glas gerbiceve, 1. stevilka

I. številka, december 2012 (leto 2012/2013)

Vlada 2012/2013 – z leve proti desni: Filip Draković, Kristina Nastran,

Primoţ Flander, Klemen Gantar, Vito Kotnik, Romana Zalokar, Erik Morelj,

Nastja Janeţič

XI. letnik, 1. številka, december 2012

2

Uvodnik Stanovalke in stanovalci najboljšega študentskega doma po ljubljanskim

soncem,

pred vami se nahaja prva številka ţe enajstega letnika domskega glasila Glasu

Gerbičeve. Tradicionalno ga piše minister/-ica za kulturo, temu pa pritiče tudi

uvodni nagovor.

Tega namenjam predvsem vsem novim stanovalcem, pa naj bodo bruci/-ke ali

pa ne. Dneva svoje vselitve so dobro spomnim (no, saj ni bila tako dolgo

nazaj): konec septembra sem komaj našla Gerbičevo, tu pa so se moje teţave

tudi končale. Po ključe sem prišla ob enih, a hišnika ni bilo več tu – sem ga

klicala (baje to ni bila ravno najboljša ideja, če sem ga hotela dobiti dobre

volje) in je obljubil, da pride okoli treh. Kot pa morda ţe veste, na Gerbi nikoli

nisi sam in takrat je pred domom sedel eden izmed stanovalcev, si mirno zvijal

cigareto in me povabil, da hišnika počakam v njegovi druţbi – ni trajalo dolgo,

da se nama je pridruţilo še nekaj ljudi. Tako sta dve uri hitro minili, ob treh

sem dobila ključe in se čez nekaj dni dokončno vselila. Ţe prvi večer smo

pozno v noč sedeli pred domom, nekaj (malega) spili in se druţili, spoznavali.

Zame ta izkušnja še vedno pooseblja duh Gerbičeve – spontano druţenje,

prijaznost, pomoč, kolegialnost, tradicijo. Stvari, ki iz neznanega razloga

vedno hitreje izginjajo. Zato vas vse pozivam – če nimate početi kaj

pametnejšega od gledanja serij (ja, priznam, včasih čisto paše) in preigravanja

LOL-a, dajte se druţit. Skuhajte kavo in skličite tolpo, povabite koga na kosilo

ali pa se preprosto usedite na konec hodnika – ni vrag, da vam kdo ne pride

delat druţbe. Bistvo Gerbičeve je druţenje; to, da se med sabo poznamo in si

pomagamo, da študiramo in se po napornem delu skupaj sprostimo. Naj se

tradicija ohranja.

Lp, Kristina


3

Nova vlada! Novo vlado, ki je še vedno in (po mnenju nekaterih) še bolj v kurcu, smo na

demokratičnih volitvah izvolili 25. oktobra. Da veste, kakšni ljudje nam

vladajo, so se odločili predstaviti. Nekateri bolj na kratko, drugi obširneje –

vsi pa so osebno na voljo za vprašanja. (Slikce so pa na naslovnici.)

Filip Draković, 014; minister za šport

Ge san Filip Draković, trenutno študejran kemijsko

inţenerstvo na FKKT v Ljublane, doma san pa v najbokšon

študenti – tou pomeni na Gerbičevi 59 v sobi 14. Vače san s

Sobote, ge san odo na osnovno šoulo, na gimnazijo pa san

šou v Ljutomer. Zaj san ţe trejtje leto v našon študenti, zato

san se letos odločo, ka mo v vlade ge san minister za šport.

