gaia april 2015 · 5 gaia april 2015.qxp 4/8/15 4:34 pm page 4. debelejše kamenje, stiropor,...

Tema meseca 4

Vsako leto kaj novegaBranka Urbanija Juvančič

Okrasni vrt 6

Spoštljivo druženje vrtnicMatjaž Mastnak

Ekološko vrtnarjenje 16

Miniaturni zelenjavni vrtoviNevenka Breznik

www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si

April 2015 • Letnik 21 • št. 206

Gaia april 2015.qxp 4/8/15 4:34 PM

uvodnik

Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Lahkotnost dela v vrtuPomlad je cvetoča, zato naše veselje do vrtnih opravil kar narašča.

Zemljo smo že obdelali, pripravimo še gredice, pognojimo in

izdelajmo načrt setve in sajenja z aplikacijo naredivrt.si, pa bo vse

lažje s kolobarjenjem in dobrimi sosedi.

Tokrat boste v reviji brali o zanimivih zasaditvah za balkonska korita

in terase, moderniziranju tradicionalnih zasaditev, kako razporediti

vrtnine na vrtičkih in kako jih oblikovati, o sortah paradižnikov in

aktualnih oblikah cepljenja v sadnem vrtu. Pa ne spreglejte Gainih

kupončkov popustov, ki vam bodo olajšali nakup prepotrebnih

sredstev za vrt, saj bo vrtnarjenje tako veliko lahkotnejše, vrtnine

zdrave, vi pa zadovoljni.

Vabimo vas na številna nova predavanja in delavnice po vsej Sloveniji,

pa na lepe izlete s Klubom Gaia in na naše že tradicionalno tridnevno

izobraževanje v Rabac, ki bo po vsebini vsekakor nekaj posebnega. Pa

toliko lepih izletov nas čaka.

Kot vsako leto tudi letos pripravljamo za vas velike sezonske natečaje

za najboljše slovenske ljubitelje vrtnarjenja. Sodelujte in si prislužite

lepe nagrade.

Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 20,00 EUR.

Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. maja 2015

Gaia predstavljaTema meseca

4 Vsako leto kaj novega

Okrasni vrt6 Spoštljivo druženje vrtnic

Vse o ...8 Vse o moderniziranju tradicionalnih

zasaditev

Strokovnjak odgovarja članom11 Polži prihajajo, odporne na plesen,

črne uši

Ali poznate?12 Dišeča havajska palma

Izziv v vrtu13 Ovčja volna v vrtu

Ekološko vrtnarjenje14 Diagonalne zasaditve15 Gaini recepti16 Miniaturni zelenjavni vrtovi18 Vrtnine za rez listov23 Gnojenje vinske trte - organska

in mineralna gnojila24 Plodovke z dobrim okusom26 Delo v Gainem sadovnjaku

Klub Gaia 20 let z vami19 20. strokovno srečanje Gaianov20 Gaina prijavnica21 Gaina spomladanska predavanja22 Gaini kuponi popustov

Gaia na obisku28 Zračenje trate29 Vsestransko delavna članica

Oblikovanje vrta30 Majhen vrt z velikim učinkom

Mladi vrtnar33 Zadvorski vrtec na vrtičku

Zelenjavni vrt34 Solata z domačega vrta

Dom brez mrgolazni35 Joj, invazija po zraku in kopnem

Slovenski naravni biseri36 Dovžanova soteska

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu aprilu in maju

www.klubgaia.si 3

Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali

vsak mesec enega člana in ga bogato obdarili z izdelki

Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje

podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do

25. marca pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: cvet breskve

Nagrajenka: Slavica Golob, Senovo?


Kar malo dolgočasno je, da bi leto za letom sadili iste stare, že

znane rastline v posode z namenom, da ne bodo propadle.

Preizkušenim lepoticam vseeno pridružite kakšno manj znano

ali novo, mogoče vas preseneti.

Trendovsko kamnito posodo čudovito poudarita nova sorta

križaste kompaktne petunije ‘Crazytunie’ (1) in drobnocvet-

nega belega mlečka 'Diamond Star' (2). Vinsko rdeče ozadje s

temnim krompirjem, suho rožo in hojhero pričara skladen učinek

zasaditve z izbiro cvetlične posode. Pastelne barve cvetja naredijo zasaditev umir-

jeno, z izbiro bele barve pa dovolj živahno, da bo nasad pritegnil marsikateri pogled.

Okrasni vrt

www.klubgaia.si4

Tema meseca

www.klubgaia.si4

Vsakoleto kajnovega

Vrtnarjenje v posodah nam omogoča,

da lahko ustvarjamo na zelo majhnem

prostoru. Uporabimo lahko različne

vrste in eksperimentiramo tudi s čim ne-

navadnim, česar nekoč nikoli ne bi po-

sadili v lonček. Igramo se lahko z

barvami in preprosto uživamo, ko si iz-

delujemo naš vrtiček v malem.

Prednost cvetočega nasada je v tem, da

ga lahko prestavimo in uporabimo za

kakšen prijeten dan tja, kjer se družimo

s prijatelji. Za posebno večerjo, dogodek

ali pač zato, da sami uživamo v lepoti

cvetja.

Kako lahko lepše izrečemo gostomdobrodošlico, kot če ga pred vhodom v našdom pozdravi urejena in zanimiva posoda,v kateri prekipeva različno cvetje?Cvetlične posode skrbno izberemo, tako dase ujemajo s slogom stavbe. Z malodomišljije lahko v posodah vzgajamovečino balkonskega cvetja in enoletnic.

Tudi letošnje poletje bomo na veliko

gredicah in v okrasnih posodah

videvali zlati kovanec Asteriscusmaritumus 'Golden Dollar' (3). Le

malokatera rastlina je tako hitro s

svojimi dobrimi lastnostmi osvojila

ljubitelje cvetja. Enoletnica, ki z

lahkoto prenaša vročino in ko je

enkrat dobro vkoreninjena tudi sušo.

Je vsestransko uporaben. Dobro se

počuti v balkonskih kombinacijah, na

grobovih kot tudi v okrasni posodi.

Na sliki je zlati kovanec v kombinaciji

s sivko (4). Nezahteven dišeč nasad,

primeren tudi za začetnike. Uspeh je

zagotovljen. V slovenskih vrtnarijah in tudi pri nas se dobijo

prezimne sorte sivke.

Če bi morala poimenovati nasad na sliki, bi mu rekla » Dobro

jutro sonce«. Zasaditev bo zagotovo lepo uspevala na vzhodnih

legah z jutranjim soncem. Kombinacijo zasajenih rastlin poudari

nova sorta okrasne koprive Solenstomon 'Golden Dreams' (5).Levo milijonzvonček s črno sredino 'Banana Chocolate', rumena

sanvitalija in nemesia so uporabljeni zaradi drobnega,

rumenega cvetja. Viseča deteljica in živo zelen krompir na

sredini povežeta zelene rastline s cvetjem v celoto.

1

2

4

3

5


debelejše kamenje, stiropor, dre-

vesno lubje, glinopor. Material

polagamo na dno sklede, preko

njega pa položimo volneni filc,

juto ali vrtno tkanino (kopreno)

in tako zagotovimo prostor,

kamor bo odtekla odvečna voda.

Z zemljo napolnimo lonec le 3 - 4 cm

pod robom, sicer nam bo voda, ko

bomo zalivali, odtekla čez rob. Če se bo

substrat preveč sesedel, ga dodamo

kasneje in s tem tudi hranila. Upora-

bimo kakovosten substrat plantella bal-

konia, ki bo vseboval vse, kar rastlina

potrebuje. Nekateri v cvetličnih poso-

dah, ko jih na novo zasajajo, zemlje ne

zamenjajo. Če » recikliranje zemlje« po-

čnemo več let zapored, lahko pričaku-

jemo skromnejše cvetenje, možnost

napada bolezni in škodljivcev je veliko

večja. Tudi delna zamenjava substrata

ne zadošča potrebam, saj v izrabljeni

zemlji ni več veliko hranil, tudi če bi iz-

datno dognojevali. Priporočam vam, da

ne varčujete s substratom in raje redno

uporabljate svežo prst za presajanje. Iz-

trošeno zemljo pa še vedno lahko upo-

rabite na kakšni zunanji cvetlični gredici,

kjer razmerje hranil ni tako pomembno.

Branka Urbanija Juvančič

Kraljevo vinsko rdečo barvo že

najdemo pri kar nekaj vrstah.

Različne vrste in barve trav

dodatno popestrijo korita. Vitki

suličasti listi dajejo v nasadu

učinek gibanja. V koritu zasajeno:

v sredini rdečelistna trava, okoli

temna kadulja in suha roža.

Zunanji del žametna verbena,

mehka medena trava, ki

nadomesti belo cvetje, suha roža

(6), bela verbena, žameten

milijon zvonček in beli mleček (7).

Medena trava Holcus mollis'Albovariegatus' (8) je prezimna

in vse leto atraktivna.

Korita pa lahko tudi drugače

popestrimo. Poleg raznobarvnega

cvetja lahko kot dekorativni element

uporabimo tudi barvite veje kot so na

sliki. To nam lahko pride še kako prav na

zahtevnih legah, kjer rastline težje

cvetijo. Zanimivo je razmerje lonca z

zasaditvijo, saj so veje, ki štrlijo visoko iz

lonca, dolge enako kot višina lonca. Če

bi v preteklosti posadili skupaj modro

lobelijo in belo verbeno, bi rekli, da je to

ledena kombinacija. Z dodanim

kompaktnim rumenim bidensom 'Rockstar' (9) ter zvitimi vejami pa nasad dobi

topel pridih.

april 2015 5

Kakovostne sadike so ključdo uspehaKadar zasajamo cvetlične posode, ne

smemo zanemariti izbire cvetja. Kako-

vost rastlin, ki jih kupimo, odloča o tem,

kako bomo zadovoljni z videzom na-

šega nasada. Izbrane rastline morajo

imeti temno zeleno, zdravo listje ter

močan koreninski sistem. Zaželeno je,

da ima rastlina kakšen cvet, ki nam bo

nakazal, kako bo cvetela.

Kako sadimoIzbira cvetličnega lonca naj bo usklajena

z izbiro cvetja. Če je lonec dragocen, po-

sebne oblike ali barve, potem izberemo

rastline, ki rastejo bolj pokončno, da ga

ne bi prekrili. Več manjših loncev razli-

čnih oblik ali velikosti postavimo enega

poleg drugega v skupino, saj tako delu-

jejo bolj imenitno. Za posamezne zasa-

ditve pridejo lepo do izraza lonci iz

delčkov kamenja, gline in keramike. To-

vrstni lonci so dovolj težki, da jih ne pre-

vrača veter.

Zasajanje cvetličnih posod pa se le razli-

kuje od zasaditev cvetličnih korit. Deko-

rativni lonci namreč velikokrat nimajo

odprtin za odtok vode, zato je potrebno

narediti primerno drenažo, posebno še,

če bo zasaditev izpostavljena dežju. Za

drenažo lahko uporabimo različne ma-

teriale, kot so: črepinje glinenih loncev,

SITIK d.o.o.Stična 17, IVANČNA GORICA

SAMOSTANSKAVRTNARIJAStičnaVZGAJAMO kvalitetno:• balkonsko cvetje• zelišča v lončkih• sadike cepljene zelenjave• sadike domače zelenjavewww.vrtnarija.sitik.sitel.:01/78 77 630

6

7

8

9


Okrasni vrt

www.klubgaia.si6

treba najprej spoznati in nato poiskati.

Nemalokrat jih je treba tudi naročiti, kar

v današnji dobi ni noben problem.

Na istem mestu ne greKo razmišljamo o tem, da bi vrtnice ob-

sadili s cvetjem, se je treba zavedati še

ene ovire. Tudi odporna sorta v gneči

cvetja izgubili rastni

zagon in zdravo

listje. Zaraščenost

pomeni vlago. V

notranjosti Slove-

nije imamo precej

Druženje vrtnic s cvetjem in drevnino ni tako zelo enostavnokot se zdi na prvi pogled. Če dodamo želji po skladnemdruženju barv še zahtevo, da naj vrtnice ne bodejo, smo narobu možnega. A kar je možno, je tudi izvedljivo!

Spoštljivo druženjevrtnic

padavin tudi v rastni dobi in tudi poleti

vsako noč roso. Listi vrtnic, ki jih obdaja

goščavje, se osušijo šele proti poldnevu.

Dalj časa, ko so listi vlažni, bolj so izpo-

stavljeni poskusom gliv, da vdrejo v no-

tranjost lista in ga začnejo uničevati.

Dlje kot je vrtnica mokra, hitreje bo klo-

nila pred boleznimi. Iz povedanega

sledi, da bodo zares zdrave samo

vrtnice, ki rastejo na dobro prezračenem

mestu, odmaknjene od gneče in listov

drugih rastlin.

To ne pomeni, da vrtnic ne moremo

družiti s cvetjem in grmovnicami, le za-

Trave imajo talent

za igro s svetlobo.

Kljub temu, da gre

za enovit prizor,

so vrtnice in tra-

jnice prostorsko

ločene: trave in

modro cvetoče

trajnice so pred-

sajene vrtnicam.

Urednica mi je postavila nalogo, ki je za-

radi težavnosti zanimiva. Pripravil sem

članek o tem, kako kombinirati vrtnice z

enoletnicami in trajnicami in pri tem

uporabiti le tiste vrtnice, ki niso oboro-

žene. Vrtnice brez trnov obstajajo, a

malo jih je čisto brez trnov in še te ne ra-

stejo tako, ko si pri nas predstavlja ve-

čina ljubiteljskih vrtnarjev. Brez trnov so

popenjavke in rožni grmi, na slovenskih

vrtovih pa še vedno kraljujejo do kolena

visoke mnogocvetnice in skrižane ča-

jevke. Ker je tematika obširna, se je lote-

vam v dveh korakih. Danes bom

pojasnil osnovne prijeme druženja

vrtnic z drugimi rastlinami, naslednjič pa

se bom posvetil izboru vrtnic, ki so upo-

rabne za tak cvetlično-vrtnični živžav.

Najprej opozarjam na to, da so lepe

samo zdrave vrtnice. Vedno znova po-

navljam, da je zdravje odvisno od sorte,

ki jo kupimo. Sorte, ki so odporne proti

rastlinskim boleznim, niso naprodaj v

akciji v trgovini z živili ali v velemarketih

z železnino. Sorte, ki so odporne, je


Prizor iz revij: vrtnice in sivka. Ne brez

razloga je izbrana ena sama sorta rož-

nate vrtnice in tudi sivke.

Cvetoča bohota, v katero sta vgrajeni

dve pretehtani oblikovalski odločitvi:

zadržana uporaba barv in uporaba

vrtnic kot ozadja. Ozadje je stopnje-

vito: najprej rožni grmi, za njimi vrsta

ob fižolovke privezanih popenjavk, ki

ustvarijo cvetoč paravan. Skupen vtis

je pravljičen!

zmotimo s teksturnimi rastlinami, z ze-

lenimi in rumeno-zelenimi listi. Oranžno

cvetoče cvetlične kavalirje tudi še pre-

nesejo. Modra barva je zaradi močnega

kontrasta z rumeno naravnost napa-

dalna, zato moramo biti z njo zelo pa-

zljivi. Kar sadimo vrtnicam za družbo,

naj jim bo podrejeno in naj poveličuje

lepoto vrtnic.

Matjaž Mastnak

dosten odmik potrebujejo drug od dru-

gega. Pri grednih vrtnicah je to težko

doseči, pri rožnih grmih, ko so visoki

meter in pol ali več, pa ni to noben pro-

blem, saj so po višini odmaknjeni od

enoletnic. Zelo nadarjene za druženje so

popenjavke, če jih znamo pravilno go-

jiti. Popenjavka ne potrebuje zapletene

konstrukcije iz krom-vanadijevega jekla!

Popenjavki je dovolj fižolovka, h kateri

jo privežemo in ob kateri z ustrezno

rezjo poskrbimo za nastavek nizko od-

gnalih cvetočih vej. Popenjavka ob fižo-

lovki je čudovita, s sajenjem cele serije

takšnih vrtnic druge ob drugi pa priča-

ramo cvetočo steno, pred katero imamo

lahko plejado enoletnic in vsakršne,

nizke pisane šare. Ker sem v uvodu po-

vedal, da so vrtnice brez trnja predvsem

popenjavke in rožni grmi, se da druže-

nje trajnic z vrtnicami izpeljati brez spra-

skanih in ranjenih rok ter strgane

obleke.

