo korole ka ditlhobolo mme ere molaudi wa bone a re "Fireu· ba

mo hule botlhe, a awe, mmele wa gagwe o o wele mo khut1ng e o ne a .e..

em1s1tswe fa godimo ga yone. E rile Plaatje a s1mo1ola go tolokala

batho ba ba tsileng mo maemong a, tiro ya mosistmosa mmele, ya mo

t~osa bogolo fa ba ba atlholetsweng loso jaa~bjrne ba tshwerwe ba

dira bonokwane ka go tlhoka kitso ya bolalome ja tiro ya bone.

Mag1strata Bell ebile o ne a le mookamedi wa ditiro tsa Bantsho .e

mo Mafikeng. Ka ntlha ya matsetseleko a tiro ya ga P&a&tje o ne a mo

naya meamo a mangwe gape, a mo dira mokwaledi wa gagwe wa seph1r1

go kwala polelo ka beke le beke ya maemo a ntwa ntlheng ya Barolong;

mme Plaatje a itumed1sa bathati ka kitso le tlhoko ya gagwe le go

ba naya tota se ba ne ba se batla~~ ka Seenglese se se sa

tlwaele~~ng go utluwa kgotsa go balwa se tswa mo mothung yo Montsho.

Go dirwa ga ga Plaatje mokwadi wa mafoko a ntwa le gone go tsile

ka botlhaga jwa gagwe. Maf'oko a le mantsi a ntwa a ne a tle a · J'v~tt' ft~l.i'~ -~~:'it' .... ~l't~ k;.i,~f- tsiwe/ke Baro~ongjb8:":~8ai ;;.= a;\iae pea pele Makgoa a ise a

utlwele, mme ere f'a ba a utlwa ka Barolong ba a kgale, ba a nyatse

mme ere morago-rago ba utlwe gontse jaaka ~ Barolong ba sale ba a

bua. Go ntse jalo f'a Ranthoakgale (Oronje} a hudJs.iw• ke bogosi jwa 9. Maburu go ya Modder river. Go ntse jalo fa Teemane e e gololwa ke ' ...

General French; e bile go ntse ja~ o fa Komotant Elof'f' setlogolo

sa ga Paulo Kruger a ipaakanyetsa go tlhasela Mafikeng. Mafoko a o

otlhe a 1ts11we ke Barolong pele, mme Plaatje a a bolela Magistrata.

II I

Ope a seka a gopola gore Plaatje o ne a le segankure fela kgotaa .,....

s,-ba-raba se se tladiwang mowa WM tshomi fa godimo ke batbati ka

fa ba ratang ka gore, mme jaanong go twe se o ntshe ka kwa tlase

ka setswana. E ne ~le motho yoo nang le kakanyo le mogopolo wa

gagwe wa go tshwanela kgotsa go se tshwanele ga dilo. Go ne ga

t bonala ja~o ka kgwed1 ya Fer1kgong 1901. Magistrata Bell a dira T

kitsiso gore jaaka a le mookam1 wa dit1o tsa Bantsho o tla bitsa

pitso ya morafe go ba bolelela fa a tlosa kgos1 ya bone Besele

Montshiwa mo maemong a bogos1 ka r belaela gore ga g thuse

Maenglese mo ntweng, ~ tota e bile a kgoreletsa Barol ng go thusa

Maenglese. Pitso e tona ya nna kwa kgotleng ya kgos1 mme gatwe

Plaatje a toloke. A epela dinaka Plaatje. Are o motoloki wa ga ~

Magistrata kwa kgotleng ya ga Magiatrata e aeng/ kgotleng ya kgosi.

~ Are sa a1k• a toloka mafoko a go kgala kgosi le go sulafatsa pelo \

ya gagwe yo ep.eng rraagwe. Le gone fa kgoai e araba Magiatrata ka

bogale le pusoloso, jaaka ~ kgosi Besele e ne e le motho yo o

bogale, e~e Plaatje o ka palelwa ke go toloka mafoko ka '--

baammaruri go a lebisa mongwagwe wa Ma~istrata. Go tule katwe o

potwa kafa le kafa a lala a di epetse mosimane wa Mor long, ga ba

ga batlwa motho o sele go patelediwa tiro eo. Le one maikaelelo

a go pagolola kgosi mo s tilong a ne a tswa phutiboloko, a felela

f mo phefong tela. Besele a busa fa Montshtwa rraagwe o mo

tlogetsen@ gone ka 1896 go fitlhela a mo latela ka di kgwedi ya

Sedimothole 1~03. E rile ka 1900 ntwa ya Maburu e khutla morena Bell a sutisiwa

mo Mafikeng go nna Magistrata kwa .. 'Ebrt'""l£l.1zabeth mme jaana ga tla

yo mongwe yo mosa a bidiwa Graham Greene. Barolong e rile ba

toloka leina ja gagwe ba mmitsa "Motale 11, mme ka go twe leina lebe

ga twe o ne a ntse fela jal mo go bone, a le tahu1ank t., -mme legale ga re kwale ka Greene re kwala ka Plaatje yo le ene o

ne a mo tolokela ka botawerere jwa gagwe jo re bo itseng.

23

Mag1strata yo mosa o ne a sena k1tao ya dipuo jaaka yo mogologolo,

a se kake a 1tse fa puo ya gagwe e goros1tswe ka bophepa kgotsa

dikarbo tsa mosek1s1wa di tetoletswe ka boammaaruri . Plaatje a

kwala ka botoloko a re se~lo se se ne sa moja mo petun , ka a nf a ka golega motho fela ka go tlhoka go fetolela mafoko ~gagwe sentle

mme go sena yo o ka reng "Eseng jalo mme 1-'- e jaana 14 ~ jaaka

Bell ka k1 t so ya gagwe ya dipuo a ne a ka dira.

E rile moraga ga ntwa ya Maburu Plaatje a kopa go tswa mo

tirong ya bofetol di . 0 ne a kup1lwe ke kgo ana Silas Theleso

Molema go nna morulaganyi wa koranta ya gagwe e bidiwa Koranta ya

Ba tswana . Molema mong wa leina e ne eae ene lesedi ja Barolong go fl'J3b I<IAhU 7M6-a..N~

ya gagwef mme sehularong sa gagwe tV ~

tsw1 bog l gol_2ng jwa tlhabologo

bana ba gagwe e nee le bone ba butswelang lesedi ja · olelo o o ~

sale a o gotsa. Silas MQ4ema o ne a ikutlule gore pamp1ri ya G\..o

koranta ke yone e k~ oketsang lesedi mo gare ~~ ga Barolong le

Batswana ba bangwe , mme jalo a lopa Plaatje gore a nne ene

m ulaganyi wa yone .

Kwa King W1lliama Town go ne go gatis1wa koranta ke morena

Tengo Jabavu e bid1wa "Imvo", e 1e yone fela koranta ya Bantsho mo

Souta Afrika mme e gatisiwa ka pu9 ya Seenglese le Sethosa . Koranta

e e ne e itsege thata gaufi le lwwatle mme e balwa e bile e ratega J,(,.

thata mo Bantsh2ng botLhe . E dirile thuto e kgolo mo go bone ya

mafoko le dittragalo tsa ~l ent • Imvo ke sengwe sa dilo tse di

tsentseng mogopolo mo go S1~as Molema le Plaatje go thaa pamp1r1

ya mafoko e e ka dirang mo Ba tswaneng se Imvo e se diri.Leng mo

Ma~oseng le Mafenku ntlheng taa King W1ll~s Town, East London,

Queens Town, Grahamstown, Port E.L1zabeth le Tr~nske1, le se pampiri

ya Lesedinyana e ne ya tlsa ya se dira kwa Eesotho . S1.Las MoJ.ema o

ne a ntsha £~, 500 go thaa pamp1r1, sa ga Plaatje e ne e 1e go e i

lao.La le go dira dit1ro tsotlhe tsa go kwala . Ke gore ka ntlba ya .t- ct.

kitso le nonofo ya gagwe e e ~okegang le go kwala, ~jhe moru.Lag nyi

(Editor} wa koranta ya BatsnJU. ./ Tiro ya kgatiso e thaegile jaaC,a

ka matsetseleko ka kgwedi ya Motsheganong ka ngwaga wa 1901 mme

24 -

morafe wa Barolong wa 1tumela thata, wa kgana ka yone pampiri e e

bolelang mafoko a lefatshe le puso ka puo ya bone, mme e bile le

bone ba ~q kwala dikalcanTO .le ya bone mo go Jon:/: rile

ka bonako ntwa e sena go khutla go nna kag1~o, ¥iaatje a lata meaadi

wa gagwe le losea sainty kwa ga gabo, mme ba tla go nna mo botlha­

~;ngweng jwa(nntlo ya ga Mma-Seleje kgotsa Si.Las Molema. Dikamore

tse ba ne ba nna mo go tsone di sa ntse di b1d1wa goora- Solomon

~laatje le gompieno.

KA "';nako 1iJ::: go ntse jalo .t'laatje a simolo.la go i+la nt.lo

e e leng ya gagwe kwa Seod1ng kwa setaheng se o se beilweng ke

boora- Mo.lema ntlheng ya boph1rtmatsats1 jwa motse. Ntlo ya agiwa

ka bonako thata mme goora-P.laatje sa tloga ga nna borakanelo jwa

barutegi le babui le babad1 ba Sekgoa. Se Shela foo Seenglese se

se leele sa be .t'atrick Lenkwane, Philemon Moshoeshoe, Isaih Makgothi,

le ba bangwe. Baithutwana ba Lovedale ba boa-boa koo - bo Sebopiwa

Mo.lema mmogo le bo kgaitsadiabone bo Ema Karumula, Ketlaareng Molema,

le ba bangwe bo Gr~ce Bethel ba amogelwa koo ka di dinara tse d1

ntshitseng matlho. Ntlo e ahuma jaaka motsh1tsh1 wa dintshe.

Kotse wa Barolong kwa Mafikeng o ne o tshwana le metse e mengwe

ya Setswana, ke gore o le bodutu thata mo bmthung ba ba rutegileng.

Go sena diphuthego tsa ma1t1so le go it~huta le go tshameka le go t 1tumela,ra e se fela ditapa tsa bosigo mo dipa~elong. Ke gone

Plaatje o ne a phutha bangwe bankana ba gagwe bo George Mothua1,

J. Mpinda, James P.laatje go aimolo.la setLhopa sa kopelo, ba ba ba

dira dikonsata mo motsing wa Makgoa (Town Hall}, ba 1p1t1le ka

diko.loro, ba 1papanne ka dihempe tse di gagametseng, ba apere dibaki

tse di megatla ya dipeolane, Plaatje e le ene kondoktere le

motsham1k1 wa setinkana (Piano}.