Vače se ţe fejst dugo ukvarjan z načišimi športame. Sprobo san ţe marsikaj,

na konce pa san se odločo za fuzbal, keroga zaj špilan ţe deset lejt. Nazadje

san zdaj špilo v Muri, tak ka man dobro podlago pa znanje za ministra za

šport. Vače v proston čase, keroga man letos preveč , še špilan igrice,

poslujšan muziko, punk pa rock – nika toga kao modernoga sranja. Pa kda de

snejg te oden bordat, tak ka če je što za ka zainteresejrane, te naj javi, pa se

mo šli ka vozet. Vače se pa kak sake prave študent drujţin na konce hodnika,

ge kakšo povemo pa spigejmo. P.S. Če me što kaj neje razmo si naj tu pogledne

http://sobotainfo.com/slovar

Primož Flander, 026; minister za tekoče zadeve

Ciao! Moje ime je Primoţ Flander in študiram na Fakulteti za

vinograd- … khm, elektrotehniko. Prihajam iz okolice

Cerkna – to je tam kjer je smučišče, ja.V letošnjem letu

opravljam častno delo ministra za tekoče zadeve v

tanartabolšem domu pod ljubljanskim soncem. Najdete me v

rezidenci št. 26 nasproti deţurne loţe. In ja, bruci, ne pozabte na

gajbe! ;) BANGLADEŠ!!!


4

Kristina Nastran, 009; ministrica za kulturo

Zdravo, sem Kristina Nastran in študiram angleščino in primerjalno

knjiţevnost na Filofaksu. Prihajam iz okolice Ţeleznikov, na gimnazijo pa

sem hodila v Škofjo Loko. V domu me skoraj vedno

najdete nekje v pritličju (ki ni štuk, je pa veliko več).

Sem srečno samska, strastna bralka (vsega razen

kriminalk), avtorica bloga, vedno večja navdušenka

nad športom. Cenim glasbo v vsakem oziru; običajno

jo izvajam, včasih tudi pišem. Nikakor nisem ljubitelj

jutranjih ur; na moj idealen dan še kaki dve uri po

bujenju ne bi govorila, vsakdo, ki me zbudi manj kot eno uro pred budilko, pa

je v ţivljenjski nevarnosti ;). Kot kulturna zagovarjam pomembnost tradicije

in druţenja v domu, kot tudi kulture v najširšem pomenu – pa ne le na Gerbi,

povsod. (Zato pozivam v luči nedavnih protestov: udeleţite se naslednjih!)

Nastja Janežič, 119; disciplinski in namestnica predsednika

Na svet sem prijokawa 9.8. tistega leta, ko je na evroviziji

nastopawa Tajči s komadom Hajde da ludujemo. Pesem me je tk

zaznamovawa, da ga sploh ne ţuram. Letos sem

postawa disciplinski, tk da v primeru, da me iščete zarad

preglasne muzke ali kaj podobnega, me bote tţko vrjetno

našli v sobi 119, defenitivno bote pa dobli kazenska

deţuranja, če bote zaj**** ţur. Šalo na stran; res je, da

bote mrli kazensko pit. Če bo pa kdo slučajn ful na glas pew ĐurĎevdan, vam

pa ţ zej povem, da to nism js. Drgač sem ţe douga leta strastna kadilka in

ljubitelca skor vseh alkoholnih pijač, zato sem se odločwa študirat zdravstveno

nego. Aja, kot disciplinski vam povem, da se v domu ne kadi! V prostem

cajtu, ki ga nimam baš neki, delam na tem, da Gerba ne bi postawa tihi dom,

pa mogoč še najdem kaj cajta za učeje, če ni slučajn glih gajbe. Drugač sm pa

precej tţek karakter, pa če si neki vbijem v glavo, to tut nardim! Barite

vladnike Vse posameznike, ki mi majo kaj za povedet naprošam, da mi to

povejo v ksiht, če pa nimajo tejk jajc, naj bojo pa rajš tih.

Drugač pa bruci, uţivajte študentsko ţivljenje…..še prehitro ga bo konc.


5

Romana Zalokar, 128; ministrica za tekoče zadeve

Bil je petek 18. prosinca [januar], Leta Gospodovega 1991, ko sem se v

majhni vasici Zagorje na Kozjanskem rodila jaz, Romana Zalokar.

