gfm novice št.1 (2011/12)

2 │ Oktober 2011 Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Barbara Lejko je dosegla vseh 23 možnih točk in je bila 15. julija 2011 na sprejemu pri ministru dr. Igorju Lukšiču.

V ponedeljek, 26. septembra 2011 pa je ”dijamantne” maturante 2011 povabil na sprejem predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Sprejem je bil v Velikem salonu Grada Brdo, na Brdu pri Kranju.

Zlati maturantje splošne mature 2011 so: Bencak Matej,

Borovšak Maruša, Dugar Tamara, Gabor Alja, Hladen Aljoš, Kolbl Jernej, Korošec Eva, Mljač Dea, Nemec Katarina, Novak Petra, Ratek Gregor, Ropoša Tamara, Tibaut Maja, Vigali Aleš in Žibrat Sara.

Svečana podelitev maturitetnih spričeval za poklicno in splošno maturo je bila v sredo, 13. julija 2011, na Glavnem trgu v Ljutomeru.

Zlati maturanti 2011

Maturanti in maturantke 4.a razreda z razredničarko Ireno Štuhec in ravnateljem

Maturanti in maturantke 4.b razreda z razredničarko Natalijo Horvat in ravnateljem

Maturanti in maturantke 4.c razreda z razredničarko Darinko Uršič in ravnateljem

Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Oktober 2011 │ 3

Maturanti in maturantke 4.d razreda z razredničarko Danilom Obal in ravnateljem

Maturanti in maturantke 4.e razreda z razredničarko Suzano Rauter in ravnateljem

Maturanti in maturantke 4.v razreda z razrednikom Andrejem Kosom in ravnateljem

Maturanti in maturantke 5 MT razreda z razredničarko Nino Đekovski in ravnateljem

V šolsko leto 2011/2012 smo zakoračili s svežim de-lovnim elanom, polni načrtov, ki smo jih zapisali v Letni delovni načrt šole. Preberete si ga lahko na spletni strani šole, kjer boste našli tudi terminski plan pisnih preverjanj, usklajena merila ocenjevanja in aktualne šolske pravilnike. V teh Novicah GFML pa objavljamo terminski plan LDN za prvo polletje. Letošnji delovni načrt ponuja zbir možnosti in rešitev pouka in izbirnih dejavnosti, ki bodo omogočile dijakinjam in dijakom raznovrstno razvijanje in dokazova-nje v šolskih in obšolskih dejavnostih v smislu pridobiva-nja kakovostnega znanje, inovativnega pristopa in vzgoje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju do uspeha v življenju.

Kljub recesiji se ne moremo odreči šolskemu skladu, saj z njim financiramo vse publikacije namenjeno Vam. Šolski sklad je namenjen financiranju nadstandardnih storitev in opreme vsem dijakom. Svetu staršev in Svetu šole sem pre-dlagal prispevek v višini 40,00 € na dijaka v gimnazijskem programu in 20,00 € za dijake predšolske vzgoje. Tako bi se moralo zbrati dobrih 25.000,00 € in sicer za:

Predlog fi nanciranja iz šolskega sklada

gimnazijska sredstva

Novice GFML 10.000,00 € 20.000,00 €generacijska knjiga 15.000,00 € 10.000,00 €SKUPAJ 25.000,00 € 30.000,00 €

Razliko, bo šola krila iz donatorskih in svojih virov. Starši dijaka, ki tega zneska ne zmorejo, lahko vložijo vlogo za zmanjšanje višine prispevka v svetovalni službi. Utemeljeni pisni vlogi je potrebno priložiti soglasje za preverbo nave-denih podatkov.

Na koncu tega uvodnika v novo šolsko leto naj nam vsem skupaj zaželim, da bi minilo predvsem mirno in uspešno.

Pedagoški delavci šole v šolskem letu 2011/2012

Zato Vas, spoštovani starši, vabim, da prihajate na govo-rilne ure in roditeljske sestanke, saj boste le tako neposredno obveščeni o vseh novostih in poteku vzgojno izobraževalne-ga dela na naši šoli.

Ravnatelj Zvonko Kustec


Podelitev priznanj najuspešnejšim dijakom v šolskem letu 2010/2011

Neznani avtor je nekoč zapisal: »Zapomni si, da je za uspeh, ki pride čez noč, ponavadi potrebnih kakih 15 let.« S temi besedami se prav gotovo strinjajo

vsi gimnazijci GFML. Najuspešnejši med njimi so bili za svoje dosežke nagrajeni na že tradicionalni podelitvi pri-znanj ob zaključku šolskega leta. Slavnostna podelitev se je odvijala 24. junija 2011 v prostorih Hotela Jeruzalem. Spo-štovanje najboljšim dijakom so s svojo prisotnostjo izkazali številni starši, župani občin, iz katerih prihajajo gimnazijci, profesorji, predstojnica Zavoda RS za šolstvo Irena Kumer in ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec. Slednji je v slavno-stnem nagovoru povedal, da je bil trud dijakov poplačan z odličnimi uspehi, ki jih je potrebno proslaviti, in tudi z no-vimi izkušnjami in znanjem, ki pa so največje bogastvo in pomembna popotnica za življenje. Pomembno se je namreč zavedati vseprisotnosti in tudi pomembnosti učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Najuspešnejši gimnazijci so bili za odlične dosežke nagrajeni s priznanjem, knjižno nagrado in USB ključem. Prireditev je z glasbenim programom po-pestril šolski band Akustik Art v sestavi Alen Pivar, Timotej Jagodič, Mihael Pojbič, Miha Kozlar in Matjaž Vöröš, pod mentorstvom profesorja Boruta Slavica.

Knjige imajo čarobno moč – popeljejo nas v oddaljene kraje. Tako so se dijaki prvih in drugih letnikov v okviru tekmovanja za Cankarjevo priznanje z Almo M. Karlin od-pravili na Samotno potovanje v daljne dežele, dijaki tretjih in četrtih pa so doživljali črno celino skozi oči Sonje Porle in Pedra Opeke.

Ime in priimek R. Dosežki na področju SLOVEN-ŠČINE

Špela Gubič 1. d srebrno Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnji

Nejc Černela 2. a srebrno Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnji

Katarina Nemec 4. c srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnji

Sara Ferlin 3. e srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnji

Janja Horvat 4. b srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnji

Barbara Žabota 4. a srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnji

Anja Filipič 2. bnajboljši ljubezenski haiku na

vseslovenskem srednješolskem natečaju

Na poti do uspehov so jim pomagale naslednje profeso-rice: Klaudija Tivadar, Tanja Bigec, Lilijana Fijavž, Cilka Jakelj in Irena Štuhec.

Ne samo knjige, ampak tudi lastne noge nas kaj hitro po-nesejo v širni svet. In tam se je potrebno izkazati s poznava-njem jezikov. Ljutomerski gimnazijci so na tekmovanju iz znanja nemščine ponovno dokazali, da nimajo konkurence. Za njihove rezultate so zaslužne mentorice: Suzana Ram-šak, Liljana Kosič, Brigita Fras, Martina Vogrinec in Miloj-ka Vaupotič.

Ime in priimek R. Dosežki na področju NEMŠČINE

Jan Keuschler 3. ezlato priznanje (1. mesto) na držav-nem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji 1. tuji jezik

Sara Kikec 3. ezlato priznanje (1. mesto) na držav-nem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji 1. tuji jezik

Petra Hajdinjak 3. esrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 3.

letnike v kategoriji 1. tuji jezik


Gregor Lešnjak 3. asrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 3.


Vid Kutoš 3. asrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 3.


Jani Steržaj Koritnik 3. bzlato priznanje na državnem tekmo-vanju iz znanja nemščine za 3. letni-

ke v kategoriji 2. tuji jezik

Andrej Šterman 3. bsrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 3.


Rok Krese 3. csrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 3.


Lea Žilavec 2. esrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Mitja Šadl 2. csrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Nastja Gregorec 2. asrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Maša Žižek 2. ezlato priznanje na državnem tekmo-vanju iz znanja nemščine za 2. letni-

ke v kategoriji 2. tuji jezik

Uroš Bokan 2. esrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Roberta Kurbus 2. bsrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Nejc Havaši 2. esrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Jure Lindič 2. esrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Mirjam Pergar 2. esrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Nastija Kos Rantaša 2. bsrebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine za 2.


Žiga Benko 2. vb srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja nemščine

Veliko več kot How do you do in I love you pa obvladajo tudi dijaki, ki so se udeležili tekmovanja iz znanja anglešči-ne. Njihovi mentorici sta bili profesorici Lilijana Fijavž in

Mojca Rižnar Nedeljko.

Ime in priimek R.Dosežki na področju

ANGLEŠČINE

Andrej Šterman 3. b

zlato priznanje na državnem tek-movanju iz znanja angleščine v

kategoriji A 1, angleščina kot 1. tuji jezik

Sara Kikec 3. e

srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji C, angleščina kot 2. tuji

jezik

Rok Janža 3. a

srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji C, angleščina kot 2. tuji

jezik

Aljaž Opaka 3. a

bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji C, angleščina kot 2. tuji

jezik

V košari imamo 5 jabolk. Teh pet jabolk moramo razdeliti petim ljudem tako, da vsak dobi eno celo jabolko in eno jabolko ostane v košari. Kako je to mogoče? S tem in po-dobnimi trdimi orehi so se spopadali dijaki na matematičnih tekmovanjih. Pri doseganju najvišjih rezultatov na državni ravni so jim pomagale naslednje profesorice: Irena Rauter Repija, Mira Babič, Mateja Škrlec in Martina Trost.

Ime in priimek R. Dosežki na področju MATEMA-TIKE

Andrej Anderlič 1. c zlato priznanje na državnem tekmo-vanju iz matematike

David Grilec 1. d

srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju

iz razvedrilne matematike

Špela Gubič 1. d srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Jure Škedelj 1. d zlato priznanje na državnem tekmo-vanju iz logike


Denis Györek 1. d srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz logike

Ines Hidič 1. cza srebrno priznanje na državnem

tekmovanju iz razvedrilne matema-tike

Žan Klaneček 2. b

zlato priznanje na državnem tekmo-vanju iz matematike;

uspešno sodelovanje na pripravah za matematično olimpijado ter za uvrstitev na Srednjeevropsko ma-tematično olimpijado v Bukarešti,

Romunija

Mitja Šadl 2. c

zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike, zlato

priznanje na državnem tekmovanju iz logike, zlato priznanje na

državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Lara Lebar 2. e srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Sara Lebar 2. ezlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne

matematike

Tjaša Legen 3. a

zlato priznanje na državnem tek-movanju iz matematike in uspešno sodelovanje na pripravah za mate-

matično olimpijado

Jani Steržaj Koritnik 3. b srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz logike

Živa Moravec 2. c srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Mihael Kosi 3. a srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Marcel Obal 3. e srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Gregor Prša 3. bzlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne

matematike

Aleš Vigali 4. e zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Gregor Ratek 4. c

zlato priznanje na državnem tek-movanju iz matematike in zlato

priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Alen Repija 4. c

srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike in zlato pri-

znanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Maja Tibaut 4. bzlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne

matematike

Sara Žibrat 4. e srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz logike

Dea Mljač 4. d srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Petra Novak 4. d srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz razvedrilne matematike

Dominik Lanjšček 4. a srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz logike

Angleški fizik Isaac Newton je nekoč dejal: »Razložiti razsežnost narave je pretežka naloga, tako za posameznika, kot za posamezno obdobje. Veliko bolje je zanesljivo naredi-ti nekaj majhnega, ostalo pa pustiti za druge, ki bodo prišli za tabo, kot o vsem ugibati in ne razumeti ničesar.« Nekaj malega v primerjavi z razsežnostjo narave oz. nekaj velike-ga zase so storili mladi fiziki, ki so na državnem tekmovanju dosegli odlične rezultate, pri čemer sta jih strokovno usmer-jala profeosrja Darinka Uršič in mag. Simon Ülen.

Ime in priimek R. Dosežki na področju FIZIKE

Aleš Vigali 4. e srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz fi zike

Timotej Ratek 2. a srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz fi zike

Mitja Šadl 2. c srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz fi zike

Tjaša Legen 3. a

srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz fi zike in srebrno pri-znanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalo-

go Očala in UV žarki

Rok Pangeršič 3. a

srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalogo Očala in UV

žarki


Nobelova nagrajenka za fiziko in kemijo Marie Curie je nekoč dejala: »Ničesar v življenju se nam ni treba bati, samo razumeti moramo.« Mogoče bo tudi kdo izmed naslednjih dijakov, ki so nadgrajevali svoje znanje na področju kemije, stopil po poteh slavne znanstvenice.

Svojo nadarjenost so dijaki pokazali tudi na področju fo-tografije, ko so umetnost povezali z naravoslovjem. Njihovi mentorici sta bili profesorici Mateja Godec in mag. Nina Žuman.

Ime in priimek R. Dosežki na področju KEMIJE

Žan Klaneček 2. b zlato Preglovo priznanje na držav-nem tekmovanju iz kemije

Mitja Šadl 2. c zlato Preglovo priznanje na držav-nem tekmovanju iz kemije

Urška Elbl 1. a srebrno Preglovo priznanje na dr-žavnem tekmovanju iz kemije

Špela Gubič 1. d srebrno Preglovo priznanje na dr-žavnem tekmovanju iz kemije

Zoran Fijavž 2. c srebrno Preglovo priznanje na dr-žavnem tekmovanju iz kemije

Sara Brunec 3. a srebrno Preglovo priznanje na dr-žavnem tekmovanju iz kemije

Tjaša Novak 2. azlato priznanje na državnem tekmo-vanju inovativnih tehnologij – pod-

ročje digitalna fotografi ja

Anja Brenčič 2. asrebrno priznanje na državnem

tekmovanju inovativnih tehnologij – področje digitalna fotografi ja

Bi znali odgovoriti na vprašanje: kaj imajo skupnega zr-nati endoplazemski retikel, Golgijev aparat in lizosom? Ali, kaj se začne sproščati, ko pojemo vrečko slanega čipsa? Na ta in še številna zahtevna vprašanja bi vam znali odgovoriti biologi, ki so dosegali odlične rezultate na kar treh različnih bioloških tekmovanjih. Pri tem sta jim s svojim znanjem in strokovnostjo pomagali mentorici mag. Marija Meznarič in Vesna Vrhovski.

Ime in priimek R. Dosežki na področju BIOLOGIJE

Gregor Ratek 4. c bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz botanike

Leonida Kajdič 4. c bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz botanike

Eva Korošec 4. c bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz botanike

Anja Petra Bencek 4. d bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz botanike

Samo Kuzmič 2. a zlato priznanje za Proteusovo na-grado na državnem tekmovanju iz biologije in zlato priznanje na

državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Staša Vintar 2. c zlato priznanje za Proteusovo na-grado na državnem tekmovanju iz biologije in zlato priznanje na

državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Maja Tibaut 4. b zlato priznanje za Proteusovo na-grado na državnem tekmovanju iz

biologijeAnja Heric 2. a srebrno priznanje za Proteusovo

nagrado na državnem tekmovanju iz biologije

Tjaša Novak 2. a srebrno priznanje za Proteusovo nagrado na državnem tekmovanju

iz biologijeTimotej Ratek 2. a srebrno priznanje za Proteusovo


Živa Moravec 2. c srebrno priznanje za Proteusovo nagrado na državnem tekmovanju

iz biologijeTamara Rojnik 2. c srebrno priznanje za Proteusovo


Sara Brunec 3. a srebrno priznanje za Proteusovo nagrado na državnem tekmovanju

iz biologijeDominik Lanjšček 4. a srebrno priznanje za Proteusovo


Ema Lopert 4. c srebrno priznanje za Proteusovo nagrado na državnem tekmovanju

iz biologijeDea Mljač 4. d srebrno priznanje za Proteusovo

nagrado na državnem tekmovanju iz biologije in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja

o sladkorni bolezni


Petra Novak4. d srebrno priznanje na državnem

tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Vanesa Srša 2. a zlato priznanje na državnem tek-movanju iz znanja o sladkorni

bolezniIris Štefanec 4. b srebrno priznanje na državnem

tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni in bronasto priznanje na državnem srečanju mladih razis-kovalcev za raziskovalno nalogo

Spolna aktivnost in rizično veden-je mladih v Pomurju

Nina Hanžič 4. b bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalogo Spolna aktiv-nost in rizično vedenje mladih v

Pomurju

Mladi zgodovinarji so se letos ponovno izkazali v pozna-vanju novejše slovenske zgodovine. Geografi pa so z mi-slimi potovali po svetu in odkrivali naravne znamenitosti. Njihovi mentorji so bili: dr. Miran Puconja, Franc Čuš in mag. Jernej Jakelj.