Tiro ya kgatiso e butswe ke Magistrata ka mafoko a kgothatso

are; "Ke kopilwe ke morulaganyi wa Koranta ya Batswaha go bula

~hine tsa koranta e. Ke bj(otumelo go bona ~~Baro.long ba

tswelelang pe.le ka gone ka go nna le pampir1 e eleng ya bone. Ke

rata go gakolola beng ba koranta e gore ba tshotse lorumo je le

bogale mo letsogong ja bone, je le ka bolayang kgotsa ja beloka.

\

25

Ke rapela gore pampiri e e kwalwe ka boammaarur1 le ka tshiamo le

ka lorato. Ka boammaarur1 gore mafoko a yone e nne aa tlhotlhom1-

sitsweng a ba a rurufadiwa; ka thiamo gore e sireletse ba ba pat1-

kwang e be e sireletse molao wa lefatshe; ka lorato gore go kgalema

ga yone e nne mo go bopang, e seng go 1pusulosa ga beng ba yone.

Ka bonako Plaatje ~ supa fa e le monna yo o nang le botlahle le

kakanyo. Koranta ya buelela Bantsho mo d1tshwanelong tsa bone, ya

gakolola puso fa e fosang gone ya ba ya goga batho ka lesedi le

baammaaruri. Jaana e rile ka 1~02 ~laatje a seo mo gae Makgoa a

Maf1keng le Vryburg a kopana le igo.a1 tsa Barolong ka tsietso ba ba

gakolola gore ba lope mmuso wa Enyelane gore lefatshe la Maf1keng

le kopanngwe le ja Trans~~; ba shupetftsa dikgosi ka fa ~ tshwaragano~ e e ka ba thusang ka gone. E rile ~laatje a goroga

" go boa kwa ;etong a fitlhela mafoko a o a dumalanwe, mme a kwala mo

Koranteng ya Batswaaa go supe~tsa Barolong boeleele jwa tumalano

ya bone, le gore fa ba inneela gonna ka fa tlase ga Tr n ~ ba tla

latlhegelwa ke boipuso jwa bone, ba tshwanelwe ke go tsaya dipase

le gone ba imediwe ka makgetho a mantsi a a se yong mo koloning

ya Kapa. E rile go utiwa tlhaloso ya ga Plaatje dikgosi tsa boa ka

morago, mme taa senya tumalano ya bone le Makgoa. ~~

Gape e rile ka ngaga wa 1903 kgosi ~dirile a bolotsa bogwera

selo se se ne se lebetswe fa e sale Montshiwa a a swa ka 18~6.

Koranta ya Batswana ya kgala sel• se ka mantswe a a botlhoko ka 1tQt.L·

Sekg a ya re •The fact in the year A.D. !903 the sons of Montshiwa

can solemize a custom the uselessness of which was discoverad by

their father, and whteh the rest of Bechuanaland has for years

past relegated to the despicable and discarded relic~s of past

barbarism shows that someone has not been doing his duty," le ka

Setswana a shupa kganetsano ya bogwera le maemo a thuto le tumelo ya

Se-Kreste le barutegi ba ba ntsintsi mo Xafikeng ba ba neng ba

tswa kwa dikolong tse dikgolo tsa Lovedale le Healdtown , le

Grabamstown, le Zonnebloem, Cape Town le Morija jalo jalo.~Mme

b gwera bo sale bo fela kwa :Mafikeng jalo./ Le mo mafokung a dipuso

P!aatje a naya batho lesedi go ba supe~tsa fa molao o ba gatelelang

gone le go ba bontsha baba ba bPone•

26

bone jaaka· Sir Gordon Sprigg le ditsala tsa bone jaaka bo Rose Innes

le J.X. Marreman.

Fa Mafikeng a ne a etelwa ke Makgoa mangwe a magolo1mog•e tela

yo o ne a batlwa go tla go ba tolokela, ebong Plaatje. Jaana ka

1~03 ka kgwedi ya Tlhakole go tsile Morena Joseph Chamberlain

mokwaledi wa mafatshe wa bogosi jwa Enyelane. E r~le leta a ne a

tolokelwa ke kgosana Silas Molema fa a bua le dikgosi tsa B•tswana

bo Sebele le Khama le Bathoeng le ~ntswe le Sekgoma a Letsholathebe

le Mokgoa1 le Besele kwa kampeng ya ga Loratle (Ralph Williams}, e

rile a bua le merafe kwa kgotleng ga· toloka Solomon Plaatje. Gape e

rile ka 1~04 ka kgwed1 ya Lwetae ga tla barongwa ba ditiro tsa Bantsho

(Native affairs Commission} e eteletswe pele ke Sir Godfrey Lagden.

Mme e r i !e ba buisana le kgosi le morafe kwa kgotla Plaatje a bo e le

ene yo o ba tolokelang.

Go tswa tshLmo!ogong go ya bokhutlong jwa Koranta ya Batawana .

mafoko a yone a ne a simologa ka puo ya ga kgosi Solomon morwa Davida

a a reng nKe montaho mme ke montle lona barwadia Jerusalem&. Jaaka

megope ya Kedara, jaaka aiai'o tse di lepe!elang tsa ga So!amon. !o -seka lwa nteba ka gobo ke le montsho ka gobo letsatsi le mpabotse.

Bomorwaa-mme ba ne ba nkgakaletse, ba ntira molebedi wa mas~o a

mofine a bone, mme e leng tshimo ya me ya mofine ga ke a e lebela."

Le d1pamp1ri tsa mor go tsa ga Plaatje e ~ong Tsala ya Batho (1910-t-/q31 :"7\..

~ 1920) le Boswa jwa rona 19£5-1932 d~e di na le maitoko ao. Ke

ene tela Plaatje o ne a itse gore o ka ~..&lea yo one. E kete e nee.

le maitoko a go belafala ka bamorafe jwa Atri~a, le go kgana ka mmala

o montsho.

Ka neko ya kgatiso ya Kmreata ya Batswana, barutegi ba Mathosa bo

Dr Rubusana le bo D. Sog,. ba simolotse go gatisa pamp1r1 kwa East

London e bidiwa Izw1 la Bantu e le koranta e e bogale, e e runang R,...

melao e babusi ba e d1relang Bantsho, mme e bua ka mphatlalat'na ~

fa e gopolang gore Bantsho ba siamolo!etawe, mme e tswae Goramente

diphosho ka bobelokgale. A& ntlha ya selo se, Makgoa a babua1 oa

bua ka gore I zwi la Bantu ke tshefi, ke more, ke pampiri ya phaposo

27

le thero ya tlhotlheletso. E sita ka eng le yone ~~ tota koranta

e e bokgwabo e bong Imvo ya ga Jabavu e e ne e fotlha mafoko thata

fa e ntsha Makgoa diphoso le yone tota fela ka go bo e ne e kwalwa

ke Montsho, Kakgoa mangwe a na a e ka~a ~ore ke motsobir1 le noga

e e laletseng ~asweu mo ijojanneng . Sir Gordon Sprigg meetape!e wa

pa~amente (Prime Minister} wa nako eo a ba bua ka talo a re ~engo ~~tl.V-«..---~~ ke motlhotlheltsi le serukutlh1 (Sedition monger and Aje

ab~or-). Ka ntlha ya dipelaelo tse go ka ritibatsa maikutlo a ba

badi go i tse gore tumelo ya ga Pl.aa tje (Motto) e ne e re ••Afrika fj tv

ke wa botlhe baag1 ba ba ikobelang melao, le baeng ba Engelane ba

ba amoge~weng go aga mo go yone , le ba d1tshaba ba kwa ga bone re 11 d.i~

ka tshwarwang ka tlotlo mme ra newa/tsotlhe tse di tletseng tse d1

lekalekanang go sa lejwe bomorafe kgotsa mmala kgotsa tumelo ya bone .

PLaatje e ne e le motho yo o rerang gore batho ba itse d1tshwanelo ~

tsa bone ka botlalo llll!le/ d1 tlamele . p

0 ~'-'Wl-dA ~ ~~ A. -,.e ! -ri: K,

Ope a seka a itshusimetaa mo Ka Makgoeng go bi!kama mo matl~g

a bone kgotaa gop nyala bo morwadia bone1

mme a itse sentle gore ka

mo!ao wa Enyelane 1e kola ya bone ya Union Jack motho mongwe 1&

mongwe yo o ka fa tlase ga bogoai jwa Enyelane o na le 41tshwanelo

tse di lekanang mo puaon,go sa lejwe mmala wa gagwe lefa e le tumelo

ya gagwe .

E rile go .~~ barongwa ba dit1ro tsa bantsho ka 1904 kwa

Maf1keng ~laatie a gat~a mafoko a thata mo go bone gore mongwe le

mongwe yo o l.ekanyeng ka thute !e loruo le manno o lebanywe ke go nr.a

mot1hophi (voter) wa ~amente, le fa a le Kontsho kgotsa t a~e

Mosweu. Plaatje a ba gakgamatsa thata fa a buelela le ba nna ba ~

nyetseng lefufa gore le bone e nne batlhoph1, ka go nne le bone ba pt--

ntsha lekgetho ja1Goromente fela jaaka batho ba bangwe.

-

Koranta ya Bktsw~na j e tswe~etse ja1o ya go1a ka ~ dinpaga

ts~ 1~03, ~~04, 1~05, 1e ~~07. Ya rat1ega mo bath~, mme jaanong

'-ya t1oga ya 1me1a badiri ba yone~o1oi~ nt~heng ya madi. Baamogedi

ba 1e bantsi ba diege~a go rome~a madi a e1eng one mesi~a y~ tiro,

mme p~piri ya diega go eatisiw~ . Bo ramabent~e~e b• ngongoreg•

~a dikitsiso ts• bone djs• t1bage k• bonako . Kgatsiso ya tsena mo

mathateng • ditu~ k~ ngw•ga w• 1908, tiro ya stmo1o1a go t1hots~ mme bokoa jwa yone jwa go~a go ~it~he~a beng ba yone ba e tswala,

ba rekis• dimatshine ~e dithoto tsot~e tsa kgatiso mto go ba

Kafeking Mai~. ~

E ri~e Kor•nta ya Batsw•na e ts~ ga bo go ~e me~ato e e bokete

e e tshW~tnetsweng ke go duelwa. Mme 'i,ana fa tiro e se.c1yeg• e le mo

me1atung, me1ato e ..Lebagatn. 1e mong WH. tiro; mme ka tiro e ne e 1e

f ya g• ~i~as Mo~ema maagente • bat1a madi a mo GO ene. Ka ~esego,

~e fa a na • ~atfbegetswe ke math&usanta • diponto mo t1rong ya a..

kg•tiso, o ne • santse a ru1le ~tshe 1e dikgamo mme a rek1sa

maraka 1e mafatshe go phimola melato yot1he. !1ban. ba gagwe bo

Tao~e1o Taw•na, Mo1em• Moshwe~ 1e ~~a~e~a Nko, ~e bo rraagwe bo

Joshua Mo~e~ , Tshwe~e Mot~habani ~e Bathobatho Motsheg•re b• lere & m

dikgomo ts• bone go d1d1matsa bopbakalane ba ba ne ba diko~oga mo

~oaping.

a. Ya khutla J2lo tiro ya go ~eka thuto. Ya khut~a e diri~e

lesei1nyana lengwe mo gare b• Baro1ong ~e Batswana ba bangwe.