Odlične kombinacijeVečina vrtnic cveti rožnato in rdeče. Ne

morete zgrešiti, če tem vrtnicam ponu-

dite družbo modrih in belih cvetlic. V

družbi z vrtnicami se izogibajmo rastlin

z velikim in vsiljivim listjem. Ob vrtnicah

so s svečastimi socvetji očarljivi ostrož-

niki, naprstci, stepske lilije, preobjede,

visoke zvončnice in luki. Tudi rastline s

sivim ali srebrnim listjem ob vrtnicah ne

morejo izpasti slabo, zlasti, če je listje

zračno in lahkotno. Izjemno veliko mož-

7april 2015

Vrtnicam dajmo hranilaVrtnice potrebujejo kakovostno zemljo za dobro

ukoreninjanje in razvoj, kar jim zagotovimo z dodajanjem

plantella univerzalne vrtne zemlje, ki vsebuje veliko huminskih šot in je dobro

odcedna, saj vrtnica potrebuje prav tako zemljo. V sezoni jih

trikrat pognojimo s plantella specialnim gnojilom za vrtnice,

ki ima vrhunsko kristalno sestavo in je takoj topno

ter zagotavlja potrebna hranila za bujno cvetenje

vrtnic. Gnojilo potrosimo okoli vrtnic pred dežjem ali

pa ga za hitro delovanje raztopimo v vodi, s katero

vrtnice zalijemo. Za takojšni učinek

ga uporabimo foliarno - preko listja.

Pogosto prisotne uši na mladih listih

in poganjkih vrtnic učinkovito

odpravimo z naravnim sredstvom

bio plantella flora kenyatox verde, ki

vsebuje naravni piretrin.

nosti ponujajo okrasne trave - od male

sive bilnice do visokih stožk. Trave se

ujamejo z vrtnicami tudi zaradi pravilne,

formalne rasti in prefinjenih linij dolgih

stebel, kar je vse v sozvočju z eleganco

in prestižnim značajem vrtnic.

Cvetlične družba, ki se ujame z rdečimi

vrtnicami, se poda tudi belim vrtnicam.

Bolj zapleteno je druženje rumenih

vrtnic. Ja, rumene vrtnice so očarljive in

marelične še bolj. So pa iz drugega barv-

nega plemena kot rožnate in rdeče

vrtnice in se z njimi zelo slabo prenašajo

na isti gredi. Lepše je, da rumene in

oranžne vrtnice posadimo na drugo

gredo kot rdeče in rožnate, brez barv-

nega tepeža pa bodo k rumenim šle

bele gartrože. Tudi družbo za rumene

vrtnice izbiramo drugače. Še najmanj jih


Pelargonije kot osnovaDolge metre visečih pelargonij je ravno

tako možno uspešno popestriti s pra-

vilno izbranimi lepoticami. Enostavno

razgibanost dosežemo že z izbiro razli-

čnih sort, to je tudi takih, ki imajo pisane

liste. Za povečanje volumna v višino ob

bršljankah posadimo robustne rastline,

ki rastejo na sončnih legah in so od-

porne na pripeko. Odlična izbira so trave

perjanke ali salvije. Z visečimi rastlinami,

kot so: črnooka suzana, bidens, slak,

sladki krompir ali viseči javor bomo raz-

bili zbite enakomerne zasaditve in

nasadu dodali živahnost. Milijon-

ski zvončki bodo zasaditvi iz vi-

sečih pelargonij dodali

igrivost. Moljevec in afriški

smilj s sivo barvo listov

ustvarita kontrast in razgi-

bata zasaditev.

K bogato cvetočim pokončnim pelargo-

nijam je najbolje kombinirati drobnoc-

vetne, rahlo povešave cvetlice, kot so:

verbene, sanvitalija, pijavčnica, modroc-

vetoči anagalis, viseči rman ali mleček

šibkejše rasti. Odlične sosede pokon-

čnim pelargonijam so tudi listnate in di-

šeče lepotice, kot so: rožmarin –

pokončni ali vi-

seči, timi-

j a n ,

sivka in žajbelj. Dišečim pelargoni-

jam, ki opojno dišijo, a bolj malo

cvetijo, ravno tako dodajamo v so-

sedstvo že naštete rastline. Barvitost

nasadu prispevamo s kačjo brado

'Black Beard' ali 'Nigrescens', ali s

krvavo tradeskancijo. Pelargonijo lahko

posadimo tudi v lonec skupaj s sadiko

paradižnika.

Vsako leto spoznavamo nove rastline in nove sorte rastlin za balkone in ustrezne kombinacije.Kljub temu mnogi zaradi strahu raje prisegajo na klasiko in preizkušene rastline, češ da bodonovejše kombinacije prezahtevne. Enostavna rešitev je, da ostanemo pri že znanih balkonskihrastlinah, ki jim za popestritev dodamo dobro sosedo za moderen učinek.

salvija

slak

Vse o...

8 www.klubgaia.si

Vse o moderniziranjutradicionalnih zasaditev

pelargonija

anagalis

viseči javor

verbena

temnolistna

tradeskancija

rman

pijavčnica

milijonski

zvončki

črnooka

suzana

bidens

begonija


nagelj

bakopa

deteljica

hojhera

mleček

iresina

novozelandski

lan

rožmarin

vija

gavra

V vrt privabimočebele Poleg raznih vrtnin po

robovih gred in tudi med njimi

posadimo ali posejemo rastline, ki

bujno cvetijo in dišijo. Te bodo privlačile

čebele in druge žuželke, ki so pomembne

za opraševanje vrtnin, kot so: paradižniki,

paprike, jajčevci. Posejemo ajdo, ognjič,

kamilico.

Pognojimo živo mejoZa dobro in bujno rast

listnatih živih mej pognojimo

z gnojilom s podaljšanim

delovanjem plantella formula 365

membransko gnojilo za žive meje. 1 kg

zadostuje za 17 m2. Zrnca gnojila so

obdana z membrano in se sproščajo glede

na vlago in temperaturo ter tako

zagotavljajo popolno prehrano žive meje

čez vse leto. Za iglavce in žive meje iz

iglavcev

uporabimo

gnojilo

plantella

formula 365

membransko

gnojilo za

iglavce, ki ga

za 12 m2

potrebujemo

1 kg.

Preprečimo čebulnomuhoKorenje posejemo v vrsticah

med čebulčkom, ker sta dobra

soseda in varujeta drug drugega

pred čebulno in korenčkovo muho.

Pokrijemo s kopreno in na gredico

postavimo bio plantella rumene lepljive

plošče, saj se bo veliko

škodljivcev ujelo nanje.

Vroče ideje

Če imamo

15minut

Če imamo

30minut

Če imamo

20minut

Osrednja rastlina je nageljVedno več vrtičkarjev se trudi ohraniti tra-

dicijo gojenja nageljnov. S spremembo

arhitekture in podnebnih razmer so se

tudi pogoji zanje spremenili. Hiše nimajo

več lesenih balkonov in nadstreškov, na-

geljni pa ne pravih pogojev. Mnogokrat

na predavanjih slišim vprašanje, kaj kom-

binirati k nageljnom. Vedno ob pojavu

novih rastlin tudi izkušeni vrtnarji preiz-

kušajo kombinacije. Viseči gorenjski in

švicarski nageljni najbolje uspe-

vajo na vzhodni legi, če niso izpo-

stavljeni močni sončni pripeki. K

njim kombiniramo rastline, ki

bodo uspevale v podobnih po-

gojih.

Kot dobre sosede se bodo

obnesle v višino rastoče gavre,

salvije ali dišeči rožmarin.

Čudovita popestritev je tudi

kombinacija z avstralsko

kordilino ali novozelandskim

lanom, kjer združimo eksotiko in

domačnost. Barvna pope-stritev je

lahko tudi nezahtevna srebrna

dihondra, ki bo s svojimi srebrnkastimi

okroglimi listki odličen kontrast

suličastim listom in velikim cvetovom

nageljnov. Osvežitev nasada nageljnov

lahko dosežemo tudi s hvaležnim

mlečkom, ki bo tudi zapolnil prazna

mesta nad koritom med dolgimi

poganjki. Popestritev z belino nam bo

dala tudi viseča drobnocvetna bacopa.

Za barvni kontrast dodajmo pokončne

iresine ali hojhere.

Nageljni v samostojni zasaditvi potrebu-

jejo nekoliko težji substrat z

vrtno zemljo, za mešano za-

saditev sezonskih rastlin in

nageljnov pa

uporabimo plantella spe-

cialno zemljo za okrasne

rastline iz najkakovostnej-

ših šot ter z dodatkom dol-

godelujočih hranil in

bioculta rastlinskih vlaken

z visoko sposobnostjo za-

drževanja vode.


Kako sadimoPomembno je izbrati kvalitetne, dobro

ukoreninjene in kompaktno rastoče sa-

dike. Sadimo kombinacijo pokončno ra-

stočih, kompaktnih grmičasto

rastočih in visečih rastlin, odvisno

od pričakovanj glede na razrašča-

nje. Viseče rastline vedno sa-

dimo v ospredje posode ali

korita, pokončne pa v oza-

dje. Kadar kombiniramo ra-

zlične balkonske rastline,

jim namenimo dovolj pro-

stora za razraščanje, zato

jih ne sadimo preveč na

gosto. Povprečno vsaki

rastlini pustimo cca 15

cm prostora.

Za sajenje balkonskega

cvetja je najboljša izbira

visokokakovostna pet

komponentna zemlja plan-

tella balkonia, ki združuje

vse lastnosti in sestavine naj-

boljšega substrata:

• najkakovostnejše huminske

šote, bogate s humusom

• hranila za takojšnjo prehrano rastlin

• posušen ptičji gnoj guano, bogat s hra-

nili v organski obliki za dolgoročno

prehrano rastlin

• perlit za zračnost in bio rastlinska

vlakna, ki zagotavljajo zadrževanje

vlage v območju rastlin

• aktivatorje cvetenja s hitro dostopnim

fosforjem za povečano tvorbo cvetnih

nastavkov.

Ključ do uspeha in bujnih zasaditev v

posodah so torej prave rastline, ustrezna

lega, dobre sosede, kvalitetne sadike,

najboljši substrat in seveda nega z vese-

ljem in občutkom.

Če je v zasaditvi večina cvetočih rastlin,

je priporočljivo gnojiti s tekočim gno-

jilom plantella cvet, obogatenim z 11

vitamini, ki pospeši tvorbo cvetnih

nastavkov. Če so v zasaditvi delno

listnate rastline, pa občasno, predvi-

doma 1x-mesečno dognojimo z gno-

jilom za list plantella list.

Loreta Vlahović

10

Vse o...

www.klubgaia.si

temna

deteljica

deteljica

kopriva

lobelija

bakopapijavčnica

tradeskancija

vodenka

begonija

fuksija

Fuksije so središčeLepotice v krilcih so staroste in najljubše

rastline za senčne lege. Vsako leto lahko

izbiramo med množico novih sort. Ka-

kovostna zemlja, prostorne posode in

senčna do polsenčna lega na balkonih

in okenskih policah, obrnjenih proti

vzhodu, so prava izbira za fuksije. Ker

so občutljive na nizke temperature,

spomladi ne hitimo s sajenjem na

odprto. Vse leto potrebujejo izdatno

zalivanje, zato jim dosadimo rastline s

podobnimi zahtevami. Tudi tu pe-

strost nasada lahko dosežemo že s

kombinacijo pokončnih in visečih sort

različnih barv in velikosti cvetov. Od

drugih sezonskih lepotic pa so dobra

družba: rumeno-zelene pijavčnice,

okrasne koprive, deteljice, hidrokotile

in pisana ali temnolistna tradeskan-

cija. Dobre cvetoče sosede, med ka-

terimi bodo viseči cvetovi fuksij še bolj

prišli do izraza, sta drobnocvetni bakopa

in lobelija. Nasprotno, ravno tako med

velikimi cvetovi pokončne begonije odli-

čno pridejo do izraza viseče fuksije ali

obratno, pokončne fuksije kombiniramo

z visečimi begonijami.


Plesni potrebujejo za razvoj vlago in to-

ploto. Prejšnjo sezono je bilo poleti, ko pa-

radižnik zori, tako toplote kot vlage zelo

veliko. Plesni so se pojavljale na vseh vrtni-

nah in na okrasnih rastlinah. Plodov je bilo

izjemno malo ali nič. Vsako sezono je kori-

stno že med rastjo in nato vso sezono

redno tedensko skrbeti za krepitev rastlin

in plodov. Preventiva je zelo učinkovita in

povsem naravna, saj je pripravek bio plan-

tella natur-f narejen iz njivske preslice, bio

plantella super-f pa iz sojinega lecitina. Bio

plantella natur-f je koncentrat, ki ga dozi-

ramo 10 ml na

1 l vode in je

primeren za

veliko število

rastlin. Za manj

rastlin je bio

plantella natur-fr,

saj je pripravek v

priročni razpr-

šilki in takoj pri-

pravljen za

uporabo. Prav

tako bio plan-

tella super-f

doziramo sami v

koncentraciji 50 ml na 1 l vode ali pa upo-

rabimo že pripravljen izdelek bio plantella

super-fr. Oba pripravka krepita rastline,

dvigata odpornost zoper bolezni in škod-

ljivce. V večernem času poškropimo celo

rastlino, tako, da se rastlina dobro vpije

učinkovine. Tako so dovolj močne med

rastjo, ko se jim odebeli celična stena. S

tem mehansko onemogočijo vstop bolez-

nim v rastlino, ki vrtajo v celično steno in

če jo prevrtajo, imajo vstop v rastlino, kjer

povzročijo veliko škodo. S sredstvom

redno škropimo rastline enkrat tedensko

zvečer, ko ni močnega sonca. Začnemo že,

ko sadike rastlin posadimo v vrt.

Strokovnjak odgovarja članom

11

Odporne na plesen

?Prejšnjo sezono sem imela velikoparadižnika, ki ga je napadlaplesen in ni bilo nobenega

pridelka. Kako naj se borim protiplesni? Ines iz Postojne

Črne uši

?Vsako leto znova imamrazlične uši na vrtu, zeloveliko črnih imam na

fižolu. Ali obstaja naravennačin, da se jih znebim? Tadejiz Kranja

Polži prihajajo

?Lansko leto je bila obilicadežja in zelo veliko polžev.Letos že opažam spet veliko

polžev s hišico, lazarje in še zelomajhne polže brez hišic. Kako najjim preprečim, da mi pojedo vsozelenjavo? Marjeta iz Brežic

Preteklo leto je bilo zelo obilno s pada-

vinami, zato se je tudi namnožilo zelo

veliko polžev. Imeli so idealne razmere

za razmnoževanje in kljub vsemu trudu

je preživelo več generacij polžev. Ti so

prezimili globoko v zemlji v svojih skri-

vališčih. Ko se bo vreme otoplilo, bodo

prilezli iz zavetij in začeli iskati hrano.

Najbolj učinkovito sredstvo je plantella

arion +, vaba v obliki pelet, saj deluje na

prav vse polže, tako na rjave in črne la-

zarje kot tiste s hišicami in še vse ostale.

Privlači jih s svojim vonjem in okusom,

tako da gredo polži vedno na omenjene

pelete in ne na rastline. Ko polž poje

vabo, izgubi željo po prehranjevanju in

se zavleče v svoje skrivališče, kjer po-

gine. Najbolj učinkovito delovanje bo,

če pelete potresemo okoli vrtnin zvečer,

ko začnejo polži prihajati na plano. Proti

polžem uporabimo naravno sredstvo

bio plantella gel proti polžem, ki je po-

polnoma neškodljiv otrokom in doma-

čim živalim. Z gelom naredimo obrobo

okoli rastlin, ki je polži ne morejo prele-

sti in tako zaščitimo rastline. Gel je iz-

jemno obstojen tako v vlažnem kot

suhem vremenu.

Uši so zelo pogoste na vseh mladih

poganjkih rastlin, saj so najbolj sočni.

Pogosto opazimo tako zelene kot

črne uši na rastlinah. Črne imajo zelo

rade fižol. Dobro je posejati v vrt zra-

ven fižola kamilico, saj zelo močno

privlači črne uši. Velikokrat vidimo ka-

milico polno uši in mnogo manj na fi-

žolu. Vendar pa so napadi uši zelo

močni in se jih težko znebimo le s ka-

milico. V tem primeru uporabimo po-

vsem naravno sredstvo bio plantella

flora kenyatox verde, ki vsebuje nara-

vni piretrin iz rastline bolhač. Sredstvo

je v razpršilki in takoj pripravljeno za

uporabo. Za večje površine upora-

bimo koncentrat bio plantella kenya-

tox verde, ki ga potrebujemo 7-8 ml

za 10 L vode. Kontaktno poškropimo

uši in jih učinkovito uničimo. Če se uši

močno namnožijo ali če jih takoj ne

zatremo, so rastline zelo oslabljene.

Okrepimo jih z uporabo vitaminskega

in aminokislinskega kompleksa bio

plantella vita. Z redno enkrat teden-

sko povečujemo odpornost rastlin na

vse razmere (škodljivci, bolezni, suša,

toča). Rastline po napadu škodljivcev

redno dognojujemo s tekočim organ-

skim gnojilom bio plantella vrt, saj

rastline potrebujejo hranila za nada-

ljevanje rasti in razvoja.

april 2015


12 www.klubgaia.si

Ročno opraševanje Zaradi izumrle vrste nočnega metulja, ki

je edini opraševalec cvetov havajske

palme, se rastlina v naravi ne more sama

razmnoževati. Rastlinski navdušenci in

strokovnjaki iz organizacije IUCN, ki

skrbijo za ohranitev vrste v naravi, cve-

tove havajske palme na strmih terenih

obalnih klifov ročno oprašujejo. Čeprav

je opraševanje v naravi zapleteno in je

zaradi tega vrsta na seznamu redkih in

ogroženih, je razmnoževanje havajske

palme s semenom preprosto.