Ime in priimek R. Dosežki na področju ZGODOVI-NE in GEOGRAFIJE

Monika Mihorič 4. bsrebrno priznanje (drugo mesto) na državnem tekmovanju Pot v prihod-

nost

Katarina Nemec 4. czlato priznanje na državnem tek-

movanju iz znanja geografi je (prvo mesto)

Larisa Kuzmič 4. c srebrno priznanje na državnem tek-movanju iz znanja geografi je

Gregor Marič 2. c

srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja geografi je in

zlato priznanje na državnem srečan-ju mladih raziskovalcev za razisko-valno nalogo Prekmurski kmečki

dom na Markovskem

Kot smo že omenili, so dijaki sodelovali na 45. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v organizaciji Zveze za teh-nično kulturo Slovenije. S svojim raziskovalnim delom na področju sociologije se je še posebej izkazal

Ime in priimek R.Dosežki na področju

SOCIOLOGIJE

Grega Konkolič 4. d

zlato priznanje in najboljšo razisko-valno nalogo s področja sociologije z naslovom Hip-hop subkultura v

Prekmurjupod mentorstvom profesorja Jerneja Jaklja.

Na gimnaziji že vrsto let poteka debata v slovenskem in angleškem jeziku. Tudi na tem področju naši tekmovalci po-segajo po najvišjih priznanjih v državnem merilu. Pri tem jih usmerjajo profesorice Liana Miholič, Martina Domajnko in Mojca Rižnar Nedeljko.

Ime in priimek R. Dosežki na področju DEBATEStaša Čurman 4. c aktivno debatiranje in sodelovanje v

slovenskem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklo-

šiča Ljutomer


Tija Kuhar 4. c aktivno debatiranje in sodelovanje v slovenskem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklo-

šiča LjutomerEma Lopert 4. c aktivno debatiranje in sodelovanje v


šiča LjutomerKatarina Nemec 4. c aktivno debatiranje in sodelovanje v


šiča LjutomerBlanka Šiško 4. d aktivno debatiranje in sodelovanje v


šiča LjutomerLucija Vulc 4. d aktivno debatiranje in sodelovanje v


šiča LjutomerAnja Štuhec 4. e aktivno debatiranje in sodelovanje

v angleškem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklo-

šiča LjutomerZoran Fijavž 2. c drugo mesto med govorci na

angleškem državnem debatnem tekmovanju

Andrej Šterman 3. b uspešno zastopanje Slovenije na mednarodni konferenci MEP v

Estoniji 2011, kjer je bil ocenjen z oceno odlično

Da je med dijaki veliko izredno nadarjenih fotografov, smo se lahko prepričali med sprehodom po šolskih hodni-kih, kjer si je bilo v preteklem šolskem letu moč ogledati njihove fotografije. Še posebej sta se izkazali dve dijakinji, in sicer

Ime in priimek R. Dosežki na področju LIKOVNE-GA SNOVANJA

Živa Moravec 2. cnagrada za najboljšo grafi ko na

Festivalu sodobne umetnosti mladih »Transgeneracije 2011«

Petja Kolenko 2. cnagrada za najboljšo serijo fotogra-fi j na Festivalu sodobne umetnosti mladih » Transgeneracije 2011«

pod mentorstvom profesorice Tanje Trajbarič Lopert.

V preteklem šolskem letu so zavidljive rezultate nizali tudi športniki pod mentorstvom profesorjev Andreja Kosa, Nike Peterka in Toneta Ficka.

Ime in priimek R. Dosežki na področju ŠPORTNE VZGOJE

Aljaž Bednar 4. d3. mesto na srednješolskem držav-nem prvenstvu v judu v kategoriji

do 73 kg

Tadeja Hozjan 4. d1. mesto na srednješolskem držav-nem prvenstvu v judu v kategoriji

do 70 kg

Megi Fujs 1. va

3. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško - posa-

mično in 1. mesto ekipno na držav-nem prvenstvu v streljanju z zračno

puško

Nuša Krančič 1. va ekipno 1. mesto na državnem prven-stvu v streljanju z zračno puško

Kaja Raščan 2. e ekipno 1. mesto na državnem prven-stvu v streljanju z zračno puško

Nuša Lašič 1. c

1. mesto v šprintu na 100 m v at-letiki na srednješolskem prvenstvu Pomurja in 2. mesto na državnem

prvenstvu v badmintonu za nekate-gorizirane igralke

Ne le šolsko leto ampak tudi srednješolska leta so se iz-tekla dijakom zaključnih letnikov. Za njimi je zelo uspešna pot, na kateri so se izkazali z odličnim uspehom skozi vsa štiri leta: Barbara Žabota, Matej Bencak, Julija Žižek, Iva Drvarič, Matej Štaus, Maja Tibaut, Aljoša Hladen, Jernej Kolbl, Katarina Nemec, Gregor Ratek, Jaka Ivanič, Dea Mljač, Petra Novak, Alja Gabor, Aleš Vigali, Sara Žibrat, Maruša Borovšak, Nina Maček in Barbara Lejko.

Še enkrat iskrene čestitke vsem, ki so se izkazali s svojim znanjem in trudom, pa tudi profesorjem, ki so vas usmerjali. Vsi skupaj ste tako prispevali k ugledu Gimnazije Franca Miklošiča in tudi Pomurja v širši skupnosti.


Cerigeo, Češka.

Pred odhodom

Cerigeo je v podaljšani različici Central European blablablaà Srednjeevropska geografska olimpijada, s kar precej povečanim obsegom če vemo da k Srednji

Evropi ne prištevamo Estonije, Latvije, Litve, Romunije, Hrvaške in pa Rusije. S Čehi, Poljaki, Slovaki se je za takša in drugačna odličja potegovalo 10 ekip.

Med tekmovanjem (terensko delo)

Štartamo v Mariboru, ob 6.00 uri zjutraj se zapeljemo pro-ti drugemu največjemu mestu Češke republike, Brnu. Brno tj. Masarykova univerza (Tomaš Masaryk je bil prvi pred-sednik Češkoslovaške republike) je bila gostiteljica tekmo-vanja, kjer so nas prijazno sprejeli, naše mentorje (Danijel Lilek, Alenka Cvitkovič Virant, Jasmina Jakopič) pa kot stare prijatelje. Po pozdravnih nagovorih, kratkem okrepčilu smo se odpeljali v bližnje letoviško mesto Jedovnice, ki se nahaja na jugu moravskega krasa (ki naj bi bil tudi poglavi-tna tema tekmovanja – čisto po češko, v nalogah o njem ni bilo ne duha ne sluha). V Jedovnicah smo bili nameščeni, tam in v okolici sistema jezer in zaščitenih gozodov pa je potekal tudi dobršen del tekmovanja. Natrpan urnik nam je takoj po namestitvi narekoval odhod na zbirno mesto ter za-

četek prvega dela tekmovanja – orientacijo s GPS-om. Proti koncu štiridnevnega tekmovalnega programa smo bili že navajeni, da če Čeh pove da bo nekaj dolgo par kilometrov je vsekakor treba računati na 10 km pohod – tega prvi dan še nismo vedeli, nažalost - sicer bi si verjetno najeli skuter ali pa kolo. Torej; povedo nam da imamo eno uro časa, 10 opazovalnic do katerih moramo priti s pomočjo GPS-a in rešiti nalogo ter dva kilometra dolgo progo, na kateri naj bi se nahajale opazovalnice. Tu se je ekipa, ki je sicer štela 4 člane (z mano so Slovenijo predstavljali še Gal Rojc in Kar-men Kraljič iz I.gimnazije Celje ter Armando Tratenšek iz ŠČ Rogaška Slatina), razdelila na dve dvojici.

Optimistično se odpravimo na pot in hitro ugotovimo da poleg geografskega znanja potrebuješ še veliko biološkega (kar štiri vprašanja so se nanašala na drevesne vrste - verje-tno sploh nebi bilo težko, če bi uspel izvedeti o kateri vrsti te sprašujejo v ogrnem gozdnem sestavu), robinzonskega (pot okoli jezera je nemalokrat spominjala na džunglo s kar nekaj majajočimi pontonskimi mostovi) in pa seveda malo maratonsko kondicijo, s katero v eni uri premagaš 8 km (!!) dolgo pot. Mislim da bo dovolj podatek, da je to uspelo le eni ekipi, eni od latvijski dvojic. Zabavalo nas je tudi to, da nam je off road »naštiman« GPS pogosto kazal najkrajšo pot kar preko jezera (kopalke, prosim?).

Na terenu

Drugi dan je bil na sporedu eden od terenskih delov tek-movanja. Spet smo prehodili malo daljšo pot kot so nam povedali organizatorji in prišli do opuščenega kopališča pe-ska ter gline. S pomočjo kart kamnin, prsti, površja in nekaj lastnimi fotografirami smo moral izdelati načrte za nadaljno kopanje, opisati dodatno infrastrukturiranje ter nadaljnje še predpostaviti tri različne smeri revitalizacije, ki bi sledila po času izčrpanih virov. Po kratkem okrepčilu smo si ogledali tri kraške jame - v eni so do leta 2000 imela še vojaško opo-rišče, druga je znana po različnih kapnikih, pri tretji pa so se ogledali le globoko koliševko, udorno jamo, znano Ma-cocho. Zvečer so potekale predstavitve držav, mi smo tujce učili plesati polko .


Tretji dan zgodaj zjutraj smo se odpeljali v Brno, na uni-verzo in takoj po prihodu pričevali reševati pisne teste. Teste, ki bi vsakega profesorja izredno presetili, tako zelo so »nenavdušili« tudi nas. Čehi so še enkrat presenetili in ubrali čisto svojo pot, saj iz področja moravskega krasa ni bilo v testu nič, imed predlaganih 5 tem s področja naravne in družbene geografije prav tako ni bilo nič, je pa blo kar nekaj nalog tipa; nema karta Evrope. Napisane višine nekih 15 najvišjih vrhov pa jih veselo razporedi na zemljevid. Ali pa napiši 6 največjih evropskih jezer in jih razporedi po veli-kosti. 12 rek, 12 mest skozi katera tečejo (če poznaš 2 mesti pa 3 reke i seznama je malo težje povezati nej?). Skratka, ko je blo konec so se vsi tiho spogledali pogled WTF? In v naslednji sekundi začeli razglablati o abotnosti takšega tek-movanja. Nišče nej pričakoval kaj takšnega, . Sledil je soliden multimedijski test, ki je mislim ka sem ga dokaj uspešno rešila. In pa sprehod po Brnu, še eno terensko delo

o revitalizaciji enega največjih sejemskih območij daleč naokoli. Zvečer naj bi bila »closing party«, z veseljem napi-šem da se je potegnila dolgo v noč, sploh za skupino daleč najbolj zabavnih Latvijcev, enega Rusa pa dva Slovenca .

Zadnji dan, podelitev certifikatov uspešnosti in medalj. Medalje žal nismo pobrali nobene, zato pa smo vsi člani ekipe dobili certifikate, ki so priznanje temu, da smo dosegli več kot polovico možnih točk – juhu! Pričakovala nisem kaj dosti preveč, že same priprave pri meni so bila skope, dejan-sko pa nite ne veš kaj točno bi se bilo pametno učiti – sploh če so Čehi kot Čehi pa te (ne)prijetno presenetijo . Iskreno zadovoljna z dokazanim znanjem – zahtevano je močno pre-segalo meje maturitetnega oz. srednješolskega poznavanja geografije in nihče od nas ni pričakoval niti polovice točk. Skupinsko so zmagali Poljaki, za njimi so bili Latvijci (naj-večji cari itak!), tretje mesto pa je šlo k Slovakom.

Po ogledu Brna smo se počasi odpeljali proti Sloveniji. Z obilo novih prijateljev, vtisov in enim Romunom več v kombiju. Le – ta je nameraval pot nadaljevati v Benetke, k sorodnikom, a je po (ne)sreči naključenj preživel še en (Vladimir pravi prekrasen) dan v Murski Soboti, saj je bil vlak za tisto noč poln.

Z veseljem sem tako pogostila še romunskega Moldavca. Kljub vsemu, vsem mladim geografom svetujem, da se naj kar malo zgrebejo za uvrstitev naprej – Geografiada je kljub vsemu zakon ! Geografsko znanje pa eden izmed najširših aspektov splošne razgledanosti, ki bi morala odlikovati vsa-kega gimnazijca, predvsem tistega iz meni za vedno zelo ljube GFML!

Katarina Nemec


Državno tekmovanje v poznavanju fl ore 2011

Komaj se je šolsko leto začelo, je profesorica biologi-je Marija Meznarič, že pobirala prijave za letošnje tekmovanje na področju botanike in poznavanju

flore. Po lanskem otvoritvenem sodelovanju na omenjenem tekmovanju, kjer sta se poleg lanskih četrtošolcev tudi Be-njamin in Rok podala v neznane vode ter v imenu GFML odkrila svet rastlinstva, smo se letos pod mentorstvom pro-fesorice Marije Meznarič pridno pripravljali na preizkušnjo.

Korajžo za letošnje tekmovanje so zbrali Adriana Djačkaj, Sara Brunec, Tilen Džafič, David Duh Rok Krese in Benjamin Habjanič.

Preden smo pričeli z učenjem, smo se opremili s slikov-nimi ter dihotomnimi ključi za določevanje rastlin, nato pa smo se po končanem pouku odpravili na različne terene v okolici LjutomeraJ. Po prvih nekaj urah, med katerimi so večinoma besedo prevzemali profesorica ter lanskoletna ve-terana (Benjamin Habjanič, Rok Krese) smo tudi novi re-kruti začeli prevzemati pobudo. Poleg popisovanja rastlin smo se naučili izdelovati tudi herbarije.

Kmalu smo spoznali vse rožce in trave, ki rastejo v našem ljubem Ljutomeru, dan tekmovanja pa se je nezadržno bli-žal. Tako smo se v soboto 17.9.2011 že navsezgodaj zjutraj odpravili v Kranj. Po že tradicionalnih težavah z gps-navi-gacijo nam je le uspelo najti Osnovno šolo Orehek, ki je go-stila tekmovanje. Ko smo prispeli, smo se prijavili, na to pa so nas pogostili še z izvrstno malico. Zatem ko se je uradni del predstavljanja ter dajanja navodil zaključil, so mentorji odšli na predavanje o Ambroziji artemisifolii (kar bi v slo-venščini pomenilo o pelinovolistni žvrklji), nas tekmoval-ce pa so odpeljali na teren, ki je bil sestavljen iz različnih ekosistemov in je predstavljal tekmovalno območje popisa rastlin. Tam smo morali v latinščini popisati čim več višjih rastlin (praprotnice in semenke) ter izkopati rastline za her-barij. Seveda smo lahko imeli s sabo različne ključe za do-

ločevanje flore, za to se nam latinščine ni bilo treba posebej učiti J. Po dveh urah popisovanja ter kopanja (zaradi sušnih tal je ena izmed lopatk zapustila svet živih…), smo se vrnili na šolo kjer smo imeli eno uro namenjeno dokončanju her-barija. Naše izdelke smo morali le še oddati in s tem se je preizkušnja končala.