Nameravam študirati za policajko na priznani Fakulteti za

varnostne vede. Sem zasedena – srečno zaljubljena. Sem ena

izmed štirih ministrov za tekoče zadeve in edina ţenska za te

zadeve, pivowomen. Kot se za ţensko mojega kova spodobi,

imam najraje dobro zabavo (dosti plesa) z dobro druţbo in

seveda pločevinko zelenega (Laško). Ne bom se pa branila

tudi kakšne druge konkretne pijače.V prostem času, ko

ponavadi zdravim mačka, si najraje pogledam kakšen fajn film,

kakšen del latino-ameriške telenovele ali pa preberem kakšen ljubezenski

roman. Moj/-a moto/-ta je/sta: »Love, alcohol and rock´n´roll« in »Pij dokler

lahku!«

Klemen Gantar, 211; minister za tekoče zadeve

Jaz, minister za tekoče zadeve, Klemen Gantar, stanujoč na G59 – najboljšem

študentskem Domu pod ljubljanskim soncem, soba 211, pridno študiram

računalništvo in informatiko. Marca bom dopolnil 21 let, pa sem še vedno

samski. Res ne vem kam to vodi . Na Gerbičevi sem pristal lani, sicer pa

prihajam iz Godoviča, večje vasi med Logatcem in Idrijo. Doma imam 3 leta

mlajšega brata in psa. Letos sem prevzel

veliko odgovornost in postal pivoman

drugega štuka – torej vas, če ste ţejni,

lepo vabim v 211 na pivo ali Radler.

V prostem času rad lenarim, pogledam

kakšno serijo, občasno igram mali

nogomet, preden so mi ukradli kolo pa sem se

kdaj pa kdaj tudi zapeljal na faks in nazaj. Bruci, pridno študirajte, a si v

primeru gajbe na koncu hodnika ali ţura v kleti vedno vzemite čas in se

druţite. Ţur je obvezen del študija, zato ga ne zapostavljajte!

Prijetno bivanje na Gerbičevi vam ţelim!


6

Erik Morelj, 228; predsednik

Ta prvu lep pozdrau usm Gerbičeukam in

Gerbičeucom še posjbej pa naši letošnji vladi in usm

ku ste me volili, da lhku zdej nosim ta častn naziv

Predsednika Republike Gerbičeve. Sm Erik Morelj in

prhajam z ene majhne vasi Buje, ku neso na Hrvaškem,

tm blizk Divače na obrobju Brkinou. Rojen sm biu na

dan mladosti dauniga leta 1990, ku so u račuanlnikih

ble še diskete. Nameravam študjrat elektrotehniko in še

sam nevem kaku, sam nekaku sm pršu do trjtjiga

letnika. U prvimi letniki mi j blu taku lepu, da sm šou

kr dvakrat. Če mam kej cajta zase, najrajši pogljdam kšn film, rjdnu spremlam

en kupc serij. Oboţavam sneg in use kr j z njim povezanu in pa sevede grjm

tm pa tm s prjatli na kšno pijačo. Ţelim si, da bi šou kej potovat po sveti in

malu delat u tujino, samu j treba taprvu doštudjrat. Kr se pa mojih dosedanih

dosjţku tiče, pa se lhku pohvalim da sm biu lani disciplinski, letos pa ponosn

precednik. Kukr sm pa ţe tudi lani povedu, pa vm povem tudi letos. Hmali

boste vidli, da maste z drugimi Gerbičevci pounu vjač skupniga kukr samu

naslou začasnega prebivališča. Pršparejte za eno gajbo, njaste jo na konc

hodnika in se druţte. Boste dobili doţiulenske prjatle in vjze ku vam bodo

mrde u bodoče pomagale najt sluţbo in še in še.