Pogoji za rastGojimo jo kot lončnico, na podoben

način kot sukulente in kaktuse. Potre-

buje plitvo posodo in substrat za kak-

tuse, ki mu lahko dodamo nekaj peska.

Postavimo jo na svetlo mesto, vendar ne

na direktno sonce. Če imamo vrt, jo po-

leti lahko postavimo ven, ko mine ne-

varnost spomladanske pozebe.

Optimalna temperatura za rast havajske

palme je med 18 in 25 oC, pozimi ne sme

pasti pod 15 oC. Ko raste, novi listi izraš-

čajo v vršičku listne rozete. Spodaj listi

rumenijo in odpadajo ter tvorijo steblo,

tako kot pri pravih palmah. Listi lahko

odpadajo tudi zaradi premalo ali preveč

vlage. Zalivamo jo raje manj kot več,

podobno kot vse sukulente. Med posa-

meznimi zalivanji naj se substrat popol-

noma posuši. V času cvetenja potrebuje

malo več vode. Takrat lahko nekaj vode

pustimo stati v podstavku. V naravi cveti

od septembra do novembra. Po izku-

šnjah gojiteljev havajska palma pri nas

cveti spomladi. Rada ima redno dogno-

jevanje s tekočim gnojilom plantella list,

ki vsebuje vsa glavna hranila, mikrohra-

nila, morske alge in vitamine za lepo in

bujno rast ter aktivatorje cvetenja za

več cvetja. Cvetove lahko ročno opra-

šimo s tankim čopičem. Semena dozo-

rijo v kapsulah in so dobro kaljiva. Spada

med svetlokalivke, pri setvi semena ne

pokrijemo. Poskrbimo le za vlažen,

dobro odceden substrat za setev.

Bolezni in škodljivciKot sobna rastlina je havajska palma

zelo dovzetna za napade pršic in ka-

parje. Rastlino redno pregledujemo, pri

močnejših napadih posežemo po zašči-

tnih sredstvih. Zaradi prevelike vlage

lahko pride do gnitja stebla in korenin.

Bolezen se širi po kambiju navzgor, v

tem primeru moramo zavreči celotno

rastlino. Če se gniloba začne pri vršičku

in se širi navzdol, jo lahko rešimo tako,

da odrežemo nazaj do zdravega dela

stebla. Sadike in več napotkov o gojenju

havajske palme lahko dobite na naslovu

Exotika Hrovatin v Ljubljani.

Meta Šepic

Ali poznate?

Botanično uvrščena v družino zvončnic,

Brighamia insignis ali havajska palma le

malo spominja na naše domače zvon-

čnice. Prilagojena na vulkanske strmine

in bližino morja, kjer so padavine skope,

tla pa tudi bolj skromna, je razvila visoko

omesenelo steblo, ki je spodaj odebe-

ljeno. Na vrhu stebla so listne rozete

mesnatih listov, ki na daleč spominjajo

na zeljne glave. Posamezni listi so svet-

lozeleni z izrazitimi listnimi žilami. Med

listi poženejo cvetna stebla, ki nosijo ru-

mena, dišeča socvetja. Vonj cvetov spo-

minja na dišeče kosteničevje. Dišeči in

trpežni cvetovi havajske palme so poleg

cvetov hibiskusa značilnost Havajev in

havajskih cvetnih vencev.

Dišeča havajskapalmaRastlinstvo Havajev se lahko pohvali znajveč endemičnimi vrstami in z največjoraznovrstnostjo med vsemi državami vZDA. Havajska palma, endemit otokaKauai, je v naravi zelo redka. K ohranitvivrste precej pripomore dejstvo, da jepriljubljena kot sobna rastlina.

Havajska palma

kot lončnica.

Listna rozeta s cvetnimi nastavki.

Havajska palma.


april 2014

Bio volneni filc kot zastirkaPoložimo jo na prekopano zemljo, s škarjami naredimo luknje, v

luknje posadimo rastline. Ko bomo pridelke pospravili, zastirko

posušimo, pospravimo in uporabimo še vsaj trikrat. Če jo pu-

stimo čez zimo na gredi in bo veliko padavin, se lahko zgodi, da

se bo spremenila v kompost, sicer pa bo zdržala še naslednje

leto. • Uporablja se tudi za zasaditev okrasnih vrtov. • Uravnava

vlažnost zemlje, omogoča manj zalivanja, prepreči izsušitev zem-

lje • Prepreči prehod rdečih polžev • Preprečuje prekomerno rast

plevela • Pospešuje rast.

Bio volneni filc kot vložek v visoke gredePoložimo ga čisto na dno, da bo varoval rastline pred voluharji in

drugimi škodljivci, najbolj pomembno pa je, da ovijemo notranjost

lesene grede. Preprečili bomo prehiter propad lesenega oboda (ži-

vljenjsko dobo podaljšamo tudi za več kot 5 let), zemlja se poleti

ne bo izsušila, pridelek bo veliko bolj zdrav in kakovosten. • Ščiti

rastline pred škodljivci, kot so voluharji • Pospešuje rast.

Bio volneni filc kot zaščitni trakP oložimo ga levo in desno od rastlin, lahko med rastline. Posebej

ga priporočamo za jagode, lahko pa ga uporabimo za vse rastli-

nje. • Varuje plodove pred škodljivci • Ločuje pridelek od blata,

prepreči prehitro gnitje plodov • Služi za ločevanje gredic ali kot

medvloga pri ločevanju peska in zemlje.

Izziv v vrtu

13

Ovčja volna v vrtu Naravna ovčja volna ima odlične lastnosti, ki varujejo rastlinje in pospešujejo rast. Najboljbistveno je, da ovčja volna ni nikoli odpadek, pa naj bo v obliki oblačil, posteljnine, izolacijeza hiše, ali pa v obliki filca za kmetijstvo in vrtnarstvo. Na koncu volno lahko vednokompostiramo, s pomočjo zemlje in vode se bo spremenila v kompost in s tem ustvarila novoživljenje. Torej je obnovljiv vir, brez negativnih vplivov na človeka in okolje.

SOVEN d.o.oMariborska cesta 48, 2352 Selnica ob Dravi

Tel.: 02/674 05 74; e-mail: [email protected]; www.soven.si

april 2015

- za visoke grede- za zastirko- za zaščitni trak- vložek za korita- kot zaščitni ovoj

okrasnih posod

Bio volneni filc za koritaPoložimo ga 10cm nad dnom ali 10 cm pod vrhom. Spodaj in

zgoraj damo zemljo. • Uravnava vlago v koritu, prepreči prehitro

izsušitev zemlje - zalivamo le enkrat tedensko • Sčasoma se spre-

meni v kompost, ki pospešuje rast in cvetenje.

Bio volneni filc kot zaščitni ovojPoložimo ga vodoravno ob rastlinah, sadnem in okrasnem

drevju, ovijemo lonce z okrasnimi rastlinami ali lonce z zelišči, ki

ostanejo čez zimo na prostem. Spomladi ga posušimo in pospra-

vimo. Uporaben bo vsaj dve leti, odvisno od vlažnosti zime. Pri-

poročamo ga za ovoj na novo nasajenih dreves in okrasnih

rastlin. • Ščiti rastline (korenine, debla, veje) pred zmrzaljo in ste-

bla pred srnjadjo. • Uravnava vlažnost zemlje tudi v suhih zimah

Marija Srblin

Rodovitno navisokih gredah

Rastlinam na visokih gredah, ki jih

obložimo z ovčjim filcem, zagotovimo

kakovostna hranila z organskim

gnojilom plantella organik K, ki

vsebuje veliko naravnega kalija za

tvorbo okusnih plodov. Ob sajenju

rastline zalijemo z vitaminskim

kompleksom bio plantella vita, ki je

pravi eliksir, saj omogoča boljše

ukoreninjenje in odpornost na stres.


Sajenje v diagonalne grediceSadili smo na drugi in četrti

poljini. Pridobili smo boljši izkoristek pro-

stora v vrtu, poudarek je na barvitosti ze-

lenjadnic in centralni ureditvi vrta, kjer se

iz središčne okrogle nadaljujejo gredice

na omenjenih dveh poljinah v diagonalni

postavitvi gredic. Diagonalno oblikovane

gredice so vidne pri sajenju solat, na prvi

in tretji poljini pa bodo še naprej pravo-

kotne gredice kot do sedaj.

Barvitost sort in hibridovNačrtujemo saditev različnih ekoloških

sort in tudi hibride zelenjadnic. S pe-

strostjo želimo pokazati, da glavnata so-

lata ni zgolj zelene barve, da zeljne glave

niso samo okrogle oblike, da so barvni

odtenki listov, stebel in druge posebno-

sti sort, ki so lahko estetske in hkrati nu-

dijo kakovostno in v prehrani okusno

popestritev. Na prvo gredico druge po-

ljine smo posadili 7 različnih sort glav-

nate solate. Med njimi so solate, ki

oblikujejo okrogle glavice, rozete, solate

Ekološko vrtnarjenje

14 www.klubgaia.si

Diagonalne zasaditveVrt je oživel. Prve setve in sajenja so opravljene. Topli dnevi marca so vzpodbujali dobrorast posajenih sadik. Delavnica v marcu je uspela. Solata in krompir sta posajena, za vseostalo pa je še čas.

z rdečimi in pisanimi listi, zelenolistne

sorte ter sorte, ki so namenjene obtrga-

vanju listov. Posebej izpostavljam sorto

'Catalogna', ki ima liste hrastove oblike,

nežno zelene barve, pri kateri vse leto

liste obtrgavamo. Med rdečelistnimi so-

latami veliko pričakujemo od sorte 'Red

salad bowl', kjer že njeno prevedeno ime

(skleda rdečelistne solate) nakazuje

njeno lastnost. Sorta 'Gustinas' je med

glavnatimi sortami v tipu ledenke s kom-

paktno glavo, kot tudi 'Pariška'. Obe sta

zelo odporni na višje temperature.

Zgodnji krompirNa pognojeno gredico z organskim gno-

jilom plantella organik K smo posadili

dobro nakaljene gomolje dveh različnih

zgodnjih sort – 'KIS Vipava', ki je novejša

slovenska sorta jedilnega krompirja z vi-

joličasto kožico, ki se med kuhanjem raz-

barva v belo. Je primerna za dolgotrajno

skladiščenje in ekološko pridelavo.

Druga sorta 'Franceline' je srednje zgod-

nja sorta kifeljčarja z rdečo kožico in ru-

menim mesom, zelo primerna za

vrtičkarje zaradi dobre odpornosti na bo-

lezni.

Vabimo na delavnico Delavnico in predavanje s temo Vrtnar-

ska opravila zgodaj spomladi bomo izpe-

ljali v petek, 17.4.2015, ob 17. uri na

lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola) Dru-

štvo LaVita in seveda v Gaiinem eko ze-

lenjavnem vrtu, ki se nahaja v

neposredni bližini »stare šole« na Poli-

gonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave

na [email protected] ali sms 040-203-055.

Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,

KGZS - Zavod CE

Zagrinjanje posajenih gomoljev

krompirja

Solate, posajenje v diagonalni

gredici druge poljine

Dobro nakaljeni gomolji

krompirja (desno –'KIS

Vipava', levo 'Franceline')


Ankina spomladanska solataSestavine: solata in regrat, 4 debelejši krompirji, bučno

olje, kis, sol, 400 g gorgonzole, 200 ml smetane za kuhanje • Priprava: Olupimo krompir in ga nare-

žemo na kolesca, debeline pol centimetra in ga skuhamo v slani vodi. Medtem očistimo in ope-

remo vso solato, gorgonzolo pa narežemo na kocke. Kuhan krompir odcedimo in v še vročega

vmešamo bučno olje, kis in par žlic vode, v kateri se je kuhal. Malce pustimo ohlajati. Smetano za

kuhanje samo rahlo segrejemo, nikakor naj ne zavre, in vanjo vmešamo gorgonzolo. Zelenjavo in

mlačen krompir premešamo, na vrh pa polijemo smetano z gorgonzolo. Zraven odlično tekne

domač kruh iz polnozrnate moke.

Prosena kaša z blitvoSestavine: 400 g prosene kaše, cca 1,2 l vode, 3 jajca, 200 g kisle smetane, 500 g blitve, 100 g sira,

sol, strok česna • Priprava: Proseno kašo preberemo, operemo in damo kuhat z vodo in ščepcem

soli v odkriti posodi za 15 minut. Nato posodo pokrijemo in pustimo nabrekati še 5 minut. Med-

tem blitvo očistimo in jo skupaj s česnom prevremo, odcedimo ter grobo sesekljamo. Dodamo

jajce in premešamo. Iz 2 jajc ločimo rumenjake in stepemo sneg. V rahlo ohlajeno kašo nežno

vmešamo 2 zvrhani žlici kisle smetane, rumenjaka in sneg. Polovico te mase zvrnemo v namaščen

pekač, poravnamo in dodamo blitvo. Sledi še preostala polovica kaše, ki jo zopet poravnamo. Na

vrh naribamo sir in polijemo s preostankom smetane. Po želji še potresemo z mandlji. Pečemo na 200 °C 15 minut,

zadnjih 5 minut pa z vključenim zgornjim žarom, da se sir zlato rjavo zapeče. Anka iz Vrtnarstva Alt

15april 2015

• Ljubitelji aktivnega preživljanja prostega œasa ste vabljeni na sejem NATURO, kjer boste dobili številne ideje za nepozabna doživetja v naravi, lahko boste poskusili številne regionalne kulinariœne dobrote in imeli možnost ugodnega nakupa vrtnega programa, sadik, semen in zelišœ.

• V sodelovanju z Vrtnarstvom Alt se bo na sejmu Naturo predstavil tudi . Tokrat si boste lahko ogledali vrt v malem na razliœnih tipih gred ter kombinacije zelenjave s cvetlicami. Ravno tako bomo sejemsko dogajanje obogatili s predavanji strokovnjakov kluba Gaia: - 17. 4. od 13.30 do 14.00 bomo predstavili Naœrtovanje vrta z aplikacijo naredivrt.si - 18. 4. med 15.00 in 16.00 boste lahko prisluhnili predavanju Barvite balkonske zasaditve

ZA ŒLANE KLUBA GAIA 50 % POPUST NA VSTOPNICO OB PREDLOŽITVI ŒLANSKE IZKAZNICE S ŒLANSKO ŠTEVILKO.• Vabimo vas tudi na sejem LOV, ki bo nudil v ogled in ugoden nakup pestro ponudbo lovske, ribiške in kinološke opreme. Soœasno bo potekala

tudi razstava starodobnih vozil »Avto-Moto Klasika«.• Veœ informacij in spremljajoœi program je objavljen na spletni strani www.pomurski-sejem.si.

MEDNARODNISEJEM LOVSTVA IN RIBIŠTVA

Zagledani v naravo!

MEDNARODNI SEJEM AKTIVNOSTI IN ODDIHAV NARAVI

Povezani z naravo!

17. - 19. 4. 2015, Gornja Radgona www.pomurski-sejem.si

Gain recept


16 www.klubgaia.si


Miniaturni zelenjavni vrtovi

Izbor vrtninČe smo v stiski s prostorom, je pomemben izbor ze-

lenjave, ki jo nameravamo gojiti. Odločimo se za

tiste vrtnine, pri katerih je glede na površino, ki jo

zavzamejo, čim večji pridelek. Tako izbiramo med

solatami, pri katerih režemo liste, med jušno zele-

njavo izberemo: korenček, zlasti pariški in amster-

damski, zeleno, kolerabico. Posadimo lahko tudi

nekaj: majskega srebrnjaka ali druge čebule, česna, pa

manjše sorte nizkega fižola in graha ter seveda: paradižnik,

papriko, redkvice, rukolo, radič in najrazličnejša zelišča, kot

so: peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano.

V manjših vrtovih se navadno izognemo: krompirju, kakšnim

velikim bučam, artičokam in nekaterim kapusnicam, saj zav-

zamejo preveč prostora.

Dobro se obnesejo vrste in sorte z nizko grmičasto rastjo,

majhnimi glavicami in drobnimi plodovi. To so na primer:

bučke grmičaste rasti, češnjevi paradižniki, sladki feferoni, ku-

mare in bučke grmičaste rasti, ki ne rabijo opore.

Dodamo pa lahko tudi cvetlice, kot so: žametnica, ognjič ali

kapucinka za lepši videz in tudi bolj zdrave vrtnine.

Mešani sosedjeKer je prostora malo in bodo vrtnine rasle precej skupaj, jih

posejemo ali posadimo po principu mešanih posevkov, kar

pomeni, da skupaj sadimo vrtnine, ki se medsebojno pospe-

šujejo v rasti, preprečujejo napade bolezni in škodljivcev, iz-

boljšujejo okus druga drugi in skrbijo, da so ta optimalno

prekrita.

