glasba - zrss.si ni list: ljudska glasba in ples evalvacijski vprašalnik ... , če te...

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

Ada Holcardr. Dimitrij Beuermanndr. Inge Breznikdr. Barbara Sicherl Kafolmag. Manica Habjanič GaberšekPolona Meke-OžingerViljem BabičMateja Jakša Jurkovićmag. Vida KopačKatja StosićTanja Zgonc

GLASBA

�

GLASBA

Posodobitve pouka v gimnazijski praksi

Glasba

Uredili: Ada Holcar, dr. Inge Breznik

Avtorji: Ada Holcar, dr. Dimitrij Beuermann, dr. Inge Breznik, dr. Barbara Sicherl Kafol, mag. Manica Habjanič Gaberšek, Polona Meke- Ožinger, Viljem Babič, Mateja Jakša Jurković, mag. Vida Kopač, Katja Stosić, Tanja Zgonc

Strokovnipregled: dr. Branka Rotar Pance, Bojana Kralj

Jezikovnipregled: Tatjana Ličen

Izdalinzaložil: Zavod RS za šolstvo

Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič

Urednicazbirke: Alenka Štrukelj

Oblikovanje: Irena Hlede

Postavitevintisk: Littera picta d.o.o.

Naklada: 180 izvodov

Prvaizdaja,prvinatis

Ljubljana,2010

Publikacijajebrezplačna.

Zahvaljujemo se Slovenskemu etnografskemu muzeju za uporabo slikovnih gradiv, ki smo jih uporabili zagrafičnoopremopublikacije.

ZbirkaknjigPosodobitevpoukavgimnazijskipraksijenastalavokviruprojektaPosodobitevgimnazije–Poso-dobitevučnihnačrtov,kistagavodilidr.AmalijaŽakelj,vodjaprojekta,inmag.MarjetaBorstner,namestnica.

IzidpublikacijestasofinanciralaEvropskisocialniskladEvropskeunijeinMinistrstvozašolstvoinšport.

©Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010

Vsepravicepridržane.Brezzaložnikovegapisnegadovoljenjagradivanidovoljenoreproducirati,kopiratialidrugačerazširjati.Taprepovedsenanašatakonamehanske(fotokopiranje)kotnaelektronske(snemanjeinprepisovanjenakaršenkolipomnilniškimedij)oblikereprodukcije,razendelov,kjerjetoposebejoznačeno.

CIP–Kataložnizapisopublikaciji

�

VSEBINAPREDGOVOR Kaj povezuje sodobne didaktične pristope?(dr. Dimitrij Beuermann) .................. 7

UVOD (Ada Holcar) .......................................................................................... 11

1 NOVOSTI V POSODOBLJENEM UČNEM NAČRTU ............. 13 1.1 Teoretičnaizhodiščazanačrtovanjeučnegaprocesa.......................... 15 (dr. Inge Breznik) 1.1.1 Uvod....................................................................................................... 15 1.1.2 Razvojneznačilnostidijakov................................................................... 15 1.1.3 Motivacijadijakovzapoukglasbe........................................................... 18 1.1.4 Aktivnoučenjeprekglasbenihdejavnostipripoukuglasbe.................... 21 1.1.5 Sklep....................................................................................................... 24 1.1.6 Viriinliteratura....................................................................................... 24

1.2 Medpredmetnopovezovanje(dr. Barbara Sicherl Kafol) ........................ 26 1.2.1 Uvod...................................................................................................... 26 1.2.2 Vsebinskividikmedpredmetnihpovezav................................................ 27 1.2.3 Procesnividikmedpredmetnihpovezav.................................................. 27 1.2.4 Izpraksevprakso................................................................................... 28 1.2.5 Sklep...................................................................................................... 28 1.2.5 Viriinliteratura....................................................................................... 29

1.3 Glasbenamapa(mag. Manica Habjanič Gaberšek)................................... 31 1.3.1 Uvod....................................................................................................... 31 1.3.2 Primeravtentičnenaloge:Poročiloskoncerta......................................... 33 1.3.2.1 Cilji ..................................................................................... 33 1.3.2.2 Poglavjaavtentičnenaloge ..................................................... 33 1.3.2.3 Kompetence ......................................................................... 34 1.3.2.4 OpisnikriterijizaavtentičnonalogoPoročiloskoncerta ......... 36 1.3.2.5 Refleksija ............................................................................ 38 1.3.3 Sklep...................................................................................................... 39 1.3.4 Viriinliteratura...................................................................................... 40

1.4 Kakopreverjatiinocenjevatiglasbenedosežke?(Ada Holcar)............... 42 1.4.1 Uvod....................................................................................................... 42 1.4.2 Aktivnoučenje....................................................................................... 42 1.4.3 Kakopreverjatiinocenjevatiglasbo?....................................................... 43 1.4.4 Vlogapovratneinformacije...................................................................... 44 1.4.5 Sklep...................................................................................................... 44 1.4.6 Viriinliteratura....................................................................................... 45

� PRIMERI VPELJEVANJA NOVOSTI V PRAKSI ...................... 47 2.1 Naukozvoku.................................................................................... 49 2.1.1 Naukozvoku(mag. Manica Habjanič Gaberšek)................................... 49

2.2 Glasbenizapis.................................................................................... 53 2.2.1 Časovnielementi:ritem,metrum,takt,tempo, agogika(Polona Meke-Ožinger) ........................................................................ 53

Vsebina

�

2.3 Glasbeneoblike ...................................................................... 56 2.3.1 Koncert (Viljem Babič).................................................................. 56 2.3.2 Rondo(Mateja Jakša Jurković)..................................................... 59 2.3.3 Glasbeneoblike,kitemeljijonakontrastu(mag. Vida Kopač)....... 62

2.4 Slovenskaljudskaglasbainetnologija..................................... 65 2.4.1 LjudskaglasbaŠtajerske(Katja Stosić)......................................... 65 2.4.2 Slovenskaljudskapesem(mag. Vida Kopač)................................ 68 2.4.3 Ljudskapesemininstrumentalnaglasba (Viljem Babič)................ 71

2.5 Glasbaindrugeumetnosti....................................................... 74 2.5.1 Glasbenogledališče (mag. Manica Habjanič Gaberšek)................. 74 2.5.2 Balet (Polona Meke-Ožinger)........................................................ 77 2.5.3 Besedavglasbi(Mateja Jakša Jurković)........................................ 80

2.6 Glasbenipoklici,ustanoveindruštva...................................... 83 2.6.1 Pripravanakoncert(mag. Vida Kopač)......................................... 83 2.6.2 Aktualniglasbenidogodkiinnjihoviprogrami (Mateja Jakša Jurković) ................................................................ 86 2.6.3 Glasbenakultura (mag. Vida Kopač)............................................. 89

2.7 Glasbenipluralizem................................................................. 92 2.7.1 Glasbenipluralizem (mag. Manica Habjanič Gaberšek)................ 92 2.7.2 Vlogadružabnihplesov(Viljem Babič) ......................................... 95 2.7.3 Popularnaglasba (Tanja Zgonc) ................................................... 99

Vsebina

�

Vsebina

VSEBINAZGOŠČENKE

1 NAUK O ZVOKU Naukozvoku(mag. Manica Habjanič Gaberšek) Učnilist1:Kakšnojetvojezvočnookolje? Učnilist2:Zvok–nevarnostpredvrati Kriterijizapreverjanjeznanja

� GLASBENI ZAPIS Časovnielementi(Polona Meke-Ožinger) Učnilist:Zakajseobglasbiradigibamo,plešemo,udarjamo? Kriterijizapreverjanjeznanja

� GLASBENE OBLIKE Koncert(Viljem Babič) Učnilist:Koncert Evalvacijskivprašalnik Rondo(Mateja Jakša Jurković) Delovnilist:Rondo Evalvacijskivprašalnik Kriterijizapreverjanjeznanja Glasbeneoblike,kitemeljijonakontrastu(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Kajjezvočnikontrast? Učnilist2:Vsebinskiinoblikovnikontrast Učnilist3:Izvajanjeinustvarjanjerondoja Preverjanjeznanja Evalvacijskivprašalnik Kriterijizapreverjanjeznanja

� SLOVENSKA LJUDSKA GLASBA IN ETNOLOGIJA LjudskaglasbaŠtajerske(Katja Stosić) Učnilist:LjudskaglasbaŠtajerske Evalvacijskivprašalnik Slovenskaljudskapesem(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Kdajrečemopesmi,dajeljudska? Učnilist2:Kakšnajevsebinaljudskepesmi? Učnilist3:Glasbenielementiljudskepesmi Učnilist4:Zakajgovorimooedinstvenostislovenskeljudskepesmi? Preverjanjeznanja Ljudskaplesnaininstrumentalnaglasba(Viljem Babič) Učnilist:Ljudskaglasbainples Evalvacijskivprašalnik

� GLASBA IN DRUGE UMETNOSTI Glasbenogledališče(mag. Manica Habjanič Gaberšek) Učnilist1:Kakšnojeglasbenogledališče? Učnilist2:Glasbenogledališčeskozičas

�

GLASBA

Kriterijizapreverjanjeznanja Balet(Polona Meke-Ožinger) Učnilist:Balet Evalvacijskivprašalnik Kriterijizapreverjanjeznanja Besedaoglasbi(Mateja Jakša Jurković) Delovnilist:Besedavglasbi Kriterijizapreverjanjeznanja

� GLASBENI POKLICI, USTANOVE IN DRUŠTVA Pripravanakoncert(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Pripravanakoncert Aktualniglasbenidogodkiinnjihovprogram(Mateja Jakša Jurković) Učnilist:Aktualniglasbenidogodki Kriterijizapreverjanjeznanja Glasbenakultura(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Kajjeglasbenakultura? Učnilist2:Katerikriterijiinvrednoteločujejoglasbenezvrstimedseboj? Učnilist3:Aliznamkritičnoločevatiglasbenezvrstimedseboj? Učnilist4:Alisemtolerantendodrugihzvrstiglasbe? Učnilist5:Kajjeglasbenakultura–esej Kriterijizapreverjanjeznanja

7 GLASBENI PLURALIZEM Glasbenipluralizem(mag. Manica Habjanič Gaberšek) Učnilist:Mojaglasba,mojglasbeniokus Vlogadružabnihplesov(Viljem Babič) Slikovnogradivozaučitelje Učnilist:Družabniplesi Evalvacijskivprašalnik Popularnaglasba(Tanja Zgonc) Učnilist:Popularnaglasba

Dovoljenokopiranjeinrazmnoževanjezapotrebepouka.

Gradivodostopnonapriloženizgoščenki.

Legenda:

7

Predgovor

KAJ POVEZUJE SODOBNE DIDAKTIČNE PRISTOPE?

dr.DimitrijBeurmann

Kje smo?

Besedašolaimasvojotipljiviizraz.Goraželezobetonainopeke,oblogtealionevr-ste,okna,vrata,ogrevanjepozimiinmordahlajenjepoleti.Pipe,izkaterihtečečimboljčistavoda;malica,včasihtoplaalivčasihhladna,najrajebrezplačna;stopnice,kinasponesejomednadstropjidomodrosti;mizeinstoli,računalniki,množicaknjigindrugihučil,učitelji.

Materialnimstvaremstojiobstraninematerialniizrazšole:njegabistvojevide-jah,ki jih je trebavnestivmisliučencev;vprenosumodrostiučiteljev,kivodiučencenanjihovipoti,dabibilitudioninekočmodripriizbiranjuindoseganjusvojihciljev.

Časisespreminjajoinmisespreminjamoznjimi.Receptizašolskouspešnostvse-bujejonoveinnovesestavine,navodilazanjihovookusnozlaganjeseprenavljajo.

Kaj je naš cilj?

Današnjahitrostspremembvsvetu:družbi,tehnologiji…jeprevelika,dabilahkouspešnonačrtovalidalečnaprej.Nevemodobro,kajsebovživljenjunasplohalivšolidogajaločeznekajlet,kajšele,dabivedeli,kajbododanašnjiučencinekočdelalinanašihdelovnihmestih(čebodotašeobstajala),obkoncunjihovedelovnedobe,alikakšnibodonjihoviizziviinciljitakrat.

Lahkopazgotovostjo rečemo,dabodovednoobstajali recepti in tealionepo-trebne sestavine: stvari in ideje, ki bodo tudi v prihodnje omogočale potovanjepoživljenju.Intistiorganizaciji,kiboučence,dijakeinštudenteusposabljalazapripravoreceptov,seboševednoreklošola:tanasbospomočjomodrostitehalionihvsebintuditakratvodilaprotitemalionimciljem.

Kako bomo prišli do tja?

Želimosi,dabitapublikacijapripomoglapovezovatidanašnjičassprihodnostjo,zato si bomo ogledali nemalo sodobnih didaktičnih pristopov v procesu učenjainpoučevanja:spregovorilibomooučno-ciljneminprocesno-razvojnempristopu(torejonačrtovanjudejavnostizadijakevpovezavisciljiprocesainpričakovani-mirezultati),kompetenčnempristopu,kurikularnihpovezavah,aktivnihoblikahpoučevanja in učenja (sodelovalnem oziroma timskem poučevanju in učenju, vparih,skupinahaliindividualnemdelu),aktivnihmetodahučenja(diskusija,de-bata,igravlog,študijprimera,eksperimentalnodelo,delozviri,terenskodelo…),avtentičnempouku(problemskemučenju,modeliranju,preiskovanju,projektnempristopu…), individualiziranemučenju,uporabinovihtehnologij(računalnikov,interaktivnihtablah,spletu…).

Predgovor

�

GLASBA

Velikozgorajzapisanihpomembnihkonceptovposkušajmoureditinapregledennačin:povprašajmose,kajbi jimlahkobilskupni imenovalec.Spodajnavedeniprimernajnasspodbudiukrepatipozgledudobroznanematematičnenavade:

15+12+21+27=3·(5+4+7+9)

Povprašajmose,kajvnašemprimeruoznačuještevilkatri,kise,pogledomizpo-stavljena, blešči na desni strani enačbe? Takole porečemo: v njej lahko uzremoskupni inpovezovalnielementvsehpreostalihčlenovenačbe.S tempredstavljapriložnost,davnjejženaprvipogleduzremo,kakobibilovseprikazaneelementemogočeobravnavatinaskupennačin.

Po pravkaršnjem zgledu si v razmislek postavimo trditev, da je skupni elementvsehsodobnihdidaktičnihpristopovdijak,kipostajaenakovredenpartnervšol-skemprocesu.Toizjavosiveljaogledatipobližeinzatoponovnonaštejmopoprej-šnjeelemente:lekakonajsipredstavljamoavtentičnipoukbrezprimerov,kisonapisaninakožovsakegaposameznika in sedotikajonjegovegaživljenja.Kakonajpredavamoonovihvrstahtehnologije,kopasopravdijakinavadnoboljsezna-njeniznovostmitegapodročjakotučitelji.Alipakurikularnepovezave:zvelikimnaporomlahkoučiteljiizučnihnačrtovizluščijo,kajbibilomogočepovezatimedposameznimipredmeti,todaprimerommanjkaresničnegaživljenja:kakodrugačeje,četepovezaveprekozrcalalastneosebnostiinživljenjanajdejokardijakisami.Učneciljenajdoločidržavainpravjetako,vprocesihpasoudeleženipredvsemdijaki,innesmemopozabitinanjimudobnetimskevlogeinnjimlastnekorakev razvoju.Prav tako lahkoopredelimo individualiziranoučenjealikompetenčnipristop.Oaktivnihoblikahpoučevanjainučenjalahkogovorimolezaktivnoude-ležbodijakov,inpritemimamosevedavmislihvednotudinjihovonotranjomoti-vacijo–vseglobalneidejeseizražajoskozilokalnookolje.

Slika 1: Dijak–enakopravnipartner:skupnielementsodobnihdidaktičnihpristopov.