Bangwe ba tsheg• ka ba b•ngwe ba ba ratan g di~o tsa Sekgoa, ~e ba ~

rat ng go nna ba p1tiko1o~a ~ maje • aTibameng, mme ja1o ba itumisi .,...

dilloga le diphepheng. Ba ~ bangwe ba utlw.,. bgtJ.b.oko ba bona

1Gbone ~o 1 ~o ne ~o tukatuka mo gare ga bone ~o tim&, ~o sa tingwe

ke diphe~o 1e dipu~a, ~o tingwa ke ge tLhoka loo~ne 1wa ~ nadi

a go reka dipampiri 1e ditsh1tswan. tse di gatisang, le go duela

ba.dir1. •

.Lef• go ntae jalo kga tsf ya Koranta e ne e 1e tiro e e ~ ft. 7U-- /c. .I

e BatsD.na bfi 1e bants11 ba se kalleng ba t1ba.'l pnya m•thata a yone.

Ke tiro e e 1opang ~madi • ~e mantsi ~ gg tbaiwa, go due~ela

dimatshine tsa methale e ka nn. 3 kgetsa 4, le ditsh1)'.ana tse

c

dintsintsi ts~ difhaka (tl~e), le ~ k a ya dipampir1 ~e aa dienke1

le madi a mantsi go duela badiri ba bantsi ba ba rulag~n,.ng b•bo

ba tshwaraganye markrM a ka beke ~e kaa beke. Gape bogolo go ne so

t~hokeg• gore b .m~gedi le baduedi ba koranta ba nne bantsi thata, 'ln.

bontsi jwa mmxa mathausanta • ka nn. soue, mme ~e bone b• due~a

dikoranta tsa bone ka nako. Bogo~ogo1o go ne go t~okega thata

gore go nne ~e mot1hokomeai ye o tlhaga ; ~e yo o 1kanyeg•ng go

phutha madi go a boloka, le go kwa1a pal~~ ya one mo dibukeng !e go

""' duela ba ba 1eban7,eng ke tue!e. Di~o tse g• di a ka ts• d1ragala L

jaaka go tshwanetse , mme ts• dira gore ttro e t1hotse e be e t~e e

we .

E ri~e ka 1~0~ kgatiso ya Koranta ya Batswana e sena gG tswalwa 11~

~la~tje a kopiW¥ ke beng I ba dikepo 1e mesima ya gaut• (Ja~ive

~bour Association} kw• Johannesburg go dirk tiro ya go phutha

Ban{h go t1a go bereka mo mes1meng, mrue a bu1a ofis1 f.,. ttl.

J hannesburg 1e e nngwe •g Mafikeng go dira tiro eo . Lefa ge ntse

jalo mo go ene e ne e le tiro ya 1 bakanya~ fe~a , • sa e kgat1~~­

ge1e kk ene e le motho yo o tsa~etsweng tiro ya go kwa1a . Mme e ri~e

kKxBxa k tshwere tiro ya go phutha badiri a bo a ntse a loga maano

a go simo1o1a kgatiso ya koranta e nngwe . Se1o se o ne a se kgona

ka ngwaga w• 1~11, mme e ri~e ka ~halane ~~12 a bula kgatiso e

nngwe kw• K1mber~ey, ya ~piri e e bidiwang Tsa1a ~· Bathe .

30 -

KOPANO YA MAFATSHE A SOliTa AFRIKA (UNION OF SOUTH AFRIBAJ

Ge tswa malataing a khudu~go e tona ya Maburu e go tweng Gr&at ~

Trek lefatahe ja Souta Afrika le ntse le dipuso ~~ le ~e, eb ng

Kapa Koleni, ~ Transfala, Frei Stata, le Natal. Puae nngwe le

nngwe e ne T e na le molaudi wa yone (Gevep rJ parlamente ya yone 1

kg tla a , Q.

phemele, makgQ~ a diterena jalo jale, mme Basweu oa

dipuB tse tsotlhe ba le 1~ million fela, mme puao nngwe le nngwe

e i tekela ka b gayone , mme tsotlhe di kga gantswe ke 'gatuta le ge ., tseisana kgang . Pele pele go 16kile Sir Geerge Gre~ melaudi yo o

botlhale wa Kapa Keleni go di kopanya, mme tiro ya gagwe y~s,ka ya

akelwa ke ope; ga tl•ga ga leka Lord Carnavon mokwadedi wa mafatshe

wa parlamente ya Enyelane, m~e le ene teko ya gagwe ya seka ya

swelega molemo; ga tlega ga leka ewtw~ Cecil Rh des mohumi yo mogol

wa Souta Afrika, mme t jaana a itshenyetsa maikaelelo ka ge tloga a

dumalana le tsala ya gagwe Dr Jameson go tlhasela Transfala ka bono­

kwane jo e ril,~merago ga dinyaganyana jwa tsala ntwa ya Maburu le

Ma-Enyelese ka 18~9. Moragorag ka 1908 mm.usi yo ! mog 1 wa Kapa

Koloni Lord Selb rne o kwadile lokwalo lwa tlhagiso 1 1 le belelang

diteko tse tsotlhe mme e bile le senola thuao e e ka diregang mo

dipusong tse nne tsotlne t·a di ka tshwaragana taa ba tsa k pana go

dira puso e n~efela, mme baetapele ba dipuso tse tsotlhe ba .t

tlha g nya lesedi ja mafoko a ga Selborne. Ke gone fa ba dumalana co

bitsa phuthego ya ditlhoge mme ga dumalanwa go dira k pan ya dipuao.

kJaU Bantsho botlhe ba Kapa Koloni jaaka ba ne ba na le

ditshwanel• tse di tletseng go lekana le Makgea e bile ba ne ba na le

kgol lesego ba ne ba tshaba puo ya kepane e e si e be e nne, mme ba

belaela fa e tla ba senyetsa ditshwanelo tsa bone. ~oife ya bene ya

buiwa ka baetapele ba bone mmogo le ditsala ~ tsa bone tse di shweu

J.e 'baruti ba Kakg a le ow.rat&1i::~h1am.o ba le bantsi.

l'laatje o ne a kwala mo dik ranteng ka lesedi ja g~gwe ja go -g81

:flei .J..,.

bonela pele se se tla dira!~&ng Bantshe, mme e rile kAna--/ -y AAU e sena go

dix·a~aia ka 1910 ga nna fela jaaka a ne_ a boletse pele , jaaka a na a ~

rile Maburu ga a kake a d Iana se naya Bantshe ditshwanelo tse ba ne

~~-

b• na le tsone mo Kapa Ko~eni go nna ditokol lo tsa ~arlamente le

ge e tsena le bone, ka go nne molao wa Transfala o ne o sa bole ge

kwalwa gore Maburu ga ba kake ba inneela motlha ope go lekalekani­

gwa le Bantsh~ le fa e le mo ditir•ng tsa puso kgetsa tsa kobamelo.

E rile Molao wa Kopano o diragadiwa tshwanele ya Bantshe go nna

dito~ololo le go tsena mo parlamenteng ya phimolwal Pa1a ya batho

ba ba ne ba na le tshwanelo ya go tlhopha ditikolol• ~ tsa

parlamente 1e bohe ka bosi go tlhotshwa e ne e le 135,000 mo Kapa

Ko1 ni, mme mo pal ng eo ba ba 20,000 e le batho ba Bantsh• le

Bammala, ba mongwe le mongwe wa bene o ne a ka nna a dirwa tokololo

ya parlamente. M•iao Wk Agpano ya mafatshe (&ct of Union} wa senya

selo se gore ditoko~olo tsa parlamente jaanong e nne Basweu fela.

~laatje o ne a boletse pele tiragalo e mo dikeranteng a ~

a sena g• bala a ba a ithuta mekgwa ya puso ya Sasweu - Maburu a

Transfala le Frei Stata, mmoge le Maengelese a Natala.

Ke gone fa makgetla a Bantsho lNative Conventien} a kopana kwa

Mangaung ka 190~ go akanya ~a fa Kopano ya dipuso tsa Makgoa e t la

a ba amang ka gone. Bantsho ba dikgaolo tsotlhe ba ne ba tsile mme m. ba dukalana go romela bangwe ba bone kwa Enyelane ge kopa parlamente

go gana temana e e phtmolang Bantsho. ~laatje o ne a le gone mo

phutheg ng eo. Ke bone ka nako e go ka tweng o ne a tsena ka M•mtim

maoto o o bedi mo maf kung a lefatshe le mo go bueleleng Bantaho ba

merafe yetlhe. E rile ntswa a ne a ntse a itsiwe bogolo kwa Kapa

K•loni jaanong a i tsege bog lo mo Bantshung botlhe ba South& Afrika.

mo phuthegong eo ge ne ~k ~lnetshwa Tenge Jabavu morulagany1 •a

Imv ,Dr Rubusana, Danie.l Dwanya le Thomas MapD!kela wa Mangaung go

tshwaragana le barongwa ba Barnmala le lekgotla ja ~~~ ¥& Kefatshe

e bong Dr A. Abdurahman, Ma.tt J.Hendr1cks le J • .Landers go ya moseja, ... ba eteletswepele ke Motlotlegi w.~. Schreiner go ya go kopa par~ent~

ya Enyelane go kganela tshiamololo eo. Thomo eo ga e a ka ya fenya.

Kopano ya mafatshe le dipuso tsa southa ~rika e ne ya direg~~ae:a jaaka Makgea a ne a ikaeletse ka kgwedi ya Motsheg nong e ~lhola 31

ka ngwaga w• l~~o.

E ri~e ka nako ya dikgwedi tse Jabavu o ne a ile moseja ka yone

~laatje a ya kwa King Wi111amstown go mo tshegeletsa tiro ~y_a~g,o ____ _ ~ -rulaganya ; pampir1 ya gagwe I•vo. Tengo Jabavu e ne ele mothe wa

go ~ttt gatisa p~piri ya Bantsho kpa ngwaga wa 1884 e bong

Jabavu e ne e le ene fela moprofiti le mogakol d1 wa ~ Ma­d.