Naj bodo tla kakovostna Na majhnem vrtu moramo biti zelo pozorni tudi na kvaliteto

zemlje in dobro pripravo tal. Če so naša tla na vrtu slabe ka-

kovosti in siromašna, je najbolje, da za miniaturne vrtičke

uporabimo kakovostno plantella univer-

zalno vrtno zemljo, ki vsebuje huminsko

šoto in je bogata s hranili in humusom. Po-

vršino pognojimo s kvalitetnim 100% or-

ganskim gnojilom plantella organik, ki

vsebuje največ organske snovi, s čimer po-

večuje sposobnost tal, da zadržijo vodo,

kar rastlini omogoči dostop vseh potreb-

nih hranil. Hranilne snovi se sproščajo v

odvisnosti od temperature in vlažnosti

vsaj 6 mesecev. Ker je gnojilo v obliki pelet,

ga je zelo enostavno potrositi tudi na

majhni površini. Za površino 10 m2 potrebujemo približno 2

kg gnojila. Z majhne vrtičke lahko uporabimo tudi organsko

gnojilo plantella nutrivit univerzal, ki je priročno na voljo v

manjših količinah.

Včasih imamo na vrtu premalo prostora, dabi si lahko oblikovali zelenjavni vrt kot si gaželimo ali pa smo si zaželeli zelenjavni vrtičekna balkonu ali terasi. Lahko rečemo, da nivrtička, ki bi bil tako majhen, da na njem ne bimogli pridelati vsaj nekaj zelenjave. Pa sipoglejmo, kaj lahko storimo v takem primeru.


PrimeriVrtiček na 9m2

Na prvo poljino posadimo: eno bučko, šest

sadik zelja, dve sadiki zelene in štiri kumare. Ob

teh rastlinah lahko posadimo še kapucinko, da

bo vrtiček bolj barvit in zdrav. Na drugo poljino

smo posadili: dve sadiki ohrovta, nekaj solate in

cvetače. Tretjo in četrto poljino pri sajenju zdru-

žimo v eno in jo pognojimo le s četrtino koli-

čine organskega gnojila. Nanjo posadimo:

radič, blitvo, črno redkev in špinačo, kasneje pa

še motovilec in kitajsko zelje.

Vrtiček na 4m2

Na prvo poljino posadimo: paradižnik ob oporo in dodamo baziliko. Drugo

poljino zapolnimo z redkvico, ki jo pomešamo s semenom kreše, zraven pa

posadimo solato in kolerabico. Na tretji poljini kombiniramo: peteršilj, čebulo

in korenček, na četrti pa nizek fižol, rdečo peso in česen.

Diagonalen vrtiček na 1m2

Na 1m2 lahko diagonalno zasadimo čebulo in korenček, v kotičke kvadrata

pa posadimo različna zelišča. Mi smo izbrali meto in majaron, enega izmed

kotov pa smo zasadili z bučko.

Miniaturni vrtiček z dodano verti-

kalno dimenzijo na 2m2

Vrtiček na samo 2m2 smo oblikovali

tako, da smo združili rastline na prvi in

četrti poljini, kar pomeni, da smo tam

postavili: oporo za paradižnik, posadili

eno sadiko paradižnika češnjevca in dodali tri sadike nizkega fižola. Zraven bi lahko vrinili

še kakšno kumaro, ki bi se vzpenjala ob opori. Ob paradižniku bo verjetno ostalo še nekaj

prostora za kakšno sadiko bazilike. Združili smo tudi tretjo in drugo poljino, kamor smo po-

sadili: nekaj sadik solate, redkvic in korenčka.

17april 2015

CV

ETOČE RAZKOŠJEVRTNARSTVO ALTPristava 20bLJUTOMER

Rože za vsako hišo in vrt vpravem razkošju barv

•Surfinije v kar 24 odtenkih

•Bogata izbira sadik zelenjave

- tudi cepljene in ekološke•

Vrtnarski nasvet za strankena 041 211 918

M 041 319 207 E [email protected]

Nevenka Breznik

paradižnik kumare fižol fižol

brokoli brokoli paprika paprika

rdeča pesa zelje špinača peteršilj

čebula berivka korenje radič


18 www.klubgaia.si


Vrtnine za rez listov

če bo manj rastlin v vrsti kot

spomladi. Sejemo lahko tudi je-

seni v tunele ali rastlinjak. Ven-

dar ne gnojimo z dušikom, da se

v listih ne tvori preveč nitrata.

Ko so rastline visoke 10 cm, jih

lahko že porežemo. In to 2-3 cm

nad tlemi (zato da se lahko

obrastejo). Liste solat lahko tudi

obtrgujemo; od zunaj navzno-

ter.

Suše ne bodo ravno dobro pre-

našale, zato poleti v suši gredice

kapljično namakamo. Po po-

trebi vrstice med vrstami tudi

prekrivamo, najbolje s špina-

čnimi lističi. Če ne prekivamo,

ne pozabimo na pletje.

Solate za rez so sorte »Berivka«,

hrastolistna solata Red Salad

Bowl ter Lollo Rossa ali Lollo Bionda.

Radiča za rez sta Tržaški solatnik in Ve-

rona. Mešanica BABY LEAF je poljubna,

ne pozabimo na rukolo in jeseni na ob-

vezni motovilec.

Kristina Škrbec

Vrtnine, ki jih sejemo za rez listov, so: so-

late berivke oz. rezivke, radiči za rez, mo-

tovilec, rukola in divja rukvica, mešanica

BABY LEAF, v kateri so poleg solate in ra-

diča še: rdeča pesa, špinača, blitva, en-

divija in morda še kaj. Te mešanice baby

leaf si lahko pripravimo sami, odvisno,

kaj radi jemo.

Sveže liste mešanic baby leaf lahko tudi

že kupimo v supermarketih. Meni ose-

bno so te mešanice okusnejše in bolj

hranljive kot navadna glava mehkoli-

stne solate. Če že kupujemo solato v su-

permarketih!

Setev in vzgojaV zelenjavnem vrtu si izberemo pose-

bno gredico za te vrtnine. Še boljše pa

je, če jih sejemo kamorkoli v zelenjavni

vrt, to je tam, kjer imamo in ko imamo

prostor. Npr. ena vrstica solate rezivke

na južni strani vrstice graha. Grah ji nudi

zavetje in izboljšuje tla. Ko poberemo

grah, smo se solate že naveličali, zato na

celotni površini posejemo kaj drugega.

Morda si lahko posejemo marca vrsto

baby leaf mešanice na gredico, kamor

Vsi imamo radi solato. Zato si seme različnih rastlin posejemo spomladi v gredice, lahkotudi v večje korito na balkonu, in liste različnih barv, oblik in okusov režemo vse poletje.

maja presadimo papriko ali buče. Tako

izkoristimo prazen prostor na vrtu. Česar

ne pojemo, pa nam služi za prekrivanje

tal oz. mulčenje, takoj ko presadimo pa-

priko ali buče na to gredico.

Oba radiča rezivca, tržaški solatnik in

verono, si posejemo v vrste tam, kjer

imamo: peteršilj, rukvico, stoletno če-

bulo in listni česen. Vse te vrtnine oz. za-

čimbnice režemo vse poletje, tako kot

oba radiča. Če oba radiča pozno jeseni

ali zgodaj spomladi razredčimo, bosta

spomladi oblikovala nežne glavice. Ve-

rona rdečkaste, tržaški solatnik zelene.

Ne morete si predstavljati, kako je solata

iz teh nežnih spomladanskih listov oku-

sna!

Sejemo vse letoSemena obvezno sejemo v vrsto. Razda-

lja med vrstami naj bo 30 cm. Razdalja

med rastlinami v vrsti pa širine dveh

prstov. Zato po potrebi razredčimo. S

setvijo lahko začnemo konec marca in

nadaljujemo do konca avgusta. Poletna

vročina in suša kalitvi nista najbolj na-

klonjena, zato ne smemo biti razočarani,

Radič tržaški solatnik Red salad bowl


20. strokovno srečanje Veliko znanja in dobre voljeTradicionalno Gaino srečanje bo letos spet v RABCU, in sicer v času 15. 5. do 17. 5. 2015. Novihstrokovnih vsebin, lepih izletov in zabave ne bo manjkalo. Najboljši strokovnjaki nam bodo spetpovedali kaj novega in vam odgovorili na vsa vprašanja.

Kot vsako leto na tradicionalnem srečanju tudi letos pripra-

vljamo prisrčno druženje, izlete ter odlično izobraževanje z

najbolj priznanimi slovenskimi strokovnjaki. Strokovno sreča-

nje bomo popestrili še z vsebinami za zdravje, lutkovno pred-

stavo, nastopom istrske klape, zabavnim druženjem s Tanjo

Žagar ter pestro ponudbo izletov.

Vas pa, drage članice in člani, ponovno vabimo:

• da se predstavite vsem prisotnim s svojimi hobiji in pro-

stočasovnimi dejavnostmi v obliki vaše ponudbe na stoj-

nicah v avli hotela

• da se prijavite za nastop Gaini talenti, in sicer z različnih

področij: glasba, petje, igra, ples, komični nastop, različne

spretnosti in običaji.

IZLETI ZA DOPLAČILO:„HISTRIA AROMATICA BALE

Tematski park – arboretum avtohtonih in zdravilnih rastlin

na površini 5000m2 v občini Bale. Strokovni ogled parka in

možnost nakupa domačih izdelkov.

„NABIRANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Nabiranje zdravilnih zelišč na področju Rta Mašnjak s stro-

kovnim vodenjem.

„NASAD LAVANDE IN POKUŠNJA ISTRSKIH VIN

Ogled nasada sivke, ogled starega istrskega mesteca Gra-

čišče in pokušnja vin pri vinogradniku.

„ BRIONI

Ogled nacionalnega parka Brioni s strokovnim vodenjem po

parku in v muzeju z ogledom zbirk, ki obsegajo obdobje od

antike do novejše zgodovine.

„ LABIN IN NASAD OLJK

Ogled starega mesta Labin, nasada oljk Negri in rastlinjakov

Dives.

„ IZLET Z LADJO

Panoramska vožnja z ladjico Klinica v Raški zaliv ali na otok

Cres.

„ POZDRAV SONCU IZ GORE UČKA

Pohod na najvišjo goro v Istri in doživetje vzhoda sonca nad

Kvarnerskim zalivom.

Programe izletov s cenami vam bomo poslali z obvestilom o

odhodu 7 dni pred odhodom v Rabac. Za vse ponočnjake

bo organiziran tudi nočni pohod z baklami.

Pohitite s prijavami: Hotela Girandella in Albona staže razprodana. Še nekaj prostih mest pa je v hotelih:Miramar, Bellvue in Allegro. Za rezervacije pokličiteagencijo Avantura.

CENA:„105,00 EUR v HOTELU MIRAMAR*** IN ALEGRO***

„132,00 EUR v HOTELU BELLEVUE****

V ceni je vključeno:2 polna penziona, turistična taksa, stroški prijave, animacija,

zabavna večera z glasbo, organizacija in vodstvo.

Popusti: Za otroke do 7. leta brezplačno, do 14. leta -50%

ter -20% popusta za tretjo osebo v triposteljni sobi.

Doplačila:‹ Doplačilo za enoposteljno sobo je 10,00 EUR na dan

‹ Doplačilo za avtobusni prevoz od 26,00 do 32,00 EUR z

odhodi iz: Murske Sobote, Maribora, Celja, Brežic, Novega

mesta, Slovenj Gradca,Velenja, Celja, Kranja, Ljubljane, Po-

stojne, Nove Gorice, Kopra.

‹ Doplačilo za izlete ob prijavi v Rabcu.

‹ Doplačilo za riziko odpovedi: 6,00 EUR po osebi.

‹ Doplačilo za sobo na morsko stran: 5,00 EUR na osebo za

dva dni.

Po prejemu prijave prejmete pogodbo in program. Rezervacija se

smatra potrjena in veljavna ob plačilu akontacije, ki znaša 35 EUR po

osebi, preostali znesek pa je treba poravnati do 15. aprila. Srečanje

se bo pričelo v petek po 13. uri in končalo v nedeljo ob 14. uri.

Klubske strani

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si

Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

AVANTURA VABI

BOROMEJSKI OTOKI1. maj (3 dni) 239 E

BERLIN25. april (3 dni) 370 E

CINQUE TERRE1. maj (2 dni) 169 E

MADEIRA26. april in 25. junij (5 dni) 830 E

PRAGA25. april (2 dni) 124 E

TAJSKA – SEVER in JUG29. oktober (15 dni) 1569 E

19april 2015


Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjimnovincem:Danica Anušič, Ljubljana • Martin Jagodic,

Preddvor • Magda Cmok, Grobelno• Milena

in Bojan Primc, Novo mesto • Anica Malovrh,

Preddvor • Mija Knez, Šmartno pri Litiji •Martina Aplinc, Šmartno v Rožni dolini •

Katarina Prosenc, Moravče • Duška Erjavec, Beltinci • Ivanka

Oštir, Krška vas • Hedvika Grande, Rače • Martina Žagar,

Šentjernej • Franc Jenko, Kranj • Nadja Kalan, Postojna

Zvestoba se splača, Gaia jo poplača:Mateja Dobrovoljc, Vrhnika • Terezija Laci, Dobrovnik • Franc

Gašper, Mislinja • Vera Knapič, Laško • Dragica Leban, Tolmin •Slavko Paldauf, Radenci • Lijana Benčič, Senožeče • Helena

Gottečnik, Logatec • Niko Mohorič, Koper - Capodistria •Bernarda Car, Mozirje

Klubske strani

Akcija za širitev članstvaPripelji prijatelja in oba bosta deležna letne

naročnine za samo 15 EUR (kar 10 številk

revije). Ponudba velja do 20. maja 2015.

20 www.klubgaia.si

1.DAN : SLOVENIJA – SCHILCHER STRASSE – GRAZ – EGGENBERG - AVSTRIJSKE ALPEOdhod iz Ljubljane (05.00) Celja (06.00) in Maribora (07.00). Voænja v obmoœje t.i. SCHILCHER STRASSE, znane vinske poti terpostanek v STAINZU. Obisk znanega TERAPEVTSKEGA VRTA IN PERMAKULTURE dr. Ortnerja. Nadaljevanje potovanja v GRAZ.Ogled BOTANIŒNEGA VRTA, zasebnega rozarija in ARBORETUMA GIOVANNIS. Ogled GRAZA in sprehod po parku ob zgodovinskemdvorcu EGGENBERG. Sledi vožnja do VRTNARSKEGA CENTRA, moænost nakupa. Veœerja innoœitev v okolju LAVANTALSKIH ALP.

2.DAN: JUDENBURG – GURK/KRKA – CITRUS GARTEN – ALPINETUM DOBRA –BELJAK – SLOVENIJA

Zajtrk, vožnja v romarsko mestece KRKA/GURK, kraj delovanja SV. EME. Sledi voænja po krøki dolini do OSOJSKEGA JEZERA, mimo Beljaka do BAØKEGAJEZERA/FAAKER SEE, v kraju Finkestein ogled najveœje avstrijske zbirke CITRUSOV. Ogledalpinetuma ALPENGARTEN VILLACHER ALPEN, spust v BELJAK/VILLACH, krajøi sprehodpo mestu in voænja proti domovini.

V CENI POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz, stroøki cestnin in taks, polpenzion v hotelu, vstopnine v 4 vrtove, DDV in vodstvo potovanja ter organizacija potovanja. DOPLAŒILO: Enoposteljna soba – 16 EUR.

CENA POTOVANJA NA OSEBO JE: 148 EUR / min. 35 plaœanih potnikov140 EUR / min. 40 plaœanih udeleæencev

PRIJAVE IN INFORMACIJE (do najkasneje 12.5.2015) : KOMPTUR, D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090, e mail: [email protected] in Komptur, d.o.o., PE Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel. 03 7338950, faks 03 7338956 e mail: [email protected]

GAIN IZLET 6. – 7. JUNIJ 2015

VRTOVI ŠTAJERSKE IN KOROŠKE

NOVO


Klubske strani

Gaina spomladanska predavanja in delavniceV Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice. Informacije sprejemamo nabrezplačni številki 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected].

