1

NO VIČ

3

NIKVaša mesečna

doza viških novic

Gimnazija Vič

Št. 3 / februar 2016

Urednika:

Miha Feher

Ana Kocijančič

Prispevali so:

Špela Buh

Mitja Mandić

Miha Feher

Ana Kocijančič

Mia Janežič

Liam Hudnik Korošec

Martina Petrič

Oblikovalki:

Aina Radovan

Lara Rems

KomentarPolitična (ne)korektnost in svoboda po Prešernu

V središčuVirus zika

Predstavitev študija

2

P R E D S T A V I T E V Š T U D I J A

MedicinaLiam Hudnik Korošec in Martina Petrič

O študiju medicine ste gotovo slišali že ogromno pa hkrati skoraj nič. Naprimer vsak ve, da ima za razliko od katerega koli drugega študija prav po-

sebno obliko študijskega progra-ma (ne recimo 3 + 2): 6 + 1/2 (pri-pravništvo) + 4/6/8 (specializacija). Marsikdo je gotovo že slišal tudi kaj o zloglasni sestri Damjani, ki te v 1. letniku poskuša naučiti vstavljanja intravenozne kanile in pri tem ra-hlo poredno poudari možnost na-stanka krvavitve ob penetraciji žil-ne stene. Vendar o vsem tem veste že dovolj, zato zdaj dejansko resno k študiju (to si reče vsak … vsaj en-krat na dan).

V prvem letniku, ko se srečaš s prvo uro biofizike in biologijo celice, se začneš ukvarjati s prvo skrbjo – si prišel res študirat medicino? Malo te pomiri anatomija, ko se v secirnici soočaš s humerusom (nadlak-tnica), ulno in radiusom (podlaktnica in koželjnica), a ko po nekaj vajah ugotoviš, da kupici novih medicinskih besed skoraj ne bo konca, te popade mrzlica. V tretjem letniku pri mikrobiologiji te pomiri misel, da to zagoto-vo ni nevarna mrzlica Lassa, vendar pa pomisliš na mo-žno okužbo s parazitom Plasmodium vivax z nedavnega maturantskega izleta. V prvem in drugem letniku med biokemijo se zadovoljiš z mislijo, da si v otroštvu uspel uiti težjim metabolnim motnjam, kot je fenilketonurija, vendar nastopi strah pred sladkorno boleznijo tipa II, za katero se ti zdi, da si ji ob študijskem stresu vse bližje. V drugem letniku seveda nastopi še strah pred potencial-nimi gensko prirojenimi boleznimi, kot je naprimer barv-na slepota, na katero pomisliš, ko si soočen s celo paleto domnevno razločljivih odtenkov roza pri 250 histoloških preparatih obarvanih s hematoksilin eozinom.

Takim ali drugačnim skrbem ne uideš, vendar pa je študij medicine poleg tega vedno znova zanimiv, ra-

znolik, vedno aktualen in, ko izločiš vse tropske bolezni, aplikabilen celo v vsakdanjem življenju. Ogromne količi-ne snovi sicer predstavljajo izziv, vendar so tudi odlična

motivacija, ki jo lahko deliš z mnogimi novimi poznan-stvi. Večino časa preživiš v svoji skupini za vaje in bodite brez skrbi, za pogovore o trimetoprim sulfametoksazolu in nervusu glossopharyngeusu najdete tako čas, kot tudi primeren prostor kar na sami fakulteti pri Silvotu (se opravičujeva za slovnično nekorektnost, tradicija je pač tradicija) v baru Mandibula.

Kljub temu, da se reden študij konča z mesarskim kla-njem za specializacije, pa nikoli ne manjka kolegialnosti in starejših kolegov, njihovih zapiskov in nasvetov (sta-rih vprašanj). Če ne drugače, je v višjih letnikih kar nekaj starejših Vičanov, ki jih lahko brez slabe vesti kadarkoli kontaktirate. Tudi profesorji so, sicer z redkimi bolečimi izjemami korektni, kar ti je ob učenju biofizike ob štirih zjutraj lahko v uteho.