Afrika ka nako eo. E rile morago ga ntwa ya Maburu ga mela Rikoranta

di le dints1nyana tsa Bautshe le baprofit1 le papreeiti mme botLhe

ba ba tla go tsaya maemo a ga Jabavu. Af ne a ka inne:b..a mo mabetweng

Ma ntseng jalo? a le gone o ne a ka nna a ba araba botlhe? nnyaa:

o ne a le m dipa , o ne ekete ke ntsa e tona ba ban~~e e le dintsanyana

fela tse di tsositseng tlhautlhau ka go mmogola. 0 ne a ka garuma

fela, kgotsa a dilola fela, kgotsa a swena fela, kgotaa a kgwa mathe

fela fa ba mo nt aha diphoao bone bo ~laatje, bo Soga, bo Rubusana, &e

bo ~eregrino leADr A. Abdurabman, ba leka go ruta ene yo o sale e nna

~ mokwadi le aebui ba sa ntae ba le mo tharing. 0 ne a tle a bue ~a

Lekgoyla ja Kopane ya Bantaho gore ke m~gagola tahetshwana a botshekE

a a tla aenyang kgololesego ya Bantaho. Jabavu o ne a sakgatsa banna

ba ka go ba nyataa jaaka ge bonala mo lokwalong lwa ga, ~laatje

(Native Life) ~o go reng Jabavu go no go ithata ene fela mme a rekisa

Bantsh• gore Makgoa a tle a me thuse. Le fa ge ntse jalo go ne ga

aupagala morago ka tsela e e ~otGbetseng gore Jabavu o ne a dira 7flO !JC

phoao a fosetsa ba g~g•bo abo a 1phoaetaa ka go 1tomololaAt~ baeta

pele ba banewe mo tirong ya ge lwantsha Moiao wa Lefaathe ja Ba~tsho.

-

"" E rile ka 1912 P. Isaka Seme ye o ne e le gone o se~ng go

gorega a tswa Amerika le Enyelane go ithuta botatalala a kopana !e .&-

baetapele ba Bantsho ba South& Afrika ~· moruti John Dube wa Natala#

S . M. Makgatho wa !ransfala, Alleng S ga le Dr Rubus•na le Tengo Jabavu lcJ1L le Sol . T. ~laatje ~ Kimberley

go ba akantsha kopano ya Bantshe ba SoQtha Afrika jaaka Basweu ba ne ~ gtl1wt...

ba setae ba kopanye . Mile ka bona1t:o ba d mia!ana le m.ogopoih I ba ba

ba kopana go bitsa diphuthego tsotlhe tsa Bantsho ba ~outha Afrika

go rakanela nabo kwa Mangaung, mme b golwane botlhe ba tla pitsong

eo fa e ae Tengo Jabavu fela .

~E re ntswa go ntse go le gone dikopane le d[ phuthege le makgotle

a Bantshe mo dikgaolong tsot1he tsa Southa Afrika tse di lekang so

t J.amela le go sire.l.etsa ditshwanelo J.e maXka matshelo J.e thuto J.e

tiro J.e tswe.l.elepele ya Bantsho, mme lekgotJ.ana lengwe le lengwe

kgots• kopa~o nngwe le nngwe e itirela ka bogayone fK e g~ne , ~o a d.

eletseg• e bile go a dumalanwa gore diphuthego le aikopano le

""' makgotJ.ana a di takwa~agano, di kopane go dira lekgotla je le tona i~

Le ne lo bua ja!o 1okwf1o 10 1•

kwadi!weng ke Plaatje 10 ~ . ls•ka Seme, lo tbaa Lekgot.l.a ja Kopano

ya Bantsho. Ke gore ka Firikgong 8 1~1~ f~ K pano ya merafe ya

B-ntsho ba ~outha Afrika e tsalwa . Moruti John Dube • tlhot$hwa t

I. go nna P.residente Y• l ne; s .T. ~laatje a tlhotshw• ka tumalana ya

nt1e yo1the go nna mokwa!edi wa yone, jaKnK • rwala boketo jo bosa

fK god1mo ga jo o ne 11. setae ~ bo rwe1e, mme maemo a a mo naya

boikarabe1o jo bogo1 mo botsheJ.Qng jwa ba gag gabo .

Mokwaledi wa phutaego nngwe 1e~~gwe ke ene ~ mo~gweetsi 1e

mmutswe1a moleJ.o wa yone, mme ~J.aatje o ne a nna mokgweetse wa

boammaaruri mo ditirong ~s• Kopano ya merafe ya Bkntsho mo ~outha

I _ Af~. ~~~~:lle-;t ::f!:.;-~~ r ~ r:t::~ ~ ~ Jabavu ~ le ene fela moprofi ti 1e mogakoJ.odi wa Ma-Afrika,l\

ka nako eo . E ri.l.e morago ga ntwa ya M•buru g• meJ.a dikor nta di J.e

dintsinyana tsa Bantsho 1e baprof1ti 1e b•presiti mme botJ.he ba batla

ge tsaya maemo a ga Jab•vu. AO ne ~ ka 1nno.l.a mo mabetweng ·~ ntaeng

-alo? a 1e eone o ne a ka nna a ba araba botlhe? ~; o ne a 1e

odipa, o ne ~ ekete ke ntsa e tona ba bangwe e1e dintsanyana fela

tse di tsositseng tJ.haut!BaU Ka go mmovola. 0 ne M. ka g•ruma tJ

fe1a, kgots• a d11oJ.a feJ.a, K£Ots~ a swena feJ.a, k~tso a kgwa mathe

fela fa ba mo ntsha diphoso bone bo ~1aatje, bo ~og•, bo Rubusana, Jr, b~regttno ~eADr a. Abdurahman ba ~eka go ruta ene yo o sa4te nna

mok'P.di 1e sebu1 bat s• ntse ba 1e tharing . 0 ne a tJ.e a bue ~~ 1<4.­

Lekgotia ja Kopano ya Bantsho gore ke magago!a tshetshwan. a botshe~

~ ~ a tla senyang kgo1o1esego ya Bantsho. Jabavu o ne a sakg~tsa

bann. ba ka go ba nyatsa jaaka go bonaLa mo lokwaJ.ong 1wa ga ~1aatje

(Native ~1fe) mo go reng Jab•vu go nt go 1tr~ta ene fe!a mme a rek1s~

Bantsho gore Makgoa a tle a mo thuse. Lefa go ntse jalo go ne ga

supagaJ.a morago ka tsela e e totobetseng gore Jabavu o ne a dira

pboso • rosetsa ba gagabo • bo a 1photsetsa ka go ttomo~~ 1: baeta

'

~ t1 -

·o J.wantsba 111o1ao w• Lefa tshe ja Bantsh• . pele ba bangwe1mo rong ya ~ rile ~0 b•felong jwa 1~11 1e mo tsh~olegong ya 1~1~ ~1aatje a bo

a tshwere tiro ya go d1ragatsa maikae1e1o a gagwe go sLm•lo!a ge

gat1sa Koranta e ntsha .

Tsla ya Batho e s1Bo1otswe ka nako ya dikgang tse d1kgo1o

tsa puo ya ~outha Afrika. Go ne go diragetse phuthego ya Basweu

lNational Convention) ka 1~0~ go a~nya kopano ya di~uso tsa Southa K4. Y"s.,

Afrika, ya re ka Motsheganong 1~10 ge nna Jr yone~Kopano ya

dipuso tsa :-Joutha Afrika . Ka Firilq;Ollb J.'::ll2 .:;a nrul Kopano ya

Makgot!a a Bantsho g. ba ga diresa matsalo ~ kgotsa go theiwa N~-

ga setlhopba sa Maburu se se bidiwang National rarty sa ga General

Hertzog . Ka 1~J.3 ga nna MoJ.ao wa 1efatshe ja Bantsho, mme yare

morago ga moo ga nna ga tlhatlagana melao e e bot!hoko m~ dinya­

geng tse d1 1ate1ang , mme ~1aatje a nwela mo meJ.aong e yolthe a

1eka go tlhabana nayo le go supetsa babusi, ka mowa o o fod11eng.

mathata • me1ao e a tla a e direlang Bantsho. ;copakopanfa 1e

baeta pele ba Bantsho mo diphuthegong tsa bone kwa Kapa KoJ.eni le

kwa ~·••ix Tr•nafala J.e kwa Frei Stata 1e kwa Nata!a mme a ~

tJ.haoJ.oaa melao e mo kor nteng ya gkgwe ya Taala ya Batho ka

- 3 ~ -

ge ~opanya

le ka Setsw~na le ka Sethos~, a ntse a leka ka nako tsot!he g 1~ fdo I ~~tr(. A.- .ld(,.., !/II~ ~Gev:f~

Bantsho ~o tlhabana le melao e ka bongwefelj/fa gare -

Seengelese

ba Bantshe le Basweu.

Tsala ya Batho ga e aka ya simologa ka dike~etso le ditlamelo

le matlomo a a dirilweng fa go bulwa Koranta ya Batswana ~~ kwa

c a, Mafikeng e ~laatje ~ ne 11e morulag yi w~ yone; mme ~ e bile Tsala

ya Batho e tsweletsepele mo bobotlaneng jwa go tlhoka bathu$i le go

tlhaela mabog6 ka ntata ya go sa nne le madi a ~ lekanyeng go duela

bathusi. Kamore nngwe ya tlo ya morulaganyi ~1aatje e ne e bile e

le yone ofisi ya kgatiso ~ s~nnon ~treet; K1mber~ey. ~

Dimatshine le ditshitshwana tse di gatisang di ne di le mo ntlung

e sele e e katogileng kw~ ~eiby Street. Go ne ~o sen. bakwadi kgots~

ditlelereke fa ese ene fela morulaganyi ~laatje. o ne a dira tiro

ts~ batho ba le bararo kgotsa ba le bane, a tsaya poso ka esi, a baamogedi koranta mmogo ie madi

bula • ba • lluut b-..la dikwalo tsa~ ~ti~ba

mt~.m~tr~ a bone, a bala dipampiri tsa bagatisi ba bangwe le

dipampiri tsa puso, a fetola mafoko a tsone mo puong ya ~etsw~na le

ya Sekgoa le ya Set~os~, a ba ~ kwala mo pampiring ya gagwe , a tloga

a a t.lanya-tlanya (type) ka matshine wa menwana, a a bala go a

b akanya diphoso mme jaana a is• go gatisiwa, a tloga ~ bala dipuruf•

{proofs} kg ts~ malebela .,..

o ba8:kan~a mafoko mme jaap a gatisitswe

gape. Fa mafoko a sena go gatisiwa ~o makgolokb l a dipampiri,

di menaganngwa sentle, di bofi~, mme jaana di kwalwe diaterese,

di tempiwe, mme di romelwe kwa makgolgkgolung a baamogedi ba tsone • . -t..