AprilNAKLO, Biotehniški center, 15. april, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović,Zasaditve za balkone in terase

KRANJ, Kalia,15. april, od 16. do 18. ure, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia,Okrasni vrt, trate in balkonske zasaditve

CELJE, Kalia,16. april, od 10. do 12. ure, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia,Okrasni vrt, trate in balkonske zasaditve

LJUBLJANA-RUDNIK, Kalia,16. april, od 10. do 12. ure, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia,Okrasni vrt, trate in balkonske zasaditve

MARIBOR, Kalia,16. april, od 16. do 18. ure, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia,Okrasni vrt, trate in balkonske zasaditve

LJUBLJANA-RUDNIK, Kalia,16. april, od 16. do 18. ure, delavnica, StrokovnjakKluba Gaia,Okrasni vrt, trate in balkonske zasaditve

CELJE, Merkur,17. april, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

BREŽICE, Merkur,17. april, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,17. april, ob 17. uri, delavnica,Igor ŠkerbotVrtnarska opravila zgodaj spomladi

GORNJA RADGONA, Pomurski sejem,17. april, od 13.30 do 14. ure, posvet,Loreta Vlahović,Vrtnarimo z aplikacijo naredivrt.si

TOPOLŠICA, Zdraviliški park Terme Topolšica,18. april, od 10. do 12. ure, predavanje,Loreta Vlahović,Zasaditve za balkone in terase

GORNJA RADGONA, Pomurski sejem,18. april, od 15. do 16. ure, posvet,Loreta Vlahović,Barvite balkonske zasaditve

VRHNIKA, Sejem Dom in vrt,gasilski dom,18. april, ob 9. uri, predavanje,Vanes Husić,Jagodičevje na domačem vrtu

NOVO MESTO, Vrt na Košenicah,20. april, ob 10. uri, delavnica,Vanes Husić,Zasaditev samooskrbnega vrta

MURSKA SOBOTA, Merkur,20. april, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

MARIBOR, Merkur,20. april, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

DOMŽALE, Knjižnica (nad Mercator centrom),20. april, ob 18. uri, predavanje,Nevenka Breznik,Samooskrbni zelenjavni vrt

LJUBLJANA-DOBRUNJE, Vrtec Pedenjped, enota Zadvor,21. april, ob 16.30, predavanje in delavnica,Vanes Husić,Samooskrbni zelenjavni vrt

PTUJ, Mercator center,Špindlerjeva ulica 3,21. april, ob 17. uri, predavanje,Loreta Vlahović,Balkonske zasaditve

MARIBOR, Mercator Tabor,Ulica Eve Lovše 1,23. april, ob 10. uri, predavanje,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

CELJE, Mercator,Opekarniška c. 9,23. april, ob 17. uri, predavanje,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

LJUBLJANA-VIŽMARJE, Merkur,24. april, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

KRANJ, Merkur,24. april, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba Gaia,Balkonske zasaditve

MajAPAČE, Kulturni dom, 7. maj, ob 18. uri, predavanje, Loreta Vlahović,Kaj se dogaja z mojo rastlino

ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,8. maj, ob 17. uri, predavanje,Iztok UršičVarstvo rastlin v sadovnjaku

MARIBOR, Bauhaus,8. maj, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba GaiaBalkonske zasaditve

LJUBLJANA, Bauhaus BTC,9. maj, od 10. do 12. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba GaiaBalkonske zasaditve

LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik,9. maj, od 16. do 18. ure, delavnica,Strokovnjak Kluba GaiaBalkonske zasaditve

HOČE PRI MARIBORU, Botanični vrt Pivola,9. maj, ob 11.30, predavanje,Loreta VlahovićPredstavitev in uporaba aplikacije naredivrt.si

ŽALEC, Stara OŠ v Veliki Pirešici,22. maj, ob 17. uri, delavnica,Igor ŠkerbotSajenje plodovk in drugih toplotno zahtevnih zelenjadnic

Najcvetočedrevo

Veseli smo, da skupaj z nami

občudujete cvetove svojih

dreves. Izbrali in nagradili smo

tri srečneže. Dragica Fiegl, Nova GoricaIrena Vauhnik, Žirovnica Marija Ftičar, Tišina


Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelkain øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljivv gotovini in je unovœljiv od 15. 4do 15. 5. 2015. Ne velja za izdelkev akciji!

Plantella formula 365za okrasne rastline

1 kg

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in jeunovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

Plantella specialnognojilo za vrtnice

1 kg

–20

%

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in jeunovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

Plantella dekorativno lubje

50 L

–20

%


"Plantella vrtna

zemlja50 L

–20

%


"

Biogrena10 ali 25 kg

Øt. kosov: ________ Katera: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

Økarje za æivo mejo »Merox«dolæina meœa 55 cm,

za rezanje debeline 20 mm

popust z Gaia kuponœkom

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

Vrtna cev »Merox«dolæina 20 m,

polmer 12,7 mm (1/2˝)

– 15 %popust z Gaia kuponœkom

– 30 %


Plantella formula 365membransko gnojilo

za trave • 3 kg

–20

%


•


za vrtnice • 1 kg


za rododendrone • 1 kg

–20

%


–20

%


Bio plantella vrt3 L

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

Plantella organik10 kg

–20

%


"

Biogrena10 kg

–20

%


"

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3 do 15. 4. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!

"

Bio plantella nutrivitvse vrste

–20

%

Øt. kosov: ________ Kateri: __________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

Bio plantella nutrivit univerzal • 3 kg

–20

%


Plantella zemlja za okrasne rastline

50 L

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

"

Plantella organik7,5 kg–2

0 %


"

Plantella vrtna zemlja50 L

–20

%


"

Biogrena10 ali 25 kg

–20

%

Katera: ___________________Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2015.

"

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 18. 4. do 17. 5. 2015.NOVOST:

PLANTELLA BALKONIA45 L

Pet komponentnazemlja iznajkakovostnejšihhuminskih øot,obogatena z biorastlinskimi vlakni indolgodelujoœimihranili.

-20%

" "

PLANTELLA FORMULA 365 membransko gnojilo za trave 8 kg

Gnojilo s podaljøanim delovanjem. Hranila se nadzorovano sproøœajo ter tako zagotavljajo uravnoteæeno prehrano travne zelenice.

BIO PLANTELLA VRT1 L

Naravno organskognojilo iz ekstraktamorskih alg, ki rastlineoskrbujejo za vsemiglavnimi hranili vustreznem razmerju. -20%

Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kuponœke injih ob nakupu opredeljenegaizdelka predloæite na blagajnidoloœene prodajalne, navedene vglavi kuponov in œlansko izkaznico.Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodajnavedenih trgovinah.Ponovno vam ponujamo kupone polastni izbiri, ki jih uporabite zaizbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpišena kupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali dodoloœenega datuma na kuponœku.

, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

V prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, , KZ Braslovœe,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

•

•

• • •

""

"

"

PLANTELLADEKORATIVNO LUBJE50 L

Lubje je temno rjavebarve in je popolnomanaravna talna oblogaiz borovega lubja.Uporablja se zapokrivanje oz.zastiranje.

PLANTELLAUNIVERZALNAVRTNA ZEMLJA50 L

Za sajenje inpresajanje vsehvrst vrtnin,okrasnih in sadnihrastlin, obogatenaz Bioculta® vlakni.

-20%

-20%

"

-20%

•

Plantella organik K20 kg

–20

%


"

Plantella balkonia60 L

–20

%


"

Plantella sekanci • 50 Lrdeœi ali leønikovo rjavi

–20

%

Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

Plantella cvet1 L ali 3 L

–20

%

Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2015.

"

Bio plantella nutrivitvse vrste


"

–20

%

–20

%

"


m

%

œljiv

20 %

20 %

23

vinogradnik zelo pazljiv in poučen. Dan-

danes so precej aktualna gnojila, ki se

smejo poleg organskih (hlevski gnoj,

kompost, gnojevka itd.) uporabljati v eko-

loški pridelavi grozdja, to so: fosfatna, ka-

lijeva, magnezijeva in apnena gnojila ter

kamninske moke iz balzata, diabaza in

kremena. Seveda pa imajo vinogradniki,

ki niso vključeni v kakršnekoli pridelave

oziroma sheme, na voljo mineralna gno-

jila različnih formulacij N-P-K-Mg-S-itd., ki

pa so pogosto tudi cenejša.

prof. dr. Denis Rusjan

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Ekološko vrtnarjenjego.

,

Pomlad je letni čas, ko je potrebno pognojiti tudi vinsko trto,saj se ji po brstenju, zaradi intenzivne rasti mladik in kasnejerazvoja in zorenja jagod, potrebe po posameznih elementihpovečajo.

april 2015

Gnojenje vinske trte - organska in mineralna gnojila

Osipanje grozdov zaradi pomanjkanja

bora (B).

sameznega elementa se pogosto pokaže

v obliki kloroze (razbarvanja) na listih; npr.

pomanjkanje Mg (rumenenje med ži-

lami), pomanjkanje K (rdeče-vijoličasto

razbarvanje), zvijanje robov listov nav-

zgor, porušeno razmerje Mg/K (2-5) suše-

nje pecljevine grozdov, venenje jagod

ipd. Če so tla v razredu preskrbljenosti v

D ali E, se gnojenje vsaj v dotičnem letu

odsvetuje. Kemijska analiza vinogradne

zemlje in gnojilni načrt se morata opraviti

na vsakih pet let. Enkratni vnos dušika v

vinograd naj ne bi presegel 50 kg N/ha,

poleg tega mora ta biti v kemijski obliki,

saj želimo, da se N med rastno dobo trte

sprošča postopoma.

Mineralno gnojenjeTrte gnojimo spomladi, pred rahlim dež-

jem, gnojila s kultivatorjem vdelajmo v tla,

v izrednih primerih pomanjkanja posa-

meznega elementa med rastno dobo trte

pa se svetuje tudi foliarno gnojenje. Za

gnojenje vinske trte je na voljo pester

nabor mineralnih in organskih gnojil,

čigar uporabo moramo prilagoditi načinu

pridelave grozdja in vina, zato mora biti

Pri gnojenju vinske trte se moramo osre-

dotočiti predvsem na elemente, ki jih trta

potrebuje v večjih količinah, to so dušik

(N), fosfor (P), kalij (K) in magnezij (Mg). V

trajnostnem vinogradništvu naj bi se gno-

jenje vinske trte opravilo vedno na pod-

lagi kemijske analize vinogradnih tal in

izračuna potreb po gnojenju s t.i. gnojil-

nim načrtom. Za kemijsko analizo se

vzorči zemljo na globini, kjer je največja

masa korenin trte, torej na globini med 20

in 40 cm. Pri izkopu navedene globine tal

z lopato se svetuje, da se najprej s povr-

šine odstrani vse rastlinske dele (listi, zeli,

pleveli itd.), saj bi vnos le-teh v vzorec

zemlje pokazal nerealno, presežno vse-

bnost organske mase.

Primerno je organskognojenjeKemijska analiza vinogradne zemlje (20

vzorčnih mest/ha; 1 združeni vzorec/vino-

grad in cca. 500 g zemlje/vzorec) zajema

merjenje vsebnosti P, K, Mg, organske

mase in pH. Priporočljiva vsebnost organ-

ske mase v vinogradnih tleh je med 1,5 in

2,5%, pH med 6,5 in 7,1, medtem ko se

glede na vsebnosti P, K in Mg tla lahko

uvrščajo v pet razredov preskrbljenosti (A

– zelo siromašna, B – siromašna, C – pri-

merna, D – pregnojenja, E – ekstremno

gnojena). Za fosfor velja, da je v razredu A

tla potrebno pognojiti z okrog 100 kg

P2O

5/ha, pri razredu preskrbljenosti B s 60

kg P2O

5/ha, pri C pa z 20 g P

2O

5/ha; kalija

je v razredu A potrebno zagotoviti 120 kg

K2O /ha, v razredu B 80 kg K

2O /ha in v C

60 kg K2O /ha; medtem ko je magnezija v

razredu A potrebno dodati 70 kg MgO/ha,

v B 40 kg MgO/ha, medtem ko v razredu

C ni potrebno dodajati. Pomanjkanje po-

Povečajmo količino humusaBiogrena je 100 % organsko gnojilo,

registrirano za ekološko pridelavo, ki

vsebuje vsa potrebna makro in mikro hranila za rast in razvoj

rastlin. Hranila so rastlinam na voljo 6 mesecev, torej celotno

rastno dobo. Povečuje vsebnost humusa v tleh, ker vsebuje

veliko huminskih in fulvinskih kislin. Z visoko vsebnostjo

organske snovi povečuje sposobnost tal, da zadržijo vodo in

hranila v območju korenin. Posebno komponento predstavljajo

dodani mikroorganizmi, ki jih je 22 milijard na gram gnojila in ti

oživljajo tla ter pospešujejo procese nastanka humusa.

œljiv

20 %



24 www.klubgaia.si

• boljšo kakovost listov in plodov

• občutno večji pridelek

• sorte z dobrim okusom

V sortimentu Volmary cepljene zele-

njave je letos že 31 sort paradižnikov. To

pestro ponudbo delimo v dve skupini:

glavni sortiment in posebnosti. V glav-

nem sortimentu najdemo preizkušene

in že dolgo uveljavlene sorte:

• Cepljena sorta ‘Matias’ F1s posebej ve-

likimi, gladko okroglimi, mesnatimi,

aromatičnimi plodovi, teže 250–300 g.

Sorta je odporna na različne vremen-

ske razmere.

• Cepljena sorta ‘Belriccio’ F1 je italijan-

ski mesnati paradižnik vrste ‘Mar-

mande’ z rebrastimi, zelo aromatičnimi

plodovi. Primeren je za pripravo razli-

čnih kuhanih jedi in za solate.

• Cepljeni paradižnik ‘Dasher’ F1 je

drobnoploden v obliki slive, ki je pri-

jetno sladkega okusa. Pobiramo lahko

tudi cele grozde s plodovi.

• Cepljena sorta ‘Santorange’ F1 je oran-

žen paradižnik v obliki slive, sladkega,

sadnega okusa, ki je idealno dopolnilo

k rdeči sorti Dasher F1.

Med posebnostmi v sortimentu ce-

pljene zelenjave so številne sorte iz no-

vejšega žlahtnenja, ki še dodatno

odstopajo od klasičnih starih sort, kot

npr. vitalni paradižnik ‘ Flavance’ F1 ali

koktajl paradižnik ‘Zebrino’ F1.

• Cepljeni paradižnik ‘Flavance’ F1 ima

srednje velike, okrogle, močno rdeče

plodove. Meso zrelega sadeža je

temno rdeče in vsebuje največjo koli-

čino antioksidanta likopena, zato se

imenuje tudi ‘vitalni paradižnik’. Zaradi

cepljenja je sorta močnejša in zato pri-

merna tudi za gojenje na prostem.

Teža plodov 100 –110 g.

• ‘Philona’ F1 je prvi cepljen paradižnik

z visoko odpornostjo proti krompirjevi

plesni in proti pravi pepelasti plesni,

zato je še bolj primeren za gojenje na

prostem. Ima aromatične plodove, ki

se dobro režejo. Teža plodov: 110 g.

• Posebna sorta cepljenega paradižnika

je ‘Zebrino’ F1. Ta koktajl paradižnik

Plodovke z dobrim okusomPlodovke (paradižniki, paprike, kumare, jajčevci) so za ljubiteljske vrtnarje mordanajpomembnejša domača zelenjava. Posebej priljubljen je paradižnik; plod, ki osveži,odžeja, nasiti. Za resnično pravo veselje z domačo zelenjavo je treba izbrati pravo sorto, kinaj bo vzdržljiva v različnih vremenskih pogojih, naj bogato rodi in ne nazadnje – naj boprijetnega okusa.

Cepljen paradižnik ‘Solena® Red

in Yellow ‘ F1

LYC ‘Phantasia’F1

Vse to smo zanesljivo našli v sortimentu

plodovk pod blagovno znamko Kiepen-

kerl Profi Line. Po dobrem desetletju ne-

nehnega razvoja se je že lani del

sortimenta predstavil v novi, modernejši

»preobleki« pod blagovno znamko Vol-

mary. V letošnji sezoni bo kompletna

ponudba že uveljavljenih sort zelenjave

Volmary v novih modrih lončkih pod

blagovno znamko Volmary.

Cepljenje zagotavlja večjipridelek Pri cepljenju sadik zelenjave gre za zdru-

žitev dveh sort z namenom, da se ojača

sorta, ki je priljubljenega okusa, a sama

ne bi bila dovolj močna za zadovoljiv

pridelek na vrtu. Tudi za podlago se

skrbno izbere primerna sorta, ki dobro

podpira žlahtno sorto.

Cepljenje paradižnika omogoča:

• močno rast rastline, predvsem zaradi

močnega koreninskega sistema

• večjo odpornost proti boleznim v tleh


Odstranjevanje poganjkov

Redno odstranjujemo zalistnike ali

stranske poganjke iz listnih pazduh.

Tako rast ciljno preusmerimo na plo-

dove glavnega poganjka. Ker je pri ce-

pljenih sadikah močna podlaga, lahko

sadiko gojimo na dva ali tri vrhove,

ostale zalistnike pa sproti odstranju-

jemo.

Na prodajnih mestih poiščite novi letak

»Cepljena zelenjava«, kjer boste našli

več informacij o posameznih Volmary

sortah.

Klavdija Valner Jovan

Vir: Volmary

25april 2015

Skrb za paradižnik naprostemKrompirjeva plesen

Krompirjevo plesen povzroča gliva Phy-

tophthora infestans. Ta gliva se na listih

razmnožuje s pomočjo vode, zato rastlin

ne zalivamo po listih in za rast izbermo

zaščiteno, suho mesto. Pomembna je

tudi pravilna izbira sorte, npr. ‘Philona’ iz

ponudbe »Cepljena zelenjava« ali ‘Phan-

tasia’ in ‘Philovita’ iz ponudbe »Plodovke

za gojenje na prostem.«

Prava pepelasta plesen

Prava pepelasta plesen je glivično obo-

lenje, ki na listih tvori belo oblogo. Od-

pornejše sorte, kot so ‘Conqueror’,

‘Flavance’, ‘Phantasia’ in ‘Philona’, se tej

plesni zelo dolgo zoperstavljajo.

Gniloba na muhi ploda

Gnilobo na muhi ploda, ki je prehram-

bena motnja in ne bolezen, prepo-

znamo po črnem madežu, ki se pojavi

na dnu plodov. Nastane zaradi pomanj-

kanja kalcija med tvorjenjem plodov.