Iz »Pajzla« s prvim stetoskopom v roki in Mirno Re-ynolds: Zdravnik na radiu,

P.S. Informativni dan je rahlo turoben, v resnici je bolje!

3

P R E D S T A V I T E V Š T U D I J A

PravoMia Janežič

Pravo in učenje na pamet»Pravo je sama piflarija« – ena največkrat slišanih fraz,

zdaj pa si predstavljate to: docent je na naše prve vaje prišel v predavalnico in nas vprašal, če mogoče vemo, za koliko strani sprotnega dela zaostajamo že do tistega drugega tedna predavanj. Potem nas je razsvetlil, da naj bi za opravljanje prvega letnika prebrali najmanj 3750 strani knjig in drugih gradiv, ki jih sestavljajo poslovniki, besedila zakonov ter zabavne odločbe sodišč o tožbah, ko se vpletene stranke, ki očitno nimajo boljših hobijev, tožijo zaradi 38 centov ali pa listja, ki jim ga je iz njiho-vega zemljišča brez dovoljenja pograbil sosed … Če grem nazaj k bistvu; če bi se želeli na pamet naučiti 3750 strani, bi morali imeti zelo veliko časa ali pa fotografski spomin, tako da »piflanje« v tem primeru odpade. Če se študija lotiš z razumevanjem, se veliko stvari povezuje in si jih je tako lažje zapomniti.

Nekaj o sprotnem delu in vajahSprotno učenje se glede na nekatere posameznike

res splača, a vam sama o tem mogoče nebi pisala, saj ni-sem najbolj blesteč primerek iz tega področja… Je pa za vaje potrebno tako ali tako ponoviti vsaj del snovi, saj si ne želiš biti tisti, zaradi katerega bo profesor prekinil spraševanje in začel govoriti, da je popolnoma nesmisel-no, da na vaje hodiš nepripravljen, potem pa še omenil enega najbolj znanih profesorskih rekov; ''Maj je že ju-tri!'' (saj so izpiti iz vseh 6 predmetov drugega semestra ''razporejeni'' v zadnja dva tedna maja).

Vaje potekajo tako, da vsak teden dobimo doma-čo nalogo, ki varira od branja odločb, odgovarjanja na vprašanja (povprečno 34) ter predhodnim ponavljanjem snovi, ki nas jo potem profesor sprašuje. Ob sodelovanju lahko zelo veliko odneseš.

Ko sem začela pisati to kratko predstavitev, so mi nekateri sošolci iz gimnazije vzeli računalnik in dokončali prvi odstavek namesto mene. Ker pa njih pravo niti malo ne zanima, so zaključili oz. izboljšali uvod po svoje (kar je za vas najbrž veliko bolj zabavno), zato sem se ga odločila vključiti. »Študij na pravni fakulteti ni to, kar si na

podlagi stereotipov mogoče predstavljate, zato bi vam ga rada malo predstavila. Kljub temu, da ljudje mislijo, da je študij prava večino časa dolgočasen, je mnogo več kot to; dolgočasen je ves čas! Ime mi je Mia in sem vesela, da bom s tem spi-som mogoče komu prihranila muke vpisa na ta faks …«

Zdaj pa k pravemu uvodu. glede na to, da o študiju prava kroži kar veliko stereotipov in se veliko ljudi zanaša na to, kar vidi v raznih nadaljevankah, sem se odločila, da vam študij predstavim še iz svoje perspektive.

Pravo v filmu in nadaljevankahRada bi izpostavila še eno zelo pomembno zadevo.

Če se vam zdi, da je pravo in biti pravnik (vsaj v Evropi – z izjemo Velike Britanije) tisto, kar ste videli na televiziji, je potrebna razlaga, da večina serij izvira iz sveta anglosa-škega prava (VB, ZDA), ki se precej razlikuje od sistema, ki ga uporabljamo pri nas ter drugod po Evropi. Anglosaški sistem temelji na kazuistiki − sodniškem ustvarjanju pra-va preko reševanja posameznih primerov ter kasnejše sklicevanje na le-te ter s tem razvijanja procesnega pra-va. Naš pravni red pa razvija materialno pravo, ki temelji na izhajanju iz zakona, doktrini, ustaljeni sodni

praksi ter interpretaciji pravnih pravil. Prehodi iz enega sistema v drugega so preko izmenjav ter nadaljevanjem študija v tujini, tako da se vam ni treba bati, da boste za vedno obtičali v pravnem redu, ki vam mogoče ni tako blizu kot drugi, če se boste za to odločili.