Tiro e yotlhe ya go bala le go kw~tla ~Pfi go ka twe e ne e le ya

malatsi otlhe, ka go nne fela fa koranta e fediwa ~o gatiswa ka

letsatsi lengwe ja beke, e bile go rulaganngwa koranta ya beke e e

latel ng. *=====================~-

E rile ka Phalane i~l~ moragonyana ga Ts•la JM Batho e sena go

bulw• mohumagadi wa ~ Plaatje a bona ngw.na wa mosimane mme Plaatje ~~

a mos~ leina jaft~tengerg a mo selela monna wa mo Jeremane yo o

i1mo1otseng gax kga ti so p di thakanyana l type I•

-MOLAO WA LEFaTSHE J& BANTSHO (Nativet Land ACt)

E rile ka ngwaga wa 1913 Mr J . W. Sauer yG o ne a le ntona ya

ditiro tsa Bantsho a dira molao wa leina jeo . Maikaelelo a one e ne

ele go 1tsa Bantsho go reka kgetsa go hira , kgotsa go amima ka tuelo

kgotsa go dirisa lefatshe, kgotsa go nr~ mo lefatshe1ng kgotsa ga

polase nngwe ya motho yo Mosweu. Ka nako eo Basweu ba Southa Afrika

ba ne ba le d1m1lione di li, rnme Bantsho bone ba le 5 i OOO, Oou .

Basweu ba ne ba ruile lefatshe ja S•utha Afrika go menag nye ga ne go

feta lefatshe je le ruilweng ke Bantsho, mme Bantsho ba le bantsi

ba ne ba lema kgotsa ba nna mo mafa tsh1ng a Basweu. Ka ntlha ya moo

e rile molao o o bolelwa wa ba tshosa tbata bologle m fa ba utlwa

go tww o dirilwe ke motho yo o ne a kaiwa gore ke tsala ya Bantsho.

Baeta pele ba Bantshe ba ne ba kopana , mme ka bonako ba bitsa lnre., kau '1~, D

diphuthego tsa Bantsho go kopa balaud1 go '~' mo maikaelell ng a

bone , mme ga seka ga thusa sepe, molao wa amogelwa ke parlamente wa wa-

ba,~ tlhomam1s1wa . "'4

Ke gone e ril~ Kopano e kgolo ya Bantsho e bona selo se ya

tlhopha bangwe ba baeta pele ba bone gore ba e Enyelan~go ya go kops

parlamente ya Enyelane go kganela molao o . Tshwetso e e dirilwe kwa

phuthegGng e tona e kopanyeng kwa Kimberley mo bofelong jwa kgwedi

ya Tlhakole 1914 . Mo phuthegong eo go ne ga tla Mr ~dward Dower,

mokwaledi wa ditiro tsa Bantsho . E ne e le lwa ntlha tokololo ya

puso e nna gone mo diphuthegong tsa Bantsho, mme e rile a tla Bantsho

botlhe ba solofela gore o ba leretse molaetsa wa gore Goromente o

khutlile mo maikaelelong a gagwe . Mr Dower e bile e ne e le ngwana

morut1 , mme kana barut1 ba ba sweu le bana ba bone ke bone basireletsi

ba Bantsho . B rile a ema ga nna tuulalo, mongwe le mongwe a reeditse

ka kelotlhoko . Mants~we a gaJWe ~ lefa go ntse jalo ga a ka a lere

kgomotso epe , sa gagwe e ne ele go rapela baeta pele ba phuthego

gore ba seka ba ya kwa moaeja, le go ba solofetsa gore molao ga o ke

o d1r1s1wa ka bobeloethata , le mororo parlamente e se kake ya tlhola

e~ fetola . Ba ema baeta pele ba Lekgotla ja Bantsbo , bo

S . M. Makgatho, Aa kgw mesi le melelo, bo Dr Rubusana ka lentswe je ~e

BB% tlhatswegileng ka Sekgoa sa Makgoa, bo A. A. Soga a bua mogopolo

wa gagwe ka botswerere jwa thutego. Jaana ga em. ~laatje a tlhontse

a roroma lentswe, a tlhoafetse a ranola ditiro tse di utlw;isang

botlhoko tse puso ya Makgoa e sale e di dira ka go llhomagana fa e

sale ba diragatsa Kopano ya Southa Afrika ka 1910. Ke gakologelwa

sentle Cidimalo e e neng e le mo tlung eo ekete go mo losung lwa I .f._ 't\.4.. Q.,

tshoganets!; tota le go fegelwa1ekete go thata mo bathung botlhe.

Dipue tseo ga di aka tsa fetola maikaelelo a parlamente le fa ; t~ go k

le gonnyennyane . Molao wa diragadiwa; Bantsho ba budusiwa Ia

let!aetlae mo mafatshing a Makgoa a ba ne ba nna mo go one.

Ka ntlha ya neo ya ga ~laatje ya go tlhaloganya ka bon.ko ~

melao ya ga Goromente le ya parlanamente i ne • t~e • bone boteng

jw• yone 1e maikaelelelo a yone, mme • bolele~e pe~e se mo~ao o xa

tla se ts.~ang. Jaana o ne a bolele!a pele mo~ao w~ Native BBxKm

Urban &re•s, ~e wa Colour Bar, e bile o boletse Gore di Y.rime 1UB:18

Ministers tsa southa Afrika e t~a nn• Maburu bot~he mo dinyageng tse

di ~00. 0 bo~etse f& me~ao ya Transfa~a ~e ya Frei Stata e t~a a

g•telela K ya Kap Ko~oni nt£neng y& Bantsho.

~~aatje o ne a na ~e kitso ya go ~kgamo~ ~a melao ya parlamente

e e kwadilweng ka Sekgoa se se tobekanyeng, mme • ba • ka buduia

~usulo ~o~o phoki~eng fa ged~o ga mafoko ao go supa boammaarur1

le maikaelel• a one. Jaaka gotwe Montsho ga a kake a reka lefatshe

mo nthuag yo Mosweu, mme o ka le reka fela mo mafatshing a Bantsho,

a supa gore eo ke puo tela ka Bantsho ba na ba sena mafatshe a ba

kaa rekisang mo Bantshung ba kg bangwe .

~laatje o ne a sa lape go supa gore me!ao ya Kepano ya Southa

Afrika e t~a a nna jaaka melao e e ne e d1rt~w& Bantsho kw& Transfal£

le Frei Stata, mme go tla tswelela fela jalo go fitlhela Kopano ya

southa Afrika e .:t..1uR tshw&I'llll ~e Tr•nsfala le ?rei ~t• ta. A tJ.llAil18a I

a ba • supa ore Bantsho ba t~a • lat~ege~wa ka nt~ba ya ma1kae1e~o

a Basweu, go ba dira bahumaneg1 gore ba pate~esego go ya go dira mo ' ~

dipo~as~ng 1e mo mesimeng le mo ditirong tsa Basweu •

37

E ne b e le diganka batho bao, Bagale ba Ma-Afrika ba ba

itseng puo le ba ba itseng bathe. Ba itse go bua ba ikelametse, ba

sa 1phat1he ka diphuka.

J.L, Dube Mavukusela wa Lezulu, mostmane yo montle yo o ditedu

di t~hephilweng sentle ka botswerere ye o mpa e lekaneng, ye o

tshwanelw ng ke diapare le maemo a be-Presidente ka puo e e betlbale,

Saul Msane monna wa Lezulu ~· o seemo se godileng, ye o tshomi

e mafaratlhatlha, yo o kgaleman8, a bope a garume , a gegenye j~a~a

maru a tladi.

w.B. Rubusana monna wa Lexhosa yo o godileng go ba ~ feta botlhe)

~xaa a thanthologe, a bapis~ melao JE ka go supa bontle kgotsa

bosula jwa yone - a bua ka lentswe je le sesana fa le lekangwa le

seemo sa gagwe , A ole mowa.

Thomas Mapikela - Mmapa wa jfrika, se1that1 sa motho yo o

rategang yo o lentswe le oleng. yo o mafoko ~ex makhutshwane.

Sol.T. ~laatje - mosimane wa Morolon~; sebui se se pelo e

botlhoko yo o en ne a ma itse matsale le matshelo le maitseo a 4. "- ~

badira melao botlhe ba A Southa jfrika, a t!halos~ ,a ranola, a sup~ ,

a totobatse maikaelelo a a fitlhegileng , a subGlele bolalome jwa

melao ka puo e e phepa. A bolelt ma13a a b*the le dipalo tsa bone

le ngwaga le d1kgwed1 le letsatai ja ditigagalo; a apole melao le

dithero d1kobo tse di bokete tsa mantswe a d1 1khurumed1taeng ka one

d1 be di sale di le segwere.

'

..

BARONGWA BA ~KGOTLA

Lekgotla ja B&ntsho le ne 1t" setse le tlho ~e barongwa e bong

Morut1 J . L. Dube yo o ne e~e

ne f~ ; ~~ ~le mokwk.ledi wa

ene ~esident ya jone , S. T. ~lKatje e

jone; Dr w. B. Rubusan., Mr ~Ul Ms~na le d.

Mr T. M•pike.la . Batho ba b• ne ba Y• Lontone .. .mme e ri.le ko btl l - ~

amogelwa ka botsKla jo bogo• ke Dikopano tsa Ba~engwe (British

Brotherhood Oganisation) ~e kamiti ya Methodist(wesleyan Missionery

Committee~ .le KopknO Y• go ganetsa Bokgoba .le go sireletsa S..ntsho d (Anti s~aver7 ·~ ~origines Protection ~ooiety) , ~e batho ba bahgwe

ja~ka bo M& Miss H. Colenso ~e Moruti Amos Burnett . Barongwa b• bo~ I

mmkw%~ mokw•ledi wa maf•tshe Mr Haroot yo o ne a bolela mafoko a

bone ka mo par.lwmentens ka go k nyatsa , .le go t l hok kitso ya one '1 a.. sentle . ~.laatje k& kitso ya g•gwe e e ko teng ,. mo.lao 111. g•gol! puo

ya ga mokwaledi wa mafatshe e go ka t weng e ne e bife.la b•rongwa . 0

Go tsw• f• , ka thuso ya dikopane ts• Bakau.lengwe lBortherhood

League) barongwa b• tshegets• diphuthego di .le dintsintsi mo Lontone s

.le mo metiing e mengwe, ba ba b• kwala mo d1pamp1ring di ~e d1nts1-

nts1 jaaka Afrisan world, n.ily News , Globe, le tse d1ngwe)ba t.lhal s~

Mo1ao w• maf•tshe a Bantsho e bile b• sup• wmxas bolalome jW¥ one

mo b•thung ba Bantsho .