David in Tilen se vračata v šolo s tekmovalnega terena v okolici Kranja,

kjer sta dve uri popisovala višje rastline. V vrečki, ki jo nosita s sabo prinašata pet nabranih rastlin, ki jih bosta v učilnici herbarizirala.

Benjamin in Sara (v ozadju), Rok in Adriana (v ospredju slike) v tekmo-valnih dvojicah že herbarizirajo izbrane rastline.

Vsi udeleženi so dosegli izvrstne rezultate, in sicer:Sara Brunec(4.a) in Benjamin Habjanič (4.c) – 1. mesto in

zlato priznanjeAdriana Djačkaj (4.c) in Rok Krese (4.c) – zlato priznanjeDavid Duh (1.b) in Tilen Džafič (1.b) – srebrno priznanje

Adriana Djačkaj 4.c in Marija Meznarič


Potovanje na Dansko

Letos sem bil s strani šole izbran, da se udeležim ek-skurzije na Dansko, ki jo vsako leto organizira Dru-štvo slovensko-danskega prijateljstva. V petek, 2. 9.

2011 sem iz Ljutomera z vlakom odpotoval v Ljubljano, kjer smo se jaz in ostalih 47 dijakov zbrali na parkirišču Dolgi most. Okoli 19. ure smo se odpravili na pot dolgo kar 20 ur, toda vmes smo naredili tudi kar nekaj postankov. Najprej smo se peljali skozi celotno Avstrijo, nato smo pre-vozili še Nemčijo in okoli 15. ure smo prispeli v dansko me-sto Askov, kjer smo se naselili v neke vrste dijaškem domu, le da je ta dijaški dom v sklopu posebne šole, značilne za Dansko, kjer dijaki živijo skupaj z učitelji. Ko dijaki kon-čajo srednješolsko izobrazbo, imajo namreč možnost, da se eno leto vpišejo v tako šolo, kjer imajo različna predavanja in jim to pomaga pri izbiri študija in poklica. Tam smo se udobno namestili, nakar smo imeli večerjo. Po večerji smo imeli pevsko vajo, saj smo imeli namen predstaviti našo dr-žavo in tudi zapeti kako pesem. Naučili smo se dansko hi-mno in nekaj značilnih slovenskih pesmi. Ko smo s pevsko vajo končali, so sledile izdelave predstavitev. Razdeljeni smo bili po regijah in izdelali vsak svojo predstavitev. Nato smo se še zmenili, kdo bo kaj predstavljal. Po napornem delu smo se še malo zabavali, nato pa odšli spat.

Naslednji dan smo odpotovali proti mestu Ribe, ki je naj-starejše dansko mesto. Tam smo si ogledali vikinški muzej, nato smo se sprehodili še po mestu. Zatem smo krenili proti Legolandu. Tam smo lahko videli makete celih mest iz lego kock in se vozili na raznih vlakcih, vrtiljakih. Pogledali smo si tudi kratko risanko v 4D-kinu. Za tem smo odpotovali proti Askovu in tam imeli še zadnjo generalko pred nasto-pom, ki je sledil naslednji dan.

V ponedeljek smo spakirali kovčke in odpotovali proti severu. Ustavili smo se v mestu Esbjerg in se fotografirali pri kipu štirih mož in nadaljevali pot proti Nykobingu. Tam smo na gimnaziji bili razdeljeni med gostitelje (dijake) in se namestili vsak pri svojem. Imeli smo nekaj ur prostega časa, ki smo ga z gostitelji izkoristili za ogled mesta Nykobing in nakupovanje. Spoznali smo tudi zelo priljubljene danske

Haribo bonbone, ki so pa izjemno slani in vsaj po mojem mnenju neužitni ter različne vrste znanega danskega piva Carlsberg. V večernih urah smo se vrnili na gimnazijo in imeli predstavitev Slovenije, nakar smo goste povabili, da poskusijo še slovenske dobrote, kot so potica, kranjske klo-base, pršut, pivo, vino in še mnogo drugega.

Zjutraj smo pozajtrkovali, nato pa smo se odpravili proti drugemu največjemu danskemu mestu, Arhusu. Tam smo si ogledali »Den Gamle By«, t.i. muzej na prostem, kjer je bila razstavljena starinska danska arhitektura. Sledil je ogled najvišje danske naravne točke, Ejer Bavnehoj, ki nam je s svojimi 175 metri predstavljala pravi plezalski izziv. Za tem smo se odpravili v Odense, kjer smo si ogledali rojstno hišo Hansa Christiana Andersena, v kateri je muzej. Ko smo kon-čali z ogledom, smo se odpravili proti danski prestolnici, Kopenhagnu. Tam smo se namestili v hostelu na obrobju mesta.

V sredo zjutraj smo odpotovali v Roskilde, kjer smo si ogledali še en vikinški muzej in rekonstruirane ostanke vi-kinških ladij, nakar smo si ogledali še katedralo, pod katero so kripte vseh 37 danskih kraljev in kraljic. Potem smo se odpravili v Hillerod, kjer smo si ogledali grad Frederiks-borg, temu pa je sledila vožnja proti Helsingorju ter ogled gradu Kronborg, kamor je Shakespeare postavil dogajanje


Hamleta. Odpravili smo se proti Helsingor International Hojskole (Helsingorška mednarodna višja šola), kjer smo ponovili predstavitev in pogostitev, nakar smo se vrnili v hostel in prespali.

V četrtek je sledil ogled danske prestolnice, Kopenhagna. Ogledali smo si različne znamenitosti in se sprehajali skozi mesto. Peljali smo se tudi mimo območja, bivše vojne cone imenovane Christiania, ki so ga po vojni poselili mladi in je to dandanes enota čisto za sebe, kjer veljajo drugačni za-koni, med drugim je dovoljeno uživanje drog. Med ostalim smo si ogledali tudi grad Rosenborg z bogatim pohištvom in kraljevo zakladnico, kjer so shranjene različne dragoceno-sti danskih kraljev in kraljic. Sledil je sprejem na slovenski ambasadi v Kopenhagnu, kjer nas je pozdravil veleposlanik g. Bogdan Benko, tam smo dobili tudi kosilo. Proti večeru smo se odpravili v središče zabave v Kopenhagnu, to je za-bavišče Tivoli. Tam smo se peljali z raznimi adrenalinskimi vlakci, se vrteli na vrtiljaku 80 m visoko ipd. Ob 23.30 smo se vrnili v hostel.

Zadnji dan smo spakirali kovčke in se z avtobusom odpra-vili v mesto. Po mestu smo se vozili še nekaj časa, nato pa smo z metrojem odpotovali v središče mesta, kjer smo imeli kosilo, nato pa nekaj ur prostega časa. Medtem smo imeli še možnost potovanja z ladjico okoli Kopenhagna, na kateri nam je vodič razkazal mesto. Po vožnji smo se vsak po svoje še malo sprehodili skozi Kopenhagen, nato pa odpešačili na Fakulteto za računalništvo in informatiko, kjer nam je o pro-

gramu in pouku predaval eden izmed profesorjev in nas tudi popeljal skozi šolo. Za tem smo imeli generalko in še zadnji nastop oz. predstavitev, ki so se ga udeležili različni diplo-mati, študenti in Slovenci na Danskem. Sledila je še zadnja pogostitev, kjer smo pojedli, kar je ostalo in okoli 22. ure smo se odpravili proti domu. Sledila je dolga 20-urna vožnja in v soboto ob približno 20. uri smo prispeli na parkirišče Dolgi most v Ljubljani, kjer smo se s težkimi srci razšli.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Gimnaziji Franca Mi-klošiča Ljutomer, občini Lendava in ostalim sponzorjem, ki so mi omogočili to enkratno doživetje.

Nejc Havaši, 3.E

Dušan Fister – evropski prvak v Cross triatlonu in 3 -kratni državni prvak

V začetku septembra sem se na povabilo organizatorja UCI udeležil dveh kolesarskih dirk na svetovnem prvenstvu v Belgiji. Prva dirka je bil kronometer

svetovnega prvenstva v Stavelotu, kjer sem dosegel 11. me-sto. Dirko je zaznamovala počena zračnica, ki me je zago-tovo stala kakšnega mesta. Mojo jezo je omililo moje spre-jemanje športa kot nekaj relativnega – stalno ne moreš biti med najboljšimi.

Druga dirka, katere sem se udeležil v Belgiji, pa je bila ce-stna dirka, ki je potekala na trasi slovite dirke Liege – Basto-

gne – Liege. Slovita zato, ker se tam vsako leto pomerjajo najboljši kolesarji sveta. Na tej dirki sem dosegel 35. me-sto v kategoriji od 18 - do 29 let. Dirkati na tej progi zame pomeni veliko in ves čas so me navdajali prijetni občutki. Mojo dobro pozicijo so pred koncem 110 kilometrske proge preprečili hudi krči v nogah, ko smo začeli vzpon na Col de Sioeux, ki je posvečen Eddyu Mercxu – enemu najboljših kolesarjev vseh časov. Vzpon je zelo težaven, saj se dviga kar za 21%. Z rezultatom sem bil zadovoljen.

Septembra sem se udeležil tudi polovičnega IRONMAN


-a na Bledu, ki je štel za državno prvenstvo. Gre za triatlon, ki obsega 1.9 km plavanja, 90 km kole-sarjenja in 21.1 km teka. S plavalnim časom nisem bil preveč zadovoljen, zato sem bolj uspešno kolesaril. Na teku pa sem imel skoraj ves čas krče v nogah, zato je tekaški čas bil temu primeren. Na koncu sem se vseeno veselil naslova državnega prvaka v polovičnem Iro-nmanu.

Po naporni letošnji sezoni me zdaj čaka še Ljubljanski maraton, ki se ga zelo veselim, zaključna cestna dirka v Kobaridu in tradicionalni silvestrski tek.

Naj povem, da sem letos k naslovu treh državnih prva-kov - v kronometru, cestni dirki, triatlonu osvojil 1. mesto v kronometru za Slovenski pokal, prav tako skupnega iz vseh disciplin.

Poleg tega sem julija postal evropski prvak v gorskem tri-atlonu v Visegradu na Madžarskem. Triatlon je bil sestavljen iz 1.5 km plavanja v reki Donavi, 25 km gorskega kolesar-

jenja in 8 km gorskega teka. Ta naslov evropskega prvaka mi pomeni veliko, saj sem v njega vložil veliko trdega dela in časa, obenem pa mi daje potrditev, da delam dobro.

Debatno poletje ljutomerskih gimnazijcev

Debaterji GFML nismo aktivni le med šolskim letom, ampak tudi počitnice izrabimo za izobraževanja ali tekmovanja.

Med 2. in 9. julijem so se Urh Lukman, David Grilec in Zoran Fijavž izobraževali na Mednarodni debatni akademiji v Kranjski gori; julija so bili Živa Antolin, Maša Žižek, May Žitnik in Jure Petovar udeleženci projekta YLPCE (Youth Leadership Project with Central Europe) v Ameriki in Srbi-ji; mentorica Liana Miholič in debater Zoran Fijavž pa sva bila med 16. in 26. avgustom na Svetovnem srednješolskem debatnem prvenstvu v Dundee-ju na Škotskem. Naše vtise z vseh dogajanj smo zbrali v naslednjih prispevkih.

Debatni mentoriciLiana Miholič in Martina Domajnko

WSDC 2011 ŠkotskaLjudje so rojeni, da govorijo. Da širijo ideje, jih sprejema-

jo in ovrednotijo. Zgodba in dogajanje sta dovolj, da pote-gneta poslušalce v nov, brezsnoven, širši svet. In ti prostori idej imajo moč spreminjati, določati kaj je realno in kaj ne, kaj je sprejemljivo, kaj je pomembno. Imajo moč oblikova-ti fizičen svet. World Schools Debate Championship 2011 (svetovno srednješolsko debatno prvenstvo) je potrdilo temu. Dogodek, ki je zbral tvorce govora iz celega sveta v

Dundeeju na Škotskem, je dogodek, ki ga ne bom pozabil. Prav tako pa tudi ne izkušnje Škotske same. Lepo po vrsti, dogodek rabi prostor in čas, da se zgodi, šele potem ima sploh lahko vsebino.

Čas: 12.08-26.8.2011 Prostor: Dundee, ŠkotskaŠkotska preseneča. Včasih pozitivno, včasih negativno,

včasih pa samo ustvari kratkotrajen šok. Vsekakor se ji ni treba sramovati arhitekturne in naravne plati. Vsaj Saint Andrews, Dundee in Edinburg so imeli veliko zelo všeč-


ne arhitekture. Celotni stari del mesta ter nekatere novejše bivalne zgradbe v viktorijanskem in gotskem slogu ali pa nekje vmes. Priceless. Prav tako je Škotska ena redkih dr-žav, kjer imajo tudi prisebni in mentalno zdravi ljudje pri-vilegij videti vijolične hribe (avgusta cveti vijolično resje, s katerim so pokriti). Vreme je bilo prijetno v primerjavi z slovensko vročino. Ni bilo vroče, a mrzlo tudi ne. Prijeten kontrast z Slovenijo je tudi železniški sistem, ki je tih, hiter in učinkovit.

Hrana je bila osupljiva, a na drugačen način. Podatek, da je na Škotskem smrtnost za boleznimi srca in ožilja nadpov-prečno visoka, ne preseneča. Simbol nagnjenosti k globoke-mu praženju vsega, kar je užitno, je zagotovo njihov deep fried mars bar. Da, Mars, tista čokolada. Ali pa Snickers. Na srečo praksa praženja že tako nezdrave hrane ni masovno razširjena, ampak mi je bilo izjemno težko razumeti, zakaj je večina morske hrane pražena. Z ribami bi lahko ravnali kanček bolj spoštljivo. Imajo tudi verzijo kokakole, le da je oranžna, škotska, ter ima ime Irn Bru. Zmaga pa še vedno njihova najbolj prepoznavna jed. Haggis. Ovčja pljuča, jetra in srce. Yummy.

Nekatere stvari pa je preprosto nemogoče označiti kot pozitivne ali negativne. Sem spada tudi britanska paranoja pred ognjem ali kakšno koli poškodbo. Vsaka tretja vrata so »požarna vrata«, ki morajo biti zaprta, če se le da. Vsako stanovanje je imelo gasilni aparat, odejo za zadušitev ognja, ter napis z imperativom, da se v primeru požara ne izposta-vljaj nobeni nevarnosti (v kateri tako ali tako že si). Vžigal-niki imajo navodila za uporabo: po uporabi poskrbite, da ogenj ne gori več.

Najboljši del pa še pride. Za nakup alkoholnega flomastra, vžigalnika ali edigsa lahko v trgovini zahtevajo osebni do-kument, ki potrjuje polnoletnost. Hkrati pa imajo stroje za prodajo cigaret, kjer je nalepka, ki zahteva polnoletnost in nikogar, ki bi poskrbel, da se nalepka upošteva.