Upam, da vam je tole kratko razmišljanje o študiju prava pri nas razkrilo kakšne nejasnosti, ter, da ste mo-goče izvedeli kaj novega, predvsem pa upam, da se bo-ste odločili za tak študij, ki vas bo zanimal in vam bo v veselje.P. S. Srečno na maturi!

4

Sredi lanskega leta je svet pretresla novica o novem izbruhu virusa zika v Braziliji. Okužbe so se sprva pojavile aprila 2015, nato pa so se iz svojega središča v Braziliji razširile še po ostalih državah južne in srednje Amerike ter karibskega otočja.

Virus prenašajo komarji iz roda Aedes, v katerih inkubacijska doba okužbe lahko traja tudi 10 dni. S pikom okužijo razne sesalce, najpogosteje opice in ljudi.

Potek bolezniNajpogosteje je okužba povsem brez simptomov, v

nekaterih primerih pa pride do obolenja, ki se pokaže z blagim glavobolom, makulopapuloznim izpuščajem, vročino, utrujenostjo, vnetjem očesne veznice in boleči-no v sklepih. Zdravila ali cepiva žal še ni na voljo, edino zaščito pa predstavljajo mreže proti komarjem, dolga oblačila in razni repelenti.

Virus in nosečniceSlovenski znanstveniki so v začetku meseca februar-

ja tega leta dokazali povezavo med okužbo nosečnice z virusom zika v prvem trimesečju nosečnosti in pojavom mikrocefalije pri plodu. Izide raziskave je februarja 2016 objavila ugledna znanstvena revija New England Journal of Medicine.

Svetovna znanstvena organizacija (WHO) in razne vladne organizacije so nosečnicam potovanja v obmo-čja, kjer je virus razširjen, močno odsvetovali. Prebival-kam teh kriznih območji so celo priporočili, da naj odlo-žijo načrtovanje nosečnosti za naslednjih 6−8 mesecev, ali celo 2 leti.

MikrocefalijaMikrocefalija ali drobnoglavost pomeni nenaravno

majhnost glave, ki je pogosto povezana s slabšim razvo-jem možganov in umsko manjzmožnostjo. Običajno je obseg glave, manjši za vsaj dvakratno vrednost standar-dnega odklona povprečne vrednosti za določeno starost in spol. Vzroki za pojav mikrocefalije so lahko genetske motnje (npr. Downov sindrom), okužbe z raznimi virusi med nosečnostjo (tudi virusom zika), izpostavljenost še nerojenega otroka teratogenim substancam kot so al-kohol, kokain ali celo nekatera antiepileptična zdravila. Pojavi pa se lahko tudi v primeru premajhne oskrbe za-rodka s kisikom ali hranili.

Prepoved splava v brazilijiSplav je Braziliji, ki je eno od žarišč virusa zika, ilega-

len, razen če je otrok plod posilstva oz. je nosečnost ne-varna za zdravje matere. Ob preplahu, ki ga je povzročil zadnji izbruh so se pojavili mnogi pozivi Braziliji, naj opu-sti skoraj popolno prepoved splava. Čeprav za opustitev zakona glasujejo mnogi, vključno z nekaterimi največji-mi državnimi časopisi, pa je popolno opustitev zakona v eni izmed najbolj katoliških držav skoraj nemogoče pričakovati.