Vito Kotnik, 310; minister za tekoče zadeve

Jast sem Vito in sem zaenkrat še frej. Jast se pišem Kotnik. Jast imam vzdevek

Vinc ali pa Vinkl. Jast imam rojstni dan 18ga ta velikega travna. Jast sem letos

stric za pivo v 3 štuku. Jast nameravam (do)študirati

strojništvo PAP. Jast sem doma iz najlepše občine pod

slovenskim soncem občina Bloke, ki se nahaja na

Notranjskem . Jast imam zelo rad pse. Jast se rad

druţim in kuham (čeprav sem preveč len da bi si kuhou,

he he). Jast se rad hecam in precej rad kakšnega na zob

prislonim (beri jabivodka, pivo...) Jast tudi imam


7

hobije: lovljenje krtov, u izi kolesarjenje, (v mejah normale) nogomet,

gledanje serij, konzumiranje alkohola s kolegi(cami) v oštarijah ali na koncu

hodnika. Jast imam rad kvalitetno musko (nekateri veste da sta to rock, metal

in več ali manj vse, kar je z njima povezano – long live rock 'n' roll!), ne

prebavljam pa preveč dobro novodobnega bulšita ... Jast imam glavni cilj kej

pomembnega s sebe naredit (pravim daj času čas)

Moto: Prazna flaša, ta naj naša!


8

Novo na G59 Leto se je začelo zelo aktivno: takoj po izvolitvi je šla vlada na delo in

poskrbela, da stanovalcem ni bilo dolgčas. Začeli smo z ţuri, jutranjim

razgibavanjem za najnovejše stanovalce, poskrbeli pa smo tudi (bolj ali manj)

športne navdušence Mestnega Loga in Gerbičeve ter za razvedrilo pred

odhodom v brlog. Aktivno bo tudi v drugi polovici decembra!

Anarhija, 25. 10.

Leto se je za vlado začelo z malenkostnim zamikom, volitve so namreč

potekale kak teden kasneje kot prejšnja leta. A to nas ni ustavilo - vlada je bila

25. oktobra vseeno izvoljena in je, kot ţe tradicionalno vsako leto, v kurcu.

Vseeno je šla pridno na delo in organizirala druţabne aktivnosti za bruce (ki se

bodo vrstile skozi celotno leto) in prireditve, druţabne in poučne, za vse

stanovalce G59.


9

7. novembra je na Gerbičevi potekal spoznavni ţur. V vsakem štuku (in

pritličju) posebej so bruci pogumno stopili na stol in se predstavili, starejši

stanovalci pa smo poskrbeli, da ni bilo ţeje.

Letošnja udeleţba na spoznavnem večeru je bila presenetljivo velika - vse

pohvale brucom!

1. žur, 21. 11.

Po nekaj uvodne

zmede in veliki

meri pričakovanja

smo 21.

novembra dočakali tudi prvi ţur na Gerbi. Z bolj formalnim začetkom kot kaj

drugega ob 21.30 so ljudje začeli dotekati okoli polnoči. Ne gre tudi brez

petja(?) himne ob enih, s katero smo polovici Mestenga Loga sporočili, da je

ţur in da haus!

Tisti, ki niste prišli – toplo vabljeni na naslednjega!


10

Beer pong, 28. 11.

Ogrevanje pred prvim

brlogom 28. novembra?

Turnir v beer pongu z

mikavno glavno nagrado

– steklenico ledeno

hladnega Jägermeistra.

Prijavilo se je osem

dvojic, nagrada pa je na

koncu ostala doma;

zmaga je pripadla

Klemenu in Gorazdu iz

2. štuka.

Čestitamo!

Turnir študentskih domov Viča, 4. in

5. 12.

Dogajalo se je tudi na športnem področju. Teden 4. – 7. decembra je bil na

splošno bolj športne narave.