Vendar pa ni vse bilo tako zmedeno, kot britanski varno-stni zakoni. WSDC 2011 je bil dobro organiziran, ter je za-gotovil, da so bili udeleženci iz oseminštiridesetih različnih držav naspani, nahranjeni, da se niso izgubljali, bili brez strehe nad glavo ali skrivnostno izginjali. Na dan sta bili dve debati, ena pripravljena, druga impromptu (samo 1 ura časa za pripravo). Lokacija debat se je dnevno spreminjala, iz ene šole v Dundeeju in okolici na drugo. Nekatere šole so bile všečne, druge manj, v vseh pa so bili dijaki v uni-formah. Kot nek tatu s katerim si pripadnik ene tolpe in ne druge. Seveda se ni vseh 48 ekip stlačilo v eno šolo, pač pa smo bili v manjših enotah razpršeni po Dundeeju in okolici.

Kot smo že ugotovili pri britanskih varnostnih zakonih, je nekatere stvari pač nemogoče razumeti, tako se je najprej zdelo tudi za vnaprej razglašene debatne teze. Na srečo smo imeli čas za priprave na trditve že od junija, prej pa smo se še vsi debaterji nekajkrat mesečno zbrali v glavnem štabu slovenske debate (dnevna soba direktorice ZIPa in mentori-ce Bojane Skrt). Sledi opis tem s katerimi smo si jaz, Jernej Fink (Gimnazija Slovenj Gradec), Mojca Juteršek (Gimna-zija Litija) ter Nena Lejko in Domen Prešeren (Druga Gim-nazija Maribor) »popestrili« poletje.

»Ponudimo diktatorjem imuniteto, če se odpovedo obla-sti«. Slovenci smo tukaj govorili, da morajo biti zločini ka-znovani, ter predstavili apokaliptični svet, če se ponuja imu-niteta. To debato smo zmagali ( vse 3 sodnike ).

»Univerzalna osnovnošolska izobrazba v razvijajočih dr-žavah je zapravljanje denarja«.

Ampak, kaj pa otroci? Bi morali brez šol celo življenje delati na polju? Slovenija je v tej debati zagovarjala temo, da so otroci, razvijajoče države, ter univerzalno osnovno šo-lanje vse dobre stvari, a ko jih daš skupaj je preveč dobrega na kupu in stvar več ne deluje.

Seveda je motiv ubogih otrok na koncu prevesil debato v prednost Mehike na opoziciji. To debato smo izgubili (do-bili smo enega sodnika, druga dva sta z zelo majhno razliko dala zmago Mehiki).

»Legalizacija prodaje telesnih organov«… že sama misel je nekako čudna… in tako smo z slikanjem revnih ljudi. ki jih bo aparat za nabiranje organov izkoriščal, premagali Juž-no Afriko z 2:1.

»Ženske lahko dosežejo enakopravnost le v državah s se-kularnim sistemom vladanja«. Verjetno najtežji oreh. Zveni preprosto za zagovarjati, ampak je toliko različnih dejavni-kov in možnosti. Na koncu smo izgubili proti Turčiji. Čeprav je letos Slovenija dobila le dve zmagi od osmih,

v primerjavi z sedmimi lani v Katarju, so rezultati turnirja predvsem pozitivni. Od osmine finale pa do finala med Av-stralijo ter Singapurja, smo bili priča izjemnim izmenjavam idej. Končno zmago svetovnih prvakov v debati je zavzel Singapur, prav tako pa so trije od petih članov ekipe bili med desetimi najboljšimi govorci turnirja (z približno 600


udeleženci), s prvim, drugim in četrtim mestom. Med udele-ženci, ki govorijo angleščino kot tuji jezik pa sta Mojca Ju-teršek (Gimnazija Litija) ter Jernej Fink (Gimnazija Slovenj Gradec) zasedla deseto in osmo mesto.

Vedno je veliko različnih perspektiv za en sam dogodek. A za svetovno debatno prvenstvo 2011 v Dundeeju menim, da bi vsakomur bilo težko najti negativno perspektivo. Pa naj je najboljši govorec turnirja, materni govorec angleščine ali pa navaden, misleč človek.

Julija smo se štirje angleški debaterji odpravili čez lužo, kjer smo preživeli skoraj en mesec. Potovali smo v okvi-ru projekta YLPCE (Youth Leadership Project with Central Europe), na katerega smo se prijavili na začetku leta in bili izbrani na osnovi motivacijskega spisa, priporočil in inter-vjujev.

Iz vsake sodelujoče države v projektu: Slovenija, Srbija, Madžarska, Slovaška in ZDA, so nas izbrali enajst in skupaj smo se odpravili v ZDA. Na začetku je združena evropska delegacija obiskala glavno mesto ZDA, Washington DC, kjer smo preživeli 5 dni. Po petih dneh smo se razdelili v tri skupine. Razposlali so nas v Kansas City MO, Burlington VT, in Raleigh NC, kamor sem skupaj z Mašo in Živo šel tudi jaz. 2 tedna smo stanovali pri ameriških družinah, s katerimi smo stkali močne vezi in se na njih navezali. Dneve

smo preživljali na sestankih in delavnicah, kjer smo sre-čali ogromno vplivnih ljudi iz ameriške politike in drugih ustanov. Ob večerih pa smo se družili z družinami in poče-li ogromno zanimivh stvari. Zadnjih 5 dni smo preživeli v Chicagu, kjer se je zopet združila celotna evropska delega-cija za zaključek ameriškega dela projekta. Chicago je bil za


vse zelo čustvena izkušnja, saj smo se zavedali, da se naše potovanje po Ameriki počasi izteka. Slovo od novih prija-teljev na letališču je bilo težko, a nas je razveseljevalo dej-stvo, da se čez nekaj tednov znova srečamo-takrat v Evropi. Avgusta smo se tako zopet dobili na zaključnem seminarju v Beogradu, kamor je prispela tudi ameriška delegacija 12 dijakov iz treh mest, v katerih smo tudi sami preživeli dva tedna. V Beogradu smo preživeli čudovitih 5 dni ob odlični družbi in hrani! Zato je bilo slovo od Srbije in vseh novih poznanstev toliko težje.

Za večino udeležencev je bila izkušnja, ki smo jo doživeli čudovita, saj smo lahko pobliže spoznali obilico različnih kultur in spletli prijateljstva, ki jih drugače nikoli ne bi mo-gli. Projekt smo vsi zaključili zadovoljni in polni vtisov, ki nikoli ne bodo zbledeli. Hvaležni smo naši gimnaziji za dano priložnost in mentoricam za pomoč pri prijavi in za priporočila, zunanjemu ministrstvu ZDA in Merdian In-

ternational Centru pa, da smo bili izbrani v skupino, ki je imela privilegij brezplačno sodelovati v tem programu, se veliko naučiti in doživeti toliko lepih trenutkov.

Bivanje pri ameriški družiniAmeriški način življenja spoznavamo preko vseh medijev

in do neke mere ga tudi sami posnemamo. Štirje debaterji z naše šole smo ga imeli priložnost v živo spoznati leto-šnje poletje, ko smo v sklopu Programa za mlade voditelje iz Centralne Evrope preživeli dobre tri tedne v Združenih državah Amerike in dva tedna prebivali pri ameriških dru-žinah.

Živela sem pri družini Purdue, ki jo sestavljajo mama Tami in njen mož Kim, ter 15-letna Gabi in 17-letni Con-nor Preston. Kim ni pravi oče od Gabi in Connorja, njun biološki oče je namreč pred leti umrl za rakom. Živijo v Ra-leighu, glavnem in drugem največjem mestu zvezne države Severna Karolina. Njihova soseska se nahaja v „pomešče-nem“ predmestju, ki je relativno nov pojav v ZDA. Gre se namreč za soseske, ki izgledajo kot predmestje, vendar so veliko bližje centru mesta. Živijo v pritlični hiši, okoli hiše pa imajo kar veliko posest z vrtom, garažo, hišo na drevesu in pasjo utico. Imajo dve mački in dva psa, in vsi razen ene-ga psa živijo v hiši.

Jaz in moja ameriška družina


Družina me je zelo dobro sprejela. Dobila sem Gabiji-no sobo in kopalnico - Gabi je bila ravno takrat na gim-nastičnem taboru. Družina me je presenetila z znanjem o Sloveniji. Vedeli so namreč, da je Slovenija med državami, ki pridela največ vina na število prebivalcev. Zato so bili tudi navdušeni nad buteljko slovenskega vina, ki sem jim ga prinesla za darilo. Med drugim sem jim prinesla knjigo o Sloveniji z veliko slik in navdušenja nad našo državo kar ni bilo konca. Malo bolj zanimivo izkušnjo glede poznavanja Slovenije pa sem doživela, ko sem spoznala strica in stare starše, so mislili, da sem iz Rusije. Potem ko sem jim pove-dala, da prihajam iz Slovenije, so bili še vseeno prepričani, da smo bili del Sovjetske zveze. Ko pa sem jim razložila, da smo bili del Jugoslavije in nekaj malega o razpadu le--te, pa so me kar zasuli z najrazličnejšimi vprašanji o naši zgodovini.

Ameriški dan je nekoliko drugačen od našega. Začnejo ga z prho, ki te lepo osveži pred napornim dnevom. Poletne dneve v Raleighu je kar težko prenesti, dnevne temperatu-re so bile po navadi okrog 40°C, visoke temperature pa je spremljala še visoka vlažnost, zaradi katere si se počutil kot v savni. Vendar so Američani na to navajeni in vse prosto-re klimatizirajo, zato me ni presenetil podatek, da zapravijo več denarja poleti za hlajenje, kot pa pozimi za gretje. Po prhi imajo zajtrk, meni so običajno postregli z granola ko-smiči, jogurtom, pomarančnim sokom, sadjem in kavo. Za spremembo pa so mi enkrat postregli z slavnimi Krispy Kre-me krofi, ki izhajajo ravno iz Severne Karoline, ter enkrat z pravimi ameriškimi palačinkami. Po zajtrku sem se jaz od-pravila na aktivnosti v sklopu programa, vrnila pa sem se ponavadi okoli petih popoldne. V tem času smo tudi opravili kosilo, tipično za Američane, hamburger ali kakšen sendvič. Ko sem se vrnila domov, smo šli največkrat po trgovinah. Za tem je sledila večerja, ki smo včasih imeli ob sedmih, včasih pa ob pol desetih zvečer. Za njih je večerja to, kar je za nas kosilo. Moja družina načeloma je bolj zdravo hrano, vendar pa smo kar dvakrat za večerjo jedli hamburgerje in ocvrt krompirček. Po večerji pa smo se običajno še malo pogovarjali, si ogledali kakšen slovenski film ali pa TV na-daljevanko.

Kar dvakrat smo se udeležili ameriške zabave, vendar mo-ram omeniti da ameriške zabave niso ravno to, kar si mi običajno predstavljamo pod to besedo. Gre predvsem za spoznavanje novih ljudi, pogovore ob hrani, ter morda ogled filma. Kot slovo pa smo se vsi udeleženci programa skupaj z našimi začasnimi družinami udeležili premiere muzikala Hairspray. Tami mi je razložila, da je ameriška tradicija, da pred obiskom gledališča greš na večerjo, po koncu pred-stave pa se v isto restavracijo vrneš še na sladico. Mi smo zadnji del tradicije izpustili, smo si za zato privoščili nekaj ameriških piškotov, ko smo prišli domov. Takrat smo se še pogovarjali o nepozabnih dveh tednih, ki sta minila izjemno hitro.

Slovo naslednji dan na letališču je bilo težko, preteklo je tudi nekaj solz, vendar sem se hitro razvedrila, kajti vedela sem, da bom čez nekaj ur v Chicagu. Poleg tega velemesta smo na začetku obiskali še Washington, DC in nisem priča-

kovala da se bo Raleigh lahko primerjal z takima mestoma, ki sta že sama po sebi izjemna. Vendar je med drugim tudi moja ameriška družina poskrbela, da imam lepe spomine na to mesto in tudi na Američane, ki jih sedaj vidim v povsem drugačni luči.

Živa Antolin, 3.c

Popečen sir z zelenjavo - tipično ameriško kosilo

V sklopu programa smo obiskali šolo Enloe High, eno izmed najboljših srednjih šol v ZDA

Udeležili smo se tudi baseball tekme


Gimnazija Ljutomer postala DSD-šola

Po večletnih prizadevanjih je pred dnevi dr. Reinhard Zühlke, predstavnik nemške Centralne službe za šol-stvo v tujini, ki deluje na ZRSŠ, na šolo prinesel težko

pričakovano novico: Gimnazija Ljutomer je postala DSD--šola. To pomeni, da bodo dijaki lahko na šoli opravljali iz-pit za pridobitev mednarodnega certifikata Nemška jezikov-na diploma, ki jim omogoča študij na nemških univerzah in prinaša prednosti pri iskanju zaposlitve.

Koordinatorica za nemški jezik, prof. Suzana Ramšak, si je ob podpori ravnatelja Zvonka Kusteca in aktiva za nem-ščino vztrajno prizadevala, da bi ljutomerski dijaki dobili možnost, da dokažejo svoje znanje nemščine tudi s pridobi-tvijo te diplome, saj ima nemščina v Ljutomeru bogato tra-dicijo uspehov tako na tekmovanjih kot tudi na maturi. Izpit DSD dokazuje aktivno znanje nemškega jezika na ravni C1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru in preverja zna-nje iz bralnega in slušnega razumevanja ter pisne in ustne komunikacije.

Nemško ministrstvo za kulturo in izobraževanje, ki orga-nizira DSD po svetu, ima pri izbiri šol zelo stroge kriterije in v Sloveniji ta izpit izvaja le osem šol, zato smo na ljutomer-ski gimnaziji upravičeno ponosni, da smo se jim pridružili.

Priprave na izpit vodi nemška programska učiteljica prof. Anke Scholz ob timskem poučevanju s prof. Suzano Ram-šak in prof. Brigito Fras. Priprave potekajo za dijake 2., 3. in 4. letnikov v okviru projekta ZRSŠ Obogateno učenje tu-jih jezikov. Prvi kandidati bodo izpit opravljali v decembru

2011 in da bi se nanj čim bolje pripravili, so se udeležili in-tenzivnih priprav na jezikovnem taboru v avstrijski Lipnici, ki so jih vodile omenjene profesorice.

Koordinatorica za nemški jezik: Suzana Ramšak, prof.

Dr. Reinhard Zühlke s koordinatorico Suzano Ramšak

DSD TABOR LEIBNITZ

Na tabor smo se odpravili vsak s svojimi pričakova-nji, vsi z enim skupnim ciljem: pridobiti Nemško jezikovno diplomo, za kar pa se je potrebno dobro

in dosledno pripraviti na preizkušnje, brez katerih pridobi-tev diplome ni mogoča - prav to pa je bil namen tabora v Leipzigu. Priprave so se začele že zjutraj ob osmi uri, z od-mori v presledkih pa so trajale vse do šestih popoldne. Ce-

loten program se je odvijal v sodobnem in novo zgrajenem mladinskem centru JUFA v Leipzigu, ki je sicer po naravi bolj športno orientiran, na voljo pa imajo tudi konferenčne prostore, kjer so se priprave odvijale. Udeležba na taboru je bila individualna in prostovoljna izbira, ki je bila delno financirana od nas samih in nemške Centrale za šolstvo v tu-jini ter podjetja Vipoll, ki je organiziralo brezplačni prevoz.


Diploma je sestavljena iz štirih delov: pisnega, ustno-ko-munikativnega in pa bralnega ter slušnega razumevanja.

Pisni del sestavljajo esej, ki ga vrednotijo na Centrali za šolstvo v tujini v Kölnu in pole z različnimi tipi nalog. Ustni ali komunikativni del se bo odvijal na naši šoli in ga oceni komisija v sestavi: dr. Reinhard Zühlke, prof. Anke Scholz, prof. Suzana Ramšak in prof. Brigita Fras. Ustni del traja 20 minut, obsega pa predstavitev izbrane teme, ki traja naj-več 5 minut in pa pogovora na izžrebano temo. Zadnji del preizkusa je slušno in bralno razumevanje, kjer je potrebno obkrožiti ali vstaviti pravilen odgovor glede na predvajan dialog ali govor. Ker naj bi izpit potekal v nemškem duhu, ni dovoljeno zamujanje, saj je pomemben del njihove kulture točnost (v Nemčiji se po tradiciji morajo kandidati zbrati 15 minut pred pričetkom), zamuda pa pomeni padec na izpitu.