�

Spoštovanebralkeinbralcitegapriročnika,želimovasspodbuditi,datudivsvojipraksiomogočiteveljavozgorajzapisanimtrditvam.Dijakomtorejpodeliteinpri-znajteenakovrednejšipoložajinstemšeboljpodpritesvojovlogousmerjevalcavprocesihinmodreca,kizgoljzavtoritetorazumainizkušenjskrbi,dapotova-njeohranipravosmer.Vsiskupajsestrinjajmozantičnomodrostjo,dačlovekinokoljeoblikujetačloveka, insipriznajmo,daljudjeiz levestraniteenačbenisosamoučiteljiinnjihovošolskookolje,temvečtudidijaki.Izpostavimotorejnjihovmiselnisvet,družinoindomačokulturo,kinajsooblikujejoživljenjeindelotudivšoli.

Šolaizgubljaprednostnapodročjumaterialnihstvari,izkaterihjesestavljena:lju-djevsplošnemnisovečlačniinšolaniedinivarnikraj,kjerbibilomogočenabiratiznanje.Knjigesodostopne,računalnikeimadomažedanesvečinadijakov(todasevedanepozabimonaranljiveskupine)…Svojoprednostpabošolanedvomnošedolgoohranilanapodročjunematerialnihstvari:ustvarjanjupriložnostizaiz-menjavoidej,prostoruzaprenosmodrostistarejšihnamlajše,zarazvojvsega,kardijaknosissaboinvsebi.Čezdijakisodelujemonatempodročjuoziromanatanačin,bodozgorajzapisanisodobnididaktičnipristopinenadomapostalipovsemlahkorazumljiviinizvedljivi.Tudinam,učiteljem,boljubo,čebomoimelivsakouroinvsakdanšolskegaletaprirokivpomočcelerazrededijakov,kibodovedeliinbodoprepričani,dadelajopredvsemzase.

Spoštovaneučiteljiceinučitelji.Današnjičaspripisujevednovečjoprednostproce-som,kajticilji,predvsemdolgoročni,seizmikajoizdoseganašegapogleda.Zato-rej,pomislimoskupaj,davednobolj,obvsehdoločenihciljih,veljatudinaslednjiizrek:čezgoljzadenemocilj,smohkratizgrešilivsedrugo;zatorejvamnavašeminvašihdijakovpotovanjuprotimodrostistopublikacijoželimovelikouspeha.

Predgovor

11

Uvod

AdaHolcar

Spoštovanekolegiceinkolegi,

vzgojno-izobraževalnodelo,kigaopravljate,jepoklic,kiodVaszahtevamnogeveščine,strokovnoindidaktično-metodičnoznanjepatudispretnosti insposob-nosti.Predvsempajetopoklic,hkateremulahkopristopitezvelikomeroustvar-jalnosti.

Publikacija,kijepredVami,jenastalavokviruposodobitveučnihnačrtovvgimna-zijahinzdružujestrokovna,znanstvenoraziskovalnainlastnaspoznanjaavtorjev.Vospredjepostavljabogateidejezaobravnavoglasbenihkonceptovizposameznihsklopov učnega načrta in dopušča možnosti avtonomije vsem, ki boste te idejeuporabiliinjihzlastnoustvarjalnostjonadgradili.

ObpisanjugradivasmosevPredmetni razvojni skupini za glasbopogostosreče-valiinspraševali,kajjetisto,karučiteljinajboljpotrebujete,terkakoseustreznoorientiratiinpripravitidijakanaživljenje,kateregaizzivovdanesšenepoznamo.Verjamem,dajepomembenzgled,kigaučiteljnedajeneposrednovoblikiustvar-jalnihvsebin,marvečposredno,zinovativnoorganizacijopoukainzustvarjalnimvzdušjemvrazredu,kjerimajodijakimožnostraziskovanjabrezstrahupredna-pakami.

Vpričujočipublikacijilahkonajdeteodgovorenavprašanja,kakodijakespodbuditikmiselnidejavnostiterjihnačrtnoinsistematičnonavajatinaaktivnoučenje,pod-prtozglasbenimustvarjanjem,izvajanjeminposlušanjem.Glasbenedejavnostisotemeljzapridobivanjeznanj,razvijanjevrednot,lastneidentiteteterkompetencvsmisluvseživljenjskegaučenja.

Posodobljeniučninačrtsamposebinizagotovilo,dabododijakirazvijalirazlič-nevrsteznanj.Zagotovitimoramo,daboučenjeglasbetemeljilonaustvarjanju,poslušanjuinizvajanju,pričemerjeučiteljevavlogaustvarjanjeokoliščinzaod-krivanjeinizgrajevanjeznanjaterpredvsemusmerjanjeinspodbujanjedijakovpriumetniškemudejstvovanjuinizražanju.

Kerspremembepripoučevanjuzahtevajotudidoločenespremembeprinačrtova-njupouka,jepotrebendrugačenpristopžeprisamemoblikovanjuučnihpriprav.Vsebinskonačrtovanjepoukajenadomestiloučno-ciljnoinprocesno,prikateremsoosnovazanačrtovanjepoukapolegvsebinskihtudiprocesnicilji,kijihželimodosečiznotrajdoločenegaučnegasklopa.Izhodiščeprocesnegapristopasobistve-navprašanja,skaterimivpeljemodijakevrazmišljanjeoobravnavanitemi,globljerazumevanjetergradnjospoznanj.

Všolskemprostorupostajatavsepomembnejšakonceptključnihkompetencinte-meljnih veščin, ki se pogosto enači z branjem, pisanjem in računanjem, konceptkompetencpatopresegatervključujeveščineinkvalifikacijekotsvojsestavnidel.

Sestavnidelučnegaprocesastatudipreverjanjeinocenjevanjeznanja.Obaveljatazaobčutljivodidaktičnopodročje,kisegajetrebalotitipotrpežljivo,postopno,ahkratitudizvztrajnostjo,kajtigrezaenopomembnejšihstalnicvživljenjusleher-negačloveka.Načelosocialnihkonstruktivistov»skupajzučencem«sekaževka-

Uvod

1�

GLASBA

kovostiizvajanjaformativnegaspremljanjaznanja.VrednostišolskegaocenjevanjasezavedatudiKomisijaEvropskeunije,kosevdokumentuŠola za 21. stoletjevvsehosmihvprašanjihdotikakakovostisistemainizvedbeocenjevanjaznanjainsesprašuje,katerisistemocenjevanjaohranjainrazvijapredznanje-trajnoznanje(Komljanc,2008)1.

Enaodzelojasnihugotovitevraziskovalcevvzadnjemčasuje,dajespodbujanjeučiteljevkučinkovitemu izvajanjuocenjevanjazaučenjevpraksiv resnicizelozahtevnanaloga.Hargreaves(2005,vMarsh,2008)2zagovarjastališče,daimaoce-njevanjezaučenjerazličnateoretičnaizhodišča,kijihrazvrstivšestkategorij.Priocenjevanjuzaučenjegreza:

• spremljanjedosežkovučencevgledenacilje,

• »uporabo« informacij, pridobljenih z ocenjevanjem, za potrebe načr-tovanjanadaljnjihkorakovpripoučevanjuinučenju,

• povratnoinformacijo,kijoučiteljisporočajodijakom,dabiizboljšaliravendoseganjaciljev,

• učenjeotem,kakonajsedijakiučijo,

• prevzemanjedelaodgovornostidijakovzasvojelastnoučenje,

• spreminjanjeocenjevanjavučni»dogodek«.

Možnost,dabovprihodnostiocenjevanje,kiseosredinjanavprašanje,kajdijakidejanskoznajoinkajzmorejonarediti,zasenčilonormativnovlogo,jeprecejšnja.Ocenjevanje, ki zmožnosti dijaka vrednoti skozi dejavnosti, se bo najverjetnejeuveljavilotakoprisprotnemkottudikončnemvrednotenju;naprimernazaključ-nihizpitih(Marsh,2008)2.

Učiteljlahkorazvijaustvarjalnega,dejavnega,odgovornegainsamostojnegadija-ka,lečejesamdeleženspodbudinmožnostizapravtakrazvoj.Enotnostališčeje,dajenajboljšapripravananejasnoprihodnostkrepitevustvarjalnihsposobnostivsehnas,kijihvelikolahkoudejanjimopravskozirazličnapodročjaglasbenegadelovanja.

Avtorjisiželimo,dabivpričujočipublikacijinašlipredvsemspodbudeinspozna-nja,kijihbostenapodlagisvojihizkušenjinustvarjalnostinadgradiliinkottakepreneslivrazred,kjerbodozvamiinvašimidijakizaživelenapovsemsvojevrstennačin.

1 Komljanc, N. (2008). Predgovor. V: Škraba, M. T. (ur.). Zbornik prispevkov: Didaktika ocenjevanja znanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

2 Marsh, C. J. (2008). Pomen poznavanja ocenjevanja za poučevanje. V: Škraba, M. T. (ur.). Zbornik prispevkov: Didaktika ocenjevanja znanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Novosti v posodobljenem

učnem načrtu

1�

1.1 Teoretična izhodišča za načrtovanje učnega procesa

dr.IngeBreznik

1.1.1 UvodUčniprocesje»zavestna,intencionalnainnačrtnadejavnostučiteljevinučencev,usmerjenakdoseganjuvzgojno-izobraževalnihciljev«(Tomič,1999,str.151).Kerjeučiteljorganizatorinnosilecpouka,mupripadaprimarnafunkcijaprinačrtova-njupouka.

Načrtovanjejekompleksendelovniproces,kivključujepostavitevinopredelitevciljev,izborvsebin,dejavnostigledenanjihovokakovostinkoličino,pripravopri-pomočkov,tehnologijeindrugihpogojev,kisonujnizanormalenpotekpouka.Stemseizognemoimprovizacijiinekstenzivnosti,zagotovimoučinkovitejšepouče-vanjeinučenjetervplivamonaboljšoporaboenergijeinčasa.

Osnova dobremu načrtovanju je poznavanje teoretičnih izhodišč za načrtovanjeučnegaprocesa,sajučninačrt,kotprogramzapridobivanjeizkušenjvokvirupo-uka, določa cilje, postavlja smernice za izbiro vsebin, metod in oblik učenja inpoučevanja,zaporedjeinprogramštudijepredmetnegapodročja:npr.teorijeoseb-nostnegarazvojassplošnimiosebnostnimilastnostiotrok,filozofskainpsihološkaizhodišča, taksonomijevzgojno-izobraževalnihciljev,metodološkesisteme,zna-čilnezadoločenopredmetnopodročjezadosegozastavljenihciljev,indidaktičnezakonitostipredmetnegapodročja.

Vnadaljevanju soopisanespecifikepoukaglasbenevzgoje,kipredstavljajopo-membendelnačrtovanjaučnegaprocesa:

• razvojnastopnjadijakov,

• motivacijadijakovzapoukglasbein

• aktivnoučenjeprekglasbenihdejavnostipripoukuglasbe.

Prvadidaktičnaspecifikajepomembnazato,daučiteljve,kajrazvijativdoloče-nemstarostnemobdobju,intemuprimernonačrtujeglasbenedejavnosti,drugadidaktičnaspecifikapove,kakovzbuditizanimanjezaglasboinpozitivenodnosdonje.Tretjeizhodiščepaopisujeaktivnoučenjepripoukuglasbevgimnazijahprekglasbenihdejavnosti,kivplivajonacelostnirazvojdijaka.

1.1.2 Razvojne značilnosti dijakov Poznavanjerazvojaglasbenihsposobnostiinspretnostijeučiteljemvvelikopomočpriprilagajanjusnovidijakovirazvojnistopnji,priizbirimetoddela,oblikpoukainkončnotudipripreverjanjuinocenjevanjudijakov.

Dijakstopisštirinajstimiletivsrednješolskoobdobje.Toobdobješolanjapomenizanjprehod izotroškegavodrasli svet.Dijaki sev temobdobju razvojnonaglospreminjajo.Procesduševnegazorenjavključujerazumski,čustveni,telesniinso-cialnirazvoj.

Novosti v posodobljenem učnem načrtu

1�

GLASBA

Značilnerazvojne spremembedijakovvobdobjupuberteteso:

a. Potreba po pripadnosti določeni skupini

Dijakiv temstarostnemobdobju lažjeuveljavljajosvoje idejevsklopuskupine.Pomenijimnekovarnostviskanjusamegasebealivpoenotenjusvojihidejzdru-gimi.

Učiteljnajustvaričimvečpriložnostizaskupinskodeloinizvajanje.Takosedijakiučijoprilagajanjadrugdrugemu.Vprimerjavizdrugimilahkoovrednotijosvojeznanjeindelo.

b. Razlike v interesih fantov in deklet

Dekletastopijovpubertetoprejkotfantje.Hitreječustveno,spolnoinduševnodo-zorevajo,zatosorazlikemednjimiinfantiševečje(dekletaposlušajobalade,fan-tjehrupnoinnasilnoglasbo).Učiteljnajbijimponudilčimvečjopaletoglasbenihdejavnosti,dabodolahkoizrazilisvojoustvarjalnost,poglabljalisvojespretnosti,sposobnosti,znanjaterčimboljustvarjalnoizražalisvojemisliinideje.

c. Uporniško vedenje

Dijakisovtehletihvelikiuporniki.Stemiščejopotikneodvisnostiododraslih.Učiteljnajbiustvaril sproščenoozračje, vkateribidijaki lahkoudejanjalinoveideje.Njihovestvaritvemoraučiteljovrednotitiinjih,česouporabne,tudiupošte-vati.

Uporniškovedenjelahkoprivedetudidovelikihnestrinjanjmedučiteljemindijaki,kajtigeneracijskarazlikavplivanarazličnostmnenjinokusov.Učiteljnajbistremelzajasnorazlagoinspodbujalučence,dasamipoiščejoargumentezainproti.

č. Vedoželjnost

Dijakiželijonavsasvojavprašanjaodgovore,karzahtevaodučiteljadodatnepri-prave in permanentno izobraževanje, saj so novosti del vsakdanjika današnjegačasa.Učiteljnajbidijakompredstavilčimvečrazličnihslogov,žanrovinoblikglas-be,glasbeizrazličnihzgodovinskihobdobijinglasborazličnihkulturinnarodov.Dijakinajbitorazličnostglasbeizkusiliprekneposrednegaizvajanjale-te(petja,igranjanaglasbila,plesa).

d. Zasanjanost

Zasanjanostjeustvarjalnidejavnikdijakovegamišljenja,zatojepomembnoponu-ditidijakučimvečtakšnihdejavnosti,kiburijonjegovodomišljijo.Kopasepojavivoblikiodsotnosti,dadijakzaradi»plavanjavsvojemsvetu«nesledivečdejavno-stimvrazredu,jetrebapreusmeritinjegovopozornost.

e. Želja po samostojnosti

Dijakželivsedejavnostiopravljatisamostojno.Učiteljnajbiimellevlogopomoč-

17

nika,mentorjaoz.tistega,kivodiinusmerjaučniprocesobupoštevanjudijakovihrazvojnihznačilnosti,sposobnosti,spretnosti,predznanjainnjegovihželja.

Vdijakusepojavipotrebaposamostojnosti inhkratipoavtoriteti,sajprisamo-stojnemopravljanjudejavnostiskušaposnematiučitelja(učenjepomodelu).Po-membnoje,damudajeučiteljdoberzgledoz.damupredstavljadobervzor.

Vsrednješolskemobdobjuserazvijajonaslednjedijakoveglasbenesposobnosti:

a. Analitična zaznava (sinteza izraznih in oblikovnih prvin)

V tem obdobju se poglablja in uri dijakova sposobnost analitične zaznave medtonskimi odnosi, trajanji in višinami, kar vpliva na kakovostno raven njegovegaritmičnega,melodičnegainharmonskegaposluha.Analizapotekaskozineposre-dnoglasbenokomunikacijooz.zaktivnimioblikamiglasbenegaučenja(izvajanje,ustvarjanje,poslušanje).Podpirametododelazglasbenimizapisi.Dijakovoana-litičnoglasbenomišljenjevplivanakakovostposlušanja,napozornost,zbranost,glasbeniinsplošnispomin.Postopnonaraščanjegovasposobnostestetskegaobli-kovanja,zakarsomednjegovimzorenjempotrebneizkušnjeinspodbude.

b. Harmonski posluh (občutek za barvna in harmonska sozvočja)

Vtejstarostnidobinastopiobdobjerazvojainizoblikovanjaharmonskegaposluha.Razvijamogazvečglasnimpetjem,spetjemkanonaterzostinatnimiinbordunski-mispremljavami.Dijakboznalločitipolifonoalihomofonoteksturo.Pomembnaosnovazanjsoelementarniposluhinpredhodnaizkustvaosozvočjih.

c. Glasbeni spomin

Razvojglasbenegaspominapotekaskozicelsrednješolskiučniproces.Vključujeodučenjapesminapametdoponavljanjaritmičnih,melodičnihaliritmično-melo-dičnihvzorcevpometodiimitacijezaučiteljemalianalitičnimetodidelaznotnimzapisomskladbe.Ko ježerazvitoglasbeno-logičnomišljenjeoz. formalninačinglasbenegamišljenja,panajbiserazvojglasbenegaspominausmerjalspomnje-njemritmično-melodičnihvzorcev(npr.temenekeskladbe)poenkratnemposlu-šanju.Dijaknajbiposlušalzbranoinpozorno.