V ponedeljek in torek, 4. in 5. decembra smo na Gerbičevi gostili turnir Viča –

tekmovanje med ŠD3, ŠD4 in G59 v pikadu, namiznem nogometu, namiznem

tenisu, taroku in briškuli. Gerba je postala absolutni zmagovalec v pikadu

(pobrali prvo – Andrej Huč – in drugo – Vito Kotnik – mesto!!), borili pa smo

se tudi v drugih disciplinah, bili tudi tretji v briškuli. Podelitev pokalov je

potekala v sredo, 6. 12. na domskem ţuru.


11

Jutranja telovadba, 6. 12.

Da nam bruci takoj ne padejo iz forme, smo jih vladniki vsak s svojim

kuhinjskim pripomočkom v sredo, 6. decembra, malo pred

šesto uro zjutraj zbudili iz sladkega spanca in poslali na

tekaški ogled Mestnega Loga v novozapadlem snegu.

Razgibavanje je vodil minister za šport (vodil z zgledom – v

kratkih hlačah; v stavi je padla tudi gajba ). Niso pa le tekli:

delalli so tudi sklece, počepe, se kepali … Na koncu pa smo

se vsi skupaj okrepčali in ogreli še s čajem ali kuhančkom.

Udeleţba ni bila slaba, čeprav bi se lahko še kakšen bruc/brucka opogumil/-a

in pridruţil/-a kolegom. Vseh 22 udeleţencev pa velja pohvaliti in postaviti za

zgled.

2. žur, 6. 12.

Dva tedna po uspešnem prvem ţuru je bil tudi drugi. Obisk precejšen, kar

nekaj stočene pijače, vodka pošla izredno hitro (hint: slemerji!). Še enega

takega letos!

Miklavž, 6. 12.

V noči s 5. na 6. december, kar med ţurom, ko skoraj nihče ni

blodil po naših hodnikih, nas je obiskal tudi prvi zimski moţ

in vsaki sobi prinesel sladko malenkost …


12

»Didn't your momma teach

you anything?« Človek se včasih vpraša, kdo tukaj dela napako – otroci, ko ne poslušajo, ali

mame, ko so premalo nepopustljive in preveč streţejo mulcem spredaj in

zadaj. Ţe v zadnjih nekaj letih se namreč pojavlja porast najstnikov in dvajset-

nekaj-letnikov, ki iz neznanega razloga nimajo osnovnega pojma o splošni

higieni.

Higienski standard vaših sob ni stvar ostalih stanovalcev. Je pa stvar hišnika,

še bolj pa osebe, s katero ţivite v sobi. Zato vas pozivam; ni naravno za

oblačila, da leţijo po tleh, tako kot tudi ni za kozarce in skodelice, da dobivajo

nenavadno belo-zeleno puhasto obrobo. So pa stvar celotnega štuka skupni

prostori – kuhinja, kopalnice. In verjeli ali ne, kuhinjska korita niso zgolj

odlagališče umazane posode in gojišča plesni, odtoki zbirališče las in in

školjke kraj, kjer pustiš prebavljeno in ne potegneš vode. Vse to in še več smo

razloţili na spoznavnem večeru, česar pa nismo, pa smo verjetno vzeli za

samoumevno, da vam je to jasno. V domu ne ţivimo sami; prednost le-tega je

tudi, da se naučimo prilagodljivosti in uvidevnosti. Vzemite ostale v ozir.

Vsako leto bolj podpiram selitev od doma ob vpisu na faks. Res je, marsikateri

študent zato rahlo zbluzi prvo (pa tudi še kakšno dodatno) leto, a selitev

prinaša tudi marsikatero pozitivno posledico. Nekateri se, kot primer, končno

naučijo sami prati svoje perilo, da o ostalih oblačilih ne govorimo. Mi je zelo

ţal, ampak zdi se mi prav ţalostno, da si odrasla oseba pri dvajsetih in še čez

ne zna vreči v boben kup temnih cunj, pralni prašek in mehčalec in zagnati

stroj na 40 stopinj. Ker je res tako teţko obrniti števec. Se je pa treba, sploh tu

v domu, naučiti počistiti stvari za sabo. Ljudje, dajte si malo prebrati liste, ki

visijo na steni v »pralnici«, pa vam bo vse jasno.