M:D d1kgwed1ng tse tl:w.re zolaotje o ka n• K bulle tft le diphuthego

di ~e 50, Dr Rubusana dile 10, Msana di.le 8 , Maphike.la di~e 6 .

Moruti Dube ene o simolotse mafoko fe.la mme a aa a boela Southa l Aft1ka ka bonako goy& go batlela ~ baronsw- ~madi .

Diphuthego tse r.laatje o ne • bUM .le tsone e ne e Le batho ba

tletse diholo, K kHa b• buisa ka selo se o se itseng tot• , • ba bui~

k• puo e o e itseng, e le bone ba mo utlwang sentle ka yone , • ba -e...

tlhaloganyetsa maemo a phaladi - Bantsho ba mo go y ne ka ntlha ya • JA,

mo~ao , go be go bonale fa bonts1nts1 bo ut.lw,na .le b•faladi ba

&ntsho ba southa Afrika .

E rile ka kgwedi ya ¥halane barongw.. b• s•ntse ba tshw•r•nganye

le tiro le dipuo tsa dip~hege t. s• go 4irega ntwa e kgo.lo ya l<a. t<qll)f.di, 'J~ ~#f·/lf/lf

Majeremane lworld w~r No . l)/ iiB ntw. e ne ;a tshosa lefatshe ya ba ~

ya itaa tsebe bonts~ jo bo ne bo reeditse selelo sa Bantsho ba South&

1ft -;#-

~Q.s~~ Afrika. Ka ntlha ya tiragalo e barons-- ba boe~a b• bone; bot~ne

r~ e se ~~aatje fe~a. o setse k ntse a bua ~e diphuthego, ~e

d1kopano, ~e makoko a mangwe a Basweu twa Loni one le kw~ metsing s~~­

e mengwe e mego~o Y,& EnyeLane le ~oto~ante ,

f..lo:A!rt.- " EA nako eo; s~o~otse ~o~lo lwa gagwe lo ~o itsegeng thata ~o

go tweng Native ~fe 1n ~outh Africa. Mo go lone o tlha~os1tse

ka bot~a~o d1tso tsa Mo!ao w~ Mafatshe • Bantshe, a a ba a supa

mathata a molao o o dit1~weng mo Bantsh~ng. Q...

Lokw•lo ~• lwa amogel kwa moseja le mo southa &friki fe~a

jaaka lefatshe je le ome~etseng ~e amogela pu~a. Lw• rekwa ka

mathaus~nta, ~wa gatis1wa mme lwa rekwa gape ka mathausanta, ~wa ba

lwa gatis1wa lwa boraro ~e kKK lwa bone mme ~~ ntse lo rekwa fela

ka mataau1santa. Le gomp1eno ~w=•x morago ga dinyaga ise 45 !o

ka1wa gore ke lone pheletso ya mafoko a le pole!o ya Mo~ao wa

Mafatshe a S.ntsho - Native Lan4 Act - Mo~ao o Bantsho ba o i~ang

1 U ' t.~ Jtaj-;,. 4r- ~ 9- jt'ftu ..Df

"-"-e .f.c .I a <.c..Ac. ,[~ (14• t •< ~ L~~-""t fi "(r.

L& .let. ~, ~ h4-c

)M,..,.,

NATIVE LIFE IN SOUTH AFRIKA

E ri~e ~~aatje a kwa1a buka e a ba a le mo mathateng a ~ ~ mangwe, go sena se o ka duerang dijo ~e maroba~o ka sone ka e ri~e

ntwa ya Majeremane e dirt~tlhwatlhwa ya di~o ~e dijo ya go1a thata

kwa Enye~ane. 0 ne ~ k ~~e~a e&e kwa Mafikeng, mme ~ nna • t~uiiw~

ke ~ kgosi Lekoko Montshiwa le Silas Mo~ema ka madinyana.

Ka 19~5 ~laatje o ne a etela Edingburg le Glasgow, mme koo a

fit~~a a buis~ kopano ya merafe ya Afrika e ke ne ke le President

wa yone, mme ~e yone ya mo thuaa ka madi.

Mo tsebeng ya nt~ha ya ~okwa~o ~wa Native Life in Sopthe Africa,

e le longwe lwa set~hopha sa dikwt1o tsa ntlha tse di ne tsa gatiswa

ge kwadi~we jaana: Go Modiri S. Mo~ema, ka d1tumed1so le kgak01o~e1e

e e moanate ya ma~atsi a re a bonyeng mmogo ka kgane~e~• ya Mafikeng

ka ntwa ya Maburu. Mokwkdi ke So~. T. ~~aatje.

\\ With the

happy days in

0 I authers comp~1ments and p~easant reco~lections of -the Siege of Mafeking.~ .t'1aatje o k:wadi~e 1okwa~e ka

mathata motshegare le ~ bosi!O, mo tla1eng. Ga nna thata go bona t

yo o ka 1o gatisang, bagatsisi ba n t se ba mmo~e~a gore ga 1o k~ta ~·

bona theko. E ri~e a tx•••~ 1t~oboga a due~a boora Hughes ~ ~o.,

£87 gore ba mo g~tisetse setlhepha sa nt~ha sa dikwa~o di~e ~,ouo • .... Ga gona motho ope fa . ese fe~a yo o ki~eng a ~eka go kwa~a

lokwalo yo o 1tsen • matshwenyego le mathata le masww.bi ~e go t~hobaeJ..a

ga gC) ~eka gore bagatisi ba .moge.le ~.ke matlebe.la (M.s. J a~

g•gwe . Motho fa a simo.l61a go kwala ~okwalo ~wet. nt~ha o t.le • ,. soJ.ofe~.! gore ba atsisi ba t.la .lO phamo~a mo go ene go .lO gatisa,

u-:-~ mme k tsoge mo mosong a 11!we, bw.tho bot~he ba bu. ka 10kwa~Q ~wa

gagwe , mme a gakg.ma~e a ba a sw~tbe fa bagat1s1 ba t~homagana ka go

Lefa bagatisi ba itse t1FO ya bone

mongwe ba fose jaaka bone ba ba ne ba a,lrft.,

1'9~ gana 1 ~okwa.lo .lwa

Q.,

e i re motlha

ga. .P..Laa/je

go fit~he..la ~· w~e±o a 9k a lo ikgatisetsa ka tue.le, mme jaana ~

~ kopa ~.~. King & ~on go ~o rekisa.

Jaaka re setae re kai~e ~okwalo 10 ne 1wa phamo~wa ka bonako .IJ.,.

kB. bw.tho kwa mosej• J.e .w.ono ::sou'tna .A..:t'rika Dlllle l'.S.Kl.ng .Le l'J.a.st;je -

d. ba dira maRl ka lene mme lekwalo ~•• tlhomaaisa leina ja ga Plaatje .... fa e le mokwadi yG o mogvp J.Q o nono.t'1J.eng J.e yo o kits.O e tia1J.eng •

... E ri~e ka ~~~8 ~laatje a boal Seutha Afrika g~e, mme e riJ.e -fe~a ka bonako a sena go goroga Lekg tJ.a ja ; Kopano ya Bantsho J.a

bo le romela bar n£Wa ba bangwe gape v; kw~ Londone ka one aafGkO

a ~efatshe. ~~aatje • barongwa bw. . Ba

bangwe e ne e~e ~eJ.ope Them., L.T.Mvabaza, J . T. Gumedi ~e H. R.

Ngc•y1ya. Ba XkaK thusiw~ gape ke diphuthego ts• BDotherhood Le•gue

Anti S~avery Societ~, Society of Friends . B& kopana ~e ~~e

Min1ster Lloyd George ba ba ba ya Vers~illes kw• Fora kw• marokSRg K

• kg& ka81so ya Ktwa ya Majeremane a ne • buiw• gone . koo ba kopana ... J.e b•rongw• ba M~buru ba ete~etswe pele ke Genera~a Hertzog ba tsi~e

go kopa gore ba golo~we mo jokong ya ~ Maenge~ese ka fa

puon~~gw. President WiJ.son ya mab.ka a a 14 (14 ~oints} y~ re

meratshwaaa e a.n newe kgoJ.o~esego . Le bar ngwa ba BantshG le bone

bw. ne b~ iJ.e go kopa soa~ selo seo, ~rime M1n1ster ~oyd George

a ba a raya mmog~ le Maburu a re ba ye go bua le Goromente w~ bone

kwa South&. Afrika . Barongwa ba Bantsho ba boa lwa bobedi ba sa

bonw. se ba ne ba ile go se kopa .

E ri~e ba boeJ.a ~outha Afrika ~J.a~tJe a ·sala gape kwa Enyelane ~ a kw•la dikwalo tse dingwe ~neong ~diso ya Setswana ka molodi w~· . ......

pue ts• lefatshe (Tsw~na ReadersAinternationa~ ~honetics} a lo

kwala le Profeso D. Jones wa University ya Londone . ~~aatje a tloga

a kwala lokw~lo lo ngwe e bong, Diane tsa Setswana le MaeJ.e a

Sekgoa • a dumalanang nat•o l~etswana ~overbs and European

Equivalents} . Kwa ntle ga dikwalo tse tsa thute~o P~aatje one a

ntse a kwala mo dipampiring, e bile a kwala dikwalonyana tse dingwe

a tlhalosa melao e e gatelelang BantshG mo South& Afrika e bile 'j4.

a leka go tsitsihosa puso ya Enye~ane go dira 4Jtshwane1o 1~~ yone

go 00J.O~a Bantsho . E r~J.e ka ~e~imotnuJ.e J.9~0 ~~aatje a ya C~adM

le amerika go ya go bona botshele jwa BantshQ ~·~~ cone . A pagoJ.ega

sekepe kwa ~ebec, jaana a ya Toronto mme koo a nna dik!Wedi di J.e

pedi a J~j tseetswe godimo ¢ ke Bantshe ba gone; a bua mo

i*pamp*xtng diphuthegong di ~e dintsi wme ya re a tswa

.d gone Bantsho ba mo naya madi a a ka ~ng. ka £500 , ba ba ba due~a

0 manne a gagwe kwa hotelen~ . Go tswa Toronto a ya kwa Buffalo go

.lr bua mo diphuthegong di le dintsi tse di mo laleditseng . Le koo ma 7~

naya dtmpho tsa madi . Jaana a a etela metse e mengwe e metona jaaka

New York le Chicago le Washington .

