gesŠ trbovlje zgodovina - dijak.gess.sidijak.gess.si/alen.first/zapiski 3.letnik/zgodovina.pdf ·...

GESŠ Trbovlje 2011/2012 Zgodovina

Inter arma enim silent leges. I

ZGODOVINA Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma ............................................................................................ III

Razsvetljenstvo ali racionalizem ............................................................................................................................... III

Razsvetljeni absolutizem ...................................................................................................................................... III

Ameriška osvobodilna vojna ..................................................................................................................................... III

Francoska meščanska revolucija ............................................................................................................................... IV

Revolucija 1789-1791........................................................................................................................................... IV

Radikalizacija 1792 ............................................................................................................................................... V

Obdobje republike 1792-1794 ............................................................................................................................. VI

Napoleon si podredi Evropo ..................................................................................................................................... VI

Napoleonov vzpon .............................................................................................................................................. VII

Iliriske province (1806-1813) ................................................................................................................................... VII

Kongresna Evropa ..................................................................................................................................................... IX

Meščanska družba (U/50) .......................................................................................................................................... X

Ideologije in politične stranke 19.stoletja ................................................................................................................. XI

Nacionalna gibanja v zahodni in srednji Evropi ....................................................................................................... XII

Nemško nacionalno gibanje ................................................................................................................................ XII

Italijansko nacionalno gibanje ........................................................................................................................... XIV

Irsko nacionalno gibanje .................................................................................................................................... XVI

Poljsko nacionalno gibanje ................................................................................................................................ XVI

Balkansko nacionalno gibanje ........................................................................................................................... XVI

Nacionalna gibanja v Habsburški monarhiji ..................................................................................................... XVII

Revolucija v Habsburški monarhiji leta 1848 ................................................................................................... XVIII

Konec kongresne Evrope ...................................................................................................................................... XVIII

Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji v 2. pol. 19.st. .................................................................................. XIX

Ustavnost in parlamentarizem .......................................................................................................................... XIX

Habsburška monarhija na prelomu stoletja ...................................................................................................... XXI

Velika Britanija in njen imperij –reforme ................................................................................................................ XXI

Ustavnost in parlamentarizem v Franciji ............................................................................................................... XXII

Rusija med avtokracijo in reformami .................................................................................................................... XXIII

Ustavnost in parlamentarizem.............................................................................................................................. XXIV

Judovsko vprašanje ....................................................................................................................................... XXIV

Slovensko nacionalno oblikovanje ................................................................................................................. XXVI

Začetki slovenskega narodnega gibanja ............................................................................................................... XXVI

Slovensko narodno gibanje v predmarčni dobi ................................................................................................... XXVII

Oblikovanje slovenskega narodnega programa................................................................................................... XXVII

Slovenci v Bachovem absolutizmu (1851-1859) ................................................................................................. XXVIII

Slovenci v dobi ustavnosti ................................................................................................................................... XXVIII


Med vojno zakoni molčijo. II

Taborsko gibanje v dualizmu (1868-1871) ............................................................................................................ XXIX

Slovenci v Taaffejevi vladi ...................................................................................................................................... XXX

Razvoj političnih strank ......................................................................................................................................... XXXI

Jugoslovanska ideja .............................................................................................................................................. XXXII

Gospodarski razvoj v 2. polovici 19.st. ................................................................................................................. XXXII

Liberalna gospodarska politika ....................................................................................................................... XXXII

Gospodarski in družbeni razvoj na prelomu stoletja ..................................................................................... XXXIII


Inter arma enim silent leges. III

Vzpon meščanstva in uveljavitev parlamentarizma

Razsvetljenstvo ali racionalizem

Ponovi absolutizem, ponovi razsvetljeni absolutizem

Razsvetljeni absolutizem

1. Prusija – Friderik II. Veliki a. idealna država = monarhija b. vladar = 1.služabnik države, ki mora služiti ljudstvu

2. Habsburška monarhija – Marija Terezija in Jožef II. reforme: a. izboljšanje življenja kmeta

- nevoljniški patent - robotni patent - šolska izobrazba - fiziokratizem - kresijska sodišča (za sodstvo in davke)

b. odpravljeni privilegiji plemstva - obdavčevanje - kresijska sodišča

c. začetki socialne zakonodaje - otroci pod 11. letom starosti ne smejo delati v tovarnah

Ameriška osvobodilna vojna

1. Evropske kolonije v severni Ameriki sredi 18.st. a. Španci – Zahod b. Francozi – Kanada, Luisiana c. Angleži – 13 kolonij ob Atlantski obali in posest okoli Hudsonovega zaliva

- prva kolonija Virginia leta 1606 - britanska posest se razširi po 7 letni vojni v Evropi na franosko in špansko posest

2. Razmere v angleških kolonijah (Novi Angliji) vzroki za revolucijo a. gospodarske razmere (visoki davki, visoke carine, ni svobodne trgovine) b. politične razmere (kolonisti nimajo predstavnikov v britanskem parlamentu) c. ob 7 letni vojni so iz kolonij dobili angleži veliko sredstev, a jim vseeno niso dali nič

3. Potek revolucije a. Bostonska čajanka 1773

- poskušali so prisiliti koloniste, da bi kupili visoko obdavčen čaj b. kolonisti so se sestali na celinskih kongresih

- na 3. kongresu sta v Filadelfiji B. Franklin & T. Jefferson izdala Deklaracijo o neodvisnosti - 4.7.1776 - prvi zapis razsvetljenskih zamisli

c. vojaške operacije med kolonisti in britansko vojsko - 1775-1781 – zmaga pri Saratogi - koloniste podprejo Francija, Španija in Nizozemska (izgubile kolonije v 7-letni vojni) - voditelj kolonialne vojske je bil George Washington, ki je postal prvi predsednik ZDA

4. Nastanek ZDA in ureditev - sklenitev miru 1783 v Versaillesu – nastanek republike (ZDA) - konfederacija 1783-1787 (ohlapna zveza držav) – vsaka država ima svoje zakone


Med vojno zakoni molčijo. IV

- federacija po 1787, ko sprejmejo novo ustavo (zvezna država – zvezni organi močnejši od posameznih držav

- predsednik – izvršna oblast - kongres – zakonodajna oblast

1) senat – 2 senatorja iz vsake ameriške države = 100 senatorjev 2) predstavniški dom – odvisno od števila volivcev iz vsake države

- vrhovno sodišče (9 sodnikov, ki jih imenuje predsednik ZDA, dosmrtna funkcija) – sodna oblast - ustava – pišejo dopolnila ali amandmaje, ne spreminjajo pa ustave - 1791 Bill of Rights

1) Dopolnila/amandmaji k ustavi 2) Zagotovljene temeljne človekove in državljanske pravice, vendar ne za Indijance in črne

sužnje državljanska vojna 1861-1865 (Sececijska vojna – J države se želijo ločiti od S) 5. Posledice ameriške revolucije

a. za Veliko Britanijo - Izgubi kolonije v S Ameriki milejša kolonialna politika, Irski da svobodo, naseljuje Avstralijo

Kaznjenska kolonija, nato dominion b. za Evropo

- kritika absolutizma - navdušenje nad revolucijo - poglobi se finančna kriza v Franciji, ker so pomagali ZDA

6. Mount Rushmore – prvi štirje ameriški predsedniki 7. Kip Svobode je poln simbolike

- Bakla, znamenje svobode, dviga, da jo lahko vidi ves svet, predstavlja luč, ki razsvetljuje svet - Toga pomeni simbol demokracije, pod njenimi nogami so zlomljene verige suženjstva - Krona, narejena iz sedmih konic se razteza do sedmih morja

Francoska meščanska revolucija

1. Vzroki za revolucijo a. Politični – absolutizem od začetka 17.st.

- Ludvik XV. – »Za menoj lahko pride kar hoče, lahko tudi vesoljni potop.« - Ludvik XVI. – večino časa bil v kabinetu, poskušal skrbeti za državo & Maria Antoinetta

b. družbeni – ancien regime (stari režim – fevdalizem) - 1.stan duhovščina – 0,5% - 2.stan plemstvo – 1,5% - 3.stan – 98%

1) buržoazija (meščani, ki so lastniki kapitala) 2) izobraženi (uradniki, zdravniki) 3) mali meščani (obrtniki, trgovci) 4) kmetje (70% vsega da državi)

c. gospodarski - prazna državna blagajna – financiranje ameriške revolucije, 7-letna vojna - obdavčen le 3.stan

2. Poskusi reševanja finančne krize – Turgot & Necker (predlagata obdavčitev 1. in 2. stanu), Kalon pa predlaga, da se obdavči po dohodku. Kralj je proti reformi, podpre stanova.

Revolucija 1789-1791

1. Ludvik XVI. skliče zasedanje stanov maja 1789, ki se zaradi absolutizma niso sestali od 1614. Hotel je, da bi naložili nove davke tretjemu stanu in napolnili državno blagajno. Vsak stan je imel določeno število poslancev – prvi stan 300, drugi stan 300, tretjemu stanu pa prizna podvojeno število poslancev (600).


Inter arma enim silent leges. V

Odločil je, da se bo glasovalo po stanovih, čemur se je 3. stan uprl in zahteval glasovanje po številu poslancev.

2. Tretji stan se je (sam) razglasil za narodno skupščino in si zadal za cilj sprejetje ustave in s tem končati absolutizem. Narodna skupščina se nato preimenuje v ustavodajno skupščino. Kralj je odgovoril z vojsko in obkolil dvorano v kateri so bili zaprti. Sledil je spontan upor meščanov Pariza, ki so 14.7.1789 napadli državno ječo Bastilijo. S padcem Bastilije simbolno pade absolutizem.

3. Revolucija se je iz Pariza širila po ostalih mestih in na podeželje. Kmetje želijo konec fevdalizma. Skupščina v začetku avgusta 1789 odpravi fevdalizem z odškodnino (kmet postane lastnik kmetije, če jo plača).

4. 26. avgusta 1789 je skupščina sprejela Deklaracijo o pravicah človeka in državljana. - temelj francoski ustavi 1791 - vpliv razsvetljenstva – Svoboda, enakost, bratstvo - 17 členov - človekove naravne pravice – temeljne družbene vrednote - delitev oblasti, suverenost ljudstva - Namen: državljane opozarjati na pravice in dolžnosti, politike pa na spoštovanje dolžnosti

5. Pohod žensk na Versailles jeseni 1789 - pohod izvedejo, ker želijo dobiti žito oz. hrano, ki je bilo zaprto v skladiščih - legenda o reakciji kraljice »Let them eat cake.« - kralja pripeljejo v Pariz in je »ujetnik ljudstva«

6. V skupščini so se začeli poslanci povezovati v klube - monarhisti – želeli so, da bi kralj še naprej vladal, oblast naj mu omejuje ustava - aristokrati (plemstvo) – ureditev, kot je bila do sedaj, aristokratom več vloge - žirondisti – ustava naj omejuje kraljevo oblast (bogati meščani) - montanjarji (zgornji sedeži v parlamentu) – srednje in nižje meščanstvo

1) znotraj jakobinci 7. Skupščina je začela odpravljati ostanke fevdalizma, tako je

- nacionalizirala cerkveno premoženje - izvedla finančno reformo, saj je dala tiskati poseben revolucionarni denar asignate (bankovci

brez vrednosti, kar sproži inflacijo). - podržavljanje šol - odpravila je dedno plemstvo in uradno odvzeli vse plemiške naslove, vsi so postali državljani

1) zaradi tega, se je plemstvo začelo upirati 2) zaradi zaplembe premoženja se začnejo upirati bogati državljani

8. Kralj je v tem času igral dvojno vlogo – na eni strani je priznaval skupščino in njene sklepe hkrati pa se je pripravljal na pobeg iz Francije kralju pobeg ni uspel. Kralja so zaščitile sosednje države – pruski, avstrijski in saški vladar so mu zaščito obljubili z Deklaracijo v Pilnitzu leta 1791. V tem času so tudi ženske zahtevale volilno pravico, to so zahtevali v Deklaraciji o pravicah ženske in državljanke, vendar neuspešno.

9. Septembra 1791 je skupščina sprejela ustavo. S tem postane ustavna monarhija, oblast pa se deli med kralja (pravica veta) in skupščino (zakonodajna oblast), vendar so poslanci v skupščino voljeni z omejeno volilno pravico ali cenzusom (če si dovolj bogat imaš volilno pravico).

10. V tej fazi je prešla iz absolutistične monarhije v ustavno monarhijo.

Radikalizacija 1792

1. V skupščini so imeli še vedno večino žirondisti, ki so hoteli napovedati vojno Avstriji in Prusiji (s to vojno napovedjo se je strinjal kralj). Francoska vojska je doživljala same neuspehe, izdan je bil tudi vojaški načrt in zaradi tega se je okrepil francoski nacionalizem – fantje so množično odhajali v vojsko. Marseillski fantje napišejo pesem »Marsejeza«, ki postane državna himna.


Med vojno zakoni molčijo. VI

2. Skupščina je odstavila kralja, razglasila je splošno moško volilno pravico in tako sestavila narodni konvent (organ oblasti, ki vodi državo-vlada+parlament).

3. Francoska vojska je dosegla svojo prvo zmago septembra 1792 v bitki pri Valmy-ju in istega dne razglasila republiko.

4. Januarja 1793 leta so usmrtili kralja Ludvika XVI., kasneje pa celo njegovo družino. 5. Francoska vojska je začela z osvajanji, saj je osvojila dele Belgije in s tem so se revolucionarne ideje širile

po Evropi. 6. Po usmrtitvi kralja so Franciji napovedale vojno skoraj vse Evropske države. S tem je konec faze

radikalizacije.