Vzrok pa pogosto ni pomanjkanje kal-

cija v tleh, temveč rastlina z lastnim pre-

tokom sokov v plodove prenese

premalo kalcija. Cepljene sadike parad-

ižnika so zahvaljujoč močnemu korenin-

skemu sistemu in pravilni izbiri sort

običajno manj prizadete. Pomaga tudi

redno zalivanje, lahko pa s kalcijem do-

datno škropimo po listih.

vzbuja pozornost s svojim zeleno-ze-

brastim vzorcem in izjemno aromo.

Posebnost je temno rdeča barva mesa

sadeža, čeprav je zunaj zelenkast. Teža

plodov: 30 –35 g.

Letošnja novost v ponudbi cepljenih pa-

radižnikov je sorta ‘Solena® Red in Yellow

‘ F1. Plodovi so zelo aromatični, zato ga

imenujemo nektarski paradižnik. Je slad-

kega okusa in ima sorazmerno visoko

vsebnost sladkorja. Teža plodov: 12 g

Klasična zelenjava (necepljena) je

zbrana v ponudbi Plodovke za gojenje

na prostem. V Volmary sortimentu je

posajena v manjše 10 cm lončke, ki so

prav tako modre barve z V- logotipom.

Pomembno je poudariti, da so v Vol-

mary ponudbi samo najboljše sorte, ki v

svojih lastnostih odstopajo od navadnih

sort. Paradižnika Phantasia in Philovita

to gotovo opravičita:

• ‘Phantasia’F1 je sorta z zelo visoko od-

pornostjo proti črni paradižnikovi

(krompirjevi) plesni (Phytophthora infe-

stans). Zaradi te naravne odpornosti je

sorta idealna za gojenje na prostem.

Teža plodov 100 –110 g, zori v grozdih.

• Sorta ‘Philovita’F1 je češnjev paradiž-

nik s prijetno sladko sadno aromo in je

prav tako visoko odporen na plesen

Phytophthora infestans. Teža plodov

15 –20 g, rodi v grozdih.

Veredelte 3, Dolce Vita

www.valner.siVodruž 1, 3230 Šentjur

Bogastvo plodov z vrta

Tekoče mineralno plantella kalcijevo listno gnojilo povečuje

odpornost rastlin in preprečuje pokanje plodov.

Uporabljamo ga za gnojenje z zalivanjem ali

foliarno – preko listov. V

idealni kombinaciji je s

100% organskim gnojilom

bio plantella nutrivit za

paradižnik in druge

plodovke, saj tako

zagotovimo popolno

prehrano rastlin za pravilno

rast in izobilje plodov.



Delo v Gainem sadovnjaku

26 www.klubgaia.si

V marcu smo v Gainem ekološkem sadnemvrtu gnojili sadno drevje in jagodičevje.Poleg tega smo načrtovali in postavili noveobrobe ob sadnih vrstah, kamor bomoposadili in posejali dobre sosede sadnimvrstam, ki bodo dober izbor zoper škodljivcein bolezni. Pa tudi košnjo si bomo s temopravilom precej olajšali.

Zavedati se moramo, da brez gnojenja, ne moremo pričako-

vati večjega pridelka. Za gnojenje sadnih vrst smo uporabili

plantela organik K z dodanim kalijem, ki ugodno vpliva na

plodove pri rasti in kasneje v skladiščenju. V ekoloških sadov-

njakih, kjer ne smemo uporabljati mineralnih gnojil, lahko do-

damo pod drevesa tudi zrel kompost, ki bo naša drevesa

primerno založil s hranili. V primeru, da so naša tla prekisla, se

pravi je Ph pod 6, uporabimo plantella kalcivit, ki ustvari nev-

tralen ph v tleh ter s tem izboljšuje dostopnost hranil do rast-

lin. Sredstva za odpravljanje kislosti tal, kot sta gašeno apno

in žgano apno, niso dovoljena, ker uničijo talne organizme.

Ko se lotimo cepljenja sadnega drevja, naj-

prej preverimo orodje: cepilni nož mora

biti oster in razkužen, potrebovali bomo

tudi lepilni trak ali elastično vrvico in odli-

čno cepilno smolo plantella arbosan.

Rezanje cepičevZa vse načine cepljenja, razen za okulacijo

na speče oko, režemo cepiče koščičarjev

januarja in pečkarjev februarja. Za cepiče

izbiramo zdrave enoletne mladike z zuna-

nje strani krošnje, kjer je les bolj dozorel.

Uporabimo le srednji del mladike, kjer so

očesa bolje razvita in prehranjena. Nare-

zane mladike shranjujemo povezane v

snope, potaknjene v mivko ali pesek. Pro-

stor naj bo temen, hladen in vlažen. Mla-

dike za okulacijo na speče oko režemo z

matičnih dreves tik pred uporabo (letošnja

mladika). Spomladi in pozno jeseni, ko se

sokovi še ne pretakajo, cepimo: z angleško

kopulacijo, žlebičkanjem in cepljenjem v

razkol.

Cepljenje za lub -zarežemo lubje.

Cepič vstavimo za lub in pritrdimo z

elastičnim trakom.

Obrobe okrog dreves so lahko tudi bolj igrive.

Tehnike in načini cepljenja sadnega drevjaMožnosti cepljenja sadnih vrst so različne, sami pa bomo izbrali najustreznejšo in najboljšoobliko za našo domačo rabo. Cepiče nabiramo v času mirovanja, cepimo pa, ko je rastlina vsoku, to je v fazi cvetenja, razen cepljenja na oko, ki ga uspešno izvedemo poleti.

Pomembno za sadne rastline je, da gnojimo dvakrat letno, in

sicer v spomladanskem času pred pričetkom vegetacije in pa

jeseni, po zaključku rasti. Gnojimo na podlagi narejenega

gnojilnega načrta in tega nikoli ne storimo ‘ na pamet ‘, ker

lahko tako pregnojimo zemljo. V mesecu marcu smo tudi ob-

novili vse obrobe nasada, potrosili slamo in postavili oporo za

maline.

Iztok Uršič


težje zaraste, če ni pravilno premazana

s cepilno smolo. Pri koščičastem sadju se

rada pojavi smolikavost. Odrezano pod-

lago povežemo 10 cm pod mestom, kjer jo

bomo razklali, da se ne razkolje preveč. V

pripravljeno razprto mesto vstavimo 1-2

cepiča, mesto pa dobro premažemo s ce-

pilno smolo plantella arbosan in mesto

trdno povežemo s trakom. Ta način ceplje-

nja uporabljamo pri starejših drevesih. V

zadnjem času se namesto cepljenja v raz-

kol bolj pogosto uporablja enostavnejše

cepljenje za lub.

Cepljenje za lub je enostaven, preprost in

zanesljiv način. Tehniko spajanja in ceplje-

nja za lub uporabimo spomladi, ko se so-

kovi že začnejo pretakati. Podlago

odrežemo na želeni višini, nato s cepilnim

nožem zarežemo lubje pravokotno navzdol

3-5 cm, ki mu robove privihamo navzven.

Cepič porinemo za lub tako globoko, da se

cela rezna ploskev skrije v podlagi. Pri debe-

lejši podlagi lahko vstavimo cepiče tudi na

treh ali štirih mestih. Vrh cepiča in prav tako

vrh podlage zamažemo s cepilno smolo. Ta

način cepljenja uporabljamo pri preceplja-

nju in v primeru, da smo zamudili cepljenje

pred vegetacijo. Spoj na cepljenem mestu

je zelo krhek in se cepič rad odlomi. Za lub

lahko cepimo tudi od strani, predvsem za

nadomestitev manjkajoče ogrodne veje.

Spajanje ali ablaktacijo uporabljamo

predvsem pri oblikovanju drevesnih kron

v primeru, če je potrebno izpopolniti praz-

nino ali doseči pravilnejši razpored ogrod-

nih vej. Tiste, ki jih želimo združiti, plosko

odrežemo na primernem mestu po dolžini.

27april 2015

Angleška kopulacija se upora-

blja, ko sta podlaga in cepič enako

debela. Cepič naj ima 3-4 očesa.

Tako na podlagi kot na cepiču za-

režemo jeziček, katerega pri spoji-

tvi zataknemo enega za drugega.

Tak spoj je trdnejši, ga je lažje pove-

zati in ima večjo površino odprtih

kambijalnih celic za lažje zraščanje

podlage in cepiča.

Pri žlebičkanju je podlaga debelejša

od cepiča. Cepič odrežemo na levi in desni

strani v dolžini 3-5 cm, tako da tvori pravi

kot in se lahko čim tesneje prilega v izrezan

žleb na podlagi. Vrh cepiča in podlage pre-

mažemo s cepilno smolo ter cepljeno

mesto trdno povijemo s trakom.

Cepljenje v razkol je zelo star način in

manj primeren, ker se razklana podlaga

Dolžina reza naj bo 5 cm in enaka na obeh

vejah. Odrezane veje spojimo, tako da se

ena rez prilega drugi in da se stika čim več

kambija. Stično mesto trdo povijemo in

premažemo s cepilno smolo bio plantella

arbosan. Veje se dobro in hitro zarastejo,

tako da jih naslednje leto že lahko usme-

rimo v želeni prazen prostor krošnje.

Cepljenje bolj zahtevnihsadnih vrst Limona, ki je zrasla iz koščice, nam po vsej

verjetnosti ne bo nudila sadežev, zato jo je

treba precepiti z žlahtno sorto. Poleg po-

taknjencev je cepljenje najpogostejši

način razmnoževanja. Limono lahko ce-

pimo na več načinov. Odločili se bomo za

okulacijo ali cepljenje s cepičem. Pri obeh

načinih cepljenja mora biti podlaga v soku.

Zunanji znak, da je rastlina v soku, torej je

primerna za cepljenje, ko začne ponovno

odganjati. Okulacija pri limonah se bi-

stveno ne razlikuje od ostalega sadnega

drevja. Ravno tako napravimo na podlagi

zarezo v obliki črke T in oko vcepimo v po-

ljubni višini. Če nimamo za okulacijo pri-

merne podlage, ker je predebela ali pa so

mladike, s katerih bi rezali očesa, pretanke

ali trioglate, se odločimo za cepljenje s ce-

piči. Najuspešnejši način je, ko cepič vsta-

vimo v podlago s strani. Cepljenje je

podobno bočnemu prileganju cepiča, le

da tu cepič potisnemo za lub. Cepiče re-

žemo z mladik, ki ne smejo biti prestare in

ne premlade. Kateri način cepljenja od

zgoraj navedenih bomo izbrali, je pred-

vsem odvisno od rastline, ki jo bomo cepili

in časa cepljenja.

Iztok Uršič

Cepljenje na razkol - vstavimo lahko

tudi 2 cepiča in vse skupaj povežemo

ter premažemo z bio plantella arbosan

smolo.

Zadnja leta je možno dobiti specialne

škarje za cepljenje, ki gladko in enos-

tavno odrežejo podlago in cepič za op-

timalno prileganje.

Uporabne so, ko sta podlaga in cepič

enake debeline. Škarje ponujajo na vrt-

narskih sejmih.


28 www.klubgaia.si

Gaia na obisku

Zračenje trateVečina vrtičkarjev, ki ima trato letos čakaukrep uničevanja mahu. Vzroki za pojavmahu v tleh so zbita tla, senca, kislost inseveda veliko vlage. Za uničenje mahuuporabimo plantella sredstvo proti mahuz dodatkom železa, ki uniči mah. Sredstvovsebuje tudi kremenove peske, ki zračijo tlain hranila za trato.

Naš član, gospod Pakiž, iz Trebnjega je sredstvo proti mahu

uporabil pred nekaj dnevi, v lepem sončnem vremenu pa se

je lotil zračenja tal in odstranjevanja propadlega mahu.

Za strojno zračenje trate je gospod Pakiž uporabil ver-

tikulirni stroj, s katerim odstranimo ostanke mahu, polsti in

nekaterih plevelov ter jo dobro prezračimo in prečistimo.

Taka tla bodo manj zbita, kar bo omogočilo dobro razrast

korenin ter utrditev rastlin. Ravno tako bodo vlaga, zrak in

potrebna hranila mladim rastlinicam lažje dostopna.

Količine odstranjenega mahu in polsti so lahko ogromne,

zato je priporočljivo, da si vnaprej organiziramo prevoz in

takoj odstranimo z vrta nabran mah in travo. Po zračenju in

čiščenju trate vsekakor priporočamo zapolnitev praznih

mest z novim dosejevanjem semen, za kar najbolj pri-

poročamo obloženo seme plantella contessa, ki je

zavarovano z ovojem. Tako seme je zavarovano pred ptiči in

ni potrebno pokrivanje, istočasno pa ima rastlina takoj ob

začetku rasti na razpolago potrebna hranila. En kilogram

obloženega semena zadostuje za 30 m2 ob novi setvi ali za

do 5x večjo površino ob dosejevanju.

Trato v okolici

hiše našega člana

krasijo vzorno

obrezane okrasne

grmovnice in

sadno drevje. Vse

ukrepe oskrbo-

vanja in vzdrže-

vanja Pakiževa

opravljata sama.

V pomoč pa jima

je z dragocenimi

nasveti tudi revija

Gaia.

Loreta Vlahović


Del vrta bo namenjen sajenju čilija in nizkega

fižola. Naša članica sama prideluje semena.

Vzgoji tudi sadike čilija. Najljubši so ji pekoči,

ki jih potem tudi vlaga in veselo podarja

obiskovalcem.

Vrt obrobljajo smaragdne tuje,

ki jih v zadnjih letih postopoma

pomlajujejo, ob njih pa je

vzorno vzdrževana trata, ki je

bila letos že pokošena.

Loreta Vlahović

april 2015 29

Če želite, da se

naši strokovnjaki

o vašem vrtu in

rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas

pokličite na brezplačno številko

Enkrat na mesec se z nami na obisk k

članom odpravi tudi nacionalna televizija.

Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na

obisku na prvem programu RTV SLO,

oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in

zanimive primere vrtov naših članov

bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na

vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na

spletni strani.

BREZPLAŒNI NASVETI NA

Vsestransko delavna članicaNaša dolgoletna članica Marija Ponikvar nas je že večkratna delavnicah v Trebnjem pogostila z svojimi slastnimiflancati in nas povabila, da jo obiščemo na njenem domu.Po predavanju o balkonskih rastlinah v Centru zaizobraževanje in kulturo v Trebnjem sem si vzela čas zaobisk. Seveda je pri hiši spet dišalo po domačih dobrotah. Marija ob narcisah na vrtu.

Gaia na obisku

Marija je v mlajših letih z mnogo energije vsako leto bogatila

obhišni vrt z raznovrstnimi cvetlicami ter zanimive momente

v vrtu pridno dokumentirala in iz tega ustvarila veliko zbirko

fotografij, ki jih ponosno pokaže. Med njimi je ena njenih ljub-

ših, bela galtonija. Sedaj je na vrtu nekoliko manjša izbira rast-

lin, a zelenjavni vrt je že prekopan in pripravljen za sajenje.

Med najboljšimi sosedi naše članice je tudi vrtni center Tika

- »Tika vas mika«, ki ga pogosto obiskuje. Sodelavke so nam

pokazale bogato ponudbo sadik zelenjave in tudi

balkonskega cvetja. Kupcem z veseljem svetujejo

visokokakovostne izdelke Plantelle in Bio plantelle.

Zgodnji krompir je posajen in vzorno zaščiten z vrtno ko-

preno, da bo hitreje vzklil in ne bo izpostavljen morebitnim

nizkim spomladanskim temperaturam.


Oblikovanje vrta

30 www.klubgaia.si

Zeliščnapiramida zzabojiČe smo omejeni s prosto-

rom in si želimo imeti ze-

lišča in jagodičevje,

zasaditev omejimo na

prostor, ki ima skozi vse

leto veliko sonca. Zelišča

posadimo v piramidne

grede, kjer imajo rastline

dovolj prostora za razraš-

čanje. V takšen del vrta

posadimo lahko tudi

okrasne rastline, kot so:

zunanji bonsaj, cvetoče

trajne grmovnice ali jago-

dičevje.

Majhen vrt z velikim učinkomV času, ki nam ga vse manj ostane ponapornem delovnem dnevu ali tednu, lahko namajhni površini uživamo v cvetočih ali visokihgredah, kjer kombiniramo zasaditve s trajnimi,enoletnimi ali zelenjavnimi rastlinami. Vrt jelep skozi vso leto, vedno urejen, na njempridelamo dovolj zelenjave za družino, ostanepa nam še dovolj časa za počitek.

Kotiček, kjer imamo na razpolago približno 180 m2, želimo

čim bolj izkoristiti, hkrati pa ohraniti urejen videz. Takšni vrtovi

potrebujejo zasaditveni načrt, kjer je vse izračunano na pod-

lagi naših želja in danih možnosti. Naš vzorčni vrt je razdeljen

na različne dele - gredice, ki se med seboj dopolnjujejo in da-

jejo vrtu celoto.