Kar se hrane tiče – pašta (ali, po SSKJ, testenine) in riţ sta znana kot

študentska hrana. In po pravici povedano, res ni potrebno biti kuharski


13

mojster, da v soljeno vrelo vodo vrţeš špagete ali pest riţa in počakaš, da je

skuhano. Kako veš, kdaj je? Poskusiš. Tudi omake niso kvantna fizika; v

skrajnem primeru, da se ti je ne da kuhati1, jo pametni novodobni nabiralci

dobijo tudi na policah najboljšega soseda, ki je, neverjetno, 30 metrov stran. In

še to, na Gerbi se vedno splača znat kavo skuhat. Zelo splača.

Za konec prilagam še zlata pravila bivanja, kot nam jih podaja pisarna

študentskih domov.

- Če odpreš - zapri.

- Če odkleneš - zakleni.

- Če prižgeš - ugasni.

- Če ni tvoje - pusti pri miru.

- Če polomiš - popravi.

- Če ne znaš, pokliči oskrbnika.

- Če si sposodiš - vrni.

- Če razmečeš - pospravi za seboj.

- Če umažeš - počisti za seboj.

- Če se te ne tiče, pusti pri miru.

- Če gre kaj narobe - se pogovori s kom.

- Če užališ - se opraviči.

- Če si žalosten - vedi, jutri bo nov dan.

- Če si vesel - deli veselje z drugimi.

Ne pozabi, da si enak med enakimi.

In ne pozabi, da si prišel v Ljubljano študirat.

1 Nobena znanost; olje (olivno, tudi maslo), česen, smetana, sir ali pa pršut, tuna – vse

gre!


14

Kolo + sneg = ? Kolo je univerzalno prevozno sredstvo študentov; na ţelen cilj prispeš hitreje

kot peš, ne potrebuješ bencina, pelješ pa se lahko v praktično vseh vremenskih

pogojih. Tudi v snegu – a je tu voţnja drugačna. Adrenalinska, v eni besedi.

Ne bi bilo nič narobe, če bi se tudi v tem znala učiti iz nasvetov drugih, ne le

iz lastnih izkušenj – a ţal ne gre, sem ţe poskrbela za zabavo mimoidočih.

Torej, kaj in kako?

1. Pelji se počasi. Sploh, če imaš tanjše gume z malo slabšim profilom.

To reši marsikatero zagato in zmanjša moţnost za kakšen nenaden in

nehoten dokaz fizikalnih zakonov.

2. Izogibaj se ostrih ovinkov - blaţji kot je ovinek, bolje je za tvoje

zdravje. Če pa ţe naletiš na kakšnega, upoštevaj zgornje pravilo.

3. Če imaš izbiro med voţnjo po snegu in voţnjo po stopljenem snegu

(torej luţah), izberi slednje. Ta namreč stopi sneg, ki se je prijel na

gume in se bo nevarnost praktičnega prikaza gravitacije skokovito

zmanjšala.

4. Če ţe moraš zavirati, zaviraj s sprednjo zavoro, počasi in neţno (vsaj

taka je bila danes moja ugotovitev). Kot v avtu pozimi, sunkovitost

zna biti dvorezen meč in lahko vodi k oprijemljivem druţenju z

asfaltom. Ali stebrom. Ali drogom.

5. Bodi pozoren na okolico. Kaj hitro lahko kdo pristane pred in pod

kolesom in sledi ... Ja, preţivljanje nekaj kvalitetnega časa s trdno

podlago.

Srečno!