Virus zikaŠpela Buh

htt

ps://

ww

w.in

stag

ram

.com

/p/c

tm_x

AMin

g/?t

aken

--b

y=ci

ntas

cotc

h

V S R E D I Š Č U

5

K O M E N T A R

http://www.cinestartvchannels.hr/wp-content/uplo-ads/2016/01/oscar-naslovna.jpg

Kot je že v skladu s tradicijo smo tudi pri letošnji podelitvi nagrad Prešernovega sklada pozornost namenjali vsemu mogočemu, razen dejanskim

nagrajencem (glavna dobitnika nagrade sta bila Tone Partljič in Ivo Petrić). Po koncu prireditve je namreč rež-iser Mare Bulc za medije podal izjavo, da je bila njegova zasnova prireditve menda močno cenzurirana. Med dru-gim so iz programa črtali nastop raperja N'toka, katere-ga pesmi sploh videli niso (kritike samih sebe pa že ne bomo poslušali!) in točko, ki je vključevala bodečo žico (ta naj pa kar lepo ostane na meji, daleč od oči!). Menda naj bi v originalni zasnovi prišlo celo do zlorabe državnih simbolov (na ozadje scene je režiser želel projecirati dr-žavni grb v črnobeli verziji – kako si drzne nebodigatre-ba ...). No, jasno je, da je potrebno pri prireditvah upošte-vati mejo dobrega okusa, sploh pri državnih, pri katerih veljajo še posebni protokoli. Vse res. Pa vendar gre pri tej proslavi za počastitev umetnika in umetnosti same, ne pa države. Vmešavanje v umetniško svobodo režiserja se zato zdi povsem nepotrebno in (žičnato?) omejujoče.

Če pogledamo malo dlje, čez lužo, je tudi v ZDA neka proslava razburila ljudi. Govorim seveda o oskar-jih (#OscarsSoWhite), ki zadnji mesec trpijo obtožbe o rasističnem izbiranju nominirancev za glavne nagrade. Že drugo leto zapored je sestava nominirancev prete-žno (če ne kar v celoti) bela, kar je takoj sprožilo ogorčen odziv javnosti in nekaterih zvezdnikov, ki kličejo po boj-kotu prireditve. Seveda, druge rase so letos (znova) zelo slabo zastopane, kar je popolnoma grozno in zastrašu-joče ter jasno kaže na neizpodbiten rasizem oskarjev − no, vsaj to je zahtevana politično korektna poved, ki jo imajo vsi na koncu jezika (če rečemo kako drugače,

smo seveda rasisti). Zato je bila še toliko bolj sporna iz-java britanske igralke Charlotte Rampling (45 let), ki jo je podala za francosko radijsko postajo. Kritizirala je obtož-be rasizma usmerjene proti akademiji ter dejala, da »si morda v nekaterih primerih temnopolti igralci pač niso zaslužili nominacije« in da ne podpira bojkota oskarjev s strani kar nekaj igralcev, saj da gre »v nasprotno smer in postaja rasizem proti belcem.« Nemudoma se je seveda vsul plaz kritik in neodobravanj, a osebno sem povsem prepričan, da je njena izjava povsem na mestu. Če ne drugega, vsaj presega povprečno brezpomenskost po-litične korektnosti. Seveda je tudi akademija odgovorna za pomanjkanje diverzitete, a večji problem je v tem, da preprosto ni bilo izjemnih nastopov temnopoltih igral-cev, ki bi jih akademija sploh lahko nominirala. Bodimo iskreni, koliko zares zaslužnih temnopoltih ustvarjalcev so sploh prezrli? Koga, poleg Idrisa Elbe (Beasts of No Na-tion) in Samuela L. Jacksona (Podlih osem), smo spustili? Morda le še filma Creed (za katerega je sicer nominaci-jo prejel Sylvester Stallone) in Straight Outta Compton, za katerega pa pač nominacije tako ali tako ne bi mo-gli pričakovati. Pravzaprav lahko za vse »črnske« filme poleg rase, najdemo precej bolj utemeljene razloge, da niso bili nominirani – nekaterim je manjkala močnejša kampanja, prisotna pri drugih filmih, nekaterim pa pre-prosto le kvaliteta. Gledano na splošno je problem tudi v številčnosti črnskih umetnikov, ki jih je v primerjavi z drugimi, letos le peščica. Vzroke za problem je zato po-trebno iskati v samih izvornih delih in holivudski filmski industriji, ki še vedno pred vsemi drugimi daje prednost nabildanim mišičnjakom in belopoltim suhicam, kar pa, bodimo iskreni, ni prav nič novega ali presenetljivega.