Vrt na terasiTerasa je del vrta, kjer se največ gibljemo, zato želimo, da je vedno urejena, cve-

toča, hkrati pa nas zakriva pred pogledi. Zasaditev kombiniramo z okrasnimi

lonci, lesenimi zaboji in dekorativnimi dodatki, ki jih sezonsko spreminjamo. Za

sajenje v lonce, ki so različnih oblik in materialov, pazimo, da se med seboj

vedno dopolnjujejo, izberemo nizke, cvetoče trajnice, kot so hojhere različnih

sort in vrst. Te rastline imajo čudovite barvne liste, dobro uspevajo na soncu ali

v senci. V spomladanskih mesecih posadimo kombinacijo ciklam in primul, s

tem pričaramo barvno paleto in v vrt prinesemo čudovito živo pisano razpolo-

ženje. Zasaditev je lahko kombinacija zgodnje zelenjave, kot so: rukola, red-

kvica, različne vrste zimske solate, por, kitajski listni mix, vrtna kreša, jeseni pa

posadimo čebulice nizkih narcis, tulipanov in krokosov.

Vrt v visokih gredahDel vrta, ki ga želimo uporabiti za koristne

namene, uredimo z visokimi gredami razli-

čnih materialov in oblik. Izbiramo lahko

med takimi, ki jih kupimo in postavimo ali

jih izdelamo sami.

Spomladanske zasaditve visokih gred po-

pestrimo s cvetočimi enoletnicami, kot so:

primule, ciklame, vijolice, dišeči nageljni.

Zelenjavo posadimo ali posejemo, odvisno

od tega kar želimo imeti. Takšna greda je

čudovit okras in koristen del vrta. Lepo se

poda k ostali zasaditvi, ni zahtevna za

vzdrževanje. Na gredah lahko pridelamo

zelenjavo skozi vse leto.


april 2015 31

VRTNARSTVO BOTANIKA d.o.o.

Drešinja vas 1, SI-3301 PetrovčeT +386 (3) 492 10 50

F +386 (3) 492 10 51

G +386 (41) 990 650

www.vrtnarstvo-botanika.si

[email protected]

• ZUNANJE UREJANJEOKOLICE

• NOTRANJE DEKORACIJE• EKOLOØKE SADIKE ZELENJAVE

Okrasne grede z naravnimi materialiDel vrta, ki ga namenimo izključno samo za okrasno zasadi-

tev, obrobimo z naravnim materialom, ki nam služi za razme-

jitev med travno površino in zasaditvijo.

Izbor rastlin prilagodimo na zemeljske in podnebne razmere.

Zasaditev kombiniramo tako, da imamo skozi vse leto nekaj

cvetočega in zimzelenega. Sadimo trajno resje vseh barv,

nizke brogovite, okrasne trave, cvetoče trajnice, poleti cve-

toče sivke in različne javorje. Zasaditev popestrimo s spiral-

nimi oblikami, ker imamo na izbiro kleke in paciprese.

Takšna greda je osnovni del zasaditve, vedno urejena in obli-

kovana je ponos našega vrta.

Kamnite gredeVedno več se v vrtovih uporabljajo kamniti nasipni materiali, kot so: naravni in barvasti

prodec ter skale. Takšna zasaditev zahteva poseben izbor rastlin. Ponavadi prev-

ladujejo iglavci, kot so: okrasno nizko ruševje, kroglasti pušpani, spomladan-

sko in jesensko vresje, nizke pritlikave smreke zelene ali srebrne barve

in okrasne trave različnih barv. Tako kot v gredah z naravnim na-

sipnim materialom tudi v kamnitih gredah na sme manjkati

soliternih rastlin različnih oblik. Lahko so bonsai, spirale ali

oblikovane pon-pon rastline. Izbor pušpanov, kleka, ileksa in

različnih pacipres je velik. Od nas je odvisno, kakšna oblika

teh prezimnih rastlin nam je najbolj všeč. Tako oblikovane

rastline porežemo enkrat ali dvakrat skozi rastno sezono, da

obdržimo želeno obliko. Nimajo posebnih zahtev za vzdrže-

vanje, rastejo pa v vsaki zemlji.

Greda s sezonskim cvetjemV takšnih gredah s pomočjo domišljije pričaramo spomladansko, po-

letno in jesensko zasaditev. Zasaditev je treba menjati vsaj dvakrat

letno, da imamo vedno urejeno podobo. Takšna greda zahteva nekoliko

več dela, saj je potrebno enoletnice gnojiti, odstranjevati odcvetele po-

ganjke in vsakodnevno zalivati.

Vrtni dodatkiVrtni dodatki ali detajli, kot jim rečemo, so plod naše domišljije. Če že-

limo del vrta popestriti ali narediti počivalni kotiček, imamo na izbiro

veliko dodatkov, kot so: vrtne krogle, različno oblikovane počivalne klo-

pice in predmeti, ki jih ustvarimo z malo domišljije, da nam obogatijo

vrt v nekaj posebnega, edinstvenega.

Maja Podgornik


Glavkom odkrijejo pri 2,5 do 3,5 odstotka prebivalcev v starosti

od 40 do 80 let, ob tem pa je še 50 odstotkov bolezni neodkrite.

Primarni glavkom, ki je najpogostejši, je bolezen starejših in je s

starostjo vse pogostejši. »Pri 40 letih je bole-

zen redka, pojavi se pri dveh od vsakih tisoč

ljudi. Pozneje, pri 70 ali 80 letih, prizadene že

štiri do osem na vsakih sto ljudi,« je pove-

dala oftalmologinja doc. dr. Barbara Cven-

kel, vodja oddelka za glavkom na Očesni

kliniki v Ljubljani. Po 10 letih približno 26

odstotkov ljudi oslepi na eno oko in 5,5

odstotka na obe očesi zaradi glavkoma.

Ob zdravljenju se lahko delež tistih, ki za-

radi glavkoma oslepijo, zmanjša, pred-

vsem če je bolezen odkrita dovolj

zgodaj.

A odkrivanje glavkoma ni enostavno,

saj dolgo nima nobenih očitnih znakov.

Običajno najprej izgubimo obrobni

(periferni) vid, vidno polje se zoži,

medtem ko je vidna ostrina sprva še

dobra. Prav zato se ljudje z napredo-

valim glavkomom pogosteje poškodujejo,

padejo, si zlomijo kolk, izgubijo vozniško dovoljenje in so tudi

pogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Najtežje glavkom od-

krijemo, če najprej poteka le na enem očesu in se šele pozneje

pojavi na drugem. »A ko bolniki pridejo k nam zaradi slabšega

vida, je pogosto bolezen že zelo napredovala, ker so propadla

tudi tista živčna vlakna, ki služijo centralnemu delu vida,« opo-

zarja doc.dr. Barbara Cvenkel, dr.med. oftalmologije. Da gre za

glavkom, lahko pokaže šele natančen pregled pri očesnem

zdravniku. Tistim, ki imajo glavkom v ožjem družinskem krogu,

svetuje podroben pregled že okoli 35. leta (in potem vsakih nekaj

let), sicer pa vsaj okoli 65. leta. Lahko ga opravimo tudi takrat, ko

gremo po očala, ker na blizu ne vidimo več.

Več preberite v aprilski številki

Vzajemnosti

Revija Vzajemnost je namenjenaupokojencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu. V enainštiridesetih letih je postalaza nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področjadelovnega prava, socialne varnosti,zdravstvenega varstva, skrbi za starejše inosebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju,prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letihposvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudidruženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavljakakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet aliletovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za

razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Naročam revijoPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Potuhnjena bolezen oči

Revija Vzajemnost predstavlja

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (11,40 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 20 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.

Vzajemnost je lepo darilo

Glavkom ali zelena mrena pomeni napredujočo okvaro vidnega živca. Dolgo je morda niti neopazimo, a škoda, ki nastaja, je nepopravljiva Z zdravili in drugimi oblikami zdravljenjanjegovo napredovanje upočasnimo, in če so ukrepi pravočasni, preprečimo slepoto.


Predsednik četrtne skupnosti G. Moškrič, nam je že prejšnjeleto podaril v najem preorano njivico v bližini našega vrtca.Tako smo dobili priložnost, da z otroki spoznamo, kakorastejo rastline, kaj potrebujejo za rast in kaj vse moramonarediti za uspešno rast, da jih lahko zaužijemo.

Z otroki smo ugotavljali, katera semena

smo dobili in kaj bo iz njih zraslo. Ogle-

dali smo si vrt in ugotovili, da ga je treba

preorati. Brinin očka je bil prijazen in

nam je preoral vrtiček, nato pa smo se

nanj odpravili z orodjem. Vrtiček je bil

pripravljen. V vrtcu smo se pogovarjali,

kako sejemo in naredili smo setveni

načrt. Otroci so vse pridelke narisali.

Načrt smo pokazali tudi otrokom drugih

skupin. Lotili smo se dela, naredila sem

gredice, otroci pa so jih posejali.

Rastline so pričele rastiVečkrat smo se sprehodili do vrtička in

nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo. Po-

mlad je bila hladna in mokra, zato se

dolgo ni nič zgodilo. Otroci so bili nav-

dušeni, ko so iz zemlje končno poku-

kale rastlinice. Ugotovili so, da je z

vrtnarjenjem kar veliko dela. Poleg pri-

delkov je zrasel še plevel. Sonce je pri-

pekalo in zemlja je bila suha, rastline so

potrebovale zalivanje. Vodo smo prine-

sli v kanglicah iz bližnjega vrtca in želeli

smo si, da bi deževalo.

Posadili smo plodovkeUgotovili smo, da bi lahko še kaj posa-

dili. Za pomoč smo zaprosili starše in

vrtec. Tako smo dobili sadike paprik,

paradižnika in bučk, naravno gnojilo

ter še nekaj semen. Ob skrbni negi je

vrtiček ozelenel in vse je lepo uspevalo.

Kmalu smo pobirali prve pridelke. Red-

kvice so obilno obrodile. Otroci so jih

populili, oprali in uživali zelenjavno

malico na igrišču vrtca. Postregli so jih

tudi drugim otrokom in vzgojiteljicam.

Ugotovili so, da malo pečejo, a so zelo

dobre. Poskusili so jih tudi otroci, ki ne

ljubijo zelenjave, saj so to vendar NAŠE

redkvice.

Vrtiček pa je zahteval nenehno pozor-

nost. Deževalo je in treba ga je bilo

opleti. Prišlo je poletje in sonce je žgalo,

spet je bilo potrebno zalivanje. S kan-

glicami je šlo prepočasi in prenaporno

je bilo. Prijazni hišnik nam je od vod-

njaka v vrtcu napeljal cev, ki smo jo po-

tegnili kar skozi ograjo na travnik. Tako

smo imeli vodo bliže in smo lahko rast-

line temeljito zalili. Lepo so uspevale…

..potem pa je prišlo deževno poletje in

zdaj je bilo vode še preve...

Plevel je podivjalPlevel je podivjal in v delovnem času

vrtička nisem uspela opleti, zato sem

morala prihajati v svojem prostem času.

Poleti smo redno pobirali pridelke.

Obrodile so bučke, pobrali smo nekaj

paradižnika češnjevca preden ga je uni-

čila plesen. Zrasle so še paprike, pulili

smo rdečo peso in nabirali stročji fižol.

Peso in fižol smo skuhali in pojedli v so-

lati pri kosilu. Zeleno solato smo z

otroki prali na igrišču ob vodnjaku in za-

nimivo je bilo, da so jo oprano kar tam

z užitkom jedli. Celo deklica, ki ne mara

solate, je pojedla kar nekaj listov. Mlade

bučke in paprike so otroci uživali kar su-

rove, peteršilj pa so si otroci dali v juho

in enolončnico. Med semeni smo dobili

tudi ognjič in smo z njim posejali gre-

dico. Izredno lepo je rasel in cvetel, v

veliko veselje otrok. S cvetovi smo okra-

sili mize pri kosilu, nekaj pa smo ga na-

brali in posušili, saj je rastlina zdravilna.

Najbolje nam je obrodila rdeča pesa,

tako, da smo jo večkrat jedli, nekaj pa

vložili v kozarce. Kuhano peso smo olu-

pili na igrišču in zanimivo, otroci so jo z

užitkom jedli narezano na kolobarčke.

Povedali so, da je sladka in okusna.

Stročji fižol in paprike smo redno pobi-

april 2015 33

Mladi vrtnar

Zadvorski vrtec na vrtičku

Hej ho, hej ho, na delo zdaj gremo.

To so najboljše redkvice na svetu.

A gremo prodajat na tržnico?

rali, zalivati pa nam ni bilo več treba, ker

je vse poletje deževalo.

Otroci imajo radi zelenjavo, pridelki iz

našega vrtička pa so jim še bolj teknili.

Ana Gale, Vrtec Pedenjped,

enota Zadvor, skupina Čebelice


Solata naj raste na topli, sončni in s humu-

som bogati gredici, ki jo pognojimo s

kompostom. Presajamo jo s koreninsko

grudo, s čimer preprečimo poškodbe ko-

renin in začetni šok rastline. Razdalja med

rastlinami pa naj bo 15 do 30 cm, odvisno

od vrste solate.

Presajanje in setev na prostoSpomladi sejemo solato na prosto, ko so

tla že dovolj topla. Lahko pa se odločimo

za setev v šotne lončke ali tablete. Sadike

presajamo skupaj s koreninsko grudo, kar

zmanjša možnost vročinskega šoka. Solato

presajamo plitvo, tako da so po presajanju

klični lističi še vedno vidni. Pregloboko sa-

jena solata je bolj občutljiva na solatno

plesen in pogosto oblikuje majhne gla-

vice z debelim kocenom.

Dobri sosedje za boljšo rastNa rast solate dobro vplivajo: paradižnik,

fižol, kumare, čebula, zelena, bela redkev

in drobnjak, od zelišč pa šetraj in koper.

Krebuljica, posejana kot vmesni posevek,

bo solato varovala pred polži, ušmi, mra-

vljami in solatno plesnijo. Slab sosed solati

je peteršilj.

Domače solateAvtohtoni sorti solate sta LEDA in BISTRA,

obe krhkolistni z izrazito močnim vonjem.

Leda dobro prenaša vročino in gre pozno

v cvet. Glave so velike in kompaktne, s

svetlečimi, rumeno-zelenimi listi z valovi-

tim robom. Bistro lahko sejemo spomladi

in jeseni, saj dobro prezimi. Glava je zelo

velika, ploščato okrogla, z valovitim in

rahlo rdečkastim listnim robom.

Andreja Tomšič

Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana

www.kalia.si

Zelenjavni vrt

34 www.klubgaia.si

Solata z domačega vrtaSolata je nepogrešljiva zelenjava, ki pospešuje tek in prebavo.Ker deluje blažilno na spanec, je skleda solate lahko pravprijetna in zdrava večerja.


Med slikama je 5 razlik, poiščite jih ter jih primerno označene skupaj s svojimi podatki do 25. 5. 2015 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali preko e-pošte na [email protected]. 10 pravilnih rešitev bomo 26. 5. izžrebali in nagradili z Effect Univerzalniminsekticidom proti vsem vrstam mrčesa, da boste varni vse poletje.

Dom brez mrgolazni

Joj, invazija pozraku in kopnem

Mravlje se poleg muh uvrščajo med najpo-

gostejše škodljivce v domovih in različnih

gospodarskih poslopjih. V Sloveniji je tre-

nutno zabeleženih preko 130 različnih vrst

mravelj. Velja pa omeniti, da se večinoma

ne pojavljajo v stavbah. Med najpogo-

stejše obiskovalce spadata vrtna in faraon-

ska mravlja.

Vrtna mravljaZ razliko od faraonske se vrtna mravlja v

stavbo preseli iz okolice (npr. vrta), zato se

priporoča uporabo sredstev v obliki posipa

na zunanjih okenskih policah in pod vrati,

kjer plazeče žuželke vstopajo.

Faraonske mravljeFaraonke najdejo zatočišče med zidovi ter

pod raznimi predmeti. Pogosto jih naj-

demo v kopalnicah, kuhinjskih omarah in

v toplejših delih stavbe. Najraje pa izbirajo

hrano, v kateri so ogljikovi hidrati, maš-

čobe in olja.

Ko nas mravlje ogrožajoMed sredstva, ki omogočajo učinkovito za-

tiranje žuželk, sodita effect posip proti mra-

vljam in neopermin. Prvi vsebuje aktivno

snov rastlinskega izvora, piretrin, ki dokaj

hitro deluje na škodljivce, hkrati pa je izde-

lek manj strupen in je zato bolj priporočljiv

za uporabo v notranjih prostorih. Neoper-

min pa je dlje obstojen izdelek in omogoča

učinkovito zatiranje mravelj pod zidovi v

okolici stavb, kljub temu pa ga lahko upo-

rabljamo tudi v notranjih prostorih v kle-

teh, pod vrati, na okenskih policah ter na

mestih, kjer mravlje vstopajo v prostore.