15

Le zgodba. Bila je le brucka, v domu komaj dva meseca. Vsakič, ko se je odpravila od

doma nazaj v Ljubljano, jo je stisnilo: joj, pa spet v Ljubljano, to sivo

Ljubljano; nikogar ne poznam v domu, cimra je smotana, vsako sredo pijana

pride spat, na hodniku pa vsak večer pijejo, sploh ni miru … Imela je tisti

poseben tip lepote – nenavadnih potez, a se je nekako vse poklopilo v

zanimivo celoto; bila je velikih rjavih oči, lepega, neenakega in nesigurnega

smehljaja in sloke postave. Osamljena, prezaposlena in srameţljiva.

Kmalu je prišel naslednji ţur, kar ji nikakor ni bilo všeč. Spet razlog, da se ga

lahko mrtvo napijejo, je razmišljala. »Spet ne bom mogla spat.« Ups, sem to

izgovorila naglas? -»Ja pa prid enkrat za spremembo na ţur, tak al tak ne boš

zaspala – kaj te pa stane, da stopiš v klet mal pogledat pa spit en pir?« jo

vpraša cimra. No, pa saj se mogoče ne moti …

Prišla je sreda. Oblekla si je oprijete kavbojke in kratko majico, da ji je komaj

dosegla rob nizko rezanih hlač. Kako se sploh obleči za na tak žur, bo to v

redu? Ni vedela, da bo kmalu ena izmed najlepših in najbolj privlačnih deklet

tam. Na ţur je vstopila v višku navala, morala se je prebijati do šanka skoraj s

komolci pod tuja rebra, v gneči se je s svojo napeto zadnjico ne popolnoma

nehote pritisnila ob marsikaterega moškega in praktično vsak je pogledal za

njo. Niti eden s pogledom nezadovoljstva. Nevede je postala center pozornosti

in v celem večeru ni plačala niti ene pijače. Je potrebno reči, da ni bila več

srameţljiva? Opazila je moško pozornost in se jo odločila izkoristiti.

Dotik tu, smehljaj tam … A nihče od tistih, ki so se ţe cel večer vrteli okrog

nje, ji ni bil zares vreden biti tisti, ki bo prekinil njeno 'sušo'. Do njega. Visok

in postaven je vstopil s tistim samovšečnim smehljajem, ki ga ţenske tako

ljubijo in sovraţijo hkrati. In njo je opazil v trenutku, kot lev šibko gazelo. Šel

si je po pijačo in takoj pristopil k njej. Njegova roka se je dotaknila njene

rame, nato lopatice, hrbta tik nad robom hlač. Ni imela nič proti. Povlekla ga

je stran iz mnoţice, vse brez besed – oba sta vedela, zakaj. »Nočem vedeti


16

tvojega imena, le pokimaj, čemnisi z doma.« On pokima. Zanjo je bilo to

dovolj. Če se ji bo ţivljenje ţe obrnilo v to smer, je ţelela, da z nekom

neznanim, ki ga ne bo videla nikoli več. Preseneti ga s poljubom. Počasnim;

vzame si čas, preteče kar nekaj sekund, preden ga dejansko poljubi in ta

poteza ga obnori. Sladke ustnice … Njegova roka zdrsne pod njeno majico,

druga jo prime za rit, ki jo je ta večer občudovalo ţe toliko fantov in moških

pred njim. Mrzle roke je ne prestrašijo, le še dodajo tisto piko na i, da se ji

koţa najeţi, usloči hrbet in bradavičke postanejo izrazitejše. Kaj sem

zamujala!