Politična (ne)korektnost in svoboda po Prešernu

Miha Feher

Ah ja, zadnja meseca kulturne prireditve doma in po svetu (znova)

dvigujejo prah. Čez lužo jih moti rasizem, čez cesto pa pretirana svoboda.

6

F I L M I N G L A S B A

Nagrada za najboljšo vodilno moško vlogo:Leonardo DiCaprio (za film Povratnik, The Reve-nant)

Nagrada za najboljšo vodilno žensko vlogo:Brie Larson (za film Soba, Room)

Nagrada za najboljšo moško stransko vlogo:Mark Rylance (za film Most vohunov, Bridge of Spies)

Nagrada za najboljšo žensko stransko vlogo:Alicia Vikander (za film Dansko dekle, The Danish

Girl)

Nagrada za najboljši celovečerni animirani film:Vrvež v moji glavi (Inside Out)

Nagrada za najboljši celovečerni film:V žarišču (Spotlight)

Nagrada za najboljši dokumentarni film:Amy (Amy)

Nagrada za najboljši tujejezični film:Savlov sin (Saul fia)

Nagrada za najboljšo režijo:Alejandro G. Iñárritu (za film Povratnik, The Re-venant)

V nedeljo, 28. 2. 2016, je v daljnem Los Angelesu potekala že 88. podelitev teh medijsko odmevnih nagrad. Največ nagrad je odnesel film Pobesneli

Max: cesta besa, ki je bil sicer nominiran v desetih ka-tegorijah, osvojil pa je šest nagrad (za kostumografijo, scenografijo, montažo slike, masko, montažo zvoka in mešanje zvoka). Glavno nagrado za najboljši celoveče-rec je prejel film V žarišču (Spotlight), ki govori o sku-pini raziskovalnih novinarjev, ki so se lotili razkrivanja zlorab mladoletnikov v cerkvi. Najbolj odmeven dogo-dek večera je bila seveda podelitev nagrade za glavno moško vlogo, ki jo je po šestih prejšnjih nominacijah, v

roke končno dobil Leonardo DiCaprio za film Povratnik. Izmed glasbenih nastopov pa je nedvomno najbolj nav-dušil čustven nastop Lady Gaga, ki je ob lastni klavirski spremljavi odpela pesem Till It Happens To You, s katero opozarja na žrtve spolne zlorabe. Nagrado za izvirno pe-sem je sicer dobil Sam Smith (za pesem Writing’s On The Wall), s čimer je postal tudi prvi odkriti homoseksualec, ki je prejel oskarja – temu primerno je svojo nagrado po-svetil celotni LGBT skupnosti.

Spodaj je po posameznih kategorijah naštetih nekaj najbolj vidnih dobitnikov letošnjih zlatih kipcev.

Oskarji 2016M.F.

7

F I L M I N G L A S B A

Podlih 8Ocenjuje: Mitja Mandić

Podlih 8 je ironično 8. film legendarnega režiserja Quentina Tarantina, v katerem je 8 podlih osebno-sti postavljenih v zatočišče sredi Wyominga med

besnečo nevihto, nekaj let po ameriški državljanski voj-ni. Povezave, ki bi združevala predzgodbe vseh nastopa-jočih ni in tudi vsi dialogi ki se dogajajo med glavnimi junaki so bolj ali manj zgolj povezave od enega umora k

drugemu. Film je zelo krvav in nasilen in je bil tudi pri nas označen kot neprimeren za osebe pod 16. letom sta-rosti, vsebuje pa tudi nekaj zelo nepričakovanih ekspli-citnih prizorov razmerij dveh oseb. Ampak ne glede na vse slabe plati je to še vedno vrhunski izdelek s slovečo igralsko zasedbo ki je nedvomno vreden ogleda.