Učinkovito nad muheVerjetno je v tem času najpogostejši škod-

ljivec muha, ki se pojavlja zlasti tam, kjer so

prisotne še domače živali ali kjer so v bližini

hiš tudi hlevska poslopja. Odrasle muhe

povečini živijo od 15 do 25 dni, vendar

brez hrane poginejo po treh dneh. Imajo

tudi izjemno število potomcev. V nasprotju

s splošnim prepričanjem vse muhe ne pi-

čijo. To naredi le hlevska muha, ki se pogo-

steje pojavlja v hlevih, saj živi v neposredni

bližini domačih živalih. Poleg hlevske in

hišne muhe obstaja še šest različnih vrst

muh, ki so prisotne v stanovanjskih okoljih.

Leteče žuželke v stanovanju lahko zatremo

z effect univerzalnim insekticidom v obliki

aerosola. Pripravek, za katerega je značilen

takojšen učinek, deluje dotikalno, hkrati

zaradi vsebnosti dveh različnih insekticid-

nih snovi deluje tudi podaljšano in tako

preprečuje žuželkam, da se ponovno mno-

žično pojavljajo v prostorih. Izdelek vse-

buje tudi aromo citronele, ki osveži

prostor, a je za aromo značilno tudi, da od-

vrača žuželke. Zelo učinkovito zatiranje v

notranjosti stanovanj nam omogoči tudi

effect univerzalni insekticid z razpršilko, ki

deluje kontaktno in podaljšano. Namenjen

je zatiranju vseh vrst letečega in plazečega

mrčesa: muh, komarjev, mravelj, moljev in

mušic, pa tudi pršic, uši in celo ščurkov. Za

uporabnike, ki so bolj naklonjeni izdelkom,

ki ne vsebujejo insekticinih komponent za

zatiranje muh, svetujemo effect hišni mu-

holovec, katerega se uporablja na pod-

strešjih in v shrambah. Za zatiranje

škodljivcev na večjih površinah svetujemo

uporabo effect hlevski muholovec in effect

muholovec v roli. Za vse tri izdelke je zna-

čilno, da delujejo daljše časovno obdobje,

poleg tega pa se izdelek lahko uporablja

tudi na mestih, kjer se sicer uporabo insek-

ticidov odsvetuje.

Mira Arh

Že aprila se v domovih pogosto pojavijo nekateri škodljivci, ki namlahko povzročajo marsikatero nevšečnost. Med najpogostejšimi so:muhe, a tudi mravlje, v stanovanjih, hišah in okolici.

�


Dovžanovasoteska

Slovenski naravni biseri

Dobre tri kilometre severovzhodno odTržiča je tok Tržiške Bistrice globoko vosrčje Karavank vrezal slikovito dolinoin pri tem odkril najpopolnejšezaporedje kamnin iz obdobjastarejšega zemeljskega veka(paleozoika), starih med 300 in 260milijonov let. Njen osrednji delpredstavlja približno 150 metrov dolgasoteska, v kateri se je morala cestaproti Jelendolu umakniti v predor.S parkirišča v vasi Čedovlje pri Tržiču

smo se po desnem bregu Tržiške Bistrice

po razgledni poti odpravili na ogled

geološko enega najzanimivejših obmo-

čij v Sloveniji in že kmalu naleteli na pri-

merke pisane trbiške breče. Ta spada

med najbolj značilne kamnine v Kara-

vankah in je sestavljena iz ostrorobih

odlomkov, na katere so pri prepereva-

nju in eroziji razpadle starejše kamnine.

Ob neustavljivem šumenju mlade reke

ter rumenem in modrem spomladan-

skem naznanjanju trobentic in jetrnikov

smo se skozi mešan gozd hitro približali

mostu, s katerega se je navzlic nizkemu

vodostaju odprl čudovit pogled v na-

jožji del tesni.

Tu se najbolj nazorno srečamo s posle-

dicami dolgotrajnega delovanja tekton-

skih sil in hudourniškega toka reke.

Številni fosilni ostankiživali in rastlinV Dovžanovi soteski so v apnencu našli

številne fosilne ostanke živali in rastlin,

zaradi katerih je postala svetovno znana

kmalu po tem, ko je leta 1891 nemški

bankir baron Julij Born kupil obsežne

gozdove in dal zaradi njihovega učinko-

vitejšega izkoriščanja zgraditi cesto do

Puterhofa, današnjega Jelendola. Zato

je moral na njenem najožjem delu 1895.

v plasti črnega apnenca izvrtati predor,

o čemer priča spominska plošča na steni

ob vhodu.

Zatem je tu raziskoval nemški geolog dr.

Ernst Schellwien in leta 1900 objavil ob-

širno razpravo o ramenonožcih (brahio-

podih), po zunanjosti školjkam podob-

nih morskih živali. V njej je opisal 81

različnih oblik iz rožnatega, rdečega in

svetlo sivega apnenca, od tega 21 dotlej

nepoznanih. Leta 1937 so na novo od-

krili tudi veliko kroglasto luknjičarko s

centimeter veliko hišico (foraminifero)

oziroma kranjsko švagerino. Sicer pa so

v tukajšnjih apnenčasti kamnini našli fo-

silne ostanke še drugih luknjičark,

školjk, polžev, koral, glavonožcev, mor-

skih ježkov in lilij ter nekaterih drugih

vrst nevretenčarjev. Te in fosile iz drugih

delov Slovenije si lahko ogledamo v

Razstavno – izobraževalnem središču, ki

je urejeno v nekdanji šoli v bližnji vasi

Dolina.

Mimo geološkega stebra, ki prikazuje

kamninsko sestavo Dovžanove soteske

in okolice, smo prišli do kaskadnega sla-

pišča z manjšimi in večjimi zaobljenimi

skalnimi bloki kremenovega konglome-

rata, ki so se odlomili z Borove peči, z

rdečim borom poraslega pobočja nad

zaselkom Na jamah. Na nasprotni strani,

nad levim bregom najožjega dela Dov-

žanove soteske, ki je bila leta 1988 zava-

rovana kot naravni spomenik, se dviga

šest visokih kamnitih stolpov – Kušpe-

garjevih turnov, ostankov nekdanjega

koralnega grebena.

Boris Dolničar

V najožjem delu soteske

se je cesta umaknila v predor.

www.klubgaia.si36

Pisana trbiška breča.

Sprijeti prodniki trdega

belega kremena.


Klubske strani

37april 2015

VRTNARSKA HIŠAvabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto,

25. 4. 2015 med 900 in 1500

Ekološki vrt, ekološka semena, sadike zelenjadnic, trajnic,

jagodičja, grmovnic...

Predavanji:

• Matic Sever; Za sušo trpežne trajnice; ob 1100

• Jerneja Jošar; Ekološko vrtnarjenje; ob 1140

Tel.: 030 382 050 in 051 439 303 • www.vrtnarskahisa.si

GLOBINSKO ZALIVANJE Z OLLA POSODOJe najbolj učinkovit pripomoček za hidracijo

rastlin na svetu. Izdelane so iz rdeče naravnegline. Zalivalke so zdravju in okolju prijazne. OLLAposodo vkopljemo v zemljo, tako da je viden vratposode, kamor dolivamo vodo ali pa jopostavimo na zemljo ob rastlino. Rastlina si natosama jemlje, kolikor vode potrebuje. OLLAposode so primerne za vse vrste rastlin(cvetlice, zelenjavo, drevesnice in gr-movnice). Idealne so za zelo porozna tla,zelenjavne vrtove, balkonske rastline in vr-tove na terasah, zeliščne vrtove ali zeliščnespirale, permakulturne ali cvetlične grede invrtove. Velika prednost OLLA posode:lončnice ni potrebno zalivati do 14 dni, sajvoda ne hlapi iz posode zaradi porozne glinein pokrova, s katerim jo pokrijemo in s tempreprečimo, da bi se vanjo ujele žuželke. Znjimi tudi znatno privarčujemo s porabovode na vrtovih za 50 %. Zalivamo globin-sko, torej pri koreninah, zato ni plevela.

Lonœarski center Bahor iz Topoløice WWW.OLLA.SI


Koledar del

38 www.klubgaia.si

Po

da

tki s

o v

zeti

z d

ovo

ljen

jem

av

tori

ce iz

Se

tve

ne

ga

ko

led

arj

a M

ari

e T

hu

n z

a le

to 2

01

5, k

i ga

v S

love

niji

izd

aja

v n

esk

rajš

an

i ob

liki Z

alo

žba

Ajd

a, t

el.:

01

/75

4 0

7 4

3.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

15161718

�

2021222324

�

2627282930

123

�

56789

1011

�

131415

od 18.00

do 9.00 od 10.00

do 12.00 od 13.00

do 11.00 od 12.00

do 10.00 od 11.00

od 15.00

do 8.00 od 9.00

do 12.00 od 13.00

do 17.00 od 18.00

do 22.00

do 17.00 od 18.00

do 14.00

od 16.00

AprilS

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

MajP

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

14h

Zelenjavni vrt2 tedna pred sajenjem sadik plodovk (paradižnik, paprika, jajčevec) in sajenjem

krompirja zelenjavni vrt pognojimo z organskim gnojilom plantella organik K, saj je

kalij (K) zelo pomemben za lepe in kakovostne plodove. Primerno gnojenje je 2 kg na

10 m2.

Rastline pri presajanju v vrt zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom

bio plantella vita v koncentraciji 20-30 ml v 2-5 l za zmanjšanje šoka pri presajanju in

boljšo ukoreninjenost.

Za dognojevanje rastlin, ki potrebujejo veliko hranil, kot so plodovke (paprika,

paradižnik, jajčevec), uporabimo enkrat tedensko tekoče gnojilo bio plantella vrt.

Za majhne površine vrtov do 10 m2 uporabimo organsko gnojilo bio plantella nutrivit

univerzal, ki je idealno za vse skupine vrtnin.

Posebej za plodovke lahko uporabimo bio plantella nutrivit za paradižnik in

plodovke, ki ga je 1 kg dovolj za 5 m2.

Za solatnice in špinačnice, zelje, cvetačo uporabimo pri

majhnih površinah organsko gnojilo bio plantella nutrivit za

zelje, cvetačo, solato, ki ga je 2 kg dovolj za 10 m2.

Presajamo in sadimo jagode, ki jih pognojimo z organskim

gnojilom bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Kot

klasično gnojilo lahko uporabimo plantella specialno gnojilo

za jagode.

Da preprečimo škodo, ki jo povzroči čebulna muha, čebulo

prekrijemo z belo vrtno tkanino ali mrežo, v vrt pa še namestimo

bio plantella rumene lepljive plošče.

Vse polže učinkovito zatremo, ki so se po lanskem deževnem

letu močno namnožili, z vabo za polže plantella arion +. Proti

polžem uporabimo naravno sredstvo bio plantella gel proti

polžem, s katerim naredimo zaščitno pregrado okoli vrtnin, skozi

katero polži ne morejo. Sredstvo je popolnoma neškodljivo

otrokom in domačim živalim.

Na rastlinah uporabimo najnovejši izdelek bio plantella thymi, ki

krepi rastline in odganja škodljivce z rastlin, kot so: uši, tripsi,

gosenice. Vsebuje naravne učinkovine iz timijana in brina.

SadovnjakProti ušem, ki so na mladih poganjkih, ukrepamo s pripravkom bio plantella flora

kenyatox verde, ki vsebuje naravni insekticid piretrin.

Z naravnim sredstvom bio plantella natur-f krepimo rastline in zmanjšujemo možnost

okužbe s škrlupom in pepelovko. Uporabimo koncentracijo 10 ml na 1 l vode.

Pri klasičnem varstvu škropimo proti škrlupu na jablanah, hruškah in kutinah s

pripravkom vivera chorus v odmerku 5 g na 10 l v časovnem razmiku 8-12 dni.

Pazimo, da v času nanosa ne dežuje.

Po cvetenju uporabimo pripravek vivera score, ki deluje preventivno in kurativno

proti širjenju škrlupa in pepelovke. Uporabimo koncentracijo 1,5 ml na 10 l oziroma 3

ml na 100 m2 za kurativno škropljenje.

V sadovnjak na sadno drevje namestimo bio plantella rumene lepljive plošče. Z njimi

mehanično zatiramo škodljivce, kot so uši, resarji, ščitkarji in drugi škodljivci. Za

največjo učinkovitost uporabimo 20-24 plošč na 100 m2.


Vrtna trataŠe vedno odstranjujemo mah, če ga še nismo, tako da po

vlažnem mahu potresemo sredstvo za odstranjevanje

mahu plantella proti mahu. Ko ta počrni, ga z grabljami

odstranimo.

Trato je potrebno prezračiti za boljšo ukoreninjenost,

zračnost in odcednost tal. To storimo z zabadanjem vil v tla

vsakih 15 cm. Nato posujemo plantella izbrane kremenove

peske, ki bodo izboljšali strukturo tal, ki jih porabimo 25 kg

za 10 m2.

Za vroče in sušne pogoje, kot so na Primorskem in Krasu,

uporabimo travno mešanico plantella adria, za manj

sušne, a sončne lege je najboljša mešanica plantella

aurora.

Za izrazito senčne lege uporabimo mešanico plantella

viva, za mešane lege pa plantella univerzal.

Gnojenje trate je najbolj enostavno z uporabo modernega

membranskega gnojila plantella formula 365 za trave, s

katerim pognojimo le enkrat letno v začetku sezone. Za

ljubitelje klasičnih gnojil je pa plantella specialno gnojilo

za vse vrste trav, s katerim pognojimo trikrat letno, prvič

konec marca ali v začetku aprila z 1 kg na 33 m2. Za večje

površine je gnojilo na voljo v 3 kg pakiranju, ki zadostuje

za 100 m2 ali 8 kg za 260 m2.

Za pripravo zemlje pred prvo setvijo trave pognojimo dva

tedna pred sejanjem z organskim gnojilom plantella

organik. Tako z gnojenjem z 1 kg na 10 m2 zagotovimo

potrebno količino hranil za rast in razvoj mlade trave.

Sobne rastlineZa presajanje cvetočih sobnih rastlin uporabimo

kakovostno in dobro odcedno zemljo plantella specialna

zemlja za okrasne rastline.

Za zatiranje listnih uši in pršic na rastlinah uporabimo

naravni insekticid bio plantella aktiv.

Za enostavno gnojenje cvetočih rastlin enkrat tedensko

uporabimo gnojilo v obliki šumečih tablet, ki se stopi v

vodi, plantella tabs za cvetoče rastline. 1 tableta zadostuje

za 1 l raztopine.

Pri zelenih sobnih rastlinah pa uporabimo plantella tabs

gnojilo za zelene rastline. Pri klasičnih tekočih gnojilih sta

na voljo plantella cvet za cvetoče rastline in plantella list

za listnate rastline.

Okrasni vrtOkrasne rastline potrebujejo dobro odcedno zemljo, zato pri

sajenju in presajanju zmešamo vrtno zemljo s plantella

specialno zemljo za okrasne rastline.

Kisloljubne okrasne rastline (rododendron, azaleja,

hortenzija,…) sadimo v plantella specialno zemljo za

rododendrone, saj potrebujejo kislo zemljo za uspešno rast in

razvoj.

Že obstoječe rastline enostavno pognojimo z membranskim

gnojilom plantella formula 365 za rododendrone, ki bodo tako

imele na voljo hranila za vse leto. 1 kg gnojila zadostuje za

okoli 20 m2 površine.

Vrtnice pognojimo z membranskim gnojilom plantella

formula 365 za vrtnice, saj ga tako dodamo le enkrat letno in

plitvo zadelamo. Za 20 m2 potrebujemo 1 kg gnojila.

Pri sajenju rastlin na grobove uporabimo kakovostno zemljo s

huminsko šoto plantella specialna zemlja za grobove.

Za lepo cvetenje nasajenih rož in enostavno uporabo

dodajamo gnojilo plantella tabs za cvetoče rastline, za zelene

pa plantella tabs za zelene rastline.

Citruse presajamo in starejšim rastlinam dodajamo kakovosten

subtrat plantella specialna zemlja za citruse in mediteranske

rastline. Ne pozabimo jih redno gnojiti s plantella specialnim

gnojilom za citruse.

Okrasne grede, grme okrasimo z lubjem plantella dekorativno

borovo lubje ali sekanci, pri katerih izbiramo med plantella

rdečimi lesnimi sekanci ali lešnikovo rjavimi lesnimi sekanci.

�

Na svoji zemljiVisokokakovostne zemlje z

najboljšimi šotami, bio culta vlakni

za zadrževanje vode in

dolgodelujočimi hranili.

TrtaNe pozabimo na spomladansko gnojenje trte z organskim

gnojilom plantella organik. Tako bomo zagotovili

kakovostno prehrano trte za vso rastno dobo 6 mesecev.

Gnojilo vsebuje tako glavna kot mikrohranila, ki so

potrebna za pravilen razvoj plodov in sladkorja v njih.

Okenske in balkonske rastlineBalkonske rastline pred začetkom odganjanja presadimo v

odcedno pet komponentno zemljo plantella balkonia.

Za dobro ukoreninjanje in zmanjšanje šoka pri presajenih

rastlinah uporabimo vitaminski in aminokislinski kompleks bio

plantella vita.

Če na balkonskih rastlinah opazimo uši ali tripse, uporabimo

insekticid na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora

kenyatox verde.


gaia april 2015 · 5 gaia april 2015.qxp 4/8/15 4:34 pm page 4. debelejše kamenje, stiropor,...

Documents