Velika prednost te diplome je, da odpira vrata za študij v Nemčiji, za kar zadošča že certifikat B2, naš cilj pa je C1, kar je raven maternega jezika. Certifikat tudi omogoča pri-dobitev ene izmed 120-ih, vsako leto podeljenih štipendij za študij v Nemčiji, ki jo prejemnik dobiva 5 let in pokrije celo-tne stroške študija. Diploma je na ta način in pa tudi drugače izvrstna priložnost za vse, ki so željni študija v tujini, poleg tega pa smo na pripravah spoznali precej novih pristopov k pisanju eseja in reševanju nalog. Razgiban pa je bil tudi naš

prosti čas, saj smo se veliko zabavali, igrali smo odbojko in nogomet, kot tudi obiskovali savno ter šli v kino. Tabor šte-jemo kot lepo in zabavno izkušnjo, katera se nam je globoko vtisnila v spomin in bi jo bilo vredno ponoviti.

Rok Pangeršič, 4.a

Na jezikovni tabor smo se odpravili v sredo 14.9.2011 ob 7-ih zjutraj. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Leibnitz, kjer smo bili nastanjeni v lani zgrajenem in zelo lepo urejenem mladinskem hotelu Jufa Leibnitz. Poleg zelo dobro opre-mljenih sob smo imeli na voljo še kopico igrišč, fitnes in savno. Tudi hrana je bila odlična. Ampak mi smo se v Leib-nitz prišli pripravljat na Nemško jezikovno diplomo in zato smo si najprej razdelili sobe, nato pa je sledila prva naloga. Dobili smo liste z vprašanji o mestu Leibnitz in te smo mo-rali do petka rešiti in oddati profesoricam. Razdeljeni smo bili v dvočlanske ekipe in ekipa , ki je prva oddala rešen list, je dobila še dve bonus točki za hitrost, prve tri ekipe pa so dobile nagrade. Nato smo se vsak dan od 8h-12h in od 14h-18h pripravljali na diplomo. Pisali smo eseje, predsta-vljali teme, vadili pa smo tudi slušno in bralno razumevanje. Vzdušje je bilo vseskozi delovno , a hkrati zelo prijetno. K temu so pripomogle tudi profesorice Suzana Ramšak, Brigita Fras in nemška programska učiteljica Anke Scholz.


Ker je tabor potekal v nemško govorečem okolju, smo nem-ško govorili tudi v našem prostem času. Na taboru sem se naučil, kako predstavljati določeno temo v nemščini, na kaj je treba biti pozoren pri pisanju eseja in pridobil potrebne informacije, kako se na izpit najbolje pripraviti. Osebno se mi je tabor zdel odličen in bi ga z veseljem ponovil.

Rok Krese, 4.c

V Leibnitz smo se odpravili z namenom, da se pripravimo na Nemško jezikovno dipl omo (DSD). V sredo 14.9.2011 zjutraj smo krenili izpred gimnazije Ljutomer in že čez pri-bližno eno uro smo prispeli v JUFA Leibnitz Sportcampus. Namestili smo se po sobah, nato pa smo se odpravili po mestu. Profesorice nas seveda niso pustile brez dela in so nas razdelile v dvočlanske ekipe in vsaka ekipa je dobila delovni list z vprašanji o mestu Leibnitz. Delovne liste smo morali oddati v petek zjutraj, tako da smo imeli dovolj časa vse proučiti in odgovoriti na vprašanja. Ko smo se vrnili iz mesta, smo šli na kosilo, ki nam je zelo teknilo. Po kosilu pa smo se ponovno zatopili v delo. Vsak dan smo delali od 8. do 12. ure, nato smo imeli kosilo in malo prostega časa, potem pa smo spet od 14. do 18. ure imeli polne roke dela. Učili smo se, kako dobro napisati esej, kako ljudem na krat-ko predstaviti izbrano temo in vadili smo tudi slušno in bral-no razumevanje. Velik del našega dela je potekal po majhnih skupinah, v katerih smo se vedno zabavali. Delo v skupinah mi je bilo zelo všeč, saj sem tako še bolj spoznala svoje vrstnike. Vsak dan po večerji smo spet bili prosti in čeprav smo bili že rahlo utrujeni, smo še imeli dovolj energije, da smo šli v kino ali pa na pizzo. Tabor je zelo hitro minil in menim, da so nas profesorice zelo dobro pripravile na to diplomo. Hvala profesorici Suzani Ramšak, profesorici Bri-giti Fras in vodji tabora Anke Scholz za zelo dobro izvedo in pripravo nemškega tabora.

Anita Ketiš, 4.c

Na DSD tabor se nas je odpravilo 12 dijakov iz Gimnazije Ljutomer. Namen tabora je bil, da se čim bolje pripravimo na Nemško jezikovno diplomo. Priprave so trajale 3 dni. Preverjali smo naše znanje v slušnem razumevanju, bral-nem, pisali smo esej, ter imeli govorne nastope. Vse skupaj je seveda potekalo v nemščini.

Meni so bile te priprave zelo všeč, bilo nas je malo di-jakov, tako da so se profesorice lahko posvetile vsakemu posebej. Tak način priprav je zelo intenziven, saj v teh treh dneh predelaš vsa področja, ki jih potem zahtevajo na Nem-ški jezikovni diplomi.

Seveda pa smo po napornem dnevu imeli ob večerih tudi prosti čas, ki smo ga preživljali v dobri družbi, ter se zaba-vali.

Darija Močnik, 4.c

V sredo, 14.9, smo se dijaki 4. letnikov, ki bomo decembra opravljali izpit za Nemško jezikovno diplomo, odpravili na tridnevni tabor v Leibnitz. Namen tega je bil, da se inten-zivno pripravimo na potek diplome. V osmih urah delav-nic vsak dan smo se izpopolnili v pisanju esejev, bralnem in slušnem razumevanju ter v ustni komunikaciji. Ker smo prva generacija ljutomerskih dijakov, katerim je dovoljeno opravljati te izpite in se zato moramo še posebej potruditi, je bila naša namestitev tudi temu primerna. Prebivali smo v mladinskem centru JUFA, ki je svoja vrata odprl šele pred dobrim letom dni. Da smo se po napornem učenju sprostili, smo z veseljem uporabljali dodatne ugodnosti centra, kot so igranje odbojke, namiznega tenisa, obisk savne, itn. Po zelo delovnih treh dneh smo se odpravili domov, seveda le z dobrimi spomini, za kar se lahko vsi iz srca zahvalimo tuji profesorici Anke Scholz in naši profesorici nemščine, Suza-ni Ramšak, ki sta ta tabor popolno organizirali.

Sandra Horvath, 4.E


Evropski dan jezikovDijaki /nje in profesorji/ice naše gimnazije smo v pone-

deljek dopoldan na Glavnem trgu v Ljutomeru počastili 26. september - Evropski dan jezikov. Pripravili so stojnico z letaki in plakati in izvedli anketo z mimoidočimi in obi-skovalci stojnice.

Za učence OŠ Ivana Cankarja smo pripravili delavnice v angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku, s po-močjo katerih so predstavili Evropsko unijo in njene uradne jezike, med katerimi je seveda tudi slovenščina.

Kviz o Evropski uniji je pokazal, da tudi osnovnošolci kar precej vedo o Evropski uniji;, v nemški delavnici so sesta-vljali nemške besede, v francoski so se naučili pesmico in nekaj fraz, v španski pa s pomočjo igre španske številke do deset. Svoje znanje angleščine so preizkusili v pogovoru z naravnima govorkama angleškega jezika; Angležinjo in Američanko.

Glavni namen počastitve tega dne pa je bil opozoriti, da je sicer pomembno znati kakšen tuj jezik, vendar je najpo-

membneje poznati in imeti rad svoj jezik slovenščino, ki je tako bogata, da si nam ni treba izposojati nobenih tujk, da izrazimo kar koli in da bi bila imena trgovin, okrepčevalnic in podjetij dosti lepša, če bi bila slovenska.


EYES - European Youth – European Summit

Le kdo od nas ne želi spoznavati novih ljudi, ki priha-jajo iz različnih držav?

Le kdo se ne želi zabavati s krasnimi, smešnimi in nadvse zabavnimi Estonci, Poljaki, Norvežani in Švedi?

Le kdo ne želi videti, kako Španci zmrzujejo v naši, že malo jesensko obarvani Sloveniji?

Je mogoče kdo, ki se ne želi zabavati ob učenju novih poljskih besed, ki se že berejo čudno, kaj šele zvenijo? (mi-ałem nadzieje ,że tego nie napiszesz…)

Že na začetku moramo takoj omeniti, da prav toliko, kot nas je vleklo na ta projekt, nas je nekaj tudi odbijalo. Namreč odsotni smo bili cel teden, kar pomeni, da smo bili 6 ur brez MAT, NEM, da SLO sploh ne omenjamo. Pa ne zato, da bi bili tako obsedeni z učenjem in bi nam glavni hobiji bili branje knjig Ivana Cankarja in reševanje matema-tičnih nalog. Ko smo pomislili koliko vsega bomo zamudi-li, nam pa res ni bilo vseeno. Ampak vseeno, mislimo, da med nami ni nobenega takega dijaka, ki se tega projekta ne bi udeležil, zato se še prav lepo enkrat zahvaljujemo prof. Martini Domajnko in prof. Sonji Ferčak, ki sta nas prepri-čali in nam tudi omogočili, da smo se Darija, Miha, Kaja in Monika udeležili tega projekta, imenovanega EYES 2011. Nikomur od nas ni žal, saj smo res spoznali veliko novih prijateljev, se na njih zelo (mogoče celo preveč) navadili in z nekaterimi zares tesno povezali.

Torej, EYES- European Youth – European Summit je iz-menjava mladih, ki poteka vsako leto v drugi državi. Letos je prvič potekal tudi pri nas. V tem projektu smo sodelova-li predstavniki mladih in mladinski voditelji iz kar devetih različnih držav. Mislim, da je to bil podatek, ki nas je v bi-stvu sploh pritegnil k temu projektu. Skratka, družbo v Eko Hostelu v Križevcih so nam delali dijaki iz Danske, Estoni-je, Nemčije, Norveške, Poljske, Španije, Švedske in seveda tudi naši sosedje Hrvati.

Glavna tema našega celotnega projekta je bila PROSTO-VOLJSTVO NAS BOGATI. Glede na to, da smo dijaki prihajali z vseh koncev sveta, nam je skupen jezik bil angle-ški. Lahko pa smo se trudili in preizkušali tudi v nemškem

jeziku. Mimogrede, sploh jih ni motilo, da je naša nemščina bila malo »polomljena.« Izredno všeč jim je bilo, da smo se sploh trudili. Da pa smo skrbeli za ugled naše gimnazije, pa smo imeli zraven tudi dijake, ki jim je nemščina preprosto domača. Tukaj je potrebno omeniti, da jim nikakor ni bilo jasno, kako se lahko nekdo tako dobro nauči nemškega jezi-la preko televizije. Kakor koli že, razumeli se smo, če ne z besedami, pa s kretnjami. J

Vrnimo se k glavni temi našega projekta, ki je bila prosto-voljstvo. Mislimo, da si je vsak posameznik zapomnil sta-vek: Prostovoljstvo je to, da dajemo, ne da bi pričakovali kaj v zameno. In ta stavek je tudi bil naše vodilo skozi celotni teden, ki smo ga preživeli skupaj.

Pa če gremo lepo po dnevih V nedeljo se je vse skupaj sploh začeli. Vsi skupaj smo se

zbrali pri Eko Hostelu v Križevcih in tam se je tudi začela pisati naša zgodba.

Ker je teden temeljil na prostovoljstvu, je bilo potrebno narediti tudi nekaj dobrega. V domu za starejše občane smo preživeli eno dopoldne. Tam smo se družili z njimi v različ-nih skupinah. Skupaj smo igrali pikado, človek ne jezi se, tombolo, izdelovali izdelke iz gline, zlagali perilo, jih tudi peljali na sprehod in verjeli ali ne, mladi in starejši so se na koncu pomerili tudi v igranju košarke. J

Seveda pa se nismo vsak dan družili s starejšimi, ampak smo se en dan poskušali poenotiti tudi z najmlajšimi. Obi-


skali smo namreč vrtec Lju-tomer. Tudi tam smo se zopet razdelili v skupine. Eni smo bili v malo manj v fizično-na-pornih skupinah. Tukaj imamo v mislih predvsem naše fante, ki so urejali okolico vrtca. Za spomin so skoraj vsi dobili »žüle« na rokah. Drugi pa smo se družili z otroci s katerimi smo skupaj peli, plesali, se igrali, barvali in risali, skupaj smo tudi šli na sprehod… J Ker pa vsi vemo, da so ti mali nadobudneži zelo divji in polni energije smo po koncu tega dopoldneva vsi bili enako utrujeni kot tisti, ki so zunaj »ŠA-FLALI« (beri:kopanje z lopato, po naše z »šoflo«). Torej, vsi smo se strinjali, da potrebujemo počitek, zato smo se od-pravili v Terme Banovci, kjer smo na nek način zopet odkrili otroka v sebi. Skupaj smo se »tunkali«, divjali po toboganih, ter se seveda zopet veliko smejali.

V Sv. Juriju ob Ščavnici so zelo ponosni na svoje gasil-ce, zato smo našim prijateljem hoteli pokazati kako to pro-stovoljstvo poteka pri nas. Imeli smo zabavne igre v katerih smo se preizkusili v vlogi gasilcev. Tako kot vsak dan, smo tudi takrat bili razdeljeni po ekipah in smo tudi tekmovali med seboj. Mimogrede, lahko smo se peljali v njihovem ga-silskem avtomobilu, ter pomerili njihovo opremo. Tudi nad tem so bili zelo navdušeni, saj gasilstvo kot prostovoljstvo ni ravno razširjeno v njihovih državah. Po odličnem kosilu v tamkajšnji restavraciji smo se še odpravili na ogled Ma-ribora.

Za njih pa ni bila nova stvar samo gasilstvo, ampak tudi pobiranje grozdja, ki je sledilo naslednji dan. Že zgodaj zjutraj smo se odpravili v Jeruzalem na trgatev. Moramo po-udariti, da so nekateri bili zelo šokirani, kako grozdje v re-snici zgleda. Ena Norvežanka je bila zelo začudena, kakšno je grozdje preden je oprano in prebrano. Namreč iz trgovin je navajena samega lepega in debelega grozdja, tukaj pa je imela možnost videti tudi »gnilega«. Ravno to jo je zelo pre-senetilo in tudi povedala je, da jo je strah, da več ne bo tako z veseljem jedla grozdja. Za večino je bilo pobiranja grozdja prvič, zato je na začetku bilo navdušenje veliko, ki pa se je z vsako uro začelo zmanjševati. Na koncu je našo delo izgle-dalo tako, da nas je več sedelo kot delalo

Da pa ne bomo govorili samo o tem, kaj so počeli čez dan, se zagotovo sprašujete:«Kaj pa večeri?« Ja, večeri pa so bili najboljši del našega druženja. Vsak dan so uradni del večera bile predstavitve držav. A to smo komaj čakali, da se konča, ker je za tem sledilo zabavanje do poznih večernih ur. Kar-tanje, petje pesmi ob spremljavi kitare, igranje namiznega nogometa in pikada, najpomembnejše pa je bilo plesanje MACARENE. Vedno smo našli tudi nekaj skupnega, čemu smo se lahko smejali. Skupno nam je recimo bilo učenje jezikov. Eni so nam šli bolje od rok drugi manj. Vendar en stavek nam je vsem bil najbolj všeč.