Panic! At The Disco: Death Of A BachelorOcenjuje: Ana Kocijančič

Aprila lani je singel Hallelujah napovedal novo ero skupine Panic! At the Disco, katere zadnji preo-stali originalni član je multiinštrumentalist, pevec

in pisec pesmi Brandon Urie. Album Death of a Bachelor, ki je v celoti januarja debitiral na prvem mestu lestvice Billboard Hot 100, je prijetna fuzija rocka, popa in hip hopa z vplivi Franka Sinatre (na primer v pesmi Death of a Bachelor) in skupine Queen. Na zvok s prejšnjega

albuma ali dveh nas spomnijo pesmi Golden Days, Crazy = Genious in LA Devotee. Spevnima pop rock Hallelujah in Victorious nasprotuje močna Emperor’s New Clothes, dru-ge skladbe pa se večinoma gibljejo nekje vmes. Album je nov zagon, a morda malce grobo komercialen za stare oboževalce, kljub temu pa se ne bomo branili svežega vetra, ki ga v svojo glasbo prinaša P!atD.

Film meseca

Album meseca

http

://w

ww

.inde

pend

ent.c

o.uk

/art

s-en

tert

ainm

ent/

film

s/ne

ws/

the-

-hat

eful

-eig

ht-w

ont-

be-s

cree

ned-

at-t

hree

-maj

or-u

k-ci

nem

a-ch

a-in

s-a6

7972

16.h

tml

http

://po

p-bu

zz.c

om/ju

st-m

usic

/pan

ic-a

t-th

e--d

isco

-dea

th-o

f-a-

bach

elor

-rev

iew

/

CarolKolosej – 25. 2. 2016Film s štirimi nominacijami za zlati globus 2016 in s šestimi nominacijami za oskarja predstavlja mlado Theresa, ki dela kot blagajničarka v newyorški veleblagovnici in sanja o lepšem življenju, dokler ne spozna premožne in za-peljive Carol. Ta životari v zakonu brez ljubezni, toda že prvo srečanje s Thereso v njej vnovič obudi upanje v lepše življenje.

Tisoč in ena noč – mjuzikelMGL – 1. 3. 2016 (premiera)Na kaj pomislite, ko slišite Tisoč in ena noč? Morebiti na podobo obokane sobe, polne mehkih blazin, na katerih udobno zleknjena, v tančice odeta lepotica sramežljivo pogleduje moškega s turbanom, ki veličastno, zamišljeno puha oblake dima iz klokotajoče vodne pipe? Ali pa zagledate revno oblečenega mladeniča, kako osupel strmi v čajniku podobno svetilko, iz katere se kakor steber dviga mogočni duh?

Severa Gjurin – Sozvočje v triuSiTi Teater BTC – 3. 3. 2016Koncert pritlehne zvočnosti, minimalizma in dinamike. Z glasbenikoma tolkalistom Blažem Celarcem in bratom Ga-lom Gjurinom je povezana v življenju in ustvarjalnosti, tokrat v novih glasbenih pozah, s temeljem predvsem na glasu in zvoku klavirja.

Prismojeni profesorji bluesaKino Šiška – 16. 3. 2016Prismojeni profesorji gotovo niso nikomur več neznanka, saj je njihov dobri stari rokenrol z mlado krvjo in dušo v zadnjih dveh letih šprical iz vseh možnih in nemožnih klubov, barov, placev in vogalov – od domačih rojstnodnevnih zabav do nedavnega nastopa na mednarodnem festivalu MENT. Na velikem šišenskem odru se bodo predstavili z razširjenim repertoarjem, posebnimi gosti ter seveda z lastno ploščo pod pazduho – novim albumom Family.

Batman proti Supermanu: Zora praviceKolosej – 24. 3. 2016V strahu, da bodo v mestu Gotham dejanja nadnaravnega junaka ostala nenadzorovana in brez posledic, se obču-dovanja vredni borec proti zločinu sam spravi nad najbolj cenjenega sodobnega odrešenika v prestolnici, medtem ko se ves svet ukvarja z vprašanjem, kakšnega junaka v resnici potrebujejo. In ker se Batman in Superman bijeta med seboj, se kmalu pojavi nova grožnja, ki človeštvo pahne na rob nevarnosti, kakršne si niso znali predstavljati

PartibrejkersKino Šiška – 25. 3. 2016 ob 20:00

Napovednikfebruar, marec 2016