E rile a le kwa New York a ya go bona motse wa Haarlem o go

tweng ke one motse o mogolo wa Bantsho mo lefatah1ng jotlhe . 0 matlo

mKKZxXB mantle le dikereke tse di tona le matlo a metshamekelo

(theaters) le dihotele, le dibanka, le mabentlele a mantle nstlha

e nngwe ya motse . Mme ere ntlha e nngwe ya motse gape go bo¢ gole

X&K leswe le lehuma le malwetse le botagwa le modumo, ba tho ba

kg~tlhaaanye gone . Mme lefa go ntse botlhe ba gololesegile .

E rile go tswa ~oo a etela diksaolo tsa Bantsho jaaka Mississipi11

le Alabama , le Kentucky le mafel# a ~ mangwe kwa borw jwa United

States, a tloga a etela dikolo tse dikgol tsa BaNagro , jaaka

Havard le Wilberforce University, le Tuskegee College , a tloga a

kopana le baetaple ba Bantsho jaaka bo Dr Du Bois , Marcus Garvey,

Miller le ba bangwe , Mme a ithuta ka ga kago ya Bantsho kwa

Amerika ~e ka ga mel~o e e ba a usang, mme a fitlhela ·ore me lao ft}:: ~ e S:..~

o ba sireleditse~Basweu, le fa bone Basweu ka bosi ba ka ne ba le

lefufa le Bantsho .

Plaatje o bo ile kwa Amerika Ia 1921 mme a goro~

mo Southa Afrika ka 1922 . E rile ka sebaka se o ne a le f/f"/16 kvra ~~ k.

Enyelane le kwa Amerika~ a k§&tlhwa thata ke diF pano tsa Bokaulengwe

(Brotherhood League) ka thuso ya tsone le botsala jwa tsone mo .,.. bathung botlhe , le tiragatso ya ~ tsone ya mowa wa ~ Bokre~te ,

mme e rile a goroga mo Southa Afrika a le ka go tlhoma phuthego

e e ntseng ~ jalo kwa Kimberley . A bona thuso e kgol mo

k:am,oneng ya De Bare . Ba mo naya ntlQ e tona kgotsa holo go e diri sE:

ka fa o ka ratang ka gone , ba bo ba mo thusa ka madi . Lefa phuthego

e e ne ya gola ya ba ya kgatlha batho kwa Kiberley lefa ge ntse jale

ga e a ka ya phophoma 30 tswela kwa ntle mo metsing ya mengwe .

~laatje e rile a sena go boela Southa Afrika a rakarakana gape le

)-

melao e e huduwang Bantsho, mme ka koranta ya gagwe e ya Tsala ya

Batho e ne e khutl1le mme a sena pampiri e e leng ya gagwe, a ~

tlhabana le melao e ka ~o tshwgetaa diphuthego mo metsing ya seutha

Afrika le go kwala mo dikoranteng tsa Bantsho le tsa Basweu.

Gape ka nako e Plaatje o simolotse go kwala ~ dikwalo tsa gagwe

tse dintsi le go fetolela dingwe tsa dikwalo ~ tsa ga

~hakespear mo p~ong ya ~etswana e bOOf Julius Caesar, The Merchant

of Venioe, The Commedt of ~rrors, Romeo ana Juliet, Much I do

about Nething le Othello, a ba a sLmolola maitiso (novel) Mhud1, kwa

ntle ga ge rulaganya padiso ya ~etswana, le ge kwala difela tsa

setswana di ka nna makg 1 a matlhano (500}, le go phutha mantswe a

'1 Setswana go a tlhalola ka Seengelese (D1otionery} le go kwala

h dikwal nyana tse dingwe ~ pamijlets.

Ka Seetebosigo 193/Jf ~laat1e o simolctse go gatisa koranta nn~e

a e bidiwa Our Heritage

w

(Boswa jwa R•naJ, e le 1 kwalo lo lo .xxa h.

Madi a go taaa pamp1r1

e a ne a tswa mo ge Mr W.J. Mushet mohum1 wa Kapa ye ~ ne a le mo1di

wa dino jaaka Plaatje ka esi,mme pampiri e e ne ele ya ge rera kilo

ya din , le fa le~le e ne e na le mafeko a mangwe . Plaatje ka nako

e o ne ~~· morQ8gwa yo m golo ( Specixal Deputy J wa liopano ya

'aid1 (Independent Order of True Temp~trsJ. Tire ya gagwe e ne ele

t~anga gangwefela mo d1kgweding tse th&ro.

go ~ tsamaya le metse le metsana a rera kilo ya dine a ba a tlhoma

me~laagana (Temples} kgotsa di~epano,le go emela mookami ye mogolo

(~;,fQ Templ~r J mo mannong itlhe. o bile a tlhoma m tlaagana

wa ntlha kwa Mafikeng ka 1~28. D1toko1 lo taa K pano ya Ba1di e ne

ele 100,000 mo southa .rrika ka nako eo, e le Bantshe le Bammala le

Basweu. Basweu ba ba golo jaaka Motlotlegi Theo Schreiner le

m~humagagi wa gagwe , Mr Tam a Searle, Mr W.J. Mushet, Mrs Kate

~tuart, Mrs stakesby Lewis le ba ban~e e ne e le ditokolole tsa

kopano e le Bammala be Mr W.M.Ba~genpoel, Mr J.Dowl.ng, Mr C. J .

V1lgoen, Mr Kroneberg le bone e ne e le ba Kopan e. Plaatje o

a kaXBBxD~ tle a re Kopano ya Baidi ke sekai se baagi ba

Seutba Afrika ba ka bo ba le sone ka go tshwaragana mo go senang

maiJutlo a mmala.

..

Go tswa ka ngw~ga wa 1928 go ya bok~ut~•n~ jwa botshelo jwa

g&gwe ka l~J~ ~laatje o ne ~ tlhaban. ntwa Y• mokwalo o mos• kgots~

sepelete s~ ~etswnaa . Fa e s~e Robert Mo£fat a baa ~etswana mo

pampiring fa a fetolala xwwtwx~aikia Beibele mo ~etswaneng bogologolo 4.-

ka 184~, Sets~ se ntse se kw&lwa fela j~lo ke b• ba mo setseng

morago bo Willi~ Crisp KWa kereke Y• Enye1ane 1e bo wookey 1e Tom

Brown b• kereke ya Lond~ne mo dikw•long 1e mo dipa1ong 1e mo dikopelong

mme mokwalo w• sone o itumedis~ Batswana botlhe go tsw• kW• nokeng

e Ntsho go Y• go tsena ~&mbesi . Mo dinyageng ts. 19~8 le morag

barutegi ba Makgoa ba dikolo tse dikgolo tsa Johannesburg b• k ~ ~

1phe1hetse mokw~lo w~ Setsw•na ba re gao~ lebag~ le modum wa puo

ya sone ka fa molaong w• ki tso Y• ~epele)a ( orthographf.J mme b•

1thusumetst go dira diphetego dingwe mo mokwaong. Lefa gontse jalo

e rile ba b •kanya gonL~e ba tla ba senya fa gongwe g• go kw~l• medumo

e e 45 ya ~etsw~na.maxa ~laatje o supile gore fa mokw~lo wa

~etsw~na o le boleo mme wa ~eengelese le dipue tse dingwe tsa

~ekgoa di 1eofile bogole . A raya baithutshumetsi a re Ngaka l ika1~fe .

Kgang e ya sepe1eta e na ya tsa~ seb•ka sa dinyag• di le dintsi

mme Y• boifisa bagatisi go gatis~ dikwalo ts• ~etswana ya ba ya bofa

maboge ~ bakwadi ba setswana ba le bantsi, begol• ene ~laatje yo o

ne a rulaganya dikwalo di le dints1 ka tsone dinyaga tsto .

E rile ka ngwaga wa 1931 go le gwetla ~laatje a etela Belgian

COngo . A goroga kwa Elizabethville mo kgaolong ya Katanga , a tLora t ~

a tho~homela go ya Lokandu le Stanleyv1lle le Basoko kwa ~ re ga

lefatshe, a ba a phunyeletsa go ya go tsena kwa Leopoldville ntlheng

ya bophirimatsatsi . Loeto lwa gaewe e ne ele go bona le go ithuta

maemo le dit1ro ts~ ~ Babusi ba lef~tshe leo ka Macelege

(Belgi•nsJ mme puo ya thuto le dikw~1o tse ditiro ke Se or •

rla~tje e rl~e 1 oro o tsw one a bolela fa Bantsho ba koo

ba le kwa mor&JO thata ga a tsho ba S outha Afrika ka thuto ya

dikwalo, ka ~o sena dikolo tse ditonk J•akK mono, mme e bile le

dikolo tse dipot1~na di le kgaka1al:: :a kala le lO :butna lekana ba tho

ba dimil~one tse di 15 ts~ ~a 1 ba ~ el 1 n ~on o. Lefa go ntse

J ., I .. . P !7. ... .: iOLO

""" viA> I •

OLO II .

KGA 'JLO III •

KGAUL.O IV •

K.GAOLO V.

KGA<LO VI •

!GAOID VIII .

XGACLC IX •

ltGAOLO X.

~)UtLs~~•

KOP/ I') 1.. .TTL T.t. • :rT· . ., Me Seemo b . Diele ~e ~ope:o o. D1 tshikarelo

DI'l'SO : BONURA a BOKAU a . Pniel b . T no - otaa•1ea Poee

NG~AGA WA DITIRAGALO 1896 • · Kgokelel J1. Butawana mo apa J~loni b . D1 a1 tsa Butswana o. Tlhaaelo 7& ga Jameson d elftere.ane • • "''a lwa sa rraagwe t . Loa lwa p .. t ah1

vv ~ ltO.ARATLBBLA BO'l'SHBLO a . tfyale b. IIAnK!ma·• a 1 fetoledl

2 ·11' lltwa 1ll Maburu ltCI'WlTA YA .Bi.TSf,AlJA

a . Pu.elelo

DIMANG TSA PUSO a . Ko ya D1puao taa &.A b . pane J& r e 7& ~tabo c . 1'engo Jabavu 4. Taala J& Bathe e . Molao wa Bantaho wa Letatshe t . ~''Witpta

DU:WALO LR DI.PIIIn'lmGO • • Native ~~. in ~.A ~.Tudu.tae ya sa Shakespeare ·o . Barons- gape d. Dikwalo tee ~e

M:ABTO u; DIPHOi'HIGO a . Loeto la Amerika b . Kopano ya .Bekaul•na•• o . ill tao Ja .u1 t1ro Tsa btlntsho 4. Di~tololo taa ga Shakeapoare •· Sepeleta ( 01-tbo apbJ)

lfABTO LE D ~HiQO TSA l3'» ~LO a • Loeto lwa Oo I

· · be bon Jn ftona (Our He lt,a~·e) o. JCopane 7& Baid1 Nno . · \"

· KOPAHO i.E ltOAOG.ANO YA BO:n:LO. • · Bolwetae le Loeo b . Phi t l o-. gopota

I ( '11 ~ ... ~ (.£cJ:. . ~b{c_

j_. 11~"~/A.~.