To je:« Ti si moj prijatelj.


DANŠČINA: Tut er mi ven. ŠPANŠČINA: Tu es mi amigo.NEMŠČINA: Du bist mein Freund. ANGLEŠČINA: You are my friend.

Vsi skupaj smo ugotovili, da je prostovoljstvo lahko tudi zanimivo, če si v pravi družbi. Prav tako drži tudi to, da te dobra dela naredijo bogatejšega in plemenitejšega. Ne v smislu materialnih dobrin, ampak te naredi bogatejšega v notranjosti. Pridobiš si veliko dobrih lastnosti, ki ti v ži-vljenju pomagajo pri novih poznanstvih, v šoli, na delov-nem mestu in na splošno, pri grajenju svoje osebnosti. Te konference in mednarodne izmenjave ti dajo toliko novega, pomagajo ti odraščati in spoznavati nove ljudi, ter kulture. Spoznaš prijatelje, pri katerih meje in jeziki niso več po-

membni. Sami si nikoli nismo mislili, da se bomo na nove prijatelje tako zelo navezali. Če primerjamo naš prvi dan pri večerji in naš zadnji dan, je razlika zelo očitna. Prvi dan se je vse slišalo kot nekakšno »kokadakanje,« namreč vsaka država je govorila v svojem jeziku. Nismo se še vedeti kako povezati, kako začeti govoriti… Ampak iz dneva v dan je naše prijateljstvo bilo večje, drug na drugega smo se vedno bolj navezali, naši večeri so bili vedno bolj zabavni. Torej naše slovo je bilo zelo težko in na koncu so, verjeli ali ne, tekle celo solze.

Kaja Čeh 2.eMiha Glavnik 4.c

Darija Močnik 4.cMonika Dajčar 4.c

1. Šolski dan

PRVI šolski dan. PRVI september. PRVIČ v gimnazi-jo. Ja, vse je enkrat prvič. Na spletnih portalih mrgoli živčnih fazanov, ki vsi prestrašeni kričijo po razlilč-

nih nasvetih, pa spet tistih izkušenih starejših, ki jih posku-šajo pomiriti, češ, saj srednja šola sploh ni tako grozna, kot si predstavljamo. In jaz? Sploh se nisem zavedala tistega začetka. Kar prikazal se je.

Ja, še sedaj se spominjam prvega dne (čeprav od tega ni tako dolgo). Vlažno in hladno jutro, pred gimnazijo množi-ca ljudi, ki imajo v rokah šminke vseh barv, vonjev in oku-sov. Nekako so takoj vedeli, da si fazan in tako si že takoj po izstopu iz avta dobil čudovito poslikavo na obraz. In tega še sploh ni konec. Ko si dobil prvo čačko, je bilo to dejansko opozorilo vsem drugim. Fazani na obzorju. In ja. Hodnik nabito poln, vidiš samo roke, ki se stegujejo proti tebi in na koncu hodnika si že popolnoma rdeč. V bistvu sploh ni tako grozno, kot se govori!

Končno prideš do učilnice in se oziraš po svojih sošolcih. Po nekaj minutah smo se iz tihih in prestrašenih obrazov prelevili v popolnoma glasen razred in nekako ugotovili, da se v resnici razumemo.

Naša razredničarka, Irena Štuhec, nas je seznanila z vsemi mogočimi pravili in dejstvi, ki se jih moramo držati. Zdelo se je, da si ne bomo nikoli zapomnili, vendar smo se v pr-vem tednu nekako navadili nanje.

Ko se potem ves popisan vračaš domov, se zaveš, da je biti fazan v resnici čisto v redu. Res je, da te marsikdo postrani pogleda z mislijo: »Saj še ni maškarada,«, ampak ko drugim ves navdušen razlagaš svoja doživetja, ugotoviš, da kljub težjemu pouku gimnazija le ne ogroža človeške vrste.

Nuša Mihalič, 1.c

Prvič v srednji šoliPočitnice so hitro minevale in šola se je naglo približeva-

la. Spomnila sem se, kako navdušena sem bila na začetku počitnic nad mislijo, da bom končno srednješolka. Prvotno navdušenje je zdaj spremljalo tudi malo strahu in velika ra-

dovednost. Po glavi so mi začela rojiti številna vprašanja. Je moja izbrana pot prava? Kaj, če mi učenje ne bo šlo dobro od rok? Kakšni bodo moji sošolci? Bodo učitelji prijazni?

Kaj kmalu je prišel tisti nestrpno pričakovan četrtek, prvi september.

Zgodaj zjutraj se je sprožila budilka, ki me je s svojo gibko in igrivo, a že izpeto melodijo s težavo spravila s postelje. Uredila sem se in že čez eno uro sva s sošolko Moniko sede-li v avtu, pripravljeni, da prvič prestopiva prag srednje šole. Po nekaj minutah vožnje smo končno prispeli pred gimnazi-jo, kjer sva izstopili. Čeprav se me je že med vožnjo začela lotevati nervoza, je le-ta kmalu poniknila, ko sem ponovno zagledala vrstnike, ki jih med počitnicami nisem pogosto srečevala. Bila sem jih zelo vesela. V pogovoru z njimi sem ugotovila, da ima večina prvošolcev podobne občutke, da je pri vseh prisotno malce strahu. Zatopljene v pogovor o po-čitnicah in šolskih pričakovanjih so nas kaj kmalu obkrožili dijaki višjih letnikov in nam s šminko na obrazih ustvarjali prave umetnine. Na začetku mi je bilo malo neprijetno, a sem se na živo pisane poslikave obrazov kar hitro navadi-la. S sošolci smo vstopili v razred, kjer smo naprej imeli razredno uro. Že takrat sem ugotovila, da se bomo odlično razumeli. Spoznala sem tudi, da imamo prijazno in strogo


razredničarko, ki nam je z veliko potrpežljivostjo razlagala stvari, na katere se bomo morali hitro privaditi.

Dopoldan v šoli je hitro minil in že sem se peljala proti domu. Po prihodu domov sem odhitela v hišo in domačim navdušeno pripovedovala o svojem prvem srednješolskem dnevu. V sebi sem začutila zadovoljstvo in prepričanje, da je izbrana pot prava in upam, da bo tudi uspešna.

Nina Mladenovič, 1. c

KrstDočakali so ga naši predniki, dočakali smo ga mi – krst,

seveda. Drugega septembra smo vsi prestrašeni z velikimi očmi po fazanje »priracali« proti starejšim dijakom, ki so se jim roke kar tresle od hrepenenja, da se bo poslikava na-daljevala.

Prve tri ure smo pri pouku le s težavo sledili, saj so nam v naših fazanjih glavah divjali strahovi in duhovi o krstu. V odmorih so se starejši letniki že ogreli s poslikavanjem našega perja in morate verjeti, nastale so izjemne freske. Ko smo prisopihali do bazena, so bili tretji letniki že v peti pred-stavi, mi pa smo se šele uvajali s športom. In kot bi zamahnil s perutmi se je pričelo … voda, označili so nas z neko kredo, ki se je kar oprijemala našega perja. Dijaki tretjih letnikov so svojo umetniško žilico zopet uporabili pri raznih igrah, izvirno in atraktivno … Temu je sledila še zaprisega, po ka-teri so nas že bolela kolena ter roka, ki smo jo vztrajno mo-leli proti nebu (Fantje ne bodo nosili belih nogavic? Bodo dekletom odpirali vrata in jim nosili šolsko torbo?).

Po uspehu, naš razred, 1. c, je zasluženo zmagal na krstu, smo postali dijakinje in dijaki.

Želim uspešno pokrstno leto …Jana Žnidarič, 1. c

Sošolci o krstu»Tretji letniki so nam pripravili različne igre, ki smo jih

morali opraviti za sprejem, pravijo pa, da smo fazani tako dolgo, dokler ne dobimo nezadostne ocene. Upam, da bomo še dolgo fazani, 1. c smo lahko ponosni, da smo v hudi kon-kurenci na krstu zmagali. Biti fazan v bistvu ni tako slabo.«

Maja, 1. c

»Vsi te strašijo, potem pa vidiš, da so naloge zabavne, dobro smo jih opravili, saj smo celo dobili nagrado, brezplačno kopanje za cel razred.«

Katja, 1. c


Medgeneracijski projekt »MED«, 17. 6. 2011,Skupno srečanje v amfi teatru II. Gimnazije Maribor

Letošnje šolsko leto smo prostovoljci gimnazije Fran-ca Miklošiča Ljutomer svoje uspešno sodelovanje z Domom starejših občanov v Ljutomeru nadgradili še

z medgeneracijskim projektom »MED«. Ker je letošnje leto posvečeno prostovoljnemu delu in ker

menimo, da je vspodbujanje mladih k medgeneracijski soli-darnosti in ozaveščanje o pomenu prenosa znanja s starejših generacij na mlajše nujno, smo se odzvali na prošnjo za so-delovanje z II. Gimnazijo Maribor.

Projekt je potekal vzporedno z njihovo šolo, pri katerem je vsaka šola sodelovala z domom starejših občanov v do-mačem okolju.

Gre za medgeneracijski projekt med starimi in mladimi, prenos znanja in izkušenj na različnem področju življenja.

Sodelovanje smo razdelili v več delavnic: naravoslovno, dramsko, pevsko, likovno, lončarsko, kuharsko, filmsko in novinarsko.

V petek, 17. 6. 2011 smo se vsi sodelujoči zbrali na slove-sni zaključni prireditvi v amfiteatru II. gimnazije, kjer smo prikazali in pokazali rezultate in izdelke svojega sodelova-

nja.V avli smo pripravili t.i. slovenski kotiček, kjer so bili raz-

stavljeni ročni izdelki lončarske, kuharske, naravoslovne in likovne delavnice. Gimnazija Ljutomer je predstavila čudo-vite posodice in vrčke, ki so nastali pod spretnimi prsti starih in mladih udeležencev v lončarski delavnici. Prav tako smo razstavili zanimiva mila v različnih oblikah. Uporabili smo recept, kot so ga naše gospe nekoč, le da smo dodali kanček eteričnega olja, ker imamo mladi to pač danes radi. Pri li-kovni delavnici so izdelali več sto rožic iz krep papirja. Poi-grali smo se z besedo »med« in čebelicam, ki nabirajo med, naredili cvetoč travnik iz marjetic. Kot pika na i pa smo v Ljutomeru v kuharski delavnici spekli ocvirkove pogačice, prleško in prekmursko gibanico, v Mariboru pa sadni kruh in jogurtove sadne rezine. Vse smo podkrepili z recepti, tako da staro ali mlado – po želji – znanje o peki peciva lahko prenaša naprej. Druga gimnazija je v naravoslovni delavnici skupaj z lokalnim čebelarjem pripravila brezalkoholni napi-tek na bazi medu.

Osrednji del sodelovanja je bilo srečanje v amfiteatru. Po


uvodnih nagovorih obeh ravnateljev in zahvali vsem men-torjem, smo Prleki zapeli in zaigrali znano Grnjakovo pe-sem Vasovalec. Ta izbor so dali stanovalci DSO, dijakinje pa so predlagale Kreslinovo Dekle moje. Mariborčani so zaigrali komedijo Bolniška, scenarij je napisala stanovalka in udeleženka projekta iz Doma Danice Vogrinec.

Srečanje smo sklenili z glasnim prepevanjem vseh udele-žencev raznih slovenskih starejših pa tudi malo mlajših viž, pardon, songov: )

Mladi in stari, vsi ki smo bili v projekt vpleteni, smo se drug od drugega naučili več, kot se zdi prvi hip. Če drugo ne,

smo vsaj za pol leta prepletli svoje poti, se družili in prijate-ljavali. Hkrati pa smo že dobili ideje, kako bomo pridoblje-no znanje uporabili v prihodnjem šolskem letu. Mentorstvo v lončarski, kuharski in naravoslovni delavnici je prevzela neumorna Nina Žuman, v likovni je vse vajeti držala Jerka Zanjkovič, v pevski pa Saša Sunko. Koordinatorici projekta sva bili socialna delavka v DSO, gospa Nataša Šumak in vodja prostovoljcev na gimnaziji Ljutomer, Sonja Ferčak. V projekt smo vključili 17 stanovalcev DSO Ljutomer in kar 23 dijakinj in dijakov 3. letnika gimnazije.

Zaključna ekskurzija » Čist moraš iz tega sveta« oz. druženje starostnikov DSO in prostovoljcev

Baba, drži vujškar rit,naj ti teče voda v rit,da boš mejla čijsto rit,pridi k meni vino pit.

Ta in še podobni verzi, so nas, dobrosrčne gimnazijce in naše »babice in dedke« , 22. 6. 2011 popeljali skozi razstavo spodnjega perila, razstavljenega v Murski Soboti v gradu. Sprejel nas je kustos, ki nam je za začetek povedal par be-sed o spodnjem perilu in kako je bilo to v samem začetku nošenja, ter kam segajo spodnje hlačke, modrčki, kopalke,

vložki in druge spodnje potrebščine v zgodovini. Sledil je ogled, na katerem smo videli te danes nepogrešljive stva-ri. Videli smo tudi prve pralne stroje, umivalnike, glavnike, pripomočke za osebno higieno in lepotičenje, ter pljuvalnik za strastne kadilce. Po zanimivem potovanju skozi čas perila smo se odpravili na pijačo, kjer smo se en drugemu zahvalili za čudovito medgeneracijsko druženje skozi to šolsko leto, nato smo šli skozi park na sladoled, ga polizali in naše dru-ženje se je končalo s spomini, ki ne bodo nikdar zbledeli.

Maša & Romana J 4. C


Natečaj za plakat na temo »Evropsko leto prostovoljstva in Evropske prostovoljne službe.«

Gre za risan strip (svinčnik), ki prikazuje mladega fanta, osamljenega in nesrečnega v preobilju ma-terialnih dobrin, ki v sodobnem svetu prinašajo le

kratkotrajno zadovoljstvo in veselje. Po naključju nanj nale-tita dva mlada prostovoljca, ki fanta prijazno povabita med-se. Skupaj prostovoljno pomagajo ljudem, živalim in nara-

vi. Prostovoljno delo mlademu fantu prinese novo pozitivno izkušnjo v življenju. Sreča ni v materialnem svetu, temveč jo ustvarjamo sami s tem, ko pomagamo drugim, živalim in naravi. Srečen je tisti, ki deli srečo med druge.

Sara Brunec, 4. A


Maturantski izlet 3.A, 3.B in 3.COb vrnitvi iz Španije

»Valovi, ki se lomijo na obali,veter v borovcih,

počasen let čapelj nad peščinami…izbrišejo vročične ritme mesta in predmestja,

urnike in roke.Vse to te uroči in sprosti, da se zlekneš na trebuh.

Ko te morje splošči, pravzaprav postaneš eno s peskom, na katerem ležiš, gol, odprt, prazen kot nabrežje,

s katerega je današnje plimovanje spralo vse včerajšnje zapise.«

(A. Morrow Lindbergh)

Razredniki smo uživali v vaši družbi.Prestopili ste prag, svet se vam sedaj ponuja, da mu sna-

mete masko.Pri tem bodite vztrajni in uspešni!

Mojca Rižnar Nedeljko

V nedeljo, 28. avgusta so bila vsa oblačila zlikana, vsi na-tikači čisti in kopalke suhe. Domače sobe so postale prazne in potovalni kovčki zvrhano polni. Vse to je naznanjalo od-hod dijakov 3.a, 3.b in 3.c iz zelene Slovenije v tempera-mentno Španijo.