č. Estetsko opazovanje, presoja, oblikovanje in vrednotenje

PoBloomu(1970)spadapresojanjevrednostirazličnihidejinrešitevvokviruda-nihkriterijevvnajvišjooblikokognitivnegarazvoja,kervključujeoblikevedenja,kotsousvajanjeznanja,njegovorazumevanje,uporaba,analizainsinteza.

Pomembnojedijakompredstavitisplošnamerilazaestetskopresojanje,oblikova-njeinvrednotenjeglasbe.Predvsempajetrebanaučitidijakekritičnorazmišljatiinjimobupoštevanjutega,daimavsakposamezniksvojokusoz.merilaolepem,pomagatirazvitiodnosdoglasbeneponudbe,kijihobkroža.

Negresamozaoblikovanjevrednotnegasistema,temvečtudizaspoznavanjeuč-nihmetod,kivplivajonarazvojle-tega.


1�

GLASBA

d. Doživljajsko in analitično poslušanje

Doživljajskoposlušanje jezelopogostovobdobjupubertete,sajsedijakvživljavbesediloalivmelodijoglasbe(glasbazljubezenskotematikojepubertetnikomzeloblizu).Ciljglasbenevzgojeinizobraževanjapanisamoposlušanjeindoži-vljanje glasbe s čustvi, temveč tudi naučiti se poslušati z razumom oz. skladboanalitičnoposlušati.Kombinacijadoživljajskegainanalitičnegaposlušanjaponujapraveestetskeužitke,innesamosprejemanjeglasbekotzvočnekulise.

Razvojglasbenih spretnostisenanašanapevsko,govornoininstrumentalnomoto-rikotergibnoizražanjezvočnihznačilnosti.Urimojihzrazličnimivajamizapev-skodihanje,telesnosproščanje,pevskoizreko,držoglasbil,oblikovanjeinartiku-lacijotonov,gibnonakazovanjemelodičnihkrivulj,metruma,ritmaalidinamike.

a. Psihomotorična neusklajenost

Psihomotorične spretnosti, potrebne za vokalno in inštrumentalno izvajanje tergibneodzivenaglasbo,kažejodvojnoplat.Obdobroizbranihdidaktičnihpostop-kihsespretnostizvajanjastopnjuje,motijopajihrazvojnespremembe.Zaradina-glega telesnega razvoja prihaja do nerodnosti in neusklajenosti med gibi, ki jihpomagamoodpravljatizritmičnimidejavnostmi,kiimajovelikovlogoprirazvojumišičnekoordinacije.Spodbujajosamonadzorinzavedanjesamegasebe.Plesjezelopomembnadejavnost,kivključujepoleggibanjaporitmušeposlušanje.

b. Glasovne spremembe oz. mutacija

Vpubertetipevskodejavnostfantovmotimutacija,kizahtevazdravopremostitev.Učiteljjonadzoruje,usmerjavpravilniglasovniobsegindijakompojasnjujegla-sovnespremembe.Svetuje,kdajinkakonajposameznikipevskosodelujejo,sajnipriporočljivoobremenjevatiglasilkvtemobdobju.Izbiraprimernepesmi,krajševaje za sproščanje in oblikovanje glasu, izvajalsko dejavnost pa uresničujemo zinštrumentalnoigro.

c. Potreba po dejavnem sodelovanju

Potrebopodejavnemsodelovanjulahkodijakiuresničijovglasbenihdejavnostih,kotstaizvajanjeinustvarjanje.Takovplivamonapoglabljanjetehnikepetjaininštrumen-talne igre ter razvijamo nevro-muskularno koordinacijo. Dijaki sproščajo odvečnoenergijo.Zizražanjemlastnihidejsečutijopomembne,karjimvlivasamozavest.

1.1.3 Motivacija dijakov za pouk glasbe Ciljmotivacije jeobdržati inokrepitiobstoječevedenjealispremenitidosedanjevedenjevnovooblikoalidrugačnokakovost.To jespremembasmeri,oblike instopnjevedenja.Zmotivacijonekostvarusmerjamo,kanaliziramoaliohranjamo.

StevenV.Owen(Owenetal.1981)opisujedvekomponenti,kioblikujetamotivaci-jodijaka:energijaincilj.Prvausmerjadijakakuresničevanjudruge.Potemtakemjemotivacijavodenjedijakakuresničenjudoločenegacilja.

GLASBA

1�

Postavitevciljev jepomembendelmotivacije.Vendarčigavih?Učiteljipogostopravijo,da jemotivirantistidijak,čigarciljisoenakikotučiteljevi.Vendarprimotivacijinegrezadijakovoprilagajanjeučiteljevimciljem,temvečzausklaje-vanjeučiteljevihpričakovanjindijakovihciljevoz.prilagajanjeučiteljevihciljevdijakovim.

HelgadelaMotte-Haber(1990)opisuje,daenakonadarjeniposameznikidelujejorazlično ravno zaradi osebne pozitivne ali negativne motivacijske naravnanosti.Kakšnamotivacijaboprevladala,jeodvisnoodposameznikovihizkušenjinčustev,kisemupritemporajajo,terpripisovanjarezultatovlastnisposobnostiintrudu.Pomembendejavnik,kivplivanaposameznikovomotiviranost,jevplivokolja:vzgodnjemotroštvuvplivstaršev,natovplivučiteljev,poznejepavplivprijateljev.

Pomembnedejavnike(pričakovanje,spodbuda,verjetnostuspeha,samouresniče-vanje,načelouravnoteženosti, težnjapodelovanjuoz.aktivacija),kivplivajonamotivacijo,interpretirajoštevilniavtorjivsvojihteorijah(prim.Motte-Haber,1990inRotarPance,1999):

• McClellandova teorijapoudarjauspešnostkotpogonskosilo.Pozitivnočustvo,kisepojavljaobrešitvinekegaproblema,delujemotivacijskoinoblikujepredstaveolastnisposobnosti.

• Atkinsonova teorijaopredeljujetežnjopodejavnostikot»zmnožeksub-jektivnespodbudealivrednostiuspeha,odkateregajeodvisnasubjek-tivnaverjetnostuspehainželjepouspehu«.

• Featherjeva teorijapoudarjapolegspodbude inverjetnostiuspehašesamonadzoroz.minimalniosebninadzor.

• Heiderjeva teorija izhaja iz teorije samozavedanja in socialne zvrsti.Ljudje iščejo razloge za svoje vedenje (lasten uspeh ali neuspeh) vokoljuinsebioz.vsrečiinmoči,kijokdoima.

• Maslowova teorijaseopiranazadovoljevanjepotreb.Tesohierarhičnorazporejene,odfiziološkihpotreb,potrebpovarnosti,ljubezni,vred-notenju,samouresničevanju,znanjudoestetskepotrebe.

• Freudova teorija izhaja izenergijegona, težnjeposamoohranitvioz.po doseganju ugodja in izogibanju neugodja. Po njegovem izhajataotroškaigrainfantazijaizmotivaizpolnjevanjaželja.

• Fordova teorija opisujemotivacijokotnotranjipsihološkipojav,ki jeusmerjenazosebnimi(hierarhičnourejenimi)cilji,prepričanjiinemo-cijamiposameznikavprihodnost.Zaučinkovitočlovekovodelovanjesopomembnipogoji:ustreznazačetnamotivacija,potrebnespretnostizaizvajanjedejavnikainustreznookolje.

Največjidejavnik,kilahkovplivanamotivacijodijakov,jezanimivučitelj.Pome-ni,dajedijakomvšečindanidolgočasen,dassvojimiznačajeminnačinomdelapritegnedijakekdejavnosti.Značajskelastnostidobregaučiteljasoustvarjalnost,strokovnost,prijaznost,avtoritativnostdopravemere,objektivnostinkritičnost,natančnostinurejenost.

AmeriškipsihologposlovneekonomijeBrownopisujeuspešnegaučitelja takole:»Uspešniučiteljisospretnikotžonglerji,strpnikotvrtnarjiinzahtevnikottrenerji«(Brajša,1995,str.81).


�0

GLASBA

Značilnosti načina dela dobrega učitelja, skaterimivplivanamotivacijodijakov,so:

a. Pozitiven odnos do dijakov

Pomembenelementuspešnegavplivanjanadijakejeprijazenodnosdonjih,pravameravplivanja inpogostostvplivanja.Takšenodnostemeljinadelubrezprisileinustrahovanja,zaupanju,iskanjudobregavdijakihinrazvijanjutegadobregavnjih,dajanjuobčutkabiti vreden terdopuščanju svobodnega razvojaosebnosti.Učiteljdajestemnačinomkomuniciranjaučencemvzor.Grezaprocesodzivanja:dijakisebodozgledovaliponjeminmupozitivnostvračali.

b. Dajanje spodbud

Spodbujanjepomenibodrenjeinopogumljanjedijaka,dajanjepodpore,sugestijindrugihoblikpomočidijakompripridobivanjuoz.usvajanjuznanja.Vtokategorijospadatudipohvala,katerepozitivniučinkisodobroznani.

c. Usmerjanje pozornosti

Najpomembnejšejepodajanjejasnihnavodil,nakajnajbododijakipozorninpr.priposlušanjuposnetka.Pozornostdijakovjezelopomembnopreverjati,šepose-bejpridejavnostih,kivključujejokompleksneduševneprocese.Zatojepomemb-noodstranitivsedejavnike,kiodvračajodijakovopozornostodučnedejavnosti,npr.medpredvajanjemposnetkaučiteljindijaknegovorita.Čedijakimedučitelje-vorazlagogovorijo,najučiteljspremenibarvoalivolumenglasu(natišje),lahkosipomagatudizgibnimispremembamitelesa.Čepadekoncentracijacelemurazre-du,najučiteljzamenjadejavnost,telesnorazgibadijakealiodpreokno.Dinamikapoučevanjainprilagajanjeučiteljaučnimrazmeramstapomembnadejavnikaprivzdrževanjudejavneučnenaravnanosti.

č. Povratna informacija

Učencupomenipovratnainformacijapotrditev,dapravilnorazmišlja.Vendarpo-pravljanjedijakovihnapaknajnebipotekalovsmislugraje,javnekritikeoz.ka-znovanjadijakapredcelimrazredom(takšendijakbošemanjkooperativen),am-pakvoblikipogovorasamomedučiteljemindijakom.

Povratnainformacijanajbipotekalavdvosmernikomunikaciji,nesamoučitelj–dijak,temvečtudidijak–učitelj,zdajanjemreplik,pripombinizražanjemsvojegamnenja,karvplivanaoblikovanjeotrokovesamopodobe(predvsemnazaupanjevsamegasebe)inrazvojkritičnegamišljenja.

Povratna informacija mora biti verodostojna, preverljiva, resnična ter čim boljobjektivna.Vzbujatimorazaupanje.

d. Podpiranje dijakove radovednosti

Ustvarjalnostjedijakovapogonskainstimulacijskasila.Dijakizradovednostine-kajpreizkusioz.razišče.Stemsinabira izkušnje,pozitivnealinegativne.Tako

�1

vodidijakovaradovednostvnjegovoustvarjalnost.Pogojapastaugodnopočutjeinsproščenoozračje,kijuustvaripozitivenodnosmedučiteljemindijaki.

e. Ustvarjanje razmer za sodelovanje

Sodelovanje jepreizkušenmotivacijskidejavnik,kerpovečujedelovnovnemovtandemualiskupini.Nesamonaravnidijak–dijak,voblikivzajemnepomoči,temveč tudi v povezavi učitelj – dijak: izmenjava izkušenj, sodelovanje, skupnonačrtovanjeučnegadela.Pogojsodobriodnosi,vendarnevsmisluprijateljstva,temvečvsmisluučiteljakotpomočnika,mentorja,tistega,kivodiinusmerjaučniproces.

f. Zadovoljitev dijakovih želja

Učiteljnajbiskupajzdijakioblikovaldelučnegaprocesa.Stemomogoči,dadijakiizrazijosvoježelje,kinajbijihprekučnegaprocesauresničili.Uresničitevželjajepozitivenmotivacijskidejavnikinspodbudazanadaljnjedelo.

Pomembnoje,daučiteljusmeridijakevprimerenizborželja–dabonjihoveželjemogočeuresničiti.Najboljšametodajeponuditiseznamdejavnostialipredmetov,kisomoženizbordijakovihželja.Dijakselažjeodloči,učiteljuparezultatizboraneotežujedela,kerjepredlaganedejavnostialipredmetespredhodnimnačrtova-njemžepredvidelvučnemprocesu.

Učiteljnajbibilzelovsestranskaosebnost.Videtimoravsakegaposameznikavrazredu,sipridobitinjegovozaupanje,bitimoraoptimistinzrelaosebnostzvelikomerosamonadzora.

1.1.4 Aktivno učenje prek glasbenih dejavnosti pri pouku glasbe

Aktivnoučenje(Fink,1999)temeljinaustvarjalnem,kritičnem,analitičneminsis-temskemrazmišljanjuterlogičnemsklepanju.Opredeljujetagadveravni:

• ravendialoga(meddijakialimeddijakiinučiteljem)in

• ravenznanjinizkušenj.

Aktivnoučenjesepripoukuglasbeudejanjaprekglasbenihdejavnosti,opredelje-nihvposodobljenemučnemnačrtuglasbavgimnazijah(Žvaretal.,2008).Toso:

• poslušanje,

• izvajanjein

• ustvarjanje.

Omenjenedejavnostiomogočajo spoznavanje in razumevanjeglasbenega jezika(npr.glasbenihpojmov,glasbeneteorije,zgodovineglasbe).


��

GLASBA

a. Poslušanje glasbe

Poslušanje ali glasbena recepcija je osnova za razvijanje glasbenih spretnosti insposobnosti.Petje,igranjeingibanjesoodvisniodposlušalčevesposobnostina-tančnegaposlušanja.Poslušanjezajemanajplodnejšeinnajučinkovitejšepreuče-vanje situacij vglasbi. Jeosnovazavseglasbene izkušnje:ujemanje intonacije,razlikovanje tonske višine, analiziranje ritma, melodije, forme, kreiranje novihspremljavaliimproviziranjeobglasbi.Grezanačrteninsistematičenprocesvzgojedejavnegaposlušalca.Dijakunajglasbanebipomenilalezvočnekuliseoz.dijaknajglasbenebizaznavalsamopasivno, temvečnajbimuposlušanjepomenilopotrebo.Pogojpriglasbenirecepcijijezbranoinpozornoposlušanje,kivplivanapoglabljanjezbranostiinglasbenegaspomina.

Dijakeusmerjamovanalitičnoposlušanje,kiomogočazaznavoizvajalskihsred-stev,sestavov, izraznihprvininoblikovnihznačilnosti.Poudarjasenačelodoži-vljanjaglasbezdoživljajskimposlušanjem,kirazvijahotenjepoposlušanju,zatonajbiseizogibalistrogemuanalitičnemupristopuposlušanja.

Dijakejepomembnopripravitinasprejemanjeglasbenihvsebin.Postopekposlu-šanjavsebujenajprejmotivacijozaposlušanje,natopotekposlušanja,doživljajskopavzoinpovratnoinformacijoodoživljanju(prim.Pesek,1997).

Izvajanjeglasbepotekaprekpetja,inštrumentalnegaizvajanjaingibanjaobglasbi.

b. Petje

Petjejeprevladujočadejavnostpriglasbenivzgoji,kerpredstavljaaktivnooblikoučenjainosnovninačinglasbenegaizražanja.Vplivanarazvojelementarnegame-lodičnegainritmičnegaposluha(Breznik,2001,str.34).