Obdobje republike 1792-1794

1. Žirondisti niso obvladali situacije, saj je prihajalo do nemirov znotraj Francije, ko so se žirondistom upirali kmetje v pokrajini Vandeja. Francija pa je bila v prvi koalicijski vojni z Avstrijo in Prusijo. Republika je bila na robu propada, zato so poleti 1793 prevzeli oblast z državnim udarom ali pučem jakobinci. Začne se 14-mesečno obdobje jakobinske diktature. Zakonodajno oblast dobi odbor za splošno blaginjo, ki ga vodi Danton. Izvršno oblast pa dobi Robespierre.

2. Ukrepi, ki so jih sprejeli jakobinci - ukrep suma (65.000 ljudi so giljotinirali) - napišejo novo ustavo

1) z njo uvedli splošno moško volilno pravico 2) ustava ni nikoli začela veljati

- vojaški 1) splošna oborožitev ljudstva 2) v vojski se napreduje po sposobnostih – Napoleon po bitki leta 1792

- socialni 1) določijo minimalne plače 2) maksimalne cene za osnovne življenjske potrebščine-Dioklecijan 3) kmetom začnejo deliti zemljo

- reforma koledarja – šteli so leta od 20. septembra 1792 (razglasitev republike) - uvedejo kult razuma – dekristjanizacija (uničevanje verskih simbolov)

3. Med jakobinci pride do spora, saj se je del zavzemal za spravo z žirondisti, drugi del jakobincev je hotel nadaljevati z diktaturo. V tem času je organizirana tudi zarota proti Robespierru, ki ga obglavijo.

Napoleon si podredi Evropo

Direktorij a. v konventu ali skupščini zopet dobijo večino žirondisti, ki so odpravili večino jakobinskih reform,

uvedli pa so gospodarski liberalizem – vsak zase skrbi za gospodarstvo, svoboden razvoj gospodarstva

b. konvent je sprejel novo ustavo (3.) 1795 in Francija postane ustavna parlamentarna republika - izvršilno oblast dobi direktorij, ki je sestavljen iz petih žirondistov - zakonodajno oblast dobi svet starih in svet 500-tih – skupščina (odpravijo splošno moško volilno

pravico, cenzus dobi volilno pravico – le 200.000 aktivnih državljanov) c. nadaljevanje gospodarske in finančne krize upori rojalistov (želijo kralja na oblast) in revežev

- »zarota enakih« pod vodstvom Babaufa – hoteli so vzpostaviti agrarni komunizem, vsi bi se ukvarjali s kmetijstvom, razlikovali bi se le po spolu

d. zato direktorij vlada s pomočjo vojske, ki začne vse bolj posegati v politiko


Inter arma enim silent leges. VII

Napoleonov vzpon

1. Prva koalicijska vojna 1792-1797 a. Končala se je s porazom avstrijske vojske v severni Italiji. Sklenjen je bil mir, ki je pomenil konec

Beneške republike. Njeno ozemlje je dobila Avstrija, v zameno pa je Franciji prepustila posesti na levem bregu Rena in Belgijo.

b. Francija je v večjem delu Italije, v Švici ter na nizozemskem ustanavljala številne satelitske republike – Ligurska republika, Piemontska republika, Cisalpinska republika

2. Druga koalicijska vojna 1798-1802 a. Francija je bila še vedno v vojni z Veliko Britanijo, zato je Napoleon predlagal hitro zasedbo Egipta, s

čimer bi omajal angleški položaj v Sredozemlju in Indiji. Po zmagi nad mameluki pri piramidah je to uresničil, vendar mu je angleški general Horatio Nelson pri Abukirju uničil ladjevje. V drugi protifrancoski koaliciji so se Angliji pridružile Avstrija, Prusija in Rusija.

b. Francija je bila ogrožena, Napoleon se je vrnil domov in izvedel državni udar, kar je pomenilo konec direktorija ter začetek konzulata. Vzpostavil je novo, drugo republiko. Vodil jo je tričlanski konzulat, na čelo katerega je-kot vrhovni konzul-imenoval sebe. Anglija mora 1802 podpisati vsiljeni mir, tega leta se Napoleon tudi razglasi za dosmrtnega konzula.

c. Čez dve leti se da okronati za cesarja, odpravi drugo republiko ter ustanovi francosko cesarstvo. Kot pravno podlago nove države je objavil Napoleonov zakonik – Code civil. S tem zakonikom so bile uzakonjene najpomembnejše pridobitve revolucije: enakost državljanov pred zakonom, zavarovanje zasebne lastnine, svobodo dela (odprava cehovske prisile), svobodo vesti ter ločitev cerkve od države.

d. Napoleonova oblika vladavine se imenuje bonapartizem – prisoten nepotizem. 3. Tretja koalicijska vojna 1805

a. Pomorska bitka pri Trafalgarju, Francija je poraženka. Anglija je ustanovila tretjo koalicijo in pridobila si je Avstrijo, Prusijo in Rusijo. V bitki pri Austerlitzu/Slavkovu Napoleon premaga združeno avstrijsko in rusko vojsko (bitka treh cesarjev).

4. Četrta koalicijska vojna 1806-1808 ter dogodki po njej a. V 4. koalicijski vojni Francija premaga Rusijo in Prusijo. 1806 preneha obstajati Rimsko-nemško

cesarstvo, istega leta pa Napoleon razglasi tudi celinsko zaporo/pregrado. Prepovedani so bili vsi stiki med celino in Anglijo. Nekatere države so celinsko zaporo kršile, posledice pa so bile različne. Francija je zasedla Španijo, Avstriji je odvzela del ozemlja ter ustanovila Ilirske province, proti Rusiji pa je Napoleon 1812 organiziral pohod, a je bil poražen.

b. 1813 je bil Napoleon poražen v bitki pri Leipzigu (bitka narodov), sledil je 1. pariški mir leta 1814. c. Določbe pariškega miru:

- vrnitev Francije na meje iz 1792 – vrnitev Burbonov na prestol – nova ustava - izgon Napoleona na Elbo

d. Napoleon se 1815 vrne v Francijo in za 100 dni prevzame oblast. Koalicijska vojska ga dokončno porazi pri Waterloo-ju. Sledil je podpis 2. pariškega miru 1815 – iste določbe kot v 1. pariškem miru, poleg tega pa mora Francija plačati še vojno odškodnino ali reparacije in vzdrževati okupacijsko vojsko. Napoleon je bil izgnan na Sveto Heleno.

Iliriske province (1806-1813)

1. Francoska vojska je bila na našem ozemlju trikrat. a. v 1. koalicijski vojni – 1798 b. v 2. koalicijski vojni – 1805 c. v 4. koalicijski vojni – 1809 so premagali Avstrijo pri Wagramu

2. Ustanovitev Ilirskih provinc in vzroki za ustanovitev a. 1809 z Napoleonovim dekretom niso del francoskega cesarstva, so le pridružene (ni volitev za

francoski parlament)


Med vojno zakoni molčijo. VIII

b. vojaški vzroki – celinska blokada c. gospodarski vzroki

- Avstrijcem preprečiti trgovino z Veliko Britanijo - trgovanje z Turškim cesarstvom

3. Obseg Ilirskih provinc a. glej zemljevid U/26

- zahodna Koroška - Kranjska - Goriška - Istra - vsa hrvaška južno od Save - do Boke Kotorske (Črna gora)

b. sedež v Ljubljani – vlada ali gubernij, generalni guverner Marmont (najdlje) 4. Reforme – Organični dekret 1811

a. upravne - odprava deželnih stanov - uvedba moderne uradniške uprave

1) province 2) kantoni – sodne enote 3) distrikti 4) občine 5) župani, ki pišejo matične knjige

b. sodne - odprava patrimonialnih sodišč (fevdalci nimajo sodne oblast) - ločitev uprave od sodstva (prizivno sodišče v Ljubljani; tribunal-sodišče v provinci) - Code Civil enakost pred zakonom

c. vojaške – splošna vojaška obveznost, možnost namestnika, odkupa (Marija Terezija) d. davčne – omilitev fevdalizma

- enoten osebni, zemljiški, obrtni davek – fronki (zaničevalno »davek«) - zmanjšanje podložniških dajatev zemljiškemu gospodu in cerkvene desetine za 1/5

e. šolske - OŠ – 4 razredne v vsaki občini v domačem jeziku - iz OŠ si lahko šel v strokovno šolo ali v nižje gimnazije - iz nižjih gimnazij si lahko šel v višje gimnazije pri nas se imenuje licej (bil v Ljubljani), pouk je

potekal v francoščini in latinščini - licej kasneje v Ljubljani Francozi preoblikujejo v Akademijo s petimi fakultetami (filozofska,

medicinska, teološka, tehniška, pravna) - problem so imeli z učbeniki (pisal Valentin Vodnik), ni izobraženih učiteljev

f. verska - zagotovljena je verska toleranca, verouk v OŠ ostane - župnikom odvzamejo pisanje matičnih knjig - uvedena je civilna poroka

g. gospodarske - ukinejo cehe - uvedejo gospodarski liberalizem - trgovina ob meji z Avstrijo nazaduje in zato propade veliko obrti

5. Odnos prebivalcev do Francozov - pozitiven odnos so imeli izobraženci zaradi vpeljave slovenskega jezika - vsi ostali imajo negativen odnos


Inter arma enim silent leges. IX

Kongresna Evropa

1. Na Dunaju je bil sklican kongres, ker je bilo potrebno po 25 letnem obdobju vojn urediti politične razmere v Evropi. Sklican je bil 1814 in je trajal pol leta – državniki so hoteli obnoviti svet, ki ga je porušila Francoska revolucija. Kongresa so se udeležili države zmagovalke ter Francija. Duša kongresa je bil Klemens von Metternich – avstrijski ministrski predsednik.

2. Na kongresu so hoteli zagotoviti a. princip restavracije – vzpostavitev družbenih, ozemeljskih, političnih in gospodarskih razmer iz

obdobja pred francosko revolucijo b. princip legitimitete – vladarji naj bi svojo oblast izvajali iz tradicije in »božje milosti«, poskusili so na

prestole postaviti prvotne vladarje in njihove legitimne naslednike ter obnoviti staro politično in ozemeljsko ureditev

c. princip ozemeljskega ravnotežja – princip, ki naj bi zagotovil trajen mir, nobena država se ne sme ozemeljsko povečati

3. Spremembe v mejah a. kopenska velesila Rusija razširi svoj politični vpliv proti zahodu – dobila je Finsko, Norveško, turško

Besarabijo ter večji del (»kongresne«) Poljske b. pomorska velesila VB dobi Helgoland, Malto, Mauritius, Cejlon (danes Šrilanka) ter Rt dobrega

upanja c. nekdanje ozemlje RNC-ja so ukinili leta 1806, iz tega ozemlja so ustanovili Nemško zvezo – vodilno

vlogo v tej zvezi je imela Avstrija, Prusija pa je počasi postajala njen tekmec d. v tem času še ne nastane Kraljevina Italija – bila je razdeljena na Lombardsko, Beneško kraljestvo

(pripadalo Avstriji) ter Toskano, Parmo in Modeno (pod vplivom Avstrije); Italijo so sestavljale tudi Kraljevina Sardinija, Cerkvena država ter Kraljevina obeh Sicilij

e. Avstrija je v zameno za izgubljeno Belgijo in ozemlje ob Renu dobila Salzburg, Tirolsko, Vorarlberg, Galicijo, Ilirske province ter na novo ustvarjeno kraljestvo Lombardija-Benečija; z avstrijskimi nasledstvenimi pravicami v Toskani, je imela tudi vpliv v Italiji

f. Kraljevina Nizozemska se je povečala za Belgijo in Luksemburg g. ozemeljsko se je povečala tudi Prusija, ki dobi del Poljske in Saške, Porenje in Vestfalijo

4. Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 28.9.1815 podpisali vladarji Rusije (Aleksander I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržati državno ureditev, določeno na Dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so k tej zvezi pristopile preostale evropske države, razen VB in Osmanskega cesarstva.

5. Četverna zveza je bila politično pomembnejša. Novembra 1815 so jo podpisale Rusija, Avstrija, Prusija in VB. Ta zveza naj bi onemogočila ponovno Francosko agresijo – velesile so s to zvezo vzpostavile sistem kongresov.

6. Dunajskemu kongresu so si sledili še nekateri kongresi Svete alianse. Ti kongresi niso primerljivi z današnjo Skupščino Evrope v Strassburgu. a. Kongres v Opavi 1820 – določili so politične in vojaške ukrepe proti revoluciji v vsaki državi b. Kongres v Ljubljani 1821 – predlog o avstrijskem vojaškem posredovanju v Neapeljskem kraljestvu

in Piemontu-Sardiniji c. Kongres v Veroni 1822 – dobili so podporo Francije za posredovanje v prid Burbonom v Španiji, VB

se je upirala vojaškim reševanju evropskih problemov 7. Posledice Dunajskega kongresa v Sloveniji

a. za potrebe Svete alianse so Kapucinski trg na prostoru podrtega kapucinskega samostana razširili in preuredili – Kongresni trg

b. Bavarski dvor je dobil ime po istoimenskem hotelu, ki je tam stal in so ga poimenovali po dvoru kneževine Bavarske, kjer je bila doma avstrijska cesarica Elizabeta Bavarska; poimenovanje se je zgodilo v čast mlado poročeni soprogi cesarja Franca Jožefa I. ob njenem prihodu v mesto – stavbo so porušili leta 1962


Med vojno zakoni molčijo. X

c. Cesta dveh cesarjev se imenuje zaradi sodelovanja med avstrijskim in ruskim cesarjem – Francem I. ter Aleksandom I. na Dunajskem kongresu

d. gostilna Pri ruskem carju je bila poimenovana po ruskem carju Aleksandru I., ki se je v času kongresa ustavil v njej

Meščanska družba (U/50)

1. Srednjeveška družba – stanovska družba - 1.stan – tisti, ki molijo (duhovščina) - 2.stan – tisti, ki se bojujejo (plemstvo) - 3.stan – tisti, ki delajo (kmetje, meščani 11.st.) - pravna neenakost, položaj je odvisen od rojstva - pisno plemstvo – meščani, ki so si lahko kupili plemiški naslov ali jim je vladar/fevdalec podelil

za dobro opravljeno službo 2. Družba 19.st se imenuje civilna ali meščanska družba.

a. zagovarjali so enakost pred zakonom, enake možnosti, ne pa socialne enakosti – torej socialno neenakost (načelo uspešnosti, dosežkov)

b. socialno neenakost zagovarjajo zato, ker mora biti vsak odvisen od samega sebe in svojih dosežkov c. za družbeni vzpon so še vedno pomembne zveze in poznanstva, zunanji izgled, govorne

sposobnosti, olika, otroci bogatih staršev imajo več možnosti (npr. da dokončajo univerzo) d. v tem času se začne kot četrti stan oblikovati delavstvo (proletariat) kot posledica industrializacije

3. Tri teorije meščanske družbe a. iz konca 18.st – teorija razsvetljenih filozofov (razsvetljencev)

- meščane izenačijo z državljani (meščanstvo – družba državljanov) - veljalo je načelo »Država, to smo mi!« – mi je pomenilo moški - zagovarjali so tudi enakopravnost pred zakonom in medsebojno enakopravnost, niso pa govorili

o ekonomski enakosti b. Marxova teorija

- meščanska družba je zanj skupina ljudi (sistem), ki imajo isti ekonomski položaj in sistem, ki služi interesom enega razreda

- meščani/buržoazija so lastniki proizvajalnih sredstev (tovarnarji, obrtniki, kmetovalci) - meščani so tudi tisti, ki v lasti nimajo produkcijskih sredstev (položaj meščanstva dosežejo z

izobrazbo) – to so zdravniki, učitelji, odvetniki – po njegovem mnenju naj bi ti izginili ali prešli k buržoaziji oz. proletariatu

- prihodnost vidi v razrednem boju med buržoazijo in proletariatom - proletariat mora izvesti revolucijo in tako prevzeti oblast – vzpostavi se diktatura proletariata

(Pariška komuna 1871, oktobrska revolucija 1917) c. meščani (srednji sloj) – med višjim privilegiranim slojem in nižjim slojem brez imetja (največ

zagovornikov tega sloja; menili so, da bo ta sloj količinsko prevladal) 4. Glavne vrline meščanstva so:

- želja po znanju (izobrazbi – poudarjajo razum) - delavnost - varčnost (skromnost, zmernost) - inovativnost - podjetnost

5. Meščani so se razlikovali po izobrazbi in dohodkih. 6. Prevladovalo je življenje v družini

a. sem se očetje zatečejo po težkem delovnem dnevu b. v tej družini je razdeljena vloga moškega in ženske (moški hodijo v službo, ženske so doma in skrbijo

za družino, gospodinjijo)


Inter arma enim silent leges. XI

c. v Avstrijskem cesarstvu se zaradi Metternichovega absolutizma umaknejo v zasebnost, v družinski krog in ozek krog prijateljev

d. čas preživljajo ob petju, igranju klavirja in pianina – postanejo nosilci kulturnega življenja; povezujejo se v številna društva in združenja (pevska, bralna, znanstvena, glasbena, planinska) – preko teh društev se razvije meščanska opozicija, ki hoče soodločati o političnih stvareh (hočejo ustavo, parlament), oblikujejo se ideje o revoluciji 1848 (U/196-207)

e. idiličen odnos do narave, ki jo idealizirajo – nedotaknjen raj na Zemlji (izleti, pokrajinsko slikarstvo) f. za ta čas je značilen bidermajerski slog

Ideologije in politične stranke 19.stoletja

1. V tem času nastanejo štiri ideologije a. konservativizem/konservatizem – družba naj bo stanovsko urejena (fevdalizem); monarhija

(absolutistična); tesno sodelovanje med vladarjem in cerkvijo; zavzemajo se za kmete in male delavce (obrtniki)

b. liberalizem (liberalci) – zavzemajo se za svobodo; je stranka kapitala, stranka bogatih; stroga ločitev cerkve od države; družba je pomembnejša od posameznika; gospodarstvo naj se razvija svobodno (gospodarski liberalizem); liberalci so želeli imeti ustavno monarhijo; omejena volilna pravica z cenzusom (dvojni; po bogastvu, po izobrazbi, po spolu)

c. socializem – nastanek brezrazredne družbe, splošna volilna pravica; vse je last vseh – KARL MARX d. nacionalizem – zavest o pripadnosti narodu

2. Nacionalizem a. narod – pomen te besede se je spreminjal skozi zgodovino

- v antičnem Rimu pomeni tuja ljudstva (federati) - v srednjem veku tuje študente na univerzah in tuje trgovce v mestu - Gottfried Herder (konec 18.st.) – narod je skupnost ljudi, ki ima isti jezik – teorija porušena po

prusko-francoski vojni 1870 (Alzacija je po vojni prišla pod Nemčijo, prebivalci so bili Francozi, zato se še naprej čutijo Francoze)

- Benedict Anderson – narodi, kot zamišljene skupnosti (narod, kot skupina obstaja takrat, kadar si posamezniki predstavljajo, da pripadajo neki skupnosti ljudi, ki ima skupno preteklost in prihodnost)

- od francoske revolucije dalje je narod skupnost svobodnih in enakopravnih državljanov, ki imajo skupne zakone, pravice in ozemlje (narod=država)

b. nacija je narod, ki ima svojo državo - Slovenci smo nacija od 1991 - narod nima svoje države, ima pa knjižni jezik (15501991) - ljudstvo nima knjižnega jezika (do Trubarja)

c. pretirano poudarjanje večvrednosti lastnega naroda se imenuje šovinizem – ime je dobil po Napoleonovem vojščaku, ki je pretirano poveličeval Napoleona; v 20.st. nacizem

d. anacionalnost – ne čutiš pripadnosti narod 3. Tri faze nacionalnih gibanj

a. faza A – prebujeni intelektualci preučujejo kulturo, jezik, zgodovino določenega ljudstva – narodni preporod (Marko Pohlin, krožek Žige Zoisa)

b. faza B – prenos njihovih idej na skupine patriotov, ki izoblikujejo nacionalni program (Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Prešeren)

c. faza C – njihove programe sprejmejo široke množice (1848 – Zedinjena Slovenija, taborsko gibanje – Fran Levstik)


Med vojno zakoni molčijo. XII

Nacionalna gibanja v zahodni in srednji Evropi

Nemško nacionalno gibanje

1. Nemška zveza a. Na Dunajskem kongresu se ustvari Nemška zveza iz 35-ih držav in 4-ih samostojnih mest namesto

RNC oz. Napoleonove Renske zveze – imajo skupno kulturo in jezik. b. Večina državic od je imela oktroirane ali vsiljene ustave (zgodnji parlamentarizem), ki so slonele na

monarhično-liberalnem kompromisu (predstavniki državic so sodelovali pri zakonodaji). Južne državice so imele dvodomen parlament (po francoskem vzoru) – bile so ustavne monarhije - zgornji dom so sestavljali poslanci plemstva - v spodnji dom pa so z omejeno volilno pravico (davčni cenzus) volili predstavnike ljudstva

c. Predstavniki plemstva, cerkva, mest in univerz so imeli vnaprej zagotovljeno točno določeno število mandatov (mandat=sedež v parlamentu). Temu sistemu se reče kurialni volilni sistem. Oba domova parlamenta sta morala potrditi zakone, da so ti veljali.

d. Tako so deželni zbori, zlasti J nemških držav, postali pomembna središča političnega življenja. To jim je uspelo doseči po julijski revoluciji v Franciji 1830, ustave pa so imeli napisane po vzoru belgijske in francoske.

e. vladar Kurhessena je moral uzakoniti vse temeljne pravice človeka in državljana, enodomni parlament, izvoljen na podlagi omejene in neenake volilne pravice – kurhessenska ustava 1830

f. razvoj v smeri konstitucionalizma (konstitucija – ustava) se je v večjem delu Nemčije nadaljeval kljub nasprotovanju Avstrije (Metternichov absolutizem, cesar Franc I. in Ferdinand I.) in Prusije

2. Združevanje Nemčije v prvi polovici 19.st. a. Med nemškimi študenti in liberalci se okrepi nacionalizem. Ker je politično delovanje prepovedano,

se začnejo povezovati na osnovi skupne kulture. Govorijo, da so Nemci kulturna nacija. b. 1817 se okoli 500 študentov in liberalcev zbere na gradu Wartburg

- zahtevajo enotnost in svobodo nemškega naroda - zažgali so listino in simbole Nemške zveze, se navduševali nad idejami Lutra in nemške

osvobodilne vojne proti Napoleonu - nasprotovali tiraniji - zahtevali ustanovitev združenih držav Nemčije

c. Čeprav je Metternich poskušal z represivnimi ukrepi omejiti nemško nacionalno gibanje, se je zlasti v J nemških državah krepilo, saj so bile bolj demokratične. Zaradi opozicijskih gibanj so 1819 izdali karlovarske sklepe, ki so na ozemlju Nemške zveze uvedli: - strogo cenzuro - prepoved študentskih združenj - univerze izgubijo avtonomijo - oblikovali so centralno preiskovalno komisijo s sedežem v Mainzu

d. s tem sta Avstrija in Prusija Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb, kakršne so se po mirni ali revolucionarni poti že zgodile v Z Evropi

e. zvezni parlament v Frankfurtu je 1820 potrdil Dunajsko sklepno listino, ki je potrdila monarhijo kot model vladanja

f. po julijski revoluciji v Franciji 1830 so v Nemški zvezi povsem odpravili svobodo tiska in združevanja g. Nemčija je postala simbol za konservativno blokado političnega razvoja, čeprav se je zlasti v 40ih

letih okrepila liberalna opozicija med izobraženci in študenti – romantika h. 1832 leta postane gibanje za združitev Nemčije širše – 30.000 ljudi se zbere na gradu Hambach, kjer

zahtevajo - združitev nemških državic - ustavo - splošno volilno pravico - konfederativno Evropo


Inter arma enim silent leges. XIII

i. Nemčija se začne združevati 1834 na gospodarskem področju, ko je pod vodstvom Prusije ustanovljena carinska zveza (brez carin, enoten trg med državicami severa). Ker v zvezo ni bila vključena Avstrija (Avstrijsko cesarstvo), je začela izgubljati vodilno vlogo v Nemški zvezi.

3. Revolucija 1848 v Nemški zvezi a. v večini nemških državic je 1848 izbruhnila revolucija, ki je bila uspešna, saj so bili vladarji

posameznih nemških državic prisiljeni ukiniti ostanke fevdalnega sistema – glavna zahteva je bila združitev politično razdrobljene Nemčije

b. zvezni zbor v Frankfurtu je marca - uzakonil svobodo tiska in zborovanja - razpisal volitve v deželne zbore - uzakonil ustavo - cesarski orel določil za zvezni grb, črno-rdeče-zlata trobarvnica (prej prepovedana) postane

zvezna zastava - oblikujejo liberalne vlade

c. po dvomesečnih pripravah in izpeljanih volitvah na celotnem ozemlju Nemške zveze se sredi maja sestane nemški parlament v Frankfurtu ob Majni, ki naj bi izdelal nemško ustavo in sprejel ukrepe za združitev

d. za združitev Nemčije sta se izoblikovala dva programa - velikonemški (združitev Nemčije pod vodstvom Avstrije) - malonemški (združitev Nemčije pod vodstvo Prusije, vendar brez Avstrije)

e. poslanci so sprejeli malonemški načrt in ponudili krono pruskemu kralji Frideriku Viljemu IV., vendar jo ta zavrne (»diadem, zgneten iz blata«)

f. Avstrija in Prusija sta iz Frankfurta odpoklicali svoje poslance, parlament pa se je razšel – o združevanju Nemčije bo odločila vojna

g. Prusija je imela prednosti pred Avstrijo pri združevanju Nemčije - bila je gospodarsko bolj razvita (rude) - imela je močno vojsko (junkerji) - bila je nacionalno enotna - politični sistem (ustavna monarhija)

4. Združevanje Nemčije v drugi polovici 19.st. a. Nemčija se je začela združevati pod vodstvom Prusije, njen ministrski predsednik Otto von Bismarck

je rekel, da se bo združila z železom in krvjo – napove vojno b. najprej Prusija napove vojno Danski (1.vojna – 50.leta) in ji odvzame ozemlje na jugu; 2. vojna je

bila 1866, ko je Prusija napovedala vojno Avstriji in jo pri Kraljevem gradcu na Češkem premagala c. zaradi izgubljene vojne je Avstrija izključena iz Nemške zveze, izgubila je Benečijo, Prusija pa

ustanovi Severno Nemško zvezo d. leta 1870 Prusija napove vojno Franciji, saj so bile štiri južno-nemške državice pod francoskim

vplivom, in jo premagala v bitki pri Sedanu in Metzu; - pruske čete zasedejo Pariz, delavci to izkoristijo in ustanovijo svojo državico Pariško komuno - obstajala je 72 dni, izvedli so reforme, ki jih je predlagal Marx

1) ločitev cerkve od države 2) uvedba zdravstveno-socialnega zavarovanja za delavce 3) ustanavljanje svojih šol 4) razglasitev enakopravnost žensk

e. januarja 1871 so v Versaillesu razglasili nastanek Nemškega cesarstva (Deutsches Reich) ali 2. Nemškega rajha

5. 2. Nemški rajh a. parlamentarna ustavna federativna monarhija, sestavljena iz 22-ih državic in treh svobodnih mest b. monarhijo vodi nekdanji pruski kralj, ki postane nemški cesar Viljem II. Pruski, Bismarck pa postane

nemški kancler


Med vojno zakoni molčijo. XIV

c. v federaciji je imela posebno mesto Prusija, saj je kot največja državica imela največ poslancev v dvodomnem parlamentu.

d. Skupne zadeve (iz prestolnice) so - zunanja politika in vojska - državne železnice in državna banka - valuta in carine

6. Proces integracije (združevanja) – potekal je z reševanjem treh vprašanj a. nacionalno vprašanje – Bismarck ga rešuje s pospešeno (nasilno) germanizacijo; na zahodu

ponemčujejo Francoze, na severu Dance, na vzhodu Poljake b. versko vprašanje – kulturni boj proti RKC – omeji njene pristojnosti v šolstvu (ukini Jezuite), prekine

odnose s papežem in oslabi katoliško politično stranko Center c. gospodarsko/delavsko vprašanje – Bismarck izda protisocialistične zakone in uvede državni

socializem (socialna zakonodaja) – krajši delovni čas, plačan dopust, zavarovanje, bolniška 7. Nemško cesarstvo postane po združitvi najmočnejša država v Evropi (hitra industrializacija, razvoj

mornarice, težnja po povečanju »svete nemške zemlje«). a. nemška zunanja politika je bila imperialistična b. z njo so reševali notranje probleme c. prisvaja si kolonije v Severni Afriki, s Francozi se bojujejo za Maroko (poraz Nemcev), kolonije imajo

na JZ in V Afrike, v Tihem oceanu, na Kitajskem, usmerjeni proti Turškemu cesarstvu, kjer so gradili železnico Bospor-Bagdad - »Drang nach Osten« (prodor na vzhod) - »Brücke zur Adria« (most do Jadrana)

8. Priprave na vojno a. povečali so redno vojsko b. gradnja vojne mornarice – militarizacija nemške družbe, tekmovali za prevlado na morju z VB

Italijansko nacionalno gibanje

1. Risorgimento/preporod a. risorgimento je gibanje za združitev Apeninskega polotoka b. v 20ih letih 19.st. vodilni karbonarji ali oglarji (privzeli so gesla oglarjev – »Očistiti gozd volkov.«)

- njihov cilj je bil osvoboditev in združitev Italije, ki naj postane ustavna monarhija - organizirali so vstaje

1) 1820 v Neapeljskem kraljestvu 2) 1821 v Piemontu in papeški državi 3) 1830 sprejmejo ustave (tudi papež je nanjo pristal) 4) kongres Sv. alianse v Ljubljani (pošljejo vojsko v Piemont, da zadušijo upor)

- vstaje so bile neuspešne, saj niso bile usklajene in niso imeli izdelanega jasnega združitvenega programa; društvo preneha obstajati

c. v 30ih letih 19.st. si je za združitev IT prizadevalo društvo Mlada Italija; ustanovil ga je oglar Guiseppe Mazzini v Marseillu - delovalo je preko ilegalnih celic po Apeninskem polotoku z močno propagando in časnikom

Mlada Italija, bili so bolj organizirani od karbonarjev - njihov cilj – združena demokratična republika Italija - Avstrijska vojska premaguje upornike, aretacije zaradi ovaduštva

d. Mazzini je zbežal v Švico in ustanovil Mlado Evropo - združevala je italijanske, poljske in nemške politične emigrante

e. Vicenzo Gioberti – konfederacija na čelu s papežem f. Balbo in Cavour – Italija naj se združi pod vodstvom Piemonta, ki bo izvedel gospodarske in vojaške

reforme (ta je uspela) 2. Leto 1848


Inter arma enim silent leges. XV

a. januarja začetek revolucije v Neapeljskem kraljestvu – sprejetje liberalne ustave b. širitev revolucije proti severu c. februarja sprejmejo ustavo v Piemontu, Toskani, marca privoli nanjo tudi liberalni papež Pij IX. d. Milano in Benetke razglasita republiko in preženejo avstrijske čete e. na čelo italijanskega gibanja za združitev stopi Piemont (kralj Karel Albert), ki marca 1848 napove

»sveto vojno« Avstriji (1. vojna za neodvisnost) - avstrijsko vojsko vodi General Radetzky in pri Custozzi premaga Piemont - avgusta sklenejo premirje, še naprej pa se upirajo Benetke, Toscana in Rim, kjer februarja 1849

razglasijo republiko f. marca 1849 Italijani zopet začnejo vojno proti Avstriji – poraženi pri Novari

- avstrijska vojska je z lahkoto opravila z ostalimi uporniki; Rimsko republiko so Avstrijcem pomagali zatreti Francozi – Luj Bonaparte

- v teh vojnah sta se izkazala Mazzini in Garibaldi 3. Camillo Benso de Cavour

a. Piemont, ki stopi na čelo združevanja Italije, se modernizira (železnice, banke, vojska, odpravlja privilegije Cerkve, gradnja kanalov)

b. glavni cilj Piemonta je bil izriniti Avstrijce iz Apeninskega polotoka – to jim je uspelo s francosko in britansko pomočjo v času krimske vojne

4. Pogodba v Plombieresu a. leta 1858 je Napoleon III. na tajnem sestanku v vasici Plombieres Cavourju obljubil vojaško pomoč,

če bi Avstrija napadla Piemont in podporo pri oblikovanju zveze držav pod častnim predsedstvom papeža – v zameno bi Piemont Franciji odstopil Savojo in Nico

b. leta 1859 sta Francija in Piemont sklenila tajno zavezniško pogodbo, ki jo je Napoleon III. kmalu razkril javnosti; razkritje je vznemirilo Rusijo in VB, zato sta zahtevali sklic mednarodnega kongresa o italijanskem vprašanju

c. 1859 je Piemontu priključena Lombardija (Benečija ostane pod Avstrijci) 5. V bitki pri Magenti in Sulferinu (vojna med Avstrijo in Piemontom) je Švicar Henri Dunant dobil zamisli o

ustanovitvi Rdečega križa, saj je bilo veliko smrtnih žrtev in ranjencev. 6. 1859 je Francija z Avstrijo podpisala preliminarno pogodbo v Villafanci, ki je določala, da se Avstrijci

umaknejo iz Lombardije in da se stari vladarji Toscane, Parme, Modene vrnejo na prestole. Pogodba je tako razočarala Cavourja, da je odstopil, vendar je dosegel, da so se te državice po plebiscitu priključile k Piemontsko-sardinskem kraljestvu. Piemont po tej vojni dobi Lombardijo.

7. 1860 Guiseppe Garibaldi s svojimi vojaki (prostovoljci) izroči Piemontskemu kralju tudi Kraljestvo dveh Sicilij, ki ju je pred tem zasedel. V Torinu razglasijo nastanek Italijanskega kraljestva februarja 1861 in sardinskega kralja Viktorja Emanuela II. za prvega kralja Italije (brez Papeške države in Benečije). a. Garibaldijev cilj je bil priključiti tudi Papeško državo – to je prvič poskusil 1862 s 3000 prostovoljci.

Njegovo geslo je bilo »Rim ali smrt«, vendar ga je na zahtevo Francije zaustavila italijanska vojska. Drugič je neuspešno poskusil 1867.

b. Leta 1866 se Italijanskemu kraljestvu priključi Benečija – takrat je potekala prusko-avstrijska vojna, Italija pomaga Prusiji, zato v zameno dobi Benečijo (potrjeno s plebiscitom – Beneški Slovenci se odločijo za Italijo).

c. H Kraljevini Italiji se 1870 priključi še Papeška država (zaradi prusko-francoske vojne Francozi niso morali varovati papeža). Papeška država postane omejena le na del Rima – Vatikan, zato se papež razglasi za ujetnika ljudstva v Vatikanu (in nezmotljivega). Papeška država se obnovi šele leta 1929 – lateranska pogodba med Mussolinijem in papežem.

8. Kraljevina Italija a. imela je omejen parlamentarizem, saj papež ni želel, da bi katoliki sodelovali v političnem življenju b. država je bila urejena kot ustavna parlamentarna monarhija z zelo strogim volilnim cenzusom c. kmalu po združitvi je prišlo do vstaj brigantov – predstavnikov nižjih slojev iz J Italije, ki so bili v

novem sistemu zapostavljeni


Med vojno zakoni molčijo. XVI

d. v zunanji politiki je prevladal iredentizem (Italia iredenta – neodrešena Italija); iredentizem želi k Italiji priključiti vsa ozemlja, ki so nekoč bila pod Beneško republiko (Dalmacija, Istra, Malta, Ciper, S Afrika).

Irsko nacionalno gibanje

1. U2 – Sunday, Bloody Sunday a. Kakšen je odnos avtorjev pesmi do dogodkov ob »krvavi nedelji«?

Odklonilen, nepotrebni dogodki, ne odobravajo dogodka, brezciljnost incidenta, obžalujejo. b. S katerimi besedami je ta odnos izražen?

»I'll wipe your tears away« »I can't believe the news today« »I can't close my eyes and make it go away«

c. S katerimi besedami označijo dogodke na »krvavo nedeljo«? Razbite steklenice pod otroškimi nogami, raztresena trupla po ulicah.

d. Kako je izražen odnos ljudi do novic o spopadih? Realistično.

e. Kaj pomeni verz »da se je pravi spopad šele začel«? Prispodoba za kaj je? Spopad je prispodoba za mir.

2. Od 1782 je imela Irska avtonomijo pod VB, ki pa jo le-ta začne omejevati. Organizacija Združeni Irci začne z uporom (1798), ki je bil neuspešen – Britanci razpustijo irski parlament, Irci ne smejo biti v angleškem parlamentu

3. V 20-ih letih 19.st. nastane Katoliško združenje, katero vodi Daniel O'Connell, dosežejo delni uspeh na lokalni ravni – imajo svoje šole, svojo vero, svoje ljudi v občinah. O'Connell je želel še več, zato se umakne iz političnega življenja.

4. 1848 nastane gibanje Repeal, ki želi samostojnost Irske doseči po mirni poti. Od Repeala se odcepi gibanje Mlada Irska, ki želi Irsko osamosvojiti z orožjem. Leta 1848 za razliko od drugih delov Evrope, niso bili uspešni.

5. Sredi 19.st. ustanovijo Irsko republikansko bratstvo (Fenijsko bratstvo), ki želijo samostojnost doseči po mirni poti.

6. V 70. letih 19.st. vodi gibanje za samostojnost Irske Agrarna liga (ljudje s podeželja, mirna pot). Imajo metodo obstrukcije, bojkota. Zakon o irski avtonomiji je britanska Gladstonova vlada predlagala že konec 19.st., sprejet je bil šele 1914, zaradi začetka 1.st. vojne pa je bil suspendiran. V Ulstru (S Irske so začeli Angleži ustanavljati paravojaške (ilegalne) organizacije, Irci pa prostovoljce (IRA).

7. 1919 se začne vojna med Irsko in VB, 1921 Irska dobi status dominiona, 1948 pa postane samostojna, vendar brez Ulstra.

Poljsko nacionalno gibanje

1. Ruski del poljske se je imenoval kongresna Poljska – imela je veliko samouprave. Niso imeli države, ampak so zahtevali svojo vojsko od Rusije. Zaradi tega so se leta 1830 uprli.

2. Leta 1830 so bile 3 revolucije – v Franciji, Belgiji in kongresni Poljski. Po uporu Poljaki izgubijo vso samoupravo – ustavo, parlament, univerzo, upornike pošljejo v Sibirijo.

3. Poljski izobraženci so zbežali iz Poljske, ter se priključili gibanju Mlada Evropa.

Balkansko nacionalno gibanje

1.srbski upor 2.srbski upor grška vstaja

čas 1804-1813 1815 – 1816 1821 – 1829

vzroki za upor

Turki nalagajo previsoke davke Srbom, v beograjskem pašaluku prevzamejo oblast, odpravili so samoupravo, jemljejo davke, ki

turško nasilje uničevanje grške umetnosti; turško nasilje


Inter arma enim silent leges. XVII

pripadajo sultanu

povod janičarji so pobili srbske kneze, njihove lobanje pa so vgradili v stolp (v Čegru blizu Niša)

carigrajskega patriarha so pribili na grajska vrata, več tisoč ljudi ubili na Hiosu

potek upora voditelj Karađorđe, želijo popolno samostojnost

voditelj upora knez Obrenović

nastanejo skupine upornikov heterije, ki organizirajo upor, podprejo jih prostovoljci iz ostale Evrope (Byron),

odnos velesil podpora Rusije podpora Rusije vstajnike podprejo tudi velesile (Francija, VB, Rusija) – napoved vojne

izid upora uspešni, dokler jih Rusi podpirajo; Napoleon napade Rusijo, Rusi jih ne podpirajo več; 100.000 Srbov zbeži v Avstrijo, Rusijo

Srbija dobi 1830 notranjo avtonomijo; 1833 odpravijo fevdalne odnose in beograjski pašaluk; mednarodno priznana na berlinskem kongresu 1878

Turčija je poražena, Grčija postane kraljevina, grški kralj postane Oton I. Bavarski; 1844 je sprejel ustavo in sklical parlament

Nacionalna gibanja v Habsburški monarhiji

1. Metternichov absolutizem a. je obdobje in način vladanja med leti 1815 in 1848 b. avstrijsko cesarstvo je bilo v tem času večnacionalna država (U/67) - Čehi, Madžari, Poljaki,

Slovenci, Hrvati, Romuni, Slovaki, Italijani, Ukrajinci, Vojvodinski Srbi, Nemci c. glavne značilnosti Metternichovega absolutizma

- nima ustave - nima parlamenta - okrepljen nadzor policije in vojske - vzpostavi se mreža ovaduhov - (fevdalizem, stanovsko razdeljena družba) - šolstvo je pod nadzorom RKC – cilj je bil vzgojiti poslušne podložnike, na univerzah pa poslušne

uradnike 2. V takšnih razmerah se je težko oblikovala opozicija, saj je bilo politično delovanje prepovedano –

omejeni so bili zgolj na kulturno področje. a. V 30-ih letih 19.st. se je začela razvijati opozicija na Madžarskem. Madžari so zahtevali ukinitev

absolutizma, fevdalizma, sprejetje ustave in parlamenta. b. V 40-ih letih se je začela razvijati opozicija tudi na avstrijskem delu, vendar zahteva le gospodarski

liberalizem in razširitev volilne pravice – ideja o obnovi deželnih stanov (kot so bili v 15.st. in ti bi svoje poslance pošiljali v dunajski državni zbor).

3. Metternich je imel probleme v S Italiji, kjer so se Avstrijcem upirali v Benečiji in Lombardiji. Upore je zatrla avstrijska vojska v imenu Sv. Alianse.

4. Habsburžani so imeli probleme v Galiciji (Poljska) – tam so organizirali upor tisti, ki so pribežali iz kongresne Poljske. Poljski upor je avstrijska vojska zaprla, pomagali pa so ji ukrajinski ali rusinski kmetje.

5. Nacionalna gibanja na Madžarskem so Avstrijci zatrli že v 30.letih. Organizirali so sodne procese, 20 upornikov so obsodili na dolgotrajne ječe, med njimi tudi voditelja Lajoša Košuta.

6. Ker so Madžari zatirali nemadžarske narode (Slovake, Hrvate, Vojvodinske Srbe) so Avstrijci dopuščali njihova nacionalna gibanja. Na Hrvaškem se razvije gibanje Ilirizem (Ljudevit Gaj je hotel ustanoviti Veliko Ilirijo, ki bi segala od današnje Slovenije do Makedonije). Imeli bi Ilirski jezik in skupno pisavo gajico. Od tega gibanja smo Slovenci dobili le pisavo. Ostanki Ilirizma so zametki srbo-hrvaškega jezika.


Med vojno zakoni molčijo. XVIII

7. Ker je hrvaško nacionalno gibanje prešlo na politično področje, sta se združila Dunaj in Budimpešta ter prepovedala ilirsko gibanje.

Revolucija v Habsburški monarhiji leta 1848

1. Januarja 1848 so se začele revolucije v Neapeljskem kraljestvu in se razširile po celem Apeninskem polotoku, februarja je revolucija zajela Francijo, marca pa Avstrijsko cesarstvo.

2. Marca so se začeli upirati meščani, delavci in študentje na Dunaju. Zahtevali so odstop Metternicha, ukinitev fevdalizma, odpravo cenzure, ustavo in uvesti razširjeno volilno pravico. Metternich je odstopil, ukinili so cenzuro, cesar pa je obljubil sprejetje ustave.

3. Aprila je dvor sprejel zakone s katerimi so ogrski dali notranjo samoupravo – svoj parlament in svojo ustavo (imeli so skupnega cesarja – Personalna unija). Cesar je aprila izdal oktroirano ustavo:

- cesar dobi velika pooblastila - ohrani se privilegiran položaj plemstva - uvede se visok davčni cenzus za volilno pravico - temeljne pravice človeka in državljana

4. Maja so se uprli študenti in meščani, saj niso hoteli sprejeti ustave in cesar je moral ustavo odpraviti, ukinil je senat in napovedal razširitev volilne pravice in sprejetje nove ustave, ki jo bo potrdil (demokratično izvoljen) parlament.

5. Julija je začel zasedati parlament; 7. septembra je bil sprejet zakon o zemljiški odvezi (odprava fevdalizma) a. fevdalizem je bil odpravljen z odškodnino, ocenili so vrednost kmetije

- 1/3 plača kmet - 1/3 plača država - 1/3 se odpiše

b. državni zbor začne pripravljati novo, bolj liberalno avstrijsko državo 6. Oktobra je že tretjič izbruhnila revolucija na Dunaju – uprli so se vojaki, ki so jih hoteli poslati zatreti

revolucijo na Ogrsko. Dvor je s pomočjo vojske ta upor zatrl. 7. Ker so aprila 1848 Madžari dobili samoupravo so izbruhnile revolucije tudi pri nemadžarskih narodih na

Ogrskem – uprejo se Hrvati, Vojvodinski Srbi. Zahtevali so, da naj se Ogrska preoblikuje v federacijo – Hrvate vodi ban Josip Jelačić, upor je bil neuspešen

8. Spomladi 1848 je v Pragi potekal tudi vseslovanski kongres (navdih iz Frankfurta); Slovence je zastopal Stanko Vraz, ki je predstavil program Zedinjena Slovenija; napisali so Manifest Evropskim narodom, v katerem zahtevajo, naj se Avstrijsko cesarstvo preoblikuje v federacijo – Avstroslavizem.

9. V tem času se upirajo tudi Čehi in zato je cesarjeva vojska njihovo revolucijo zatrla in vseslovanski kongres se je razšel.

10. Po končani revoluciji se je avstrijski dvor vrnil iz Innsbrucka na Dunaj, kjer je prišlo do menjave na prestolu. Cesarja Ferdinanda zamenja Franc Jožef – cesar, ki je vladal najdlje v AC. Nova vlada je začela pripravljati ustavo, ki se je cesarju zdela preveč liberalna, zato je ni sprejel in je razglasil oktroirano ustavo – uzakonjen absolutizem in centralizem (cesar imenuje ministre, parlamenta ni).

11. Ogrska te ustave ni hotela upoštevati in so razglasili republiko. Cesar pošlje na Madžarsko svojo vojsko. Pri tem mu pomaga tudi Ruski car, ki pošlje svojo vojsko, pomaga jim tudi ban Jelačić in avgusta 1849 premagajo Madžare. Večina Madžarskih upornikov je zbežala iz države, Madžarska pa je izgubila vso avtonomijo.

12. Madžarska zopet dobi enakopraven položaj z Avstrijo 1867, ko je nastala Avstro-Ogrska.

Konec kongresne Evrope

1. Sveta aliansa je bila enotna do leta 1849, ko je ruski car zadnjič pomagal avstrijskemu cesarju zatreti revolucijo na Madžarskem. Interesi velesil so prišli v navzkrižje zaradi propadanja turškega cesarstva, ki


Inter arma enim silent leges. XIX

so ga imenovali »bolnik ob Bosporju«. Njegovo ozemlje so hotele dobiti Rusija, VB, Francija in Avstrijsko cesarstvo. Odprlo se je vzhodno vprašanje.

2. Rusija je 1853 zasedla turški pokrajini Moldavijo in Vlaško ter napadla sultana. V Sinobskem zalivu je Rusija zmagala, vojne pa ni bilo konec, saj Turke podpreta Francija (+Piemont) in Velika Britanija. Vojna se je 1855 končala z ruskim porazom. V Parizu so podpisali mirovno pogodbo – določila:

- Bospor in Dardanele za vojaške ladje zaprejo - Črno morje postane nevtralno območje - Rusija izgubi vpliv v Podonavju in na Balkanu - Moldavija in Vlaška dobita avtonomijo znotraj Turškega cesarstva

3. Propadanje Turškega cesarstva so izkoristili različni narodi, ki so živeli na njegovem ozemlju in se začeli upirati. a. 1875 je bila bosanska vstaja – Turkom so se uprli Bošnjaki, podprla jih je Rusija, ki je napovedala

vojno Turškemu cesarstvu b. upirati so se začeli tudi Romuni

4. Po teh uporih in vojnah je Bismarck sklical Berlinski kongres leta 1878 a. mednarodno priznane postanejo Srbija, Črna gora in Romunija b. Bosno in Hercegovino lahko okupira Avstro-Ogrska

5. Razmere na Balkanu so se še zaostrile v začetku 20.st., saj je postal pravi sod smodnika (1. in 2. Balkanska vojna). Poleti 1914 se začne 1. svetovna vojna.

Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji v 2. pol. 19.st.

Ustavnost in parlamentarizem

1. Bachov absolutizem ali neoabsolutizem (1850-1859). a. s silvestrskim patentom 1851 ukinjena oktroirana ustava iz 1849 – začetek Bachovega absolutizma b. primerjava z Metternichovim absolutizmom

- vlada s pomočjo meščanstva – za razliko od Metternichovega - vlada s pomočjo vojske, policije, cerkve, uradništva – ostane od prej - uradniki – bachovi huzarji (ovaduhi) - številne reforme

c. reforme - upravne – uvedene občine, začetki modernega uradništva - šolske – reforma gimnazij (postale 8 razredne), uvedba mature, ukinitev licejev - verske – podpis konkordata in odprava jožefinskih cerkvenih reform; uvedba verouka v šole,

nadzor cerkve nad šolstvom - »moderno« štetje prebivalstva (po spolu, nacionalni pripadnosti) - gospodarske reforme

1) gospodarski liberalizem (podpora meščanstva) 2) ukinitev cehov 3) ukinitev carine med ogrskim in avstrijskim delom monarhije (zadnja carina v AO) 4) industrializacija – železarna Štore, premogovništvo, J železnica zgrajena do Trsta

d. Konec neoabsolutizma - izgubljena vojna v Italiji (Solferino), 1859 – izguba Lombardije - nezadovoljstvo z absolutizmom (Madžari in Slovani) - gospodarska kriza

2. Doba ustavnosti a. padec Bachovega absolutizma 1859 b. cesar Franc Jožef centralizem in absolutizem poskuša nadomestiti z parlamentarizmom oktobra

1860 ustava oktobrska diploma


Med vojno zakoni molčijo. XX

c. Avstrijsko cesarstvo postane zveza avtonomnih dežel (federacija); Ogrski se vrne ustavni položaj kot pred 1848

d. državni zbor se razcepi - federalisti (konservativci) - centralisti (liberalci – trgovci, lastniki kapitala)

e. ukinitev oktobrske diplome zaradi nasprotovanja Madžarov in Nemcev 3. Nova ustava Februarski patent 1861

a. zopet centralizem b. s cenzusom omejena volilna pravica c. proti ustavi konservativci in nenemški narodi – Madžari ne pošiljajo svojih delegatov v dunajski

državni zbor; Čehi zahtevajo avtonomijo d. ustava ni zagotovila socialne in nacionalne pravičnosti

4. Dualizem a. vzroki za uvedbo dualizma

- 1866 poraz Avstrije v vojni s Prusijo (Kraljevi Gradec) - Avstrija izločena iz boja za prevlado v Nemčiji (izključena iz Nemške zveze) - izgubi Benečijo (Beneški Slovenci)

b. dvor popusti Madžarom (zahteva po samostojnosti v ogrskem delu monarhije) – sklenjena pogodba pomeni začetek dualizma

c. preimenovanje Avstrijskega cesarstva v Avstro-ogrsko (dva enakovredna dela) 1) Avstrijski del – Cislajtanija – cesar Franc Jožef 2) Ogrski del – Translajtanija (meja reka Lajta) – kralj Franc Jožef

- vsak del ima svojo vlado in parlament - skupna vojska, vladar (cesar in kralj Franc Jožef), zunanja politika in del financ

5. Decembrska ustava 1867 – prevzame določbe februarskega patenta a. centralistična ureditev b. novi zakoni

- člen, ki zagovarja enakopravnost narodov (lastni jezik v šole in urade) - zakon o društvih (tabori ali ljudski zbori), zborovanjih - pravice Cerkve v javnem šolstvu

6. Zaostrovanje nacionalnih odnosov v Cislajtaniji a. zato, ker je AO sporazum »razdelil« državo med Nemce in Madžare

- Madžari v svoji polovici zatirajo nemadžarske narode - v avstrijski polovici Madžare zatirajo Nemci (Auerspergova vlada!); nemški pritisk

(germanizacija) b. nenemški narodi se uprejo

- Čehi zahtevajo enak status, kot ga je dobila Ogrska (trializem), zato bojkotirajo zasedanja dunajskega parlamenta in organizirajo tabore (delujejo kot plebiscit)

- Poljaki zahtevajo avtonomijo Galicije – avstrijski del Poljske (samo zatirajo Rutence) - Slovenci zahtevamo Zedinjeno Slovenijo (iz 1848) in jezikovno enakopravnost – tabori (največ

ljudi se je udeležilo v Vižmarjih pri Ljubljani) - Avstrijske oblasti odreagirajo tako, da 1873 uvedejo neposredne volitve v državni zbor (ne

pošiljajo več iz deželnih zborov) c. Taaffejeva vlada 1879-1893

- Slovani jo podpirajo, saj dovoljuje uporabo lastnega jezika (drobtiničarska politika – vedno podpora Taffeju)

- ne vodi dosledne nacionalne politike, zato se nacionalna nasprotja nadaljujejo 1) na Češkem (Nemci : Čehi) 2) na Tirolskem (Avstrijci : Italijani) 3) v Primorju (Italijani : Slovenci, Hrvati) 4) v Štajerski in Koroški (Nemci: Slovenci)


Inter arma enim silent leges. XXI

- krepijo se radikalne (nemške) nacionalistične stranke, ki niso pripravljene na kompromise (v Celju ustanovljene slo-nem paralelke na gimnaziji – padec Windischgraetzove vlade 1895

Habsburška monarhija na prelomu stoletja

1. Znaki krize konec 19.st. a. AO je v sebi združevala dva različna svetova

- gospodarski in kulturni razcvet - politična kriza

b. AO je imela skupnega vladarja, del financ, vojsko in zunanjo politiko c. Politična kriza zaradi neuspešnih delitev sredstev med Avstrijci in Madžari (gospodarsko zaostajanje

Madžarov) d. Zato se zopet okrepi madžarski nacionalizem, ki ga vodi F. Kossuth – zahteva popolno neodvisnost,

AO naj bo le personalna unija 2. Bandenijeva kriza

a. na Češkem postane češčina enakopravna z nemščino b. Nemci na Češkem se uprejo in v dunajskem parlamentu zavirajo delo c. pretep v avstrijskem parlamentu – (U/98) d. jezikovne naredbe prekličejo (ukinejo enakopravnost jezikov) – češka obstrukcija (bojkotirajo

parlament) e. vlada deluje na podlagi »nujnostnega prava« - brez parlamenta razglaša zakone

3. Z volilno reformo 1907 naj bi odpravili politično krizo a. splošna (moška) in enaka volilna pravica b. v parlamentu najmočnejši krščansko-socialna in socialdemokratska stranka c. nacionalna nasprotja se nadaljujejo trializem zahtevajo tudi J Slovani

Velika Britanija in njen imperij –reforme

1. Nastala je 1707 z združitvijo Anglije in Škotske. Po dunajskem kongresu je spadala v t.i. zahodni blok skupaj s Francijo, za katerega je značilno, da je izvajal reforme. Država je morala izvajati reforme predvsem zaradi okrepljenega delavskega gibanja. V začetku 19.st. so dovolili ustanavljati sindikate.

2. Sprejeli so zdravstveni zakon (država skrbi za zdravje), izvedli so volilno reformo in socialne reforme - prepoved dela za otroke mlajše od 9 let - uzakonitev 10 urnega delavnika.

3. Sredi 19.st. je vladala kraljica Viktorija, zato se to obdobje imenuje Viktorijanska Anglija. Vodijo osvajalno kolonialno politiko. Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika dobijo status dominionov konec 19.st. Številne kolonije imajo v Afriki, največja je Indija. Velika Britanija je postala industrijska velesila, prvenstvo obdrži do 70-ih let 19.st.

4. V drugi polovici 19.st. sta se na oblasti menjavali konservativna (nekdanji torijci) in liberalna stranka (nekdanji vigi). Ukvarjali so se z a. delavskim vprašanjem b. irskim vprašanjem c. demokratizacijo političnega sistema

5. Liberalci so zagovarjali reforme v korist nižjih slojev. Ko so vladali liberalci je bil predsednik vlade Gladstone. Njihove reforme:

- obvezna šola za otroke od 5. do 13. leta starosti - uvedli so skrivno glasovanje na volitvah - posodobitev vojske - poskušali so izboljšati položaj irskih kmetov (zavarujejo ga tako, da ga veleposestnik ne sme

pregnati iz kmetije, če kmet ni plačal najemnine)


Med vojno zakoni molčijo. XXII

6. V svoji drugi vladi so liberalci nadaljevali z reformami. Volilno pravico so razširili na vse polnoletne moške, Irski pa so hoteli dati avtonomijo (zakon Home Rule), vendar zaradi nasprotovanja konservativcev ni bil sprejet. Zaradi tega zakona 1/3 liberalnih poslancev prestopi h konservativem.

7. Med leti 1885 in 1905 so vladali konservativci – predsednik vlade Disraeli. Veliki Britaniji hočejo zagotoviti red, mir, stabilno anglikansko cerkev, nasprotujejo sindikatom in avtonomiji Irske. Izboljšajo javno zdravstvo, skrajšajo delovni čas v tovarnah in vodijo osvajalno kolonialno politiko.

8. Leta 1905 zopet zavladajo liberalci – podpre jih novoustanovljena delavska stranka laburisti. Rešujejo delavsko in irsko vprašanje ter omejijo moč zgornjemu domu parlamenta/lordski zbornici s tem, da je zakon sprejet, če ga v poslanski zbornici trikrat potrdijo.

Ustavnost in parlamentarizem v Franciji

1. Ponovi francoske ustave iz konca 18.st. 2. Leta 1814 je Ludvik XVIII. izdal oktroirano ustavo. Uvedla je dvodomen parlament/skupščino s tem, da

spodnji dom nima pravice predlagati zakone, v zgornji dom pa poslance imenuje kralj. Po tej ustavi je Francija zopet postala ustavna monarhija, velike pristojnosti je dobil kralj, ki je postal vladar po božji milosti. Kralj je imenoval ministre, državne uradnike, poslance zgornjega doma, sam sklepa trgovinske pogodbe. V ustavi so bile zapisane tudi temeljne svoboščine, odvzeti so privilegiji plemstvu (tistemu, ki se je vračalo po revoluciji). Francija se razvija kot prava parlamentarna monarhija.

3. Ludvik XVIII. nato začne izvajati represijo (pritisk na ljudi) – uvedel je cenzuro, omejil svoboščine in dal šole RKC. Nasledil ga je Karel X., ki je še poostril razmere/represijo, zato se je okrepila opozicija za ureditev razmer, leta 1830 pa je izdal štiri zakone (ordonanse):

- ukinil je svobodo tiska - ukinil je poslansko zbornico - zmanjšal je število poslancev - omejil volilno pravico

4. Zaradi takšnega vladanja Karla X., izbruhne julija 1830 revolucija. Karel X. zbeži, novi kralj pa postane Filip Ludvik Orleanski. Izvajal je socialne reforme in liberalizira gospodarstvo, ni pa razširil volilne pravice, zato februarja 1848 izbruhne nova revolucija.

5. Po revoluciji so sprejeli splošno volilno pravico (moško) in izboljšali socialni položaj – razglasili so drugo francosko republiko. Za brezposelne so začeli ustanavljati državne delavnice, uzakonili so svobodo tiska, združevanja. V novi republikanski vladi je bil predstavnik socialistov Blanc. Vlada je nato začela ukinjati državne delavnice, zato je prišlo še do ene revolucije, ki je bila omejena le na Pariz.

6. Izvedli so volitve v skupščino, zmagala je republikanska stranka, ki je uvedla enkraten predsedniški sistem s štiriletnim mandatom. Predsednik republike postane Napoleonov nečak, Louis Bonaparte, ki razpiše plebiscit in doseže 10 letni predsedniški mandat. 1851 leta je izvedel državni udar, čez nekaj let pa se je razglasil za cesarja. Začne se obdobje drugega cesarstva.

7. Glavne značilnosti vladanja Napoleona III. a. vsako svojo odločitev in zakon je hotel potrditi na plebiscitu b. podredil si je parlament, saj je le-ta potrjeval zakone in določal višino davkov c. podpirali so ga vsi stanovi družbe, saj je rešil socialno vprašanje in vodil liberalno politiko d. pospešeno se razvija gospodarstvo – gradijo železnice, banke dajejo ugodne kredite (kasneje zaradi

tega nastopi kriza), Pariz spremenijo v veliko prestolnico (nove javne zgradbe, parki) e. Napoleonova zunanja politika

- Francijo je zapletel v 8 vojn 1) Krimsko vojno 2) pomaga Piemontu 3) brani Papeško državo 4) vojsko pošilja v S Afriko in Saharo, kjer osvojijo kolonije

- kolonije dobi tudi na V – Vietnam in Francoska Indokina 8. Konec drugega cesarstva


Inter arma enim silent leges. XXIII

a. leta 1870 je bila prusko-francoska vojna – Napoleona III. pruske čete ujamejo, Francozi pa organizirajo demonstracije proti njegovemu režimu

b. v Franciji so razglasili tretjo republiko, Francoski zunanji minister pa mora podpisati sramotno premirje s Prusi

c. Francija izgubi - Alzacijo in Loreno - plačati 5 milijard frankov vojne odškodnine/reparacij

d. predsednik Francoske vlade postane Thiers, v njegovem času pa delavci v Parizu ustanovijo Pariško komuno

9. Dreyfusova afera a. je v Franciji izbruhnila konec 19.st., ko je bil po celi Evropi razširjen antisemitizem b. Dreyfusa, ki je bil Jud so obtožili vohunjenja za Nemčijo in ga izgnali na Hudičev otok c. obtožila ga je tudi RKC in politična desnica – Judje naj bi v Franciji pripravljali zaroto d. na volitvah je nato zmagala republikanska stranka – levica, ki ga je oprostila

10. Vladanje republikanske stranke a. napovedala je boj proti RKC

- ločitev cerkve od države - razpustitev samostanov

b. izboljšanje položaja delavcev - uvedli so starostne pokojnine - plačan enotedenski dopust

c. pred 1. svetovno vojno se je Francija začela militarizirati – posodobitev vojske, zavezništvo z Rusijo in VB (Antanta/srčna zveza/prisrčna zveza)

Rusija med avtokracijo in reformami

1. Avtokracija (samovlada – vlada eden ali majhna skupina ljudi) 2. V prvi polovici 19.st. je imela strog carizem (Aleksander I. in Nikolaj I.). Leta 1861 so odpravili

fevdalizem. 3. Aleksander I. je začel z reformami, vendar mu je uspelo izvesti le osvoboditev Baltskih kmetov. Njegov

naslednik Nikolaj I. je zaostril carizem, zaradi tega so se mu uprli oficirji – dekabristična vstaja. Car vstajo zaduši, uvede pa strogo cenzuro in popoln nadzor nad ljudmi – caristično tajno policijo. Nikolaj I. zatre tudi upor Poljakov leta 1830 v kongresni Poljski.

4. V 2. polovici 19.st. se je Rusija razvijala med avtokracijo in revolucijo. Za Rusijo je značilna dvojnost – na eni strani je bila zaostala (gospodarsko, družbeno), na drugi strani je postala največja imperialistična sila, ki se je razširila do meja Kitajske in Afganistana.

5. Reforme Aleksandra II. a. ker je poraz v krimski vojni (1853-1856) pokazal zaostalost caristične Rusije, se je car Aleksander II.

odločil za postopno uvajanje liberalnih reform: - odpravil je osebno odvisnost kmetov in tako je več kot 20 mio. kmetov dobilo osebno svobodo

in minimalne državljanske pravic: do poroke, posedovanja lastnine, ukvarjanja s trgovino. Položaj kmetov se vseeno ni bistveno izboljšal. Za zemljo so morali plačevati veliko odkupnino. Večina zemlje je prišla v kolektivno lastništvo kmečkih občin (mir) in ne v last kmetov

- temeljito so reformirali vojsko - sanirali javne finance - modernizirali osnovno in srednje šolstvo - dali večjo avtonomijo univerzam - leta 1864 so na lokalnem oz. regionalnem nivoju začeli uvajati predstavniška telesa – zemstva

(organ krajevne samouprave), ki so bila odgovorna za javno šolstvo, zdravstvo in ceste b. reforme so spodbudile gospodarsko modernizacijo


Med vojno zakoni molčijo. XXIV

- 1857 je vlada začela načrtno graditi železniško omrežje in do 1876 so v Rusiji zgradili že 20.000 km železniških prog

- gradnja železniškega omrežja je pospešila industrijsko rast - v Ukrajini se je razvijala železarska industrija, v Donskem bazenu premogovništvo, na Kavkazu

naftna industrija, Rusija je bila pomembna izvoznica žita v Z Evropo (žitnica je bila Ukrajina) 6. Radikalna gibanja

a. kljub temeljitim reformam Aleksandra II., v Rusiji še vedno niso imeli parlamenta in ustave. b. po porazu v krimski vojni se je začelo krepiti radikalno gibanje narodnikov – opozicija

- so proti kapitalizmu in hočejo uvesti socializem in demokracijo - ta sistem bi temeljil na kmečkih občinah

c. ker njihove ideje niso bile sprejete med ljudmi so se odločili za terorizem in tako ubili carja Aleksandra II.

d. nasledil ga je Aleksander III., ki je ukinjal krajevno samoupravo (zemstva), poostril cenzuro in izvajal rusifikacijo neruskih narodov

e. Aleksandra III. je nasledil Nikolaj II., leta 1905 se je spopadel z Japonsko, Rusija je vojno izgubila in s tem tudi ozemlje - Sahalin - Kurilske otoke (S od Japonske) - Port Arthur

f. izgubljena vojna je povzročila meščansko revolucijo v Rusiji - Nikolaj II. je moral obljubiti ustavo in volitve v parlament/dumo - volilna pravica je bila omejena z visokim cenzusom, zato duma ni imela velike vloge - zelo dobro se je razvijalo gospodarstvo, nastal je sloj bogatih kmetov/kulakov

7. Konec 19.st. se je Rusija povezala z VB in Francijo v antanto in se začela pripravljati na vojno.

Ustavnost in parlamentarizem

Velika Britanija ZDA Francija Habsb. monarhija Rusija

Ust. Bill of Rights Bill of Rights oktroirana ustava Nikolaj II.

KDAJ 1689 1791 sept. 1791 april 1848 okt. 1905

ZAKAJ Viljem III.Orleanski, odstavitev Stuartov

zaradi revolucije meščanska revolucija

DOL. parlament dobi zakonodajno oblast, kralj pa le izvršilno

kongres – zak. obl. preds. – izvrš. obl., vrh. sodišče – sod.; ZDA konfederacija, kasneje federacija

oblast se deli med kralja in skupščino

cesar – velika pooblastila, plemst. je privilegirano, cenzus, tem. pravice človeka in državljana

Parl. Velika listina svoboščin

Bill of Rights Dek. o pravicah člov. in drž.

Nikolaj II.

KDAJ 1215 1791 26.8. 1789 julija 1848 okt. 1905

SEST svet baronov, v 14.st. razdeljen na dva domova

kongres=senat+predstavniški dom

Judovsko vprašanje

1. Segregacija (ločevanje) Judov a. v starem veku so krivi za Kristusovo smrt b. v srednjem veku krivi za kugo, so preveč bogati vladarji so jih dali živeti v geta, vladarji ne morejo

vračati denarja – izsiljevanje na Poljsko


Inter arma enim silent leges. XXV

c. iz slovenskih dežel so bili izgnani konec 15. in v začetku 16.st. 2. Judovska emancipacija

a. njihov pravni položaj (državljanske pravice) se je izboljšal v 2.pol. 18.st. (razsvetljenstvo) - v Habsburški monarhiji s tolerančnim odlokom Jožefa II. - v Franciji med revolucijo 1790

b. v začetku 19.st. (Napoleon) je njihova enakopravnost omejena - v Kongresni Poljski podrejen položaj - v Prusiji in Nemški zvezi niso enakopravni

c. popolno emancipacijo so dosegli 1848-1871 - z decembrsko ustavo 1876 v Avstro-Ogrski - v VB 1858 jim dovolijo vstop v parlament – Disraeli prvi judovski ministrski predsednik VB - v Nemčiji z nastankom 2. cesarstva

d. v Rusiji še naprej diskriminirani 3. Antisemitizem

a. zaradi svojega načina življenja (bogastvo, pohlep…) naj bi Judje bili krivi za vse tegobe, ki jih je prinesel kapitalizem - slab položaj/izkoriščanje delavcev - materializem - odtujenost v družbi (Judje imajo drugačno kulturo od ostalih) - Kristusovo smrt

b. politični antisemitizem se je v Evropi pojavil zaradi gospodarske krize 1873 Jude sovražijo zaradi grabežljivosti, korupcije, izkoriščanja in takšni so tudi sovražni kapitalisti

c. rasni antisemitizem - o neenakosti človeških ras (Gobineau) - Arijski paragrafi (judovskim študentom prepovedo vključevanje v študentska društva v Nemčiji,

Avstro-Ogrski) 4. Sionizem (Theodor Herzl)

a. je gibanje za ustanovitev judovske države v Palestini zaradi pogromov v Evropi b. 1. val naseljevanja Judov (kmetje, delavci) v Palestino po 1881 – iz Rusije c. 2. val po letu 1904 (mladi, izobraženi, socialisti) v Palestini ustanovijo kibuce (komunistične

zadruge) d. 1917 Balfourova deklaracija – Judom dovolijo ustanovitev države v Palestini, ne da bi dovolili

dovoljenje od Arabcev 1948 vojne Nemec mora biti plavolas kot Hitler, vitek kot Goering, take rasti kot Goebbels in mora imeti značilno nemški priimek kot Rosenberg.


Med vojno zakoni molčijo. XXVI

Slovensko nacionalno oblikovanje

Začetki slovenskega narodnega gibanja

1. Začetki v času reformacije, prekine jih protireformacija. 2. Prevladuje pokrajinska/deželna zavest do konca 18.st (Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošci). Ne

uporabljajo izraza »Slovenci«. a. faza A narodnega gibanja se začne za Marijo Terezijo in Jožefom II. – šolska reforma (trivialke,

domači jezik) b. narodna zavest se izraža v želji po uporabi slovenskega jezika v književnosti, šolah, družbenem

življenju 3. Prizadevanja za regeneracijo ljudskega jezika

a. država, cerkev in meceni so podpirali širjenje splošne izobrazbe več literature v ljudskem jeziku, zlasti po splošno šolski obveznosti

b. problem standardizacije jezika – knjižni jezik - Marko Pohlin – jezik Ljubljane z okolico - Kumerdej, Japelj in Zoisov krožek – jezik protestantov (Bohoričevo slovnico) - Kaj je kranjščina, vendščina (vindiš – Štajerska in Koroška), slowensko? – to so se spraševali

4. Prvi narodni buditelji (duhovniki) a. Marko Pohlin

- slovnica Kranjska gramatika (v nemškem jeziku, predgovor v slovenščini-naj se ne sramujejo jezika – enakopravnost z nemškim jezikom) – ločil je 2 jezika: 1) kranjščina – Kranjska 2) vendščina – Štajerska, Korošča

b. Jenezenisti – privrženci jožefinizma - Ljubljanski škof Karl Herberstein - Jurij Japelj, Blaž Kumerdej sta po njegovem naročilu prevajala Sveto pismo (naslonila na

protestantsko osnovo – bohoričica, njegova slovnična pravila) c. Ostali narodni buditelji

- Feliks Anton Dev – uradnik 1.almanaha slovenskih pesmi – Pisanice - Žiga Popovič – botanik, jezikoslovec - Janez Nepomuk Edling – šolstvo - Baltazar Hacquiet – zdravnik, botanik - Jurij Vega – matematik, topniški častnik

5. Krožek Žige Zoisa a. naslonili so se na protestantsko literarno in jezikovno tradicijo (po tolerančnem odloku) b. program: slovnica, SSKJ, znanstveno pisana slovenska zgodovina, časnik, dramske in pesniške

stvaritve – če to dobimo, bomo kot narod zaživeli c. Jernej Kopitar – prva slovenska znanstvena slovnica (1808) – kranjski, štajerski, koroški Slovani

govorijo isti jezik, ki se samo drugače imenuje: kranjščina, vindščina 6. Anton Tomaž Linhart

a. poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije - notranjeavstrijski Slovani govorijo enoten slovenski (windisch) jezik, drugačen od hrvaškega - začetnik razvoja slovenske narodne zavesti

b. Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi 7. Valentin Vodnik

a. urednik Lublanskih novic b. Pratika, kuharske bukve, babiške knjige c. Zgodovina vojvodine Kranjske, območja Trsta in goriške grofije 1809: »Vsi Slovenci v sedanji

Notranji Avstriji govorijo le en slovanski dialekt, slowensko.«


Inter arma enim silent leges. XXVII

d. ravnatelj gimnazije v Ljubljani e. napisal številne učbenike v slovenskem jeziku; nem-slo slovar f. pesem Ilirija oživljena (izrazil misel, da Ilirske province pomenijo oživljanje Ilirov, lahko gledamo kot

prvo obliko politične narodne zavesti, ki je bila leta 1848 jasno zapisana) 8. Zavest o Slovencih – kot posebni skupnosti (narodu), ki ima isti jezik in isto zgodovino se začne razvijati

šele po 1848, ko razpade stanovsko urejena družba

Slovensko narodno gibanje v predmarčni dobi

1. Ponovi vpliv Ilirskih provinc za razvoj narodne zavesti. 2. Po propadu Ilirskih provinc je bilo zopet naše celotno ozemlje vključeno pod Avstrijsko cesarstvo.

Avstrijci so dovolili razvoj narodnega gibanja, če je bilo to omejeno na kulturno področje (ne pa tudi politično). Zato so dovolili a. pouk v slovenščini v nedeljskih šolah b. na Ljubljanskem liceju ustanovijo oddelek za poučevanje slovenskega jezika c. vladne zakone prevajajo v slovenščino d. dovolijo izdajanje vzgojnih knjig v slovenščini Na štajerskem in koroškem še vedno niso podpirali prizadevanj za razvoj/uveljavitev slovenskega jezika.

3. Črkarska pravda se je začela ko je Jernej Kopitar objavil zamisel o enotnem črkopisu za vse južne Slovane. Nastaneta metelčica in dajnčica. Proti tema pisavama sta bila zlasti Čop in Prešeren, zato sta črkopisa prepovedana. Pri nas se je uveljavila gajica (po letu 1840). Za jezik pa se vzame govor kranjske. V predmarčni dobi se pri nas izoblikujeta dva narodnobuditeljska tabora: a. konservativni ali Bleiweisov krog b. demokratični ali Čop-Prešernov krog

- Kranjska č'belca - samostojni kulturni razvoj in samobitnost - Prešeren ponudi vizijo lepše prihodnosti

c. Ilirizem - člani so redki posamezniki iz Štajerske in Koroške - južni Slovani naj bi imeli skupni ilirski jezik in skupno pisavo gajico

1) enoten ilirski jezik sta konservativni in demokratični krog zavrnila 2) pisavo pa sta sprejela

- člani 1) Stanko Vraz 2) Matija Majar-Ziljski 3) Jožef Muršec

4. Narodna zavest zajame le ozek krog izobražencev, kar pomeni, da prevladuje deželna zavest (90% je kmetov)

Oblikovanje slovenskega narodnega programa

1. Vesti o revoluciji na Dunaju so se iz Dunaja razširile do Ljubljane, kjer so bogati meščani proslavljali Metternichov odstop, revni pa so napadali njihova stanovanja in rušili mitnice. Upirali so se tudi kmetje na Igu pri Ljubljani (Ižanski kmečki upor), ki so zažgali urbarij. Upirali so se tudi rudarji v Idriji.

2. Ker je cesar obljubil (oktroirano) ustavo in odpravo cenzure, so začeli nastajati (3) slovenski nacionalni programi (Zedinjena Slovenija) – Matija Majar-Ziljski, Društvo Slovenija v Gradcu in na Dunaju. a. zahteve vseh:

- združitev slovenskih delež v Kraljestvu Slovenije, ki naj ima svoj državni zbor in naj bo sestavni del Avstrijskega cesarstva – federacija (Avstroslavizem)

- uvedba slovenskega jezika v šole in urade, naj bo enakopraven z nemškim jezikom


Med vojno zakoni molčijo. XXVIII

- ustanovitev Univerze v Ljubljani b. zahteve Majarja

- priključitev današnjih zamejskih Slovencev - možnost sodelovanja s Hrvati

3. Stanko Vraz je Zedinjeno Slovenijo predstavil na Vseslovanskem kongresu v Pragi, avstrijski državni zbor program zavrne. Avtorji so nato organizirali peticijsko gibanje – zbirali so podpise v podporo deklaraciji, vendar niso bili uspešni.

4. Zaradi ukinitve cenzure so začeli izhajati številni novi časopisi (Slovenija, Slavljanski rodoljub, Celjske slovenske novine), kmetijske in rokodelske novice, Zgodnja danica (cerkveni časopis).

5. V tem času so pri nas potekale volitve v frankfurtski parlament. Nismo jih bojkotirali (kot npr. Čehi), vendar smo bili proti Veliko-nemškem programu.

Slovenci v Bachovem absolutizmu (1851-1859)

1. Slovenci v času neoabsolutizma - politično življenje zamre - prenehajo delovati društva (Slovenija v Gradcu in na Dunaju) in izhajati časopisi – ostanejo le

(kmetijske in rokodelske) Novice, Zgodnja Danica - narodno gibanje zopet omejeno le na kulturno področje - okrepi se vloga slovenskega jezika na šolskem in upravnem področju

2. Narodni buditelji a. Društvo Sv. Mohorja ustanovljeno v Celovcu 1851 je izdajalo knjige z versko vsebino v slovenskem

jeziku b. Peter Kozler – Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (prepovedan) – prvi slovenski zemljevid, prvič

so na njem zapisana slovenska imena mest c. Anton Martin Slomšek

- prestavi sedež Lavantinske škofije iz Koroškega Sv. Andraža v Maribor - uporabljal slovenski jezik v bogoslužju (80% Maribora je bilo nemškega) - ustanovi semenišče v Maribor (srednja teološka šola) - deloval na literarnem in pedagoškem področju (Blaže in Nežika v nedeljski šoli)

3. Slovenske pridobitve v času Bachovega absolutizma - na veljavi pridobi slovenski jezik, saj se poveča število slovenskih osnovnih šol in dvojezičnih ali

utrakvističnih šol - na gimnazijah se uvede slovenščina kot obvezen predmet za slovenske dijake in neobvezen

predmet za nemške dijake

Slovenci v dobi ustavnosti

1. Politično življenje se je obnovilo v začetku 60-ih let po sprejetju februarskega patenta. a. Slovenski politiki so se udeležili volitev v deželne zbore, na katerih niso bili uspešni. Vzroka za

neuspeh: - kurialni volilni sistem (meščanska, kmečka in veleposestniška kurija) - niso imeli izdelanega političnega programa – nastopili so z programom Zedinjena Slovenija iz

leta 1848, vendar neuspešno, zato so začeli zbirati podpise za podporo peticiji. b. Zbrali so okoli 20.000 podpisov. To peticijo so predali ministrskemu predsedniku na Dunaj, ki je

obljubil, da se bo slovenski jezik lahko uporabljal v (vseh) šolah in na uradih. Tega potem ni uresničil. Proti temu programu so bili tudi nemški liberalci (na Slovenskem) in zato so slovenski politiki vztrajali le pri jezikovnih zahtevah.

2. Pridobitve narodnega gibanja


Inter arma enim silent leges. XXIX

a. slovenski jezik se uvede v osnovne šole (zlasti na Kranjskem in Primorskem), ne pa na gimnazije, ker ga imajo za nerazvit jezik

b. v sodstvu in v upravi so slovenski jezik uporabljali, če stranka ni razumela nemško c. izhajati so začeli novi slovenski časopisi – Slovenec, Slovenski narod, Naprej, Novice d. center kulturnega delovanja postane Ljubljana, kjer so ustanovljena

- številna društva – Telovadno društvo Južni Sokol, Dramatično društvo (predhodnik gledališča) - založba Slovenska matica, ki je izdajala knjige z znanstveno in poljudno vsebino (tudi učbenike) - čitalnice – prva je bila ustanovljena v Trstu 1861

1) v njih so organizirali kulturne prireditve ali bésede 2) pomembno vlogo so dobili pevski zbori, ki so popestrili kulturne prireditve 3) o teh prireditvah je pisal Janko Kersnik (Jara gospoda)

3. Mobilizacija podeželja – slovenski politiki so začeli podporo iskati pri kmetih, ki pa jih niso sprejeli a. zato imajo večjo vlogo časopisi, čitalnice in knjižne založbe b. na slovenskem pride do političnega spopada, saj so nemški liberalni politiki očitali slovenski

»narodni stranki«, da rušijo slogo (sožitje) med Nemci in Slovenci, zaradi prevelikih zahtev po uporabi slovenskega jezika

c. v tem času se izoblikujejo nemškutarji – Slovenci, ki se prelevijo v Nemce (D. Dežman – voditelj nemške stranke na Kranjskem)

4. Iskanje novih poti – po septembrskem patentu 1865 a. mariborski program 1865 – Andrej Einspieler

- je poskušal program Zedinjena Slovenija uskladiti z zgodovinskim pravom (obnova Notranje Avstrije)

- brez Prekmurja in Benečije b. program Zedinjena Slovenija zopet v ospredju po 1866, ko pride Beneška Slovenija pod Italijo in ko

nastane Avstro-Ogrska 5. Med radikalizmom (odločnost) in oportunizmom (iskanje priložnosti)

a. uspeh na deželnozborskih volitvah 1876 – slovenska stranka zmaga na Kranjskem, na sp. Štajerskem dobi vseh 8 mandatov v kmečki kuriji

b. dualizem – stvar se spremeni - hegemonija (prevlada) Nemcev in Madžarov - vlada razpusti kranjski deželni zbor (bil proti dualizmu) – radikalci prevladajo oportunisti –

slovenski poslanci, ki na Dunaju glasujejo za dualizem c. ker so slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru glasovali za dualizem po 1876 politična

polarizacija Slovencev na staroslovence in mladoslovence

Taborsko gibanje v dualizmu (1868-1871)

1. Politična polarizacija na Slovenskem – do nje je prišlo zaradi glasovanja o dualizmu a. staroslovenci/konservativci/katoliški tabor

- vodnja Bleiweis - značilna previdna, umirjena, konservativna (oportunistična) politika - bolj so se zavzemali za katolištvo, kot za slovenstvo - pomemben jim je bil položaj slovenskega jezika, ki naj bi ga uvedli v šolah in uradih - pomembna jim je bila tudi država (AO) in cesar - izdajali so glasilo Slovenec

b. mladoslovenci/liberalci - člani: Levstik, Jurčič, Vošnjak - značilna radikalna (odločna) politika - proti dualizmu in za Zedinjeno Slovenijo - njihovi časopisi – Slovenski narod, Naprej

2. Tabori – velike politične prireditve, organizirane na prostem


Med vojno zakoni molčijo. XXX

a. v času dualizma so jih začeli organizirati mladoslovenci, prvi tabor je bil 1868 v Ljutomeru b. na njih so nastopali z izdelanimi programi in z govori, značilna je nacionalistična retorika c. največji tabor pri nas je bil v Vižmarjih pri Ljubljani, kjer se je zbralo 30.000 ljudi (na ostalih 5-6.000) d. naslednje leto so tabore začeli organizirati tudi staroslovenci in tako so postali pravi plebisciti

ljudske volje e. Nemci pri nas so odreagirali z ustanavljanjem protitaborov, vendar niso bili uspešni

3. Liberalno-klerikalna trenja (nasprotja) a. po kratkotrajni slogi med staro in mladoslovenci je med njimi prišlo v začetku 70-ih let do nasprotij

– njihova razhajanja so bila zaradi opredelitve glede konkordata (iz časa Bachovega absolutizma) b. liberalci so zahtevali odločno politiko, saj je bilo po njihovem ogroženo slovenstvo in so

nasprotovali klerikalizaciji (povečanju vlogi duhovščine v državi) c. staroslovenci/katoliki/klerikalci so od liberalcev zahtevali, da se združijo skupaj v boju za katolištvo d. staroslovenci niso pridobili liberalcev na svojo stran, zato so se povezali z nemško katoliško stranko e. leta 1873 so potekale volitve v državni zbor, na katerih je vsaka skupina (staro in mladoslovenci)

nastopala samostojno - liberalci (Vošnjak): »Vse za domovino, omiko in svobodo!« - konservativci (Bleiweis): »Vse za vero, dom, cesarja!«

4. Narodni programi a. Zedinjena Slovenija (1848) b. mariborski program (Einspieler – 1865), izdelali staroslovenci; zagovarja ustanovitev

notranjeavstrijske skupine dežel c. po uvedbi dualizma se krepi ideja o povezavi z Rusi zlasti med študenti rusofilstvo (»Bolje Rus

nego Prus!«) d. jugoslovanski program (1870)

- po francoskem porazu, zaradi straha pred razpadom Avstro-Ogrske - slov.,hrv. in srbski politiki se v Ljubljani dogovorijo za sodelovanje, ne sprejmejo pa konkretnega

političnega programa

Slovenci v Taaffejevi vladi

1. Leta 1875 so liberalci in klerikalci zopet delovali enotno, začelo se je obdobje slogaštva. Vzrok za nastanek slogaštva je okrepljena germanizacija po nastanku 2. nemškega cesarstva. Takrat se je okrepila tudi nemška stranka na slovenskem.

2. Predsednik AO vlade je postal Edvard Taaffe, ki je vladal s pomočjo slovanskih poslancev. Podpirala sta ga poljski in češki poslanski klub in Hohenwartov poslanski klub v katerem so bili slovenski politiki.

3. Slovenski liberalci so morali odstopiti od programa Zedinjena Slovenija, saj bi Taaffejeva vlada v nasprotnem primeru padla.

4. Slovenske pridobitve a. Kranjska vlada prizna, da je to slovenska dežela – na vseh pomembnih mestih Slovenci b. Goriška, Istra, Trst – povečana vloga slovenskega jezika c. Spodnja Štajerska – izboljša položaj slovenskega jezika v uradih, sodiščih, šolah, javnem življenju,

vloga Slovenskega političnega društva v Mariboru d. Koroška – najslabši položaj slovenskega jezika

5. Razcep liberalcev na Kranjskem – vzrok drobtiničarska politika (politiki, ki so se obračali po vetru) a. Elastiki – Fran Šuklje, Janko Kersnik b. radikali – Ivan Tavčar, Ivan Hribar

6. Proti slogaštvu tudi katoliki/klerikalci a. ideje o slovanskem bogoslužju b. ultramontanizem – J. Missia, ideje uresničeval Mahnič

- poudarek na katolištvu in tradiciji obsodi Aškerčeve, Gregorčičeve pesmi, ker niso poveličevale boga


Inter arma enim silent leges. XXXI

- delitev narodov na zgodovinske in nezgodovinske (Slovenci) c. Katoliško narodno društvo KNS 1892 SLS 1905 d. Slovensko društvo NNS (Narodno napredna stranka) 1894

7. Pridobitve v času Taaffejeve vlade: a. Slovenci postanemo narod z razvito kulturo, znanostjo, umetnostjo b. dobimo številne kulturne, politične, gospodarske organizacije c. imamo izoblikovan knjižni jezik in strokovno terminologijo

Razvoj političnih strank

1. Nastajati so začele po koncu sloge. Čas nastanka strank je odvisen od regionalnih razmer. 2. Kranjska

a. Katoliška narodna stranka (KNS 1892 SLS 1905) - vodja Karel Klun, kasneje Ivan Šušteršič - program stranke

1) Življenje uskladiti z načeli katoliške vere, poglobiti katoliško zavest med Slovenci 2) Vse za vero, dom, cesarja. 3) Socialni program (potrebno je ustvariti trden, kmečki dom) 4) Volilna baza (kmetje, duhovščina) 5) Politični program – trializem

b. v sklopu KNS nastane tudi Krščansko socialno gibanje, njegov utemeljitelj Janez Evangelist Krek (Anton Korošec pa na Štajerskem) - za kmete – posojilnice, hranilnice, zadruge (po nizkih cenah kupujejo seme in orodje,

odkupujejo pridelke od kmetov) Zadružna zveza - za delavce – politična in izobraževalna delavska društva, katoliška delavska društva Slovenska

krščanskosocialna delavska stranka - delavce sindikate poveže v Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ) - telovadno društvo KNS se imenuje Orel

c. Narodno napredna stranka – liberalna - časopis Slovenski narod - geslo stranke – Vse za domovino, omiko in svobodo

1) program – Zedinjena Slovenija; najprej priznava katoliška načela; nima socialnega programa 2) Narodno radikalno dijaštvo – za kulturno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega kmeta

in delavca 3) Strokovne organizacije med delavci: 1907 v Trstu Narodna delavska organizacija

- njihovo telovadno društvo je bilo Sokoli d. Jugoslovanska social-demokratska stranka – 1896 po razpadu avstrijske SDS

- Slovenci ter Hrvati in Srbi iz Istre in Dalmacije - delavska stranka

1) voditelja sta bila brata Kristan – Etbin in Albin 2) min. program – višje plače, soc. in zdr. zavarovanje, plačan dopust, 8 urni delavnik, 3) max. program – zrušenje kapitalizma (po Marxu in Engelsu) 4) zaradi min. programa dajejo pomoč delavcem – sindikati, delavske trgovine/konzumi 5) močna stranka na Primorskem, v Zasavju, Celju 6) časopis – Rdeči prapor, Zarja 7) geslo – »Delu čast in oblast!«

3. Goriška a. 1900 NNS (Andrej Gabršček, Genri Tuma) b. 1907 SLS za Goriško

4. Štajerska a. konec sloge 1906


Med vojno zakoni molčijo. XXXII

b. 1906 NNS za Štajersko (Vekoslav Kukovec) v Celju c. 1907 Slovenska kmečka zveza; v Mariboru jo ustanovi Anton Korošec

5. Koroška a. Sloga ostane vso politiko vodi Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence

6. Trst – liberalno usmerjena edinost, katoliški tabor ni močen 7. Po volilni reformi 1907 zmaguje SLS po vseh slovenskih deželah, razen v Trstu

Jugoslovanska ideja

1. Vzroki za slovensko idejo o povezavi z ostalimi Slovani:

a. nemško prodiranje proti Jadranu in V germanizacija b. poitalijančevanje/iredentizem

2. Neoslavizem a. Slovani živeči v AO naj tesneje sodelujejo na gospodarskem, kulturnem in političnem področju

tako bodo dobili politične pravice v AO b. Karel Kramař (ř=š) c. AO naj sodeluje z Rusijo in le tako bodo zaustavili nemški prodor na JV

3. Trializem a. Jugoslovanska država naj ima enak status kot Avstrija in Ogrska b. zavzemali SLS in NNS po aneksiji BiH k Avstro-Ogrski 1908 (1878 jo je samo okupirala) c. ideja se še bolj okrepi v balkanskih vojnah 1912 – 1913 d. Slovenci želeli vključiti celotno etnično ozemlje zato odpor Nemcev, Čehov, Madžarov

4. Preporodovci a. jugoslovansko usmerjeni dijaki (Juš Kozak); časopis Preporod b. revolucija s katero mora AO razpasti; atentati c. veleizdajniški proces konec leta 1914 (odlomek str. 148)

5. Neoilirizem a. Slovenci le ena od vej »troedinega« srbsko-hrvatsko-slovenskega naroda b. Fran Ilešič c. JSDS – tivolska resolucija 1909 d. proti neoilirizmu

- Ivan Cankar 1913 (predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani - Mihajlo Rostohar – decent za filozofijo na univerzi v Pragi

6. Pred kulturnim zlitjem južnih Slovanov je leta 1913 v svojem znanstvenem predavanju Slovenci in Jugoslovani svaril Ivan Cankar, ki je opozarjal na versko, kulturno in civilizacijsko razliko med Slovenci in Jugoslovani federacija

Gospodarski razvoj v 2. polovici 19.st.

1. Gospodarstvo se je začelo oživljati po revoluciji leta 1848. Pomembna je bila ukinitev notranje carine med Ogrsko in Avstrijo, znižanje carin, zemljiška odveza napredek v neagrarnem sektorju. Vlagali so v infrastrukturo (železnice) razvoj težke industrije.

Liberalna gospodarska politika


Inter arma enim silent leges. XXXIII

Gospodarski in družbeni razvoj na prelomu stoletja

1. Ko je na oblast prišel E. Taaffe se je končalo obdobje stagnacije (gospodarskega zastoja), kar je povzročilo padanje cen industrijskih izdelkov in proizvodnje. Vlada je s protekcionistično gospodarsko politiko (več izvoza, manj uvoza) skušala okrepiti domače gospodarstvo. S tem je uspel oživeti gospodarstvo in spodbudil gospodarsko rast. Industrijska rast je bila najbolj opazna v sektorjih, ki so cveteli v obdobju ustanavljanja. Železarne so imeli v lasti:

- Alpska montanska družba (na Štajerskem) - Kranjska industrijska družba (na Gorenjskem)

2. Trboveljska premogokopna družba, ki je povezala pomembnejše rudnike, bila je tudi delniška družba. 3. Gradnja železniških prog je spodbudila premogovništvo v Zasavju. V 80-ih letih se je na današnjem

Slovenskem ustanovilo več novih industrijskih obratov – papirnice, kartonažne tovarne, čevljarska in kemična industrija.

4. Pri ustanavljanju novih podjetij se je začel uveljavljati domač kapital (Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka v Trstu). Obe prevzemali lastništvo.

5. Hitra industrijska rast je vplivala na spreminjanje socialne strukture. Po 1880 kmečko prebivalstvo vpada.

6. Zadostne količine kapitala so omogočale posodobitev proizvodnje in zvišanje konkurenčnosti. 7. Po razpadu Habsburške monarhije (ko Slovenija vstopi v Jugoslavijo) je bila najbolj razvita napram

drugim državam.

gesŠ trbovlje zgodovina - dijak.gess.sidijak.gess.si/alen.first/zapiski 3.letnik/zgodovina.pdf ·...

Documents