Nihče od njiju ne ve, kdaj sta se znašla v njeni sobi. Dobro, da je cimra

žurerka, je sigurno ne bo do jutra. Oblačila sta poletela z njiju kot za stavo,

kar naenkrat je stala pred njim le v črnih hlačkah, njena koţa kavno rjava kot

ostanek poletja, s sencami okna, ki so se risale na njeni koţi. Potegnil jo je s

sebi, pograbil za stegno in stisnil ob steno. Roke ji je nad glavo podrţal ob

steno in se z ustnicami pribliţal njenemu ušesu, da je lahko čutila njegovo

hitro, toplo sapo. Poljubi po vratu so jo dokončno spravili na šibka tla in

zašepetala mu je v uho: »Daj me, takoj in tako.« Ni mu bilo potrebno govoriti

dvakrat. Takoj in močno je začutila razlog za njegovo očitno samozavest;

spomnila se je občutkov, ki jih je ţe nekaj časa nazaj raje potlačila v sebi,

gibanje je prišlo samo od sebe in oklenila ga je s svojimi nogami. Prijel jo je

za pas in jo vrgel na posteljo ter se ji posvetil do onemoglosti; ljubil je njene

prsi, ravno prav voljne, všeč mu je bil način, kako so določeni dotiki v njej

sproţili eksplozijo, da se ga je še bolj oklenila in jo je še bolj čutil. Čeprav jo

je sprva imel za frigidno razočaranko, je sedaj opazil ravno obratno – v njej je

vrel seks, ki ni bil le onostranski, on njej. Razumela sta se brez besed,

prelivala eden v drugega, iz ene pozicije v drugo. Brez scenarija, popolnoma

nagonsko. Vseeno jima je bilo, če ju kdo sliši.

Zadnje, kar se je spomnila, je bilo, da sta zaspala eden ob drugem. Ko se je

zjutraj zbudila, ga ni bilo več. Za njim je ostal le listek s telefonsko številko in

pripisom: »Če boš hotela še.«


17

Treba tudi pamet trenirat En lahek

za ogrevanje

Teţek za

brihtne


18

Poišči spodaj naštete besede v mreţi, iz neporabljenih črk pa nato sestavi

geslo. Besede so moţne v vseh osmih smereh.

Abakus, AIDS, ambu, antarktika, avans, avto, azra, bar, bena, bob, bogaboječ,

bonboniera, borovnica, branjevka, bris, briškula, Brnik, car, cepec, čaj, čin,

daljnogled, denarnica, deţnik, dim, erozija, gams, gips, gnus, gobelin, gokart,

gol, jegulja, jezik, jota, jubilanti, kača, kanal, kebab, kino, kmet, kolo, konj,

kuna, med, miza, mroţ, nosorog, nota, observatorij, orgazem, Orion, ortodont,

otorinolaringolog, perje, pila, pust, revolucija, Rogla, roj, rok, roka, roza,

sanje, sestavljanka, sir/ris, sosed, srnica, svinčnik, SWAT, swing, šefinja, šola,

tank, tarok, televizor, tiger, tipologija, Titanik, toaleta, traktor, tri, ugled, vas,

vaterpolo, viola, zobozdravnik, ţir/riţ, ţivljenjepis.


19

V prihodnji številki:

- predprazično okraševanje 17. 12. in tekmovanje med štuki; barve

štukov so naslednje:

o pritličje: bela – vijolična

o 1. štuk: bela – zelena

o 2. štuk: bela – modra

o 3. štuk: bela – oranţna

- tretji ţur na G59

- osmica (?)

- nadaljevanje zgodbic

- nova rubrika Potopisi


20

Glas Gerbičeve je domsko glasilo in so zato prispevki vseh stanovalcev več kot

dobrodošli. Pošlljete jih lahko na mail ministrice za kulturo, mail glasila

([email protected]) ali pa jih osebno v pisni, ustni ali tekoči obliki

dostavite v sobo 009.

Urednica: kulturna

Avtorji prispevkov: Kristina, Nastja, anonimni avtor/-ica

Grafični in mnenjski pregled: Marjeta

Naklada: 200 izvodov, dva na vsako bivanjsko enoto + ekstra, če je kdo tako navdušen nad njim, da

bi ga rad nesel pokazat domov

© vlada (v kurci) Gerbičeve, kulturni odsek; za morebitne tis(p)karske napake se opravičujemo

glas gerbiceve, 1. stevilka

Documents