Vsrednješolskemizobraževanjuseprekeno-invečglasnegapetjapostopnovpli-vanaširjenjeglasovnegaobsegadijakov,urispretnostmenjavehitrostiinjakostiizvajanja,jasnoizgovarjavo,navajadijakenauporabopevsketehnike,sproščanji-hovotelotervplivanaoblikovanjeprvinestetskegaizražanja,kotstaartikulacijainfraziranje.

Razvijatasedijakovaobčutljivostzasozvočjainharmonskiposluh.Skušamomuprivzgojitiobčutekzanatančnointoniranje.

Pomembnajeučiteljevakakovostnapredstavitevpesmi,sajjepetjespretnost,kijoučenecposnema.Učiteljdajezgledsčistointonacijo,dobrodikcijoininterpretaci-joteruporabopevsketehnike.

c. Instrumentalno izvajanje

Instrumentalnoizvajanjejeprocesizraziteglasbenekomunikacije,kiodpirasvetglasbe.Razvijatasedijakovagibalnaspretnost inusklajenostgibov,spodbujaseglasbenoodzivanje.Dijaksizigranjemnaglasbilapridobitemeljneglasbeneizku-šnjezanadaljnjeusvajanjeglasbenihpojmov(npr.tonskavišina,ritem,dinamika,tempoinmelodija).Igranjejedejavnost,kipoglabljadoživljanjeglasbe,delujemo-tivacijskointakoustvarjapozitivenodnosdoglasbenegapouka(ib.).

Instrumentalnoizvajanjelahkopredstavljapodporopetjualiplesu,lahkopatudisamo-stojnoinstrumentalnovsebino.Primerezaizvajanjeseposredujeskombinacijometod

��

imitacijeinnotnegazapisa.VključujeseigranamelodičnainritmičnaglasbilaOrffove-gainštrumentarija,naljudskainlastnaglasbila,klasičnainelektronskaglasbila.

Izborglasbilzaspremljavopesmimmorapozvočnostiustrezatidanivsebinipesmi.

č. Gibanje ob glasbi

Gibanjeobglasbiveljazaenonajstarejšihizraznihoblikčustevinpredstav.Najpri-mernejšioz.nagonskiinzatonajboljspontanodzivotrokanaglasbojegibanje(ib.).Vezanojenarazličnadoživetjainpredstave,kisepojavljajoobspremljanjuglasbeinjihdijakiustvarjalnoizpovedujejovdrugihmedijih,vtemprimerualissvobo-dnimgibanjemalizurejenimplesom.Plesjezaradiusklajevanjagibovzglasbozah-tevnejšaoblikaizražanja,pričemer»zvokingib,glasbainples,učinkujejoskupaj–kotenotenmedij«(Muršič,2000,str.322).Gibanjeobglasbipotekaobposlušanjuglasbe.Zobemadejavnostmahkratidijakrazvijagibnokoordinacijoinmotorikoterizražanjeosebnegaobčutenjaglasbe,polegtegasevzgajazapozornoposlušanje.

Priporočljivo je,daučiteljprilagodi težavnostnostopnjogibanjaobglasbimoto-ričnimspretnostimdijakovinnjihovimželjamalispodbujakreativnogibanje,kjerdijakzgibitelesaizražasvojaobčutjaobinoglasbinasvojizvirennačin.Nasre-dnješolskiravninajbodogibižezahtevnejši,povezanivrazličneplesnevzorceoz.najbodoplesnostilnoobarvani.

d. Ustvarjanje

Glasbeno ustvarjanje se izraža v obliki poustvarjalnosti, ustvarjanja ob glasbi,pevskegaizmišljanja,oblikovanjaspremljavinzvočnihvsebin.Poustvarjalnostjekončnaoblikaizvajanja.Vključujenaučenopetjeinigranjenaglasbila,kigadijakposvojedoživljajsko inestetsko izrazi.Predstavljaprocesvodenegaoblikovanjavglasbi,kipotrebujedoberzgledinpotekaodposnemanjadosamostojnegaterustvarjalnegaizražanjaglasbenihvsebin.Nidovolj,dadijakiinterpretacijoučiteljaleposnemajo.Pomembnojihjenavajatinato,daglasboizrazijoskozisebe.

Pevskoizmišljanje,oblikovanjespremljavinzvočnihvsebinjevezanonaneposre-dnoindividualnoizvajanjespetjemaliigronaglasbila.Dijakisisvobodnopevskoaliinštrumentalnoizmišljajoritmičnealimelodičnevzorce.

Glasbenaprodukcijajeravnotakokotpoustvarjalnostvodenproces.Npr.priobli-kovanjuspremljavepesmiučiteljdijakemotivirazaizborglasbil,kiposvojizvoč-nostiinbarviustrezajodanivsebini.Potemjimpomagaoz.jihvodidooblikovanjakončnespremljave.

Kerjeustvarjanjenekevrstenadgradnjažeomenjenihdejavnostipripoukuglasbe,vpli-vanarazvojcelotneosebnosti.Tojenajdejavnejšaoblikaučenja,združujevečdejavno-stihkrati3,otrokesprošča,motiviraintakopozitivnovplivanarazpoloženjevskupini.

Pri dijakovem ustvarjanju se poudarja interpretacija kot doživljajska in estetskanadgradnjaglasbe.Polegestetskesenzibilnostiserazvijatudikritičnost.

3 Glasbena ustvarjalnost lahko hkrati združuje npr. poslušanje z gibanjem, petje z gibanjem, petje z igranje m na glasbila ali poslušanje z igranjem na glasbila. Li-kovna ustvarjalnost pa združuje kombinacije različnih tehnik ustvarjanja.


��

GLASBA

Posebejpomembnaoblikajeimprovizacijanaglasbenovsebino,prilagojenastop-njirazvojaglasbenihspretnostiinsposobnostidijakov.Izkušnjekažejo,dasenaj-boljšaimprovizacijaposameznikaustvariznotrajskupinskegaimproviziranja,kerposameznikniizpostavljen.Zatojepomembno,daučiteljustvarirazmere,kiomo-gočajotakšnoimproviziranje.

e. Glasbeni jezik

Usvajanje glasbenih pojmov je povezano z glasbo kot znanostjo. Doživljanje,občutenjevinobglasbiterizvajanjeglasbejeenostavnejšeinizraznomočnejše,čejeglasbapovezanazmišljenjem.Razvijanjeinrazširjanjeglasbenihpojmovnapodlagizaznavanjasčutili,duševneintelesnedejavnostipripomorejokučin-kovitejšemureševanjuglasbenihproblemovterkvišjiravniglasbeneustvarjal-nosti.

1.1.5 SklepGlasbajekotenoletnipredmetvgimnazijahvelikokratpodtežomanjvrednostnegakompleksa.Čepaosvetlimoglasbokotvelikodejavnostdijaka,jovidimokotpo-membenidentifikacijskigradnikosebnostneidentitetedijaka.Zatoimaglasbakotobvezen vzgojno-izobraževalni srednješolski predmet močno vlogo vplivanja napsihosocialnirazvojdijakov.

Prisodobnejšihpristopihdelazdijakijepriporočljivo,daučitelji:

• opravljajosvojedeloprofesionalno,odgovornoinpredano,

• posodabljajo svoje pedagoško delo glede na zahteve dijakov, stroke,časainprostora,

• iščejopriložnostzaseinzašolezanadgradnjosvojegadela,

• stalno uveljavljajo in kritično predstavljajo primere dobre prakse vpisni,avdio-invideo-obliki,karbivplivalonavečjopreglednostznan-ja, pretok informacij, izmenjavo izkušenj in s tem dvignilo kakovostpedagoškega dela, povečalo ugled pedagoškega poklica in tudi zani-manje dijakov za tovrstne poklice ali poklice v povezavi z glasbenoumetnostjo.

1.1.6 Viri in literatura

1 Armstrong, T. (1999). Prebudite genija v svojem otroku. Spodbujanje radove-dnosti, ustvarjalnosti in učnih sposobnosti. Tržič: Učila.

2 Bloom, B. (1970). Taksonomija ili klasifikacija obrazovnih i odgojnih ciljeva. Beograd: Jugoslavenski zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja.

3 Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba.4 Breznik, I. (2001). Vloga in položaj ljudske glasbe v tretjem triletju osnovne

šole. Magistrska naloga, tipkopis. Ljubljana: Oddelek za glasbeno pedagogiko. Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani.

��

5 Breznik, I. (2005). Razsežnosti ljudske glasbe v vzgajanju nacionalne identi-tete in razumevanju svetovnih kultur. Doktorska naloga, tipkopis. Ljubljana: Oddelek za glasbeno pedagogiko. Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani.

6 De la Motte-Haber, H. (1990). Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

7 Fink, Lee D. (1999). Active learning. (citirano 15. 3. 2010) Dostopno na naslo-vu: http://tls.vu.edu.au/learning_and_teaching/guidelines/VU1/ACTIVE%20LEARNING%20honolulu%20VU%201.pdf.

8 Fullan, M. in Hargreaves, A. (2000). Za kaj se je vredno boriti v naši šoli. Lju-bljana: Zavod RS za šolstvo.

9 Glasser, W. (1998). Dobra šola. Vodenje učencev brez prisile. Radovljica: Regi-onalni izobraževalni center.

10 Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Držav-na založba Slovenije.

11 Muršič, R. (2000). Trate vaše in naše mladosti: Zgodba o mladinskem in rock klubu, prva in druga knjiga. Ceršak: Subkulturni azil.

12 Owen, V. et al. (1981). Educational Psychology. Boston: Little, Brown & Com-pany.

13 Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.14 Rotar Pance, B. (1999). Motivacijska naravnanost učiteljev za vzgojno-izobra-

ževalno delo na področju glasbe. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani.

15 Shehan Campbell, P. (1995). Music in Childhood. From Preschool through the Elementary Grades. New York: Schirmer Books, str. 185-216.

16 Tomič, A. (1999). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedago-ško izobraževanje Filozofske fakultete.

17 Žvar et al. (2008). Učni načrt: glasba v gimnazijah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.


��

GLASBA

1.2 Medpredmetno povezovanje dr.BarbaraSicherlKafol

1.2.1 UvodKajimajoskupnegaThomasEdison,MajaPlisecka,BožidarJakac,MiroCerarinHerbertvonKarajan?Alisonjihovidosežki,kinamožarijonoč,ozvočijotišino,oživijo prostor, na kakšen način povezani? Vsakega od navedenih umetnikov,športnikovinznanstvenikovodlikujejoizjemnesposobnostidelovanjanasvojempodročju terhkratipreseganja inpovezovanjazdrugimipodročji.Govorimoomrežnemdelovanjurazličnihinteligenc,aličeseizrazimopoGardnerju(1995,str. 19): »Skoraj vsa področja zahtevajo uspešnost v nizu inteligenc; in vsakointeligencojemočizkoristitinaširokemspektrupodročij,kisonavoljovdanikulturi.«

Spoznanjanevrološkihznanostiizpostavljajo,dajemrežnomišljenjeedenizmedtemeljnihnačinovdelovanjamožganov,prikateremsetvorijopovezavemedspe-cializiranimipodročjiobdelavepodatkov(Lake,2002).TudiCaineinCaine(1997)menita,dapodatke,pridobljenenaholističennačin,zlahkotopovezujemospred-hodnimznanjemintudimnogohitrejeprikličemovspomin.

Šolanajbipreseglaravenenostranskega,vposameznepredmeteinnjihoveizoli-ranepodatkeusmerjenegapoučevanjainsepreusmerilaod»kajseučiti«v»kakoinzakajseučiti«.StrinjamosezRussllominZembylasom(2007,str.288),da»somejemeddisciplinamiumetneinomejujejoučenčevpristopdoširšegasmislaživ-ljenja«.

Navedenirazlogisospodbudiliuvajanjecelostnihdidaktičnihpristopov,kijimlah-kosledimožeodzačetkaprejšnjegastoletjadalje.Vokviruprogresivnepedago-gikesoseuveljavljalerazličnekoncepcije,npr.:Montessorijevašola,Waldorfskašola, problemski, projektni, delovni, skupni, kompleksni, globalni pouk pri naspa tudi strnjeni, enotni, vkupni, splošni, celokupni, skupnostni, kompleksni alisojemnipouk(Vranc,1936;Poljak,1965).Kljubrazlikamvdidaktičnihizpeljavahposameznih pristopov lahko ugotovimo, da so na eni strani zasledovali snovno(osredotočenjeučnesnovi)innadrugistraniprocesnokoncentracijo(osredotoče-njeprocesovučenja).

Tudisodobnopojmovanjecelostnihpristopovuporabljarazličnapoimenovanja,kotsointerdisciplinarnost,multidisciplinarnost,transdisciplinarnost,krosdisciplinar-nost,metadisciplinarnost itn. (Nikitina,2006).Kljub različnimpoimenovanjem,kisenanašajonaglobinoinobsegmedpredmetnihpovezav,lahkotudisodobnecelostnepristopeobravnavamozvidikavsebinskihinprocesnihpovezav.Bloom(2006)izpostavljaprocesni,vsebinskiinkonceptualnividikmedpredmetnihpove-zav,kigabomovnadaljevanjupodrobnejeosvetlili.

Medpredmetnopovezovanjeopredeljujemokotcelostnididaktičnipristop,kipo-meni horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti.Medpredmetnepovezavedoločajoskupninamenirazličnihpredmetnihpodročij.Vključujejoproceseučenčevegacelovitegaspoznavanjaučnestvarnostisprenaša-njemučnihspretnostiinznanj.Skupniimenovalecalirdečanit,kipovezujeposa-

�7

meznepredmete,jetransferučnihpostopkov,vsebin,podatkov,pojmov,zakonito-sti,miselnihspretnosti,čustev,stališč,komunikacijeitn.

1.2.2 Vsebinski vidik medpredmetnih povezav Čevzpostavljamopovezavenapodlagiučnihvsebin,govorimoovsebinskemvidi-kumedpredmetnihpovezav,kiizhajaizučno-snovnegamodelanačrtovanja.Učnevsebinesopovezaneokolisrediščne– teme, ideje,predmeta, tematskihsklopovitn.Izhodiščeje,kajpovezovati,innezakajinkako.Čepravimapovezovanjeuč-nih vsebin vrsto prednosti, saj Palmer in Pettit (1993, str. 10) poudarjata, da je»pomembnostvsebinskegapristopavtem,daseučnavsebinalahkoobravnavavkontekstu,kijezaučencesmiseln«,lahkorečemo,da(zgolj)tovrstnipristopniza-dostnapodlagamedpredmetnegapovezovanja.Sodobnanačelanačrtovanjapoukanamrečboljkotvsebinoučenjazasledujejoproceseučenjanaravniučnihstrategij.Prisnovnikoncentracijipogostoprihajatudidonasilnega»lepljenja«učnesnovinaobstoječitematskisklop.Takoselahkozanemarjajoposebnostisnovnegana-črtovanjapriposameznihpredmetih,inčeupoštevamo,daciljpovezovanjanipo-enotenjevsebininprocesovučenja,temvečnjihovapoglobitev,sotovrstnipristopineustrezni.

1.2.3 Procesni vidik medpredmetnih povezav Procesnividikmedpredmetnostiobsegapovezovanjenaravniprocesovindosež-kovučenja.Vključujetransferučnihpostopkov,pojmov,miselnihspretnosti,ču-stev,stališč,motivacije itn.Uglašen jessodobnimpojmovanjempouka,ki iščeodgovorenavprašanji,zakajinkakoseučiti.Številniavtorji(Kline,Martel,1992;Erickson,1995;Anderson,1991;MarentičPožarnik,2000)navajajomožnostipo-vezovanjanaravnipojmov,kotso:ravnotežje,struktura,sprememba,nasprotje,gibanje,kakovost,enakost,komunikacija,različnost,proces,model,forma,raz-vrstitev,začetek,velikostitn.Čepravkritiketakšnegapristopaopozarjajo,danikonceptov,kibiimeliuniverzalnovrednost,indajezatopotrebentemeljitraz-mislekoizbiritistih,kibilahkopredstavljaliskupnopodlagozamedpredmetnopovezovanje,omogočatovrstenpristopoblikovanjepojmovnihmrež,kiimajopo-membnovlogovkognitivnistrukturi.MarentičPožarnik(2000,str.59)meni:»Te-meljnipomenzarazumevanjesvetaimajonekateriključnimedpredmetnipojmi,kipresegajoobravnavovposameznihpredmetih inbi jimmoraliposvetitipravposebnopozornost«.