Kot že rečeno, smo se v nedeljo opoldne zbrali v prestol-nici Prlekije, se razdelili na dva avtobusa ter spoznali dva mladeniča; Miho in Mitjo, ki sta nas spremljala ves čas na-šega »dopustovanja« v Španiji. Triurna vožnja z avtobusom je potekala vse do dunajskega letališča, od tu naprej pa smo vozili veliko hitreje, saj nas je letalo poneslo visoko v nebo z hitrostjo nad 700 km/h. Po dobri uri in pol smo že zagleda-li barcelonsko morje ter si zaželeli osvežitve. Po prevzetju prtljage nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal našemu cilju naproti. V hotelu Royal star nas je čakala večerja po njej pa zabava št. 1 v diskoteki Tropics. Do sem je še vse jasno, od tu naprej pa nam spomin prične pešati... Bežno se sicer spominjamo trenutkov, a si ob gledanju fotografij velikokrat zatiskamo oči, saj nekateri prizori resnično pre-senečajo. Lahko vam sporočimo le to, da smo preživeli noro dober teden, da so nas naši razredniki prijetno presenetili, ko so z nami preživljali dneve in noči, da smo bili najbolj pridni, ko smo spali, pa čeprav samo kako uro na dan, ter da smo ob koncu izleta dobili, kljub nočnemu hrupu in varno-stnikovem preganjanju in kričanju »vamos«, vso zastavlje-no kavcijo nazaj.

Vrnili smo se 3. septembra povsem brez slabe vesti, da smo zamudili dva dni šole.

Prilagamo še nekaj fotografij...

Skupina 1 skupaj s spremljevalci

4.a z razredničarko

Prijetna osvežitev


Red love party

Kaj če bi izgubila očala Recepta za masko za obraz v španskem morju? ne izdava!

To noč je na ulicah prevladovala Vsi smo se zelo zabavali rdeča barva

Koktejljčkanje- all day, all night

Smile and having fun= Lloret de Mar

Grafik party One way...the right way (R.P.)

Zabava v diskoteki Tropics

Mr. Simpaticus 2011 Predsednica si zasluži »štuporamo«


Skupaj spijemo več Zadnja noč v Lloretu

Camp Nou Mondialove zapestnice letos modre

Čakanje na let

Maturantski Španija - „Bole guniš, bole gre!”

Sedaj že 4. a, 4. b in 4. c smo se odločili, da gremo še pred maturo malo v Lloret de Mar (Španija), mesto, kjer se podnevi spi in ponoči »žurira«. Ker smo seve-

da GFML-jevci, smo ta spanec preskočili in si ustvarili naš maturantski izlet nepozaben.

1. DAN: Slovenija – KatalonijaLet z dunajskega letališča na letališče Prat v Barceloni.

Vodiča Mitja in Miha sta nam obljubila nepozaben party že prvi dan. Skupaj smo odšli proti diskotekama Tropics in Moby‘s (naši stalni diskoteki). Nahajata se na glavni ulici, kjer je ponoči vse osvetljeno, in vse, kar smo videli, so bili napisi „disco” in seveda tisoče ljudi. Največja vrsta je bila vedno prav pred našima diskotekama, notri smo se noro za-bavali in naj že prvi dan pohvalim naše razrednike, saj tudi oni niso podlegli bioritmu.

2. DAN: TOSSA – FIGUERAS – RED LOVE PARTY

Drugi dan smo se zbudili in se po konstantno prespanem zajtrku odpravili proti mestecu Tossa de Mar, ki je poznano po belih hiškah in prečudoviti plaži, na kateri smo dve uri uživali. Popoldne smo si ogledali najbolj zanimiv in vrhun-ski muzej v Figuerasu – muzej Salvadorja Dalija. Občudo-

vali smo njegova dela in odkrili, zakaj je bil takšen kot mi, izjemen! Naj omenim samo nekaj del tega nadrealističnega umetnika, ki je užival s svojo Galo, lepotico, ki jo je ne-umorno upodabljal; bogat je bil že za časa svojega življe-nja: prevzel me je obraz Mae West, ki je prikazan kot soba (kdo ne pozna zofe v obliki strastnih rdečih ustnic; Ženske ob oknu, Narcisove preobrazbe, Goreče žirafe, Obraza pri-kazni, Zadnje večerje … Dali je sodeloval tudi z Alfredom Hitchcockom z idejnim motivom za film Uročen. Njegov mogočni muzej te res uroči! Čas za oglede se je iztekel, zo-pet v hotel, večerja, potem smo si oblekli rdeče majice in čakali, da odkrijemo simpatičen barček Surf, ki smo ga vsak naslednji dan obiskali. Tequila = 1€. Večer smo nadaljevali v Tropicsu in Moby‘su, kjer smo tudi mi, kot vsi maturantje, lovili rdeče. Vsi rdeči, vsi in love.

3. DAN: univerzitetno mesto GIRONAV sredo smo imeli vsi prosto do 4. ure popoldne, zato smo

se šli kopat na čudovito plažo v Lloretu. Zaradi dobrih po-nudb osvežilnih koktajlov (npr. Dirty Harry), smo kar nekaj časa preživeli na plaži. Kasneje smo se odpravili v univer-zitetno mesto Girona, ki slovi po reki Ter, židovski četrti ter muzeju, ki smo si ga ogledali. Girona je sicer manjše mesto, vendar arhitekturno zelo dovršeno. Vodiča sta nam na poti v Lloret obljubila nepozaben Grafik Party po večerji.


Oblekli smo se v bele majice, pograbili alkoholne flomastre in že smo se znajšli v Surfu, kjer smo pisali drug drugemu na majice stvari, za katere je z besedami težje zbrati po-gum. Moramo držati skupaj, vsi smo na isti barki! Za nas in vse druge Mondialove maturante je bila nepozabna noč. „Razrednik=zakon.”

4. DAN: prost dan – SIESTAZjutraj smo čakali pred Burger Kingom, da se odpre – zelo

lačni. Imeli smo zajtrk z jutranjim kopanjem v morju. Nato smo šli spat za slabi dve uri in se po kosilu odpravili na pla-žo. Z vodiči in animatorji smo si popestrili dan z igrami na plaži. Zvečer se jih je nekaj odpravilo na siesto, kjer so jim predstavili ples flamenko in sangrijo, tradicionalno špansko pijačo ter etnološke značilnosti Katalonije.

5. DAN: BARCELONAKončno smo lahko obiskali Barcelono, kjer smo si ogle-

dali mojstrovini arhitekta Gaudija - Parc Guell in slovito ka-tedralo Sagrado Famillio, ki jo še vedno gradijo. Ogledali smo si tudi muzej in stadion FC Barcelone – „Mes que un club!” Nato smo se sprehodili po glavni ulici La Rambli ter si na poti do Place Catalunye ogledali eno najlepših gotskih četrti – Barri Gotico. Zvečer pa je sledil najboljši večer, saj smo se zavedali, da je to naš zadnji dan, slovo je trajalo do jutra. Še se spomnim vodičevih besed, ko smo prišli v hotel: „15 minut imate časa, da spakirate pa gremo!”

6. DAN: Odhod domovŽalostni smo prišli na letališče Brnik, saj je bilo našega

maturantskega izleta ŽE konec. Ne smem pa izpustiti vodičevih besed, da smo res neustavljivi in da že dolgo niso doživeli takšnega maturantskega izleta. Še sama ne morem verjeti, da je nekega obdobja konec … Upam, da še se bomo vračali poteh našega maturantskega izleta!

Vodiča, animatorji, profesorji in seveda mi smo se skozi cel maturantski držali načela: „All day, all night. Viva la fiesta, viva la noche. La gente esta muy loca!”

Naj bo to leto NAŠE!Saša Štuhec, 4. b

24. junij 2011. Zadnji šolski dan na GFML in uraden dan začetka dvomesečnih počitnic, ki so seveda prehitro minile. Vsaj za prve, druge in tretje letnike. 4. letniki smo se namreč v začetku septembra odpravili na težko pri-čakovani maturantski izlet! Ker je vsak maturantski izlet nepozaben in vreden omembe vsakega dogodka v našem članku, smo se tudi mi odločili, da vam predstavimo del naših dogodivščin.

Kot v vsakem razredu, je tudi pri nas prišlo do majhnih nesporazumov glede destinacije! Ene sta bolj privlačili sončna Španija in čudovita plaža, da o koktajlih na plaži in o nočnem življenju v tamkajšnjih klubih sploh ne go-vorimo. Spet drugi pa se niso mogli upreti čarom Grčije.


Na koncu smo vseeno soglasno odločili, da je Španija ti-sto »ta pravo«, kar potrebujemo. Z nami sta se strinjala tudi A- in B-oddelka, vzgojiteljice in evropski oddelek pa so raje poleteli v Grčijo na otok Kos.

Torej, če vas zanima, kako smo se družili in zabavali v Španiji, kako so potekali naši dnevi in predvsem noči, berite dalje. Če pa branje ni ravno vaše področje, pa raje obrnite list. J Na drugi strani so slike. Sicer pa … kot ve-ste, slike povedo vse.

Letos smo si tako najverjetneje prvič zaželeli, da se počitnice čim prej končajo, saj se je odštevanje do konca avgusta pričelo že junija! :O Mogoče se sliši malo nenava-dno, samo vse skupaj je bilo nekako takole:

Začetek počitnic: »Joooj, nej že julij hitro mine, pa gre-mo že enkrat v Špaaanijo!!«

Konec julija: »Jeees, še samo en meesec!«Nekje na sredi počitnic: »E pa deeeej, še malo, šeee ma-

loo, pa de feeertig počitnic!«Konec počitnic, pa je cel facebook bil v Španskem pri-

čakovanju: »KONEEC POČITNIC! IDEEEMO v Španijo! Gremo pakerat!«

Tako smo se konec avgusta, natančneje 28., vsi nalo-ženi in opremljeni z NAJnujnejšimi stvarmi odpravili na ljutomersko avtobusno postajo. Vsi polni pričakovanja smo se poslovili od naših staršev, se posedli na avtobuse in takoj oddrveli proti Dunaju!

No, malo prej sva omenili najnujnejše stvari. Dava roko v ogenj, da vas je več kot tri četrt tukaj pomislilo na ka-kšne pločevinke in steklenice, v katerih so opojne stvari. Ampak ne. V mislih sva imeli predvsem osebne izkazni-ce. Ja, namreč zaradi povečane količine zmedenosti in veselega pričakovanja so se nekateri odpravili v Španijo s 4 pari kopalk, brisačami, s 3 tonami oblačil, veliko koz-metike, vso odvečno kramo …; a kar je bilo najpomemb-nejše, pa je ostalo doma. Osebni dokument. J Ampak nič zato. Tudi to se zgodi, malo smo počakali, nato pa se či-sto zares odpravili proti dunajskemu letališču, s katerega smo odleteli naravnost v Španijo. Za nekatere je bilo le-tenje z letalom prvič in v mislih s(m)o imeli že obliko in barvo spomenika, ki nam ga bodo postavili pred gimna-

zijo z vsemi našimi nedolžnimi imeni, spet drugi so bili tega že navajeni in ni bilo nobenega problema. Ampak naš let je bil povsem varen in zanimiv, vsi smo ostali celi, zdravi in seveda živi.

Tako smo zvečer okoli 10h vsi utrujeni od vožnje pri-speli v hotel in se namestili. Ker smo mladi in polni ener-gije, smo se takoj, še isti zvečer, odpravili v naš najbolj obiskovani klub v Lloret de Maru – Tropics. Torej se je zabava pričela še isti večer! J Misliva, da ni potrebe po tem, da vam podrobneje razlagava, kaj natančno se je do-gajalo v klubu, razen tega, da se nas je večina šele zjutraj vrnila v hotel.

No, naslednji dan pa so se začeli naši prvi ogledi. Od-pravili smo se v mesto, imenovano Tossa de Mar, za ka-tero pravijo, da je eno izmed najlepših mest, ter si po kratkem ogledu privoščili oddih na tamkajšnji plaži ter seveda kopanje. Nekateri pa so namesto kopanja raje obiskali stojnice in trgovine.

Popoldne smo se odpravili na ogled Dalijevega muzej v Figuerasu. Morava povedati, da so vse njegove slike ne-navadne in predvsem zelo zahtevne. Mnogi od nas smo ga na začetku imeli za »čudaka« češ:«15 minut strmi-mo v sliko, pa še takrat ne vemo, v čem je sploh smisel. Očitno je res imel preveč časa.« Ampak če dejansko po-znaš zgodbo, namreč vsaka slika ima tudi neko zgodbo, potem zadeva sploh ni tako slaba. Velikokrat npr. je na slikah upodabljal jajce. To nam sploh ni bilo jasno. Jajce je povezoval s plodom v maternici, kar simbolizira upa-nje in ljubezen. Marsikdo, ki tega ni vedel, mu ni bilo nič jasno. Skratka ogled je bil zelo zanimiv. No, zanimive so tudi nekatere slike, ki jih moraš gledati prav pod določe-nim kotom, da sploh vidiš, kaj je na sliki. Salvador Dali je res bil mojster v pravem pomenu besede.

Ker večer brez glasbe, plesa, koktajlov in druženja ne gre, smo se tudi ta večer odpravili v klub, natančneje na GRAPHIC PARTY. Obleči smo morali bele majice in vzeti pisala, saj je ta zabava namenjena čečkanju , pisanju in barvanju majic z raznimi grafiti, ki smo jih ustvarjali med plesom.


Tretjega dne smo se vsi zelo veselili. Bil je namenjen samo za nas, brez kakršnih koli ogledov, skratka sama uživan-cija. Večina si nas je ta dan zelo privoščila, zaradi česar so se potem naslednji dan občutile GROZNE POSLEDICE. J Nekateri so se spočili na plaži in uživali v kopanju in koktajlih, spet drugi v igri odbojke in nogometa.

Tako je potekal ves dan do večera, ko pa smo se spet od-pravili po mestu na raziskovanje novih klubov. Tako smo

vsi v rdečem zašli v diskoteko SURF, saj se je tam odvijal RED LOVE PARTY.Četrtega dne pa so najbolj veselo in težko pričakovano dočakali naši fantje, saj smo se odpravili na ogled glav-nega mesta Španije, Barcelone. Po eni uri vožnje smo si spotoma ogledali najznamenitejšo cerkev SAGRADO FA-MILIO oz. cerkev svete družine. Gradijo jo že 100 let, am-pak še danes ni dokončana. Arhitekturno jo je zasnoval španski arhitekt Gaudi. Tudi po njegovi smrti se je delo nadaljevalo, vendar pod vodstvom drugih arhitektov. Vredno je omeniti, da je cerkev res velika, lepa in obču-dovanja vredna.


Med drugim smo si ogledali tudi najdaljšo klopco na sve-tu, na kateri smo si malo spočili in tudi imeli malico. Ker vsi vemo, da najboljše stvari pridejo na koncu, je tudi ogled stadiona in nogometnega kluba Barcelone bil na koncu. Mislim, da je bil to za naše fante neizmeren uži-tek, tako da smo se na tem ogledu kar precej zadržali.

Petek pa je bil zopet dan za nas. Prost dan, ki smo ga vsi izkoristili še za zadnje nakupe spominkov, zadnje čofota-nje v morju in uživanje ob koktajlih!

Zvečer seveda ni potekal brez zabave, zato smo se še zadnjič odpravili v klube, se zabavali in imeli lepo. Na-slednji dan smo namreč zelo zgodaj morali vstati in se odpraviti na avtobus, ki nas je iz španskega letališča od-peljal naravnost na Brnik v Slovenijo.