Permit for Possession of Radio Apparatus.

. Persons Employed as Operators.

Qancellation of Licences,

Liability of Government for Licensee's Acts.

-62-

to a fine •of five hundred pounds •

. 73. (1) The Controller may grant to any

person a permit for a limited period for

the possessipn by such person of any radio

apparatus an:condition that such apparatus

is not during such period used for the

purpose of transmission or reception • •

(2) No fees shall be payable for a

permit granted under sub-section (1) • •

74. No p~son shall be employed as an

operator at a radio transmitting station,

unless he is a British subject or a

• British-protected person •

75. The Controller may at any time cancel • .

any licence ~~sued in terms of this

Proclamation:

76. No liability shall attach to the •

Controller or the Government in respect

of any action~, claims or demands which •

may be brought or made by any person in

conse~ence of any damage arising from

1

1. rhuthoJ.oJ.o

I 1 v rANv YA NTLHA ~ TJ,WAI!:~Nu J. . Vi t sh1lalreJ..o

II .

2 . Ditlso 3 . rn1e! • Bonyana 4 . Teemane~ Motsa~isa rose

--~ . KgokeJ.eJ.o ya ~utswan. rd ~ . U1kgos1 tse Thfro tsa Butswa~ ~ . TJ.haselo ya ga Jameson 4 . Nterel1Ui.ne 5 • .1.1oso lwa Ga Kushumane 6 • .l.l()so lwa ga Montsh1wa

III . Gu KGARATJ..BJS~ BOT8lfb;.uO l •• li~abeth ~llith MbelJ.e ~ . NyaJ.,e ~ • .Ma1'1keng . M•fet J.ed1

Ntwa ya Maburu Koratnta ya Ba tswa.na

4 . Mohutha Babereld . MLA~

IV . JJI)(GANG .l.Jii .Lr.[!CGANET~u 1 . ~ pan J& Vipus• ~ . rhutheg ya Basweu ~ . Kopano ya M&rafe.A.N. C ~ . Teng Eabavu 1. Tsala ~ Batho 5 •. ~oJ.a Bantahe wa .Leflll tshe 6 • Z"Ol1b"WM.

V. JJIK'n ·

~.Native ~e in ~outh Africa ~ . Tuduet•• go ~hakeapeare 3 .Baro~ gape 4 . V1kwal 5 . Mosepel& wa Amerika 6 . Kopano ~ Bakaulengwe 7. V1kwal

ll!lrft1A89~il&- -~ ~~J'~ a.t:Sepe.Leta •

VI . mgt:S~r~~ ~ VIrHUT~GO .L . ~eto *wa Kong 2 . Kopano ya Baldi/ Boswa jwa Rona ~ .

VII KOrANu YA BUF~W

~~~".tk J~eq_. ft- fb T (

jft:,~ ' · I

Ik'~~ '1~~~ f.t,~ ~'-&' ~

'A~ -:Dtlfll~&

1[.!! ,-r&..e. ' ~·-~ f~ - -

' !Jl .~~~~ ~ ~~,_.lf1.

~"""~#> ~

~~-~ /&.CSA4hl.

~~~-C f~lGi./t

'

M.let47

~{~~~<·*ft ~~ ~~'-"

~--k ·-~~fJKc 1'~ "5~

I 4F~3

--

' I I

~ O.! fi 0 j · "-

-<- 0 v~I ~ . ·.t:

ou .• L . 1'-- •

• .L•.ta'i . c, ... efto sel ~.!-I~

IY ( , T. e lJ.

~.aJtw tL ·~ o!e! . ., •. . ·! JtD•wa~s.rd. ae~ o•uiL\T ae~ o ~ •

nee•~~ ~ ~ o!ea~LT.~ ena~~e'leiM . •

etur,wtfa!J. ~ .,U •wL oeoJ . a • .t.ds~a"~ •a •l ,. • a

OJ:dli8TO£ AJ.~TAJlA{))l 00 elil e.(.[e~ rt:~ l!.!.LI rl.tod.a~l .(~ . !

.1.a\l~ .s ,. be!o.te'lol s anell.t . ~

u-sufiAM ~ •lli ~•welacr at a.t~~~o!

ijA,I! a.ble~t'd.J .ld~urloat . •

!~~Ia · QM~nliU . V~ ••mt.!<l "'t aaqell . L

uewaaa •\ •aedl~~ . ~ r 0 • " • AI e 'J.a'X ~ ea.a-:r-.1! • S r"'

UV.&d~~oane'l' •' ·/ ''r* odi.S ~ aJ:as'J' .~ ·

.O•i •'le.l .w odal.suaci ea!e .e ·~n:q g. a

.., ' ~ J~He~ &I OJA.,I:·' • v

.eo1'1U n~uoa a! e 'l.!J: v.tlaM.J ·~••q•~~aca oa 0 ~eub~~ . Q

eqa~ ~no~ v . l.: "..t .tu . ~

~l~~mA-. ~teqee~· . a ne/JJ a .a .., onaqoJ! . a

l an.!<l • . . . v

l .ale1e~es .i

IQ 11.1 ..1 .: .... eeS \1bl•! -:t on

A 'i

TO BK I NBJ5R'fi!tD A8 TlW LAST PARAGRAPH OP CIJAf'W'{ VII - . - - -

ene

... kana p,., aS. J• eplo J bab&cU. 'b& 1 kWle 1• lwa

utln :pu. ,. p Plaa.ff u ai'ae'beq ta bou. ba nne 1• •lebela a

ukwalo • pp ~· •; p _,lho a , M lte a nM 1• aeohftubo

sa sa naa J• 1ra ••1 4lpe1\IJ'&S ta • JPa so ka be a- na le Be 1I&Dil ba le banta1 'M ba 1aq

Seb\U'U.. re lea be re t'enya 1• •lebela a 11ekwalo le 41JUO ,.. ga

!'laa'J• ka Seburu •

. .

.. , ''

'

Tt l»e ~r -.4 •• the lDal iarasraph ~ I

CHAPTER IIXe . . ..

-· • I _.di ·• ~le .o -.,1e o.hwane1o Ja go ltae laana M p Plaatje t

1. FrecSarS. Ywk a' L1t4aer a taeon a Pbalane 1888 na .Pn1el •

a, ~eka Rlohard •t j a taene k:a .r.we'tse 1901 Jcwa Jlatlpq,

a. 1f '•1 .Ql1Ye a taeewe ka 18o& na Mattana

••• B a taeon lra 1907 lea Ma.t1k~

&. .., . I a taweowe· ka 1810 kwa ':'eaane I e, J u OQ'el).be~& ..... eka 1918 lara Te~e.

Ba a 1• 6 ba abule pel• fiA l'J'&be • . Guteyera • ahule u boaea lea

1814. ~laa t~ • mo leltla •• ltpelona 8 Ja lokwale ~-... aa.sw• ~~~ ~ .. . Lite 1n SGlltA AtrS.••'l•e.•t•l OUv• • ahule ka kael~ .-~._ ...... .

(Jlu .l,p1d..Uo) 1a 1918 Rna- o .. . gepela . a s• neela·-· (citUoat•l ~ I 't

· nalo 1• ,..... 1• .. alnena Ja p ••

lf!dflicak,- 3t Lld&11'•1r&a'• 8ent1 Jaaka .a ne a lt1d1wa tela Jce · "(

bathe be~ e ne a le uat•n• 1• tllap.tlbap• wa 41uca tEa -· aala "1

1• kl--- 41pue le 4t1 ala le 15e •pel& le so tahaa•• set~. · ~ 0~

~ a aena p Jcsepbllala 4.1xqap a caeleke -...

Ncaore •·•IMU!lt...~Wtl• le ene JrlllU1 • 41 ootlhe taa SoUtt;a Ul-S.b

1~ ··~' a tllpla bana ba 1• bane • baaiJI&ne ba le b&rar , moe • - - _ .. ________ ___

Namore a.. M•ka IU.tba£4 ke ene aelekalqana tela ae ae •• ••ns •• ba p laa t~•. Jteene begolo o 41ohobota1 41 ehwaDana 1• taa p PH.

' '·'llll• elttle o .bua belte, a 'U»sl•• Jaaka rragn. lA ene ke ae41ba aa

~ oetl.M taa Sou ttt.Ah'lka , mM a · ba a ~ cU tlhao• ka . go tolakela ••.

'

s1 ~ t;a ao 41DJa&•aa d1 le ~s•l •• Kapa Koloni 1• lara 'lTI.na ~

~atl.Ain • moaet le ba11Ju.ne (ba l• bane. •

. &. IIIINDd • ll.eJ J..• en• IDlU1 .a dipue ,ootllw .taa , e, k. • - _,....., Jaalra taa be • 1

Jlll&di ~ .,.8010 • dJk,.J. • le ta• di _b~'-·60-nc

· le bo .8e.hope$uer. 0 llpl&l• ka 1946 a tlep~

Collection Number: A979 Silas T MOLEMA and Solomon T PLAATJE Papers PUBLISHER: Publisher:- Historical Papers, University of the Witwatersrand Location:- Johannesburg ©2012

LEGAL NOTICES:

Copyright Notice: Copyright for all materials on the Historical Papers website is owned by The University of the Witwatersrand, Johannesburg and is protected by South African copyright law. Material may not be reproduced, distributed, transmitted, displayed, or otherwise published in any format, without the prior written permission of the University of the Witwatersrand, Johannesburg.

Disclaimer and Terms of Use: Provided that you maintain all copyright and other notices contained therein, you may download material (one machine readable copy and one print copy per page) for your personal and/or educational non-commercial use only.

People using these records relating to the archives of Historical Papers, The Library, University of the Witwatersrand, Johannesburg, are reminded that such records sometimes contain material which is uncorroborated, inaccurate, distorted or untrue. While these digital records are true facsimiles of paper documents and the information contained herein is obtained from sources believed to be accurate and reliable, Historical Papers, University of the Witwatersrand has not independently verified their content. Consequently, the University is not responsible for any errors or omissions and excludes any and all liability for any errors in or omissions from the information on the website or any related information on third party websites accessible from this website.

This document is part of a collection owned by the University of the Witwatersrand, Johannesburg and deposited at Historical Papers at The University of the Witwatersrand.