Na ravni procesov učenja povezujemo učne spretnosti, ki potekajo v interakcijiafektivno-socialnega, psihomotoričnega in kognitivnega področja razvoja. Takonpr.nakognitivnempodročjupovezujemoproceseproblemskegainustvarjalne-gamišljenja,miselnihstrategijprimerjanja, razlikovanja,analizesinteze itn.,naafektivno-socialnem področju procese medosebne komunikacije, interakcijskegaučenja,konstruktivnegaobvladovanjačustev,motivacije,stališčitn.innapsiho-motoričnempodročjuprocesebesednegainnebesednegasporočanja,orientacijevprostoru,gibalnihsposobnosti,koordinacijeitn.Omenjeniprocesirazvoja(proce-snicilji)sopodlagamedpredmetneganačrtovanjainpomenijopoglobitevinnad-gradnjopredmetnihciljev.


��

GLASBA

1.2.4 Iz prakse v prakso Številniprimeriizprakseinizsledkiraziskavponazarjajouspešnosttovrstnihpri-stopov.Izkušnjekažejo(Paulič,2002;SmithinJohnson,1993),daučenciprimed-predmetnemreševanjuučnihsituacijrazvijajointeresinmotivacijozaučenjeterpoglabljajorazumevanje inuporaboznanja(HodnikČadež,2007;Žinko,Pacek,2007;Jurkovič,2007;Novak,Turšič,Klun,Lale,20074).Polegtegadosegajoboljšeučneuspehe(Drake,1998;Žinko,Pacek,2007;Jurkovič,2007;Novak,Turšič,Klunin Lale, 2007), kažejo kakovostnejše medosebne odnose in zavzetost za učenje(Arhar,Johnston,Markle,1989poDrake,1998),izražajosamozavest,medsebojnosodelovanjeinvzajemnospoštovanje,imajoboljšipriklicinrazumevanjeučnegagradivainlahkovzpostavljajotransferučnihspretnostimedrazličnimipredmet-nimipodročji(pravtam).Učiteljiuporabljajoinovativnestrategijepoučevanjainspodbujajorazvojrazličnihučnihspretnosti(Cole,1994,poDrake,1998).Takšnopoučevanjeinučenjejezaučencaosebnopomembnoalisignifikantno,sajvodivuvidevanjeglobljihodnosovmedpojavi.

Nazadnje jepomembno,dapoudarimo tudipogoje,kiomogočajouspešnoure-sničevanjemedpredmetnihpovezav.Mednjimijepoglobljenoinsistematičnona-črtovanjeskupnihvsebin,procesovinciljevučenjakakortudidobropoznavanjeučnih ciljev, postopkov in vsebin različnih predmetov, sodelovanje učiteljev, iz-vajanjeinvrednotenjesmiselnihmedpredmetnihpovezavterustreznastrokovnaindidaktičnausposobljenostučiteljev.Čeomenjenihdejavnikovneupoštevamo,lahkonastajajonestrokovnedidaktičneizpeljaveznejasnimiciljiučenjainpouče-vanja,usmerjenostjozgoljnapovezaveučnihvsebin,vsiljeneinumetnepovezave,zanemarjanjeznačilnostiposameznihpredmetov,organizacijskeinizvedbenete-žaveitn.Primedpredmetnemnačrtovanjunamrečnegrezapoenotenjepostopkov,oblik,vsebin inciljevučenja, temvečzacelovitoučnorastskomplementarnimiučnimiizkušnjaminarazličnihpodročjihrazvoja.

1.2.5 Sklep Kakovostmedpredmetnegapovezovanjajeodvisnaodstrokovneusposobljenostiuči-teljev(Sicherl-Kafol,2007),zatobotrebavečpozornostinamenitinjihovemuizobra-ževanjunatempodročju(Štemberger,2007).Strokovnezahtevetovrstnegapristopavključujejosodelovalnodeloskonstruktivnoizmenjavomnenj,refleksivnimdialo-gom,deprivatizacijopraksepoučevanja inskupinskim fokusom,ki je spodbudnozainovativnodelo(Sparks,1998).Izpostavljenajepotrebapoodprtikomunikaciji,vkaterosevključujejoučenci,učiteljiindrugidelavcišoleterstarši.Navsezadnjejepomembnaosebnazavezanostučiteljev,davnašajospremembevsvojedeloindadelujejokotprimarnimotivacijskidejavnikvprocesihpoučevanja.Vseomenjenojepogojzaizvajanjemedpredmetnegapristopaindrugihpedagoškihinovacij.Kersopremikinasplošniravnikakovostipoučevanjapočasniinvključujejotakouspešnekotneuspešnerešitve,botudinapodročjumedpredmetnegapovezovanjapotrebnošenadaljnjepreverjanjeustreznostinjegoveganačrtovanjainizvajanja.

4 Omenjene raziskave so objavljene v knjigi Učitelj v vlogi raziskovalca – akcijsko raziskovanje na področju medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli« in skupaj s številnimi primeri akcijskih raziskav potrjujejo uspešnost med-predmetnega pristopa in nakazujejo možne izpeljave v praksi.

��


1 Anderson, W.A. in Joy, E. L. (1991). Integrating music into the classroom. Bel-mond, California: Wadsworth publishing company.

2 Bloom, J.W. (2006). Integrated curriculum and instruction. The Exploring sci-ence Site. (citirano 25.3.2010). Dostopno na naslovu: http://elsci.coe.nau.edu/readarticle.php?article_id=27.

3 Caine, R. in Caine, G. (1997). Education on the edge of possibility. Alexandria: Association for supervision and curriculum development.

4 Drake, S.M. (1998). Creating integrated curriculum. California: Corwin Press, inc.

5 Erickson, H. L. (1995). Stirring the head, heart, and soul. Thousand oaks, California: Corwin Press, inc.

6 Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram.7 Hodnik Čadež, T. (2007). Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezova-

nja. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 131-150.

8 Jurkovič, M. (2007). Medpredmetno povezovanje v 4. razredu pri matematiki, naravoslovju in tehniki ter družboslovju. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vo-grinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi razisko-valca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 294–314.

9 Kline, P. in Martel, L.D. (1992). School success: The inside story. Virginia: Learning matters.

10 Lake, K. (1994). Integrated curriculum. School improvement. Research series. (citirano 25. 3. 2010). Dostopno na naslovu: http://curriculumassociates.com/professional-development/topics/Integrated-Curriculum/extras/lesson1/Rea-ding-Lesson1.pdf.

11 Marentič Požarnik, M. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 12 Nikitina, S. (2006). Three strategies for interdisciplinary teaching: contextuali-

zing, conceptualizing, and problem-centring. V: Journal of curriculum studies, 38 (3), str. 251–271.

13 Novak, B., Turšič, N., Klun P. in Lale, D. S. (2007). Medpredmetne povezave pri športni vzgoji in matematiki v osnovni šoli. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi razi-skovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 441–459.

14 Palmer, J. in Pettitt, D. (1993). Topic work in the early years, London and New York: Routledge.

15 Paulič, O. (2002). Medpredmetno povezovanje v gimnazijah. Vzgoja in izobra-ževanje, 1, XXXIII, str. 67–70.

16 Russell, J. in Zembylas, M. (2007). Arts integration in the curriculum: A re-view of research and implications for teaching and learning. L. Bresler (ed). International handbook of research in arts education. The Netherlands: Sprin-ger, str. 287–302.

17 Poljak, V. (1965). Cjelovitost nastave. Zagreb: Školska knjiga.18 Sicherl - Kafol, B. (2007). Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega pove-

zovanja. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 112–131.


�0

GLASBA

19 Smith, J.L. in Johnson, H. (1993). Bringing it together: Literature in an inte-grative unit. V: Middle school journal, No. 25, str. 3–7.

20 Sparks, D. (1998). Improving student learning requires deep change. V: Re-sults. (citirano 25.3.2010). Dostopno na naslovu: http://www.nsdc.org/news/results/res12-98sparks.cfm.

21 Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V: J. Krek, T. Hodnik, Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 93–112.

22 Vranc, E. (1936). Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi. Ljubljana: Slovenska šolska matica.

23 Žinko, V. in Pacek, M. (2007). Medpredmetno povezovanje: povezanost zgo-dovinskih dogodkov in književnih besedil. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vo-grinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V.Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi razisko-valca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 607–621.

�1

1.3 Glasbena mapa mag.ManicaHabjaničGaberšek

1.3.1 UvodNovopojmovanjeznanja,kiseodenoznačnegausmerjahkompleksnemuinodnespremenljivegahdinamičnemu(RutarIlc,2003),prinašatudispremenjenora-zumevanjepoučevanjanastraniučiteljainučenjanastranidijaka.Novakulturapoučevanjainrazumevanjaznanjapazahtevatudinovepristopepripreverjanjuinocenjevanjuznanja.

Predmetglasbavgimnaziji»nadgrajuje poznavanje in poglabljanje glasbenih znanj ter oblikuje dijakovo estetsko občutljivost in vrednotenje v glasbeni umetnosti. Izbra-ne vsebine ustrezajo splošni in glasbeni inteligenci dijakov. Vsebine in dejavnosti spodbujajo dijake, da kritično vrednotijo glasbo in jo upoštevajo kot spremljevalko v različnih življenjskih situacijah«(Učninačrtzaglasbovgimnaziji,2008,str.5).Splošniinprocesniciljivposodobljenemučnemnačrtuusmerjajoučiteljaknovimpristopompoučevanjainpreverjanjaterocenjevanja,hkaterimsoditudioblikova-njeglasbenemape.

Predstavljeninačinoblikovanjadijakoveglasbenemapejekombinacijarazvojnega,zbirnegainocenjevalnegaportfolija5.Razvojnegazaradidijakovegaindividualne-gaizhodišča,sajprikazujestopnjerastiinnjegovrazvojskozidoločenčas(šolskoleto),usmerjenskozilastnerefleksijein(samo)postavljanjeciljev. Zbirnega,zara-dipaleteizdelkov,kijihdijakzbiravdoločenemobdobju–odavtentičnihnalog,razmišljanjovlogiglasbevživljenjuposameznika,raziskovanjarazličnihglasbe-nih zvrsti, preverjanja in ocenjevanja znanja preko klasičnih testov, refleksije olastnivokalniininštrumentalniizvedbipesmioziromaglasbenihdeldoposnetkovlastnegaaliskupinskegaizvajanja(petjainigranja),razmišljanjainustvarjanjano-vihglasbenihdel,refleksijeoskupinskemdelu…Ocenjevalnega,sajseuporabljazaocenjevanje inevalviranje individualnihposameznikovihdosežkovobkoncuobdobjaizobraževanjanapodlagidoločenihkriterijev.

Glasbenamapatako,polegrazvojakognitivnihsposobnosti,omogočatudirazvojmetakognitivnihsposobnostiinzmožnosti,kotjenaprimersposobnostnačrtova-njaučenja.Dijakiseznjenopomočjoučijonačrtovatiinevalviratilastenučnipro-ces,samonadziratisebepridelu,razvijatidelovnenavade,sodelovativpogovorihoocenjevanjuznanjainreflektiratilastnoznanje.

Glasbenamapaspodbujaindividualiziranpristop,sajsodosežkivglasbenimapiodvisniodpostavljenihciljevučitelja,dijakovegaglasbenegapredznanjainnjego-vezavzetosti.Mapanilezbiranjerazličnihnalognaenemmestu,ampakdobisvo-jofunkcijozbirnega,razvojnegainocenjevalnegainstrumenta,koizdelkivmapiprikazujejo,da:


5 Pojem portfolijo, kot so ga prevzeli v Angliji in ZDA, izhaja iz romanskega govornega okolja – portafoglio (ital.) in portafeuill (fran.), ki v obeh primerih pomeni listnico oz. mapo z dokumenti ali resor. V izobraževalnem konceptu se pojavlja tudi z izrazi – portfelj,listnica,listovnik,učenčevamapa,dijakovamapa ter v povezavi s predme-tnimi področji glasbenamapa,zgodovinskamapa,jezikovnamapa…

��

GLASBA

• učiteljvvlogimentorjausmerjadijake;

• dijakinisopasivniprejemnikiznanja;

• dijakisprejemajoznanjaprekoglasbenihdejavnostiizvajanja,posluša-njainustvarjanja;

• prekoustvarjenihsituacijučiteljvodidijakeksamostojnemuoblikova-njunovihznanjinobvladovanjukompetenc;

• dijakipoznajokriterijeinopisnike,kidokazujejouspešnostglasbeneizvedbealistvaritve,opravljenenalogealiizdelaveizdelka;

• dijakipolegnovihglasbenihznanjgradijosplošenpoglednaživljenjeinglasbomedpredmetnopovezujejozdrugimipredmetnimipodročji;

• dijakirazumejoinprepoznavajolastninapredekobsamopreverjanjuinsamoocenjevanju;

• dijakianalitičnoprepoznavajosvojdosežekinpredvidijonadaljnjopotinciljosvajanjanovihznanj;

• dijakivrednotijoosvojenoznanjeinlastenprispevekvprocesuosvaja-njanovihznanjter

• učiteljdijakeusmerjakučenjuučenjainstemkobvladovanjuproce-sovvseživljenjskegaučenja.

Glasbenamapapodpiraavtentičnoučenje,kjerstamočnopoudarjenaafektivnasestavinaučenja,kivodivvseživljenjskoučenjeinobvladovanjevsehvrstkomuni-kacij,termetakognitivnipristop,kivodikrazmišljanjuorazmišljanju(Sentočnik,1999–2002).

Avtentične nalogenapodročjuglasbesolahko:

• različne vrste t.i. simulacij (npr. igrevlog indramatizacijadoločenihdogodkov,povezanihzdoločenimskladateljemalidogodkomvnjego-vemživljenju);

• nastopi pred različnim občinstvom (TV-oddajaoglasbi,napovedovanjeglasbenihdogodkov…);

• projekcije (napovedovanje,kajsebozgodilonpr.zglasbenoprodukci-jo,čepoostrijonadzornadnedovoljenimsnemanjemglasbe…);

• izražanje v neumetnostnih funkcijskih zvrsteh(npr.osebnapismaoiz-kušnjah,doživljanjihindogodkih,pismabralcevodoločenemproble-mu,članki,kritike,reportaže,recenzije,ekspertize,nagovoriodoloče-nihglasbenihdogodkih,koncertih,glasbenihpredstavah…);

• izražanje v umetnostnih funkcijskih zvrsteh (pisanje basni, pravljice,novele,pesmiporazličnihnačelih,kisolahkopodlagazakrajšavokal-no-instrumentalnaglasbenadela);

• izražanje glasbenih vsebin in doživetij preko drugih medijev(ustvarja-njeslik,kipov,raznovrstnihinstalacij…);

��

• preiskovanje in raziskovanje o določenih razvojnih smernicah v glasbi;

• razprave, okrogle mize, debate npr. o aktualnih glasbenikih in njihovih dosežkih;

• poučevanje mlajših od sebe;

• ustvarjanje novih glasbenih del …

Negledenatipavtentičnenalogepatazahtevaodučenca,dakritičnorazmišljaosebiinsvojemdeluterdasesampopravljainizboljšujesvojedeloindosežke(Wi-ggins,Grant,1993,1998,V:Sentočnik,1999–2002).

1.3.2 Primer avtentične naloge: Poročilo s koncerta

1.3.2.1 Cilji

Doživljanjeglasbeneumetnostivavtentičnemokolju–koncertnihdvoranah6,pod-pirapredmetnikvokviru18urobveznihizbirnihvsebinzglasbenoumetniškegapodročja.

Vnadaljevanjupredstavljeninačinoblikovanjaporočiladijakuomogočadoseganjesplošnihinprocesno-razvojnihciljevprekoglasbenedejavnostiposlušanjainpo-dročjaspoznavanjainobvladovanjaglasbenegajezika.

Izborkoncertovtakopozvrstehkotpozasedbahjeodvisenodučiteljeveodločitvegledeponudbeglasbenihdogodkovvokoljuoz.odšolskeorganizacije.

Gledenaciljejeporočilozaokroženacelotastremipoglavji,znotrajkaterihvariiravsebinagledenazvrstinzasedbokoncerta.

1.3.2.2 Poglavjaavtentičnenaloge

Splošno gradivo

Vtempoglavjudijakposrednodokazujesvojonavzočnostnakoncertutersvojezanimanje insledenjedogodkuvspecifičnostih,kotsonapovednikivdnevnemčasopisjualinaspletnihstraneh,posebnostiinzanimivosti,povezaniznjim,terodziviinkritikepoizvedenemkoncertu.

Poglavjesenavezujenanaslednjecilje:

Dijaki:

• spremljajoglasbenedogodke,

• zavedajosevplivamedijevinmožnostimanipulacije,


6 Koncertna dvorana v tem pomenu predstavlja kateri koli primeren prostor, v kate-rem se običajno odvijajo glasbeni dogodki (cerkve, dvorane glasbenih šol, kulturni domovi, razstavni prostori galerij in muzejev, šolske dvorane …).

��

GLASBA

• razumejoinuporabljajokoncertneliste,programe,napovediinkomentarje.

Splošnogradivovsebuje7:vstopnico,napovednik,koncertnioziromaprogramskilist,posebnostiinzanimivosti,kritiko.

Strokovni del

Poglavjepredstavljastrokovnipregledkoncerta.Povezanojezrazumevanjemkon-certnihlistovinprogramov,sajsotiosnovazapoglabljanjeinraziskovanjepodat-kov,vezanihnaglasbeneoblike,skladateljeinobdobja,predstavitveizvajalcev…

Poglavjezajemanaslednjecilje:

Dijaki:

• prepoznavajoizvajalskasredstvainsestave,

• razlikujejoizrazneelemente,

• prepoznavajoglasbeneoblike,

• razširjajoznanjeorazvojusvetovneinslovenskeglasbeneumetnosti,

• vrednotijoglasbo20.stoletjainseozaveščajozapluralizemstilov,zvrstiinžanrov,

• izražajopotekglasbealijocelostnopredstavijonalikovninačin,

• ubesedijodoživetjainpredstaveglasbenihvsebin,

• raziskujejo.

Vstrokovnogradivosozajetapodpoglavja:

• opisinrazvojglasbeneoblike,

• umestitevskladateljavobdobje–kratekživljenjepisindelaskladateljev,

• vsebinaoperneinplesnepredstave,

• predstavitevizvajalcev,

• prenosglasbenihdoživetijvdrugeizraznemedije.

Lastno mnenje

Poglavjezajemalastnomnenjeinopisdoživljanjakoncertov,kišenajboljpodpi-raindividualnostinrazvojdijakovihzmožnostiutemeljenegainkonstruktivnegapredstavljanjaznanjavlastnihzapisihoobiskanihkoncertih.

Napoglavjesovezaninaslednjicilji:

Dijaki:

• razvijajosposobnostipozornegainzbranegaposlušanjaglasbe,

• izražajodoživetjaobglasbenihvsebinah,

• vrednotijoinocenjujejoosebneizvedbeinizvedbedrugih.7 Vsebina splošnega gradiva variira glede na glasbeni dogodek, npr. prosti vstop,

interni koncert, premiera ali ponovitve, zvrst glasbe …

��

Lastnomnenjevsebuje:

• opisdoživljanjainsprejemanjaglasbevvezanibesedi,

• ustvarjalnoizražanjeglasbenihdoživetijinpredstavevdrugihmedijih,

• razmišljanjeovplivuglasbenarazpoloženje,

• razmišljanjeoizvajalcihinizvajanemudelu,

• cenaizvedbeinpodajanjaglasbe.

Zaključek

Obveznizaključekporočilajenavedbavirovinliterature,karpredstavljaenoiz-medobveznihzahtevvdanašnjemsveturaziskovanjainutemeljevanja.

Operativnicilj:dijakipoznajotemeljnevireoglasbi.

Pooddajiporočilanajdobijodijakipovratnoinformacijoouspešnostiizdelavepo-ročila,kijelahkoposredovananavečnačinov:informacijovpisnioblikiposredujeučitelj,informacijooblikujejospomočjorefleksijalivpogovorussošolcem.Mne-njeouspešnostimorabitizapisanoinpodkrepljenozopisnimikriteriji.

1.3.2.3 Kompetence

Izdelovanjeporočilskoncertovjetudipodlagazarazvijanjekompetenc8,kidijakeprekoceloletnegaprocesa,sestavljenegaizizdelavenalogeterrefleksije,spodbujatudikdoseganjutehciljev.

Osmišljenpristopkvečanjukompetencesporazumevanja v maternem jeziku(indelnovtujihjezikih)spodbujadijaka,daizpopolnjujespretnostidobregakomuni-katorjaprekobranja,pisanjainposlušanja.Procesnekorakezasledimovvečsto-pnjahizdelaveporočil.Najprejjeprisotnaaktivnadejavnostposlušanjaglasbenakoncertih,kateresporočilnostmoradijakpoznejetudivpisnikomunikacijiprika-zatiinutemeljiti.Razumevanjepodatkovindejstevnavezujemonaobvladovanjeinrazumevanjeglasbenegabesednjaka,tapasekaževpravilniuporabiglasbeneliteratureinvirovkottudivlastnihmnenjihinkritikahkoncertov.

Razumevanjeinsmiselnauporabaosnovnegaznanjainspretnostiseskompetenco učenje učenjakaževvsehvsebinskihpodročjih.Razvijanjeinprevzemanjeodgo-vornostizasvojeučenjejekompetenca,kijepovezanaspojmovanjemvseživljenj-skega učenja in osebne rasti. Ovrednotenje in nadzorovanje novo pridobljenegaznanjarasteskozicelotenprocesizdelovanjaglasbenemapeindosežesvojvrhvkončnievalvaciji.

Socialna in državljanska kompetencaseizkazujevstrpnostiinspoštovanjudopo-sameznikovinskupin,kivnašemprimeruvidijovrednotevdrugačnihindrugihglasbenihslogihinzvrstehkotmladostnik.Zavestnosprejemanjeinspoznavanje


8 1) sporazumevanje v maternem jeziku, 2) sporazumevanje v tujih jezikih, 3) matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, 4) digitalna pismenost, 5) učenje učenja, 6) socialne in državljanske kompetence, 7) samoiniciativnost in podjetnost, 8) kulturna zavest in izražanje.

��

GLASBA

glasbe, ki je po mnenju mladostnikov stara in zato zanje nezanimiva, pa polegspoštovanja do izvajalcev, ki glasbi posvetijo svoje življenje na profesionalni aliljubiteljskiravni,postavljadijakanastopnjoodprtegainozaveščenegadržavljanasveta.

Kotcelotaglasbenamapausmerjadijaka,dasiprizadevazakakovostnodelotudizobvladovanjemkompetence digitalne pismenosti.Iskanjeinformacijoizvedbikon-certa,podatkovokoncertu,ustvarjalcualipoustvarjalcupospletukottudizapisinoblikovanjeporočilasslikovnimgradivomzuporaboračunalnišketehnologijezahtevaoddijakavelikospretnostiinobvladovanjerazličnihračunalniškihprogra-mov.

Zavedanjeomožnostihdoživljanja,sprejemanjainspremljanjeglasbetakovsmi-sluglasbeneumetnostikotvpovezovanjuglasbezrazličnimipodročji,izkustvoinizkušnjeoposlušanihdelih,argumentiranodeljenjemnenjoizvedbahinosebnoposredovanjeobčutijvpovezavizdoživetoglasbo,vsekakorusmerjajomladegačlovekaksprejemanjukulturekotživljenjskevrednote.

1.3.2.4 Opisnikriterijizaavtentičnonalogo–Poročiloskoncerta

Dijakivzačetkuletaspoznajostandardpričakovanegaznanjaobpredstavitviprin-cipov oblikovanja glasbene mape. Kriteriji, ki podpirajo standard, so holističnooblikovaniopisnikriteriji.Zasprotnopreverjanje inkončnoocenjevanjeporočilsooblikovanianalitičniopisnikriterijizopisnikidosežkov,kidijakomposredujejostopnjo,dokateresoprišli,innapovedujejosmerizboljšanjavnaslednjemporoči-luintudistopnjodosežkaobzaključnemocenjevanju.

Holistični opisni kriteriji za ocenjevanje poročila s koncerta

Ocena POROČILO S KONCERTA5 Dijakjezbralzahtevanosplošnogradivo,kiustrezaglasbenemu

dogodkuinkaženasistematičnoraziskovanjeinsledenjedogod-kuizrazličnihvirov.Glasbene oblike so v strokovnem delu natančno predstavljene spravilnouporaboglasbeneterminologije.Življenjepisiskladateljevsopredstavljenistrnjenoinzlastnimibesedami,delasonavedenapravilno.Izvajalcisoprimernoinsmiselnopredstavljeni,uporab-ljenihjevečvirov. Vlastnemmnenjusejasnoizražaosredinjenostnatemoinvsebujedoživljanjaobposlušanjuglasbe,navedenasoanalitičnaopažanjaspravilnouporaboglasbenegabesednjakaskritičnimpristopom.Uporabljenaliteraturajeraznovrstnainpravilnonavedena,upora-bljanisoknjižniinneknjižniviri.Poročilojeestetskooblikovanoinskrbnoizdelano,slikovnogradi-vosmiselnozaokrožabesedilo.

�7

Analitični opisni kriteriji

Ocena Področje: Splošno gradivo5 Zbranosplošnogradivokaženasistematičnoraziskovanjeinsledenje

glasbenemudogodku.Priloženesoposebnostiizrazličnihvirov.4 Zbranojezahtevanosplošnogradivo,kiodgovarjaglasbenemudogod-

kuinkaženasistematičnoraziskovanjeinsledenjedogodku.3 Zbranosplošnogradivozajemaosnovnagradiva,kikažejonasledenje

dogodku.2 Zbrano splošno gradivo je pomanjkljivo in ne kaže posebnega

raziskovanjainsledenjaglasbenemudogodku.1 Splošnogradivonipriloženo.

Ocena Področje: Glasbene oblike5 Glasbeneoblikesonatančnopredstavljenespravilnouporaboglas-

beneterminologije.4 Glasbene oblike so korektno predstavljene s pravilno uporabo

glasbeneterminologije.3 Glasbene oblike so pomanjkljivo predstavljene s pravilno glasbeno

terminologijo.2 Glasbeneoblikesopomanjkljivopredstavljene,glasbenaterminologija

niuporabljenaalijeuporabljenanapačno.1 Glasbeneoblikenisopredstavljene.

Ocena Področje: Življenjepis in dela skladateljev5 Življenjepisi skladateljev so predstavljeni smiselno in strnjeno, z

lastnimibesedami,delasonavedenapravilno.4 Življenjepisi skladateljev so pomanjkljivo predstavljeni z lastnimi

besedami,delasonavedenapravilno.3 Življenjepisisoprepisani,delasonavedena.

2 Življenjepisi so nesistematično prepisani, dela so pomanjkljivonavedena.

1 Življenjepisiali/indelanisopredstavljenialinavedeni.

Ocena Področje: Predstavitev izvajalcev5 Izvajalcisoskrbno,natančnoinstrnjenopredstavljeni,uporabljenih

jevečvirov.4 Izvajalcisoprimernoinsmiselnopredstavljeni,uporabljenihjeveč

virov.3 Izvajalcisoprimernopredstavljeni,uporabljenjeenvir.

2 Izvajalcisopomanjkljivopredstavljeni,uporabljenjeenvir.

1 Izvajalcinisopredstavljeni.


��

GLASBA

Ocena Področje: Lastno mnenje5 Mnenje izraža osredinjenost na temo in vsebuje doživljanje ob

poslušanjuglasbe,navedenasoanalitičnaopažanjaspravilnouporaboglasbenegabesednjaka.Vmnenjujeoblikovankritičnipoglednaglasbenidogodek.

4 Mnenje vsebuje poglede in zapise o doživljanju glasbe, uporabljenje glasbeni besednjak. V mnenju ni kritičnega pogleda na glasbenidogodek.

3 Mnenjevsebujenekajopisovdoživljanjaglasbe,glasbenibesednjakniuporabljen.Vmnenjunikritičnegapogledanaglasbenidogodek.

2 Mnenjenevsebujezapisovodoživljanjuglasbe,orientiranojenazunanjedejavnike ob poslušanju glasbe, glasbeni besednjak ni uporabljen. Vmnenjunikritičnegapogledanaglasbenidogodek.

1 Mnenjenizapisano.

Ocena Področje: Viri in literatura5 Literaturajeraznovrstnainpravilnonavedena,uporabljenisoknjižni

inneknjižniviri.4 Literatura je pravilno navedena, uporabljen je knjižni in neknjižni

vir.3 Literaturajepomanjkljivonavedena,uporabljenjeknjižniinneknjižni

vir.2 Literaturajepomanjkljivonavedena,uporabljenjeneknjižnivir.

1 Literaturaninavedena.

Ocena Področje: Izdelava poročila5 Poročilojeestetskooblikovanoinskrbnoizdelano,slikovnogradivo

smiselnozaokrožabesedilo.4 Poročilojeskrbnoizdelanoinsmiselnooblikovano,slikovnogradivo

jepriloženo.3 Poročilo je izdelano,slikovnogradivo jepreobširnoalinepredstavlja

glasbenegadogodka.2 Poročilo je izdelano, vendar neoblikovano, slikovno gradivo ni

priloženo.1 Poročilojeneprimernooblikovanobrezslikovnegagradiva.

1.3.2.5 Refleksija

Refleksija,naslednjastopnjavprocesuavtentičnegaučenja,spodbujadijakeksa-moocenjevanju inrefleksiji lastnegadela(kakosozadovoljni,kako jim jenekajuspelo,kakšnetežavesoimeliipd.).Stosestavinomapesepovečamotivacijainodgovornostdijakov–procesučenja inrezultatisozaupanipresoji tistega,ki jeprimaren»lastnik«učenja–dijaku.Mapamoranujnovsebovatielementesamore-

��

fleksije,najboljevpisniobliki,dadijakopredeljujekriterijezasvojizbor,analizirasvojedeloingapredstavi.Ssamorefleksijovključimometakognitivneprocese,stempadosežemapasvoj»poučevalni«cilj–jepoučnanelezatiste,kijoimajopriložnostvideti,ampakpredvsemzadijaka,kijesodelovalprioblikovanju.

Refleksijaimamočnomotivacijskovlogozadijake,vendarpasemoramozavedati,danidovoljproceslerazložiti,ampakgamoramovečkrattudiponazoriti.Dijakimorajoimetizarefleksijodovoljčasa,daobizbranemizdelkusamialispomočjosošolcacelotenprocesizpeljejoustnoin/alinatotudipisno.

Omenjeniprocesodkrivavsajštirimetakognitivne procese,kiso tesnopovezani(Sentočnik,1999):

1. Samorefleksija–vnjejsozajetavprašanja,kisijihzastavljadijakobiz-branemizdelkuinmumorajopomagati,dasebozavedelsvojihčustevinobčutkov,patudisvojegarazmišljanjavzvezizučenjem.

•Kajsemsenaučil?

•Kakšnisomojiobčutkivzvezistem,karsemsenaučil?

•Kajsemnanovoodkrilosebiinsvetuokrogsebe?

2. Samoocena–vnjejsovprašanja,kisenanašajotakonaproduktkotnaprocesučenja.

•Kakosenajboljeučim?

•Kjeserazvijam?

•Kajmiševednonijasno?

•Kajpostajazamelažje?

3. Samoevalvacija–vprašanja,kispodbujajosamoevalvacijo,sidijakiza-stavijonakoncukonferenčnegaobdobjaaliobkoncušolskegaleta.

•Kakosemseizkazal?

•Kakosemserazvil?

•Kjesemsedaj?

•Kjeseodlikujem?

•Katerapodročjamoramšeizboljšati?

•Nikakorpane:Kjesemodpovedal?

4. Postavljanje ciljev–vprašanja,kinastanejonapodlagivpogledavaseinvsvojedelokotposledicasamorefleksije,samooceneinsamoevalvacijeterpomagajodijakomnačrtovatiprihodnjedelo.

•Kjesemoramšepoboljšati?

•Kakosebomtegalotil?

•Kakosilahkosampomagam?

•Kakomilahkopomagaučitelj?

Zapis,kigaučenecoblikujesam,gananekinačin»držizabesedo«,sajsilahkoobponovnemvračanjuinpregledovanjurefleksijponovnoozavestidoločenprimanj-kljajalipapotrdinapredek,kiseizkazujevnaslednjihnalogah.Stemkosedijaki


�0

GLASBA

naučijorazmišljatiosvojemrazvojuinsiozavestijoprocesnapredovanja,postajajoboljkritičniinuspešniučenci,sajimajopredsebojjasneciljeinto,kakšnestrate-gijezadoseganjeciljevsozanjenajboljproduktivne.

1.3.3 SklepGlasbenamapainavtentičnanaloga–poročilaskoncertov,kotstapredstavljenivprispevku,upoštevatamladostnikainnjegoveindividualneposebnosti,sajmudo-voljujeta,dazlastnimiizkušnjamirazmišljaosvojemodnosudoglasbe.Poudaritijetrebatudiustvarjanjeoglasbiinobglasbi,kigalahkodijakprikažezubesedo-vanjem lastnihdoživljanjvvezanialipesniškibesedikakor tudizustvarjanjemna likovnem področju. Usmerjanje v obiskovanje koncertov različnih glasbenihžanrov,slogovinzasedbpolegspoznavanjaglasbespodbujatudisocializacijo,skateromladostnikspoznavapravilavedenjanakulturnihprireditvahinposledičnovstopanjevodraslodružbo.Sspoznavanjeminrazmišljanjemoglasbigraditudivrednoteinznjimiidentiteto,neodvisnoinlastnosamonjemu.Obsprotnihrefle-ksijahinevalvacijahdijakovlahkosledimotudidoseganjuciljev,kotjihnarekujeinpredvidevaučninačrtzaglasbovgimnazijah.


1 Bloom, B. (1956). Taxonomy of Educational Objectives. Classification of Edu-cational Goals. Handbook I: Cognitive Domain. New York: David McKay Com-pany, Inc.

2 Campbel, D. M. et al. (2000): Portfolio and performance assessment in teacher education. Boston [etc.]: Allyn and Bacon, cop.

3 Habjanič Gaberšek, M. (2001). Portfolio pri predmetu glasba v gimnaziji. V: Glasba v šoli, let. 6 [i.e.7], št. 3–4, str. 39–41.

4 Habjanič Gaberšek, M. (2007). Vloga in možnosti uporabe portfolia pri pred-metu glasba v 1. letniku gimnazije. Magistrska naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo.

5 Johnson, R.S., Mims-Cox, J.S. in Doyle-Nichols, A. (2006). Developing port-folios in education: A guide to reflection, inquiry and assessment. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage, cop.

6 Mori, I., Aber. N. (2003). Portfolio kot avtentična oblika preverjanja in oce-njevanja znanja pri glasbeni vzgoji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 34, št. 4, str. 49–54.

7 Razdevšek - Pučko, C. (1996). Mapa učenčevih izdelkov kot oblika spremljanja pri opisnem ocenjevanju. V: Pedagoška obzorja, št. 5–6, str. 193–204.

8 Razdevšek - Pučko, C. (1998). Samoocenjevanje – sestavina nove doktrine oce-njevanja. V: Pedagoška obzorja, let. 13, št. 1–2, str. 3–15.

9 Razdevšek - Pučko, C. (2004). Formativno preverjanje znanja in vloga povra-tne informacije. V: Sodobna pedagogika, let. 55, št. 1, str. 126–139.

10 Rutar Ilc, Z. (2000). Opisni kriteriji znanja kot pogoj za kvalitetno povratno in-formacijo. V: J. Krek in M. Cenčič, Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 113–123.

�1

11 Rutar Ilc, Z. (2003a). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju zna-nja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

12 Rutar Ilc, Z. (2003b). Konstruktivizem: ideologija ali potencial za kakovostno učenje. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 34, št. 2, str. 17–19.

13 Rutar Ilc, Z. (2004). Preverjanje in ocenjevanje v učno ciljnem pristopu. V: So-dobna pedagogika, let. 55, št. 1, str. 24–38.

14 Rutar Ilc. Z., Sentočnik, S. (2000). Opisni kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja. V: Modeli učenja in poučevanja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 136–139.

15 Rutar Ilc. Z. in Sentočnik, S. (2001). Koncepti znanja, učenje za razumevanje. V: Modeli učenja in poučevanja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 19–45.

16 Sentočnik, S. (1999 – 2002). Delovna gradiva projekta Refleksivna edukacija (neobjavljena). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

17 Sentočnik, S. (1999/a). Portfolio, instrument za procesno vrednotenje učenče-vega in učiteljevega dela. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 50, št. 3, str. 15–22.

18 Sentočnik, S. (1999/b). Pomen refleksije na kakovostno komunikacijo. V: Vzgo-ja in izobraževanje, let. 30, št. 5, str. 40–43.

19 Sentočnik, S. (2000). Portfolio postaja otipljivejši. V: Šport mladih, let. 8, št. 64, str. 44–45.

20 Sentočnik, S. (2001). Ali naj dobi učenec za portfolio oceno? V: Šport mladih, let. 9, št. 66, str. 45.

21 Sentočnik, S. (2002/a). Opisni kriteriji. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 33, št. 2, str. 26–34.

22 Sentočnik, S. (2002/b). Preverjanje in ocenjevanje – ali ju res razumemo? V: Vzgoja in izobraževanje, let. 33, št. 6, str. 34–38.

23 Sentočnik, S. (2004/a). Portfolio kot alternativna oblika vrednotenja učenčeve-ga napredka – možnosti uporabe v slovenskih šolah. V: Sodobna pedagogika, let. 50, št. 1, str. 70–91.

24 Sentočnik, S. (2004/b). Zakaj potrebujemo opisne kriterije in kako jih pripra-vimo. V: Preverjanje in ocenjevanje, let. 1, št. 1, str. 51–57.

25 Wiggins, G. (1993). Assessing student performance: Exploring the purpose and limits of testing. New York: Jossey-Bass Publishers.

26 Wiggins, G. (1998). Educative Assessement. San Francisco: Jossey-Bass Publi-shers.


��

GLASBA

1.4 Kako preverjati in ocenjevati glasbene dosežke?

AdaHolcar

1.4.1 UvodPregledteoretskihinempiričnihpodatkovzadnjihdvajsetihletostrukturiprocesapridobivanjaznanjapokaže(Scheerens,2003),daneobstajasamoenidealnikon-ceptpoučevanja,ampakjetrebaiskatiravnovesjemedrazličnimistrategijamiteroblikamiinmetodamidela.Raziskave,kisoboljkonstruktivističnousmerjene,po-udarjajo,dasozakakovostnopoučevanjepomembniustreznozahtevneinodprtenalogezaučenjeternjihovestrukturneinkontekstualnevariacije,učiteljevodzivnadijakovenapake,tj.dajanjeindividualnihpovratnihinformacijterpoudareknapridobivanju inavtomatizacijikognitivnih inmetakognitivnihstrategij (BaumertBluminNeubrand,2001,vScheerens,2003).

Omenjenaparadigmapoučevanjaimapomembneimplikacijezapreverjanjeinvre-dnotenjedijakoveganapredka innjegovih rezultatov.Kompleksnih inzahtevnihznanj,spretnostiinzmožnostinamrečnimogočeveljavnopreverjatiinocenjevatispsihometričnimipreizkusi(tošeposebejveljazaglasbo),kiseizvajajoobenkra-tnihpriložnostihinvrestriktivnihrazmerah,zaradičesarjeznjiminemogočeujetipaletorazvojavsehsestavindijakoveosebnosti.Preverjanjevsehvidikovdijakove-garazvoja,odkognitivnihinmetakognitivnihdosocialnihinafektivnih,zahtevaboljsofisticiraneoblikeinnačinepreverjanja(Sentočnik,2005).

1.4.2 Aktivno učenjeZakaj se dijaki lotijo bolj globinskega ali površinskega učenja, zakaj se pogostoučijolezadobreoceneinkakšnaznanjarazvijajotakrat,kokriterijizapreverjanjeinocenjevanjezastopajoleznanja,nepatudiproceseinveščine,zakateresišeposebejprizadevamopripoukuglasbe?

Scheerens(2003)vsvojemprispevkunavajapregledraziskavosodobnihnačinihpoučevanja v zadnjih desetih letih in povzame, da se učinkovito in kakovostnopoučevanje izkazujevpristopih,kispodbujajodejavnovlogodijaka inrazvijajonjegovosamoregulacijo,zakarjetrebapripravljatidijakomvelikopriložnostizaodkrivanje inoblikovanje lastnih interpretacij inspoznanj.Razvijanjespretnostiinveščin,kisopotrebnenpr.prireševanjuproblemov,deluzviri,kompleksnemmišljenjuinkomunikaciji,patudirazvijanjestrategijučenja,reflektiranjainmeta-kognitivnihstrategijjepravtakopomembnokakorrazumevanjevsebine,sajdijakpravzapravspomočjoomenjenihspretnosti,veščininstrategijsplohlahko»zgradizanjsmiselnoinkonceptualnofunkcionalnoreprezentacijozunanjegasveta«(Du-ffyinJonassen,1992,str.11).Aktivnoučenjepotekavsituacijah,kisočimbližerealnosti,vrazpravah,zargumentiranjem,reševanjemproblemovipd.,vkaterihsoglavniakterjidijaki.Ciljtakšnegaučenja,kigastrokovnjakiimenujejotudiav-tentično ali pristno učenje (Bruner, 1979, v Van Oers in Wardekker, 1999), je vrazvijanjudijakovegamišljenjainnjegovesposobnostizaparticipiranjevresničnih

��

življenjskihdejavnostih,pričemerjeparticipacijamišljenjakotzmožnostkritične-ga,samostojnegainodgovornegasoustvarjanjasmislaskoziponovnoodkrivanje,obnavljanje inoživljanjeznanihresnicoz.pomenskihstruktur.Zazagotavljanjeavtentičnega učenja pripravlja učitelj kompleksne učne situacije, ki so podobneresničnemuživljenju,kidijakeusmerijovaplikacijozahtevnejšihmiselnihveščininuporabocelovitegaindobropoznanegaznanja(Sentočnik,2005).

1.4.3 Kako preverjati in ocenjevati glasbo?Preverjanjeinocenjevanjeznanjastamednajboljvplivnimiinhkratizapletenimikonceptualnimiizzivivvzgojiinizobraževanju.Čepravraziskaveprinašajovelikonovostiorazumevanjupoučevanja,preverjanjainocenjevanja,paseredkodoti-kajopredmetaglasba,kiznotrajkurikulapogostoostajaneopažena inninikolikritiziranazaradineučinkovitostiuporabesodobnihpristopov(Colwell,2002).

Ocenjevanjepriglasbisenajpogostejeuporabljazaselekcijo(GlaserinSilver,1994)oz.zanadzorkurikulaznotrajnacionalnihinmednarodnihprimerjav,kiseupora-bljajozaoblikovanjevisokih»standardov«glasbenegaizvajanjainzaspodbujanjetekmovalnostimedšolami(Gipps,1999,str.363).Preverjanjeinocenjevanjepriglasbijebilotradicionalnopovezanoz»BentleyjevimiinSeashorjevimi«testi,kisoizključevalitisteučence,kinisobiliprimernizaglasbenoizobraževanje,zatoninenavadno,dajeocenjevanjenatempodročjuzaznamovanostakonegativnonoto(Ruddock in Leong, 2005; Sloboda, Davidson in Howe, 2000; Welch in Adams,2003).Šelevzadnjemčasuocenjevanjepriglasbizačenjaupoštevatinovepoglede,kjerpolegdvigovanjastandardovdobivatapomembnovlogotudikakovostnopou-čevanjeinnjegovvplivnaučenje(Hargreaves,EarlinSchmidt,2002).

Naenistranisesrečujemozglasbenimšolstvom,kiimadolgotradicijoocenjeva-njaglasbenegaizvajanja,kjersozahtevepoperfekcijivisokeinpogostonamenje-nemedsebojni tekmovalnostiučencev.Podrugistranipasedijakivrazredupriglasbispoznavajosprocesiustvarjanjaglasbenihzapisovindrugihizdelkov,kjerstastrukturainnapredekmanjočitnaintežjepreverljiva,kriterijizapreverjanjeinocenjevanjeprocesnihciljevpanepoznani(Stephens,2003).Takoostajatapre-verjanjeinocenjevanjepriglasbiperečproblem.Waldorfugotavlja,dajeiskanje»orodij za preverjanje in ocenjevanje glasbe, ki so sorodna z drugimi predmeti,mordaprevelikizziv«(2005,str.86),Paynter(2002)papoudarjapomentakeglas-be,kisezuporaborazličnihpristopovintehnikpribližavsakemudijakuvrazreduinmuomogoči,dakarnajboljrazvijesvojesposobnosti,spretnostiinznanja.

BlackinWilliam(1998)poudarjatapomenpreverjanjainocenjevanja,kistavte-melju povezani s pojmovanji znanja, učenja in poučevanja in kot del celotnegaučnegaprocesazahtevatarazličnepristopeintehnike.Zvključitvijopreverjanjainocenjevanjaznanjavučniproceslahkopozitivnovplivamonaučnidosežekinstemnaučniuspehposameznegadijaka.Ocenjevanjeznanjaneposegalevkončnofazoučnegaprocesa,temvečkotstalnaspremljevalkavplivanadelovanjepreosta-lihfazučnegaprocesavvzgojneminizobraževalnemkontekstu.Temeljninamenpreverjanjainocenjevanjajevpozitivnemvplivanjudijaka,učiteljainroditeljanarazvojučenjainpredstavljanjedosežka(t.i.edukacijskomerjenjeznanja).Skupnourejanjepoukapozitivnovplivanaučnidosežekoz.oceno.


��

GLASBA

1.4.4 Vloga povratne informacijePovratnainformacijajeustrezenelementmotiviranja,koseznanimodijakazvrzel-mivznanjušepredsumativnooceno.Povratnainformacijamorabitiusmerjenanadoločenekakovostidijakovegadela inmoravsebovatinasvet,kaj je treba šeizboljšati.Bitimorasestavnidelsamegaprocesaučenja, le tako lahkopripomo-rekizboljšanjule-tega.Pritemsejetrebaizogibatiprimerjavezdrugimidijaki.RazdevšekPučkova(2004)pravi,dapreverjanjeinocenjevanjenesmetabitilevvlogipovratneinformacije,kibokrepilapravilneodgovore,temvečmorapridobitidiagnostičnoinformativnovlogo,kibousmerjaladijakovprocesmišljenja,omo-gočalarazkrivanje,rekonstrukcijo,primerjavo, izmenjavoinevalvacijodijakovihidejtermutakoomogočala,dasiboustvarilnovoznanje.Dobraocenajezamnogedijakespodbudazanadaljnjedelo,vendarpanagrada,ki jezunanjamotivacija,slabovplivanapredanostdelu.Učenjezadobreocenešenepomeni,dadijakželinaučenorazumeti.Velikokratmubozadoščalo,dasebonaučillepravilnihodgo-vorov,zakaterimipapogostoskrivanerazumevanje.

MarentičPožarnikovainPeklajeva(2002)ugotavljata,dato,zakajsedijakilotijoboljglobinskegaalipovršinskegaučenja,niodvisnoodnjihovestalneosebnostnelastnosti,temvečjeodvisnopredvsemodtega,kakodojemajozahteveinokoliščineučenja.Predvsemspreverjanjemdijakidobijopovratnoinformacijootem,kakšnojenjihovoznanje,kjesošepomanjkljivosti.Učiteljpadobipovratnoinformacijootem,kakšnojebilonjegovopoučevanje.Dobrinačinipreverjanjaznanjasolahkomotivacijazanadaljnjeučenje.Zločitvijopreverjanjagledenanamen–diagnostič-nopreverjanje,formativno(sprotno)preverjanje,sumativno(končno)preverjanje–sotesnopovezanapedagoškainpsihološkanačela,kivplivajonaizbirooblikinnačinovpreverjanja.

Čeučiteljsprotnegapreverjanjaneoceni inčeserezultatiučenjanezbirajo,naprimervdelovnemportfoliju,potemsezbranihpodatkov–dosežkavprocesuuče-nja–neupoštevavsumativnioceni.Učiteljnavadnoobkoncuučenjavsebinedi-jakomponudipreizkusznanja,kigaoceni.Ocenapreizkusanevključujedosežkavprocesudoseganjacilja.Ocenavtemprimerunevsebujepomembnihpodatkovrazvojaučenjainpredstavljanjanaučenega,ampakleodgovorenavprašanjavpre-izkusu(Komljanc,2008).Takodijaki,kiimajoslabšerazviteglasbenesposobnosti,nimajomožnostizadobrooceno,sajjim,čepravsetrudijoindosežejonapredek,nakoncuševednonebouspelodobroizvestidoločenepesmioz.skladbe.

1.4.5 SklepUčiteljipogostoocenjujejo,karjenajpripravnejše,inne,karjenajpomembnejše.Priglasbimoramoenakovrednospremljativsapodročjadijakovegaosebnegarazvo-ja:afektivni,socialni,psihomotoričniinkognitivnirazvoj(Sicherl-Kafol,2004).Glasbenidosežkisorezultatučnihprocesovindejavnostiizvajanja,poslušanjainustvarjanja,zatonaj jimocenjevanjesledioz.bodelpraktičnegaprikaza le-teh.Topomenivprocesusmerjenoocenjevanjezdinamičnimimetodamivrednotenjaglasbenihdosežkov,innezgoljuporabatestov,skaterimipreverjamonadarjenostinznanje,saj»testiobičajnomerijotisto,karjepriumetniškihpredmetihnajmanjpomembno«(Aróstegui,2003,str.112).

��


1 Aróstegui J. L. (2003). On the nature of knowledge: what we want and what we get with measurement in music education. In: International Journal of Mu-sic Education. Australia: International Society for Music Education, 40, str. 100–115.

2 Black, P., Wiliam, D. (1998). Inside the Black Box. London: King’s College Press.

3 Brown, J. S., Collins, A. in Duguid, P. (1989). Situated cognition and the cul-ture of learning. Educational Researcher, 18(1), str. 32–43.

4 Brophy, T. (2000). Assessing the development child musician. Chicago: ILL GIA.

5 Colwell, R. (2002). Assessment's potential in music education. V: R. Colwell in C. Richardson (ur.), The new handbook on research on music teaching and learning. Reston, VA: MENC, str. 1128–1158.

6 Duffy, Th. M., Jonassen, D. H. (1992). Constructivism and technology of in-struction: A conversation. Hillsdale, NJ: Lawrence Erlbaum Associates.

7 Elliot, D. (1995). Music Matters: A new philosophy of music education. Oxford: Oxford University Press.

8 Gipps, C. (1999). Socio-cultural aspects of assessment. Review of Research in Education, 24, str. 355–392.

9 Glaser, R. in Silver, E. (1994). Assessment, testing and instruction: retrospect and prospect. V: L. Darling – Hammond (ur.), Review of Research in Educa-tion. Washington, DC: American Educational Research Association, 20, str. 393–421.

10 Hargreaves, A., Earl, L. in Schmidt, M. (2002). Perspectives on alternative as-sessment reform. American Educational Research Journal, 39(1), str. 69–95.

11 Komljanc, N. (2008). Formativno spremljanje učenja. V: Škraba, M.T. (ur.), V: Didaktika ocenjevanja znanja. Zbornik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

12 Lave, J. in Wenger, E. (1991). Situated learning. Legitimate peripheral partici-pation. Cambridge, MA: University of Cambridge Press.

13 Marentič Požarnik, B. in Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspe-šnejši študij. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Center za pedagoško izobraževanje.

14 Paynter, J. (2002). Music in the school curriculum: Why bother?. British Jour-nal of Music Education, 19(3), str. 215–226.

15 Phelps, R. in Hase, S. (2002). Complexity and Action Research: exploring the theoretical and methodological connections. Education Action research, 10(3), str. 507–524.

16 Razdevšek Pučko, C. (2004). Formativno preverjanje znanja in vloga povratne informacije. Sodobna pedagogika, let. 55, št. 1, str. 126–139.

17 Ruddock, E. in Leong, S. (2005). »I am unmusical!«: The verdict of self-judge-ment. International Journal of Music Education, 23(1), str. 9–22.

18 Scheerens, J. (2003). »New learning« in learning organizations within organi-zations within »restructured« education system. Working paper. Treasure Wi-thin.

19 Sentočnik, S. (2005). Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu. V: M. T. Škraba (ur.), Portfolio – podpora aktivnemu, vseživljenjskemu učenju. Ljublja-na: Zavod RS šolstvo, str. 169.


��

GLASBA

20 Sicherl-Kafol, B. (2004). Preverjanje in ocenjevanje pri glasbeni vzgoji. Domžale: Izolit.

21 Sloboda, J. A., Davidson, J. W. in Howe, M. J. A. (2000). Is everyone musical? V: P. Murphy (ur.), Learners, learning and assessment. London: Routledge Fal-mer, str. 46–57.

22 Stephens, J. (2003). Immigration in education: Strategies and models in the te-aching and assessing of composition. V: M. Hickey (ur.), Why and how to teach music composition: A new horizon for music education. Reston, VA: MENC: The National Association for Music Education, str. 113-138.

23 Van Oers, B., Wardekker, W. (1999). On becoming an authentic learner: Semi-otic activity in the early grades. Journal of Curriculum Studies, 31(2).

24 Waldorf, L. A. (2005). Assessment training for teaching artists. Arts & Lear-ning Research Journal, 21(1), str. 63–89.

25 Welch, G. F. in Adams, P. (2003). How is music learning celebrated and deve-loped? Southwell, Notts, UK: British Educational Research Association.

�7

Primeri vpeljevanja novosti

v praksi

2.1 Nauk o zvoku

2.1.1 Nauk o zvoku mag. Manica Habjanič Gaberšek, Gimnazija Bežigrad Ljubljana

IzbranavsebinskaopredelitevtematskegasklopaizUčneganačrtazaglasbo:

• Zvočnipojavi,

• Zaznavanjezvoka,

• Zdravozvočnookolje.

Napoved učnega sklopa

Problemskozasnovaniučni sklopozvoku inzvočnihpojavihpostavljanaprvomestoodgovornavprašanje,kakšnojenašezvočnookolje.Ciljitematskegasklopasopoznavanjeosnovakustičnihlastnostizvokaintudiozaveščanjedijakovopo-membnostizdravegazvočnegaokolja,nakaterolahkoprecejvplivajotudisami.

Vsebinski potek po urah

1. ura – Zvočni pojavi

Dijaki v skupinskem delu, ko ustvarjajo zvočno krpanko, sestavljeno iz šumov,zvenovintonov,spoznajoosnovnedefinicijepojmov.PodlagazaraziskovanjejeučbenikGlasba19odstrani9do16.Pomembnoje,daučiteljzvprašanjiusmerjadijakepriiskanjuinformacij.

Čeučitelj izberepoglavjeozvokukotenoizmedprvihtematskihsklopovvšol-skemletu,imapredstavljenoskupinskodelozelomočnosocialnokomponento,sajpripomorekhitrejšemunavezovanjustikovinspoznavanjurazličnostimeddijakina glasbenem področju. Začetno ustvarjanje pa pokaže tudi učitelju predhodneglasbeneizkušnjeinizobrazbodijakov.

2. ura – Zaznavanje zvoka; Prostorska akustika

Priposlušanjuinvrednotenjuizvedbdrugihskupindijakiopredeljujejolastnostiposameznihzvokov.Spoznavajodelovanjeinmejenašegaslušnegaobmočjagledevišin,jakosti,trajanja,barveterizvorazvoka.Učiteljevavlogavtemdeluučnegaprocesaje,dapoposameznihizvedbahkrpankizluščiposameznolastnostzvokovinjoumestivcelotnosliko.Pojme,kizajemajofizikalneinakustičnedefinicije,lahkodijakinadgradijoprekointeraktivnegatimskegapoučevanjaučiteljevfizikeinglasbe.

Primeri uvajanja novosti v praksi

��

9 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za glasbo v prvem letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Primeri vpeljevanja novosti v praksi

3. ura – Zdravo zvočno okolje

Izhodiščezarazmišljanjeozvočnemokoljusočlankialipovzetkiizaktualnihbe-sedil,kijihdijakisamostojnopoiščejo(domačanaloga).Člankinajbodovsebinskonaravnanitakonapozitivnekotnegativneposledicezvočnegavalovanja.

Smernicezapravilenizbor:

• zdravljenjezzvokom,

• problematikaonesnaževanjaokoljazzvokom,

• preglasnoposlušanjeglasbepoosebnihnosilcihzvoka,

• zakonskadoločilaozvokuvokolju,

• zakonskezahtevevpovezavizzvokomoborganizacijiglasbenihdo-godkovalidejavnostiposameznikavbivanjskihokoljihitd.

Dijakičlankepreberejo(članeknaskupino),izluščijotemeljnovprašanjealipro-bleminvskupinirazpravljajooposameznemvidikuzvokainnjegovemvplivunanašebivanjeinsobivanje.Svojaskupinskarazmišljanjapredstavijovrazredu.

Ugotovitvevrazredupostanejoosnovazazapislastnegarazmišljanjaozvočnemokolju posameznika. Osebni zapis dijaka o zvočnem okolju, v katerem živi, gaspodbuja,darealnooceni,kakšenjenjegovvplivnalastnozdravjeinkolikolahkovplivanazvočnookolje,vkateremživitudisam.

Viri in literatura1 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za

glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.2 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-

met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.

Priloge

Učnilist1:Kakšnojetvojezvočnookolje?

Učnilist2:Zvok–Nevarnostpredvrati

Kriterijizapreverjanjeznanja

�0

GLASBA

Uči

telj:

mag

.Man

ica

Hab

jani

čG

aber

šek

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A

Splo

šna

gim

nazi

ja:1

.let

nik

K

lasi

čna,

špo

rtna

gim

nazi

ja:2

.let

nik

Čas

ovna

op

rede

litev

:3

ure

Učn

i skl

op:

NA

UK

OZ

VO

KU

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Kak

šno

jen

aše

zvoč

noo

kolje

?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pozn

ajo,

raz

likuj

ejo

inu

pora

blja

jop

ojm

ev

pove

zavi

zz

vočn

imi

poja

vi.

Skup

insk

oob

likuj

ejo,

us

tvar

ijoin

izve

dejo

zv

očno

vse

bino

.O

zave

stijo

in

pogl

obijo

obč

utlji

vost

za

zvo

čno

okol

je,v

ka

tere

mž

ivijo

.K

ritič

noo

ceni

jo

ino

vred

notij

ovp

livz

voka

in

zvoč

nega

oko

lja

nap

osam

ezni

kovo

ži

vlje

nje.

Raz

isku

jejo

zvo

čne

poja

vein

dol

očaj

onj

ihov

ela

stno

sti.

Prim

erja

jor

azlič

ne

živl

jenj

ske

situ

acije

v

pove

zavi

zla

stno

stm

izv

oka

inn

jego

vim

vp

livom

na

člov

eka.

Kri

tično

ovr

edno

tijo

last

noz

vočn

ook

olje

.K

ritič

noo

vred

notij

osv

ojo

vlog

opo

sluš

alca

.

Zvo

čna

krpa

nka

(s

kupi

nsk

a iz

vedb

a).

Sku

pin

sko

poro

čanj

e o

razl

ičn

ih

vidi

kih

zvoč

neg

a on

esn

ažev

anja

.

Last

en k

riti

čni z

apis

o

zvoč

nem

oko

lju,

v ka

tere

m ž

ivijo

, in

last

-n

im v

pliv

om n

anj.

Na

podl

agin

avod

ilsk

upin

sko

ustv

arijo

zv

očno

krp

anko

.K

ritič

nop

rim

erja

jo

skup

insk

eiz

vedb

ein

de

finir

ajo

posa

mez

ne

zvoč

nep

ojav

ete

rnj

ihov

ela

stno

sti.

Na

podl

agi

razl

ični

hčl

anko

vo

ones

naže

vanj

uok

olja

z

zvok

omiz

lušč

ijo

tem

eljn

ovp

raša

nje

in

vsk

upin

ipre

dlag

ajo

reši

tev.

Sam

osto

jno

zapi

šejo

ra

zmiš

ljanj

ao

kako

vost

ilas

tneg

azv

očne

gao

kolja

in

pred

laga

jore

šitv

eza

nj

egov

oiz

boljš

avo

ali

spre

mem

be.

Nač

rtuj

e,o

rgan

izir

a,

vodi

ins

prem

ljad

elo

dija

kov.

Vodi

ana

lizo

zvoč

nih

krpa

nk.

Vodi

ref

leks

ijed

ija-

kov.

Moč

nik,

Hab

jani

č,

Gab

erše

k,Iv

ačič

.(2

007)

.Gla

sba

1,s

tr.

9–16

,čl

anki

oz

vočn

em

ones

naže

vanj

u,uč

nili

st,

Orf

fov

inšt

rum

enta

rij.


Učna priprava

�1

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,

4)d

igit

alna

pis

men

ost,

5)

uče

nje

učen

ja,6

)so

cial

ne

ind

ržav

ljans

kek

ompe

tenc

e,

7)s

amoi

nici

ativ

nost

in

podj

etno

st,

8)k

ultu

rna

zave

stin

iz

raža

nje.

3)p

ozna

vanj

eiz

razo

slov

jain

last

nost

izvo

čnih

poj

avov

vp

ovez

aviz

aku

stik

o;

5)is

kanj

ein

form

acij

ino

rien

taci

jaz

aup

orab

ouč

beni

kaG

lasb

a1;

6)

zav

edan

jeo

obl

ikah

zvo

čneg

aon

esna

ževa

nja

inla

stne

gav

pliv

ana

kak

ovos

tživ

ljenj

a;

7)p

redl

ogz

aiz

boljš

anje

kak

ovos

tiž

ivlje

nja

ozir

oma

vpliv

ana

zvo

čno

okol

je.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

2)r

azis

kova

nje

last

nost

izvo

kain

zvo

čnih

poj

avov

ter

njih

ove

defi

nici

je;

3)p

repo

znav

anje

inr

ešev

anje

pro

blem

azv

očne

gao

nesn

ažev

anja

.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvo

jice,

3)

sku

pins

ko,

4)fr

onta

lno

3)s

kupi

nsko

del

o(z

vočn

akr

pank

a,s

kupi

nska

deb

ata

ozv

očne

mo

nesn

ažev

anju

na

podl

agič

lank

ov);

1)

indi

vidu

alno

(za

pis

ola

stne

mz

vočn

emo

kolju

).

Med

pred

met

ne

pove

zave

:fi

zika

(ak

usti

ka)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

usm

erja

nza

pis

odo

živl

janj

uzv

oka

inz

vočn

ega

okol

ja

��

GLASBA

2.2 Glasbeni zapis

2.2.1 Časovni elementi: ritem, metrum, takt, tempo, agogika

Polona Meke-Ožinger, Prva gimnazija Maribor


Dijakibodopriobravnavi časovnihelementovobčutili osnovniutripvglasbi inrazviliobčutekzaenakomernost.Priizvajanjurazličnihritmovbodorazvijaliob-čutekzaritem,seurilivkoncentraciji,pozornosti,razvijalikoordinacijogibovinsenaučiliizvajatiritemponotnemzapisu.

UstvarilibodolastnoritmičnovsebinoinjoizvajalinaOrffovaindrugaglasbila.Ustvarilibodotudikoreografijoinsegibnoizrazili.


1. ura:dijakianalitičnoposlušajoglasboinustvarijokratekritmičenzapis.

2. ura:dijakiizvedejopoliritmičnoskladbo.

Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za


met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm

Priloge

Učnilist:Zakajseobglasbiradigibamo?


Primeri uvajanja novosti v praksiPrimeri upeljevanja novosti v praksiPrimeri upeljevanja novosti v praksi

��


Uči

telj:

Polo

naM

eke-

Oži

nger

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Časo

vna

opre

delit

ev2

uri

Učn

i skl

op:

ČA

SOV

NIE

LEM