Moramo povedati, da je to bila ena izmed najboljših in najlepših dogodivščin, ki smo jih skupaj doživeli kot razred. Prenašali smo drug drugega in se družili sedem dni, skupaj smo se zabavali, se smejali, uživali, skratka se imeli lepo in misliva, da tega izleta ne bo pozabil nihče od nas. Dejansko se nismo naveličali drug drugega, in kar je najpomembnejše, postali smo bolj povezani med seboj. Vedno smo si pomagali med seboj, in tudi če je bilo še tako pozno, oz. tako zgodaj (beri: okoli 8 zjutraj), smo ve-dno (no, sicer ne ravno z veseljem) odšli po svoje prijate-lje v klub ali pa na plažo. Ja, včasih je kdo pozabil, kje se naš hotel sploh nahaja.J In kljub vsej utrujenosti od ogle-dov ter predvsem zaradi neprespanih noči, smo se nazaj vrnili veseli in pripravljeni na nove izzive! J Misliva, da je tokrat pred nami en velik in skupen izziv, ki se ga bomo lotil i vsi skupaj, a hkrati vsak zase. To je MATUURA!

Andreja Peklar&Monika Dajčar


Maturantski izlet GrčijaKonec avgusta smo se takrat še 3.E ter 3.V oddelek od-

pravili na popolnoma eksotično enotedensko strokovno ek-skurzijo v Grčijo, natančneje na otok Kos. Kot se za vsako ekskurzijo spodobi smo se naučili dosti novega, z ekskur-zije pa smo seveda prišli še modrejši ter še zrelejši. Seveda menimo, da slika pove več kot tisoč besed, zatorej vam v nadaljevanju ponujamo naše potovanje v veliki meri v sliki ter malo manj v besedi, da si boste tudi vi lahko poskusili predstavljati potek ali pa vsaj kakšen delček našega strokov-nega tedna.

4.E


ROOM 510 : d' laudešt room in hotel!!

Varnostnik Brezniki »You! Autšajd!«

»d neiberš kold me, ju tu laud!«

1. Dan

Prva neprespana no !!!


O PRI A OVANA PLA AAA!!

ALL DAY, ALL NIGHT …. R AAAA!! ; )


In še…

naša

MIŠA :*

J J - JJ V V – VV


T. Datum Gimnazija F.M. 1.letniki gimnazije 2.letniki gimnazije 3.letniki gimnazije 4.letniki gim.in MT Predšolska vzgoja 1.G

2.G

3.G

4.G

1.V 2.V 3.V 4.V

1 31.8.11Uvodni roditeljski sestanek ob 17.00

Matura - tuji jeziki in izbirni predmeti / ustni del mature /

Strokovna ekskurzija

1. roditeljski sestanek (1. letnik) ob 17.00 / Strokovna ekskurzija 4.v / PM - Ustni izpiti

in 4.predmet

1.9.11 ZA ETEK POUKA Za etek pouka Za etek pouka Za etek poukaUstni del mature /


Za etek pouka / PM - Ustni izpiti in 4.

predmet / Strokovna ekskurzija 4.v

2.9.11 Krst (7. in 8. ura) Krst (7. in 8. ura) Krst (7. in 8. ura)Ustni del mature /


PM - Ustni izpiti in 4. predmet / Strokovna ekskurzija 4.v / Krst

(7. in 8. ura)

3.9.11Ustni del mature /


PM - Ustni izpiti in 4. predmet / Strokovna

ekskurzija 4.v

4.9.11 Strokovna ekskurzijaStrokovna ekskurzija

4.v

5.9.11Socializacijski dan

(1.b)Socializacijski dan

1.va, vb

6.9.11Socializacijski dan

(1.c, d)

2 7.9.11Socializacijski dan

(1.a)Seznanitev kandidatov

z uspehom pri PM

8.9.11Svetovni dan boja proti nepismenosti

9.9.1110.9.1111.9.1112.9.1113.9.11

3 14.9.11Jezikovni tabor za

skupino dijakov DSD (Avstrija)

15.9.11Vrnitev Primorske k mati ni domovini

Jezikovni tabor za skupino dijakov DSD

(Avstrija)

16.9.11Svetovni dan

ohranjanja ozonske plasti

Seznanitev kandidatov z uspehom pri

SM/Jezikovni tabor za skupino dijakov DSD

(Avstrija)

17.9.11Državno tekmovanje v prepoznavanju flore

18.9.11 EYES 201119.9.11 EYES 2011

20.9.11

Šolsko tekmovanje iz razvedrilne

matematike/ EYES 2011

4 21.9.11Mednarodni dan miru,

EYES 201122.9.11 EYES 2011

23.9.11

Svetovni dan alzheimerjeve bolezni

/ EYES 2011/Oko besede, šolsko

tekmovanje iz logike

24.9.11Svetovni dan šolskega

mleka / EYES 2011/Oko besede

25.9.1126.9.11 Evropski dan jezikov27.9.11 Svetovni dan turizma

5 28.9.1129.9.11

30.9.11Svetovni dan gluhonemih

1.10.11 Dan starejših oseb2.10.113.10.11 Svetovni dan otroka

4.10.11Svetovni dan varstva

živaliŠportni dan Športni dan 1. l

6 5.10.11Dan pedagoških

delavcevŠportni dan Športni dan 2. l

6.10.11 Športni dan Športni dan 3. l

7.10.11Podelitev priznanj in pohval nate aja "Moj

sosed" v Tišini

8.10.11Državno tekmovanje

iz razvedrilne matematike

9.10.11

FIZ MAT

MAT

BIO

KEM ANJ

FIZ FIZ

MAT



2.G

3.G

4.G

1.V 2.V 3.V 4.V

10.10.11Svetovni dan

duševnega zdravjaProjektni teden 1.

letnik

11.10.11Projektni teden 1.

letnik / Ekskurzija na Staro Goro 1. letnik

7 12.10.11Projektni teden 1. letnik / Lutkovni

abonma

13.10.11Znanost ima mlade

(obisk dr. znanosti na šoli)

Govorilne ure 1. roditeljski sestanek 1. roditeljski sestanek 1. roditeljski sestanekProjektni teden 1.

letnik / 1. roditeljski sestanek

14.10.11Šolsko tekmovanje iz

znanja o sladkorni bolezni

Šolsko tekmovanje iz angleš ine

Projektni teden 1. letnik

15.10.1116.10.11 Svetovni dan hrane

17.10.11Svetovni dan boja

proti revš ini18.10.11

8 19.10.1120.10.11 Vzgojiteljada Kamnik

21.10.11Ekskurzija na Koroško

(zgo matura)

22.10.11 Debatni turnir Celje23.10.11

24.10.11 Dan OZNŠtirje godci v

Monoštru25.10.11

9 26.10.1127.10.1128.10.11 Berlin29.10.11 MEP Skopje Berlin30.10.11 MEP Skopje Berlin

31.10.11Dan reformacije / Dan

var evanja/MEP Skopje

Berlin

1.11.11Dan spomina na

mrtve/MEP Skopje

10 2.11.11Jesenske

po itnice/MEP Skopje

3.11.11Jesenske

po itnice/MEP Skopje

4.11.11Jesenske

po itnice/MEP Skopje5.11.11 MEP Skopje6.11.11 MEP Skopje7.11.118.11.11

11 9.11.11



Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ure

11.11.11 Svetovni dan mladine

12.11.11

Državno tekmovanje iz logike, Debatani

turnir Ravne na Koroškem

13.11.11


diabetesa

15.11.11SM - rok za oddajo

predprijave

12 16.11.11Mednarodni dan

strpnostiKoncert pevskega

zbora Dzvinha17.11.11 Mikloši evi dnevi18.11.11 Mikloši evi dnevi

19.11.11Državno tekmovanje iz znanja o sladkorni

bolezni

20.11.11Mednarodni dan otrokovih pravic


pozdravaDržavno tekmovanje

angleš inaProjektni teden 4.v

22.11.11 Projektni teden 4.v

13 23.11.11Dan Rudolfa Maistra, Proslava ob Dnevu

Rudolfa MaistraProjektni teden 4.v

24.11.11Juvenes Translatores -

prevajalsko tekmovanje

Projektni teden 4.v / Lutkovni abonma 1.

skupina

25.11.11Mednarodni dan boja

proti nasilju nad ženskami

Projektni teden 4.v / Lutkovni abonma 2.

skupina26.11.1127.11.1128.11.11 Teden OIV Teden OIV Teden OIV29.11.11 Teden OIV Teden OIV Teden OIV

14 30.11.11 Teden OIV Teden OIV Teden OIV

PSI

GEO

TJ2 MAT

GEO KEM ANJ

ZGO MAT

ZGO (nem)

ZGO FIZ

FIL MAT

TJ PPO

SLOSLO

MAT TJ

SLO MAT

IGO

RUP USIp

USIl

SLO

USIp

UMg

KEM TJ

GEO FIZ USIp

SLO TJ

PSI USIl

KOV

ZGO BIO UMl

SOC

GEO BIO

MAT TJ2

SLO KEM

GEO BIO

ZGO

TJ2

GLA FIZ ZGO

SLO MAT

SOC PSI NEJ FIZ

ZGO SLO INF

TJ1 KEM

TJ1 FIZ

TJ1 MAT

SLO KEM

SLOGEO FIZ SOC



2.G

3.G

4.G

1.V 2.V 3.V 4.V

1.12.11Dan boja proti AIDS-u/Mednarodni debatni

konec tedna

Teden OIV, Ekskurzija Romanika in gotika v Prekmurju (1.a in 1.

b)

Teden OIV Teden OIV

2.12.11Mednarodni debatni

konec tedna

Teden OIV, Ekskurzija Romanika in gotika v Prekmurju (1.c in 1.

d)

Teden OIVMedpredmetna

eksurzija v Zagreb

3.12.11Svetovni dan invalidov / Mednarodni debatni

konec tedna

4.12.11Dan

invalidov/Mednarodni debatni konec tedna

5.12.11Projektni teden 3. letnik / Ekskurzija

Dunaj 3. letnik


letnik

15 7.12.11Projektni teden 3.

letnik

8.12.11

Znanost ima mlade (obisk dr. znanosti na

šoli) / Šolsko tekmovanje za

Cankarjevo priznanje

2.roditeljski sestanek 2.roditeljski sestanek 2.roditeljski sestanek 2.roditeljski sestanek

Projektni teden 3. letnik, 2.roditeljski

sestanek, PM - zadnji rok za prijavo

9.12.11 Dan miruProjektni teden 3.

letnik/Lutkovni abonma


lovekovih pravic / Debatni turnir Litija

Zadnji rok za prijavo k poklicni maturi

11.12.1112.12.1113.12.11

16 14.12.1115.12.1116.12.1117.12.1118.12.1119.12.11

20.12.11Lutkovni abonma vsi

letniki17 21.12.11

22.12.1123.12.1124.12.1125.12.11 Boži

26.12.11Dan samostojnosti in

enotnosti27.12.11 Novoletne po itnice

18 28.12.11 Novoletne po itnice29.12.11 Novoletne po itnice30.12.11 Novoletne po itnice31.12.11

1.1.12Novo leto / Svetovni

dan miru2.1.12 Novo leto3.1.12

19 4.1.125.1.126.1.127.1.128.1.129.1.12

10.1.12Šolsko tekmovanje v

znanju geografije

20 11.1.12(Pred)informativni dan - fakultete se

predstavijo

Šolsko tekmovanje iz nemš ine

Šolsko tekmovanje iz nemš ine



Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ure Govorilne ureLutkovni abonma 1.

skupina, Govorilne ure

13.1.12

Zaklju ek 1. ocenjevalnega

obdobja/ Šolsko tekmovanje iz fizike

Lutkovni abonma 2. skupina

14.1.12Glasbena predstava

na Dunaju15.1.12

16.1.12Projektni teden,

Glasbena u na ura

Projektni teden, Mednarodna izmenjava 2.e

Projektni teden, Medpredmetna

ekskurzija v Ljubljano

17.1.12 Projektni tedenProjektni teden,

Mednarodna izmenjava 2.e

Projektni teden

21 18.1.12 Projektni tedenProjektni teden,


Projektni teden Lutkovni abonma

TJ2

TJ1 MAT

TJ1 BIO

SLO KEM

TJ

INF

SOC PSI SLO KEM

MAT

ZGO

FIL ANJ FIZ

ZGO NEJ MAT

KEM

SLO MAT VESped

VESpsi

TJ MAT RUP

INF

MAT SLO USIg

SLO POT NOT

TJ PPO IGO

SLO

NEJ BIO INF

TJ USIg

USIp

TJ2 FIZ

TJ2 MAT

LUM TJ1 KEM

SLO MAT

GEO FIZ

EŠ SLO KEM



2.G

3.G

4.G

1.V 2.V 3.V 4.V

19.1.12 Projektni tedenProjektni teden,


Projektni teden

20.1.12Projektni teden, Medpredmetna

ekskurzija v Ljubljano

Projektni teden, Medpredmetna

ekskurzija v Maribor, Mednarodna izmenjva

2.e

Projektni teden Obisk VIZ Veržej (PSI)

21.1.1222.1.12


letnik


letnik

22 25.1.12Projektni teden 2.

letnik

26.1.12

Šolsko tekmovanje iz biologije / Regijsko

tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Projektni teden 2. letnik

27.1.12

Projektni teden 2. letnik, PM - zadnji rok

za prijavo iz upravi enih razlogov

28.1.12Deabatni turnir

Lendava29.1.1230.1.12

31.1.12Svetovni dan boja

proti kajenjuŠportni dan Športni dan 1. l

23 1.2.12 Športni dan Športni dan 2. l

2.2.12Sve nica / Svetovni dan varstva mokriš

Športni danŠportni dan 3. l, PM - zadnji rok za pisno

odjavo

3.2.12

Šolsko tekmovanje v znanju

zgodovine/Literarni ve er ob slovenskem kulturnem prazniku

4.2.125.2.12

6.2.12Prosto - pouk se

nadomeš a v soboto, 11.2.

/Regijsko tekmovanje iz

angleš inePM - Slovenš ina /

7.2.12Prosto - pouk se

nadomeš a v soboto, 21.4

PM - Matematika, Nemš ina, Angleš ina

/

24 8.2.12Slovenski kulturni

praznik



3.roditeljski sestanek 3.roditeljski sestanek 3.roditeljski sestanek 3.roditeljski sestanek3.roditeljski sestanek,

PM - 2. predmet

10.2.12 Informativni dan

11.2.12Svetovni dan bolnikov

/ Informativni dan POUK POUK POUK POUK

12.2.12

13.2.12PM - ustni izpiti in 4.

predmet

14.2.12 ValentinovoPM - ustni izpiti in 4.

predmet

25 15.2.12Lutkovni abonma vsi

letniki, PM - ustni izpiti in 4. predmet


predmet


predmet


predmet19.2.1220.2.12 Zimske po itnice

21.2.12Svetovni dan

materinš ine / Zimske po itnice / Pust

26 22.2.12Zimske po itnice /

Pepelnica23.2.12 Zimske po itnice24.2.12 Zimske po itnice Maturantski ples bc25.2.12 Maturantski ples ae Maturantski ples26.2.1227.2.1228.2.12

27 29.2.12PM - seznanitev

kandidatov z uspehom

1.3.12

2.3.12Zaklju ek tekmovanja

Pot v prihodnostSlovenci na Dunaju

3.3.12

ANJ BIO

ZGO NEM

MAT NEJ KEM

MAT BIO

TJ1 MAT

GEO SLO BIO

TJ2PSI TJ2

GEO TJ2 FIZ

TJ

MATBIO

GEO TJ1 BIO

GEO TJ1 MAT

FIZ MATZGO MAT

MAT

TJ

SOC BIO

ZGO MAT

SLOTJZGO SLO INF

TJ

FIZ

gfm novice št.1 (2011/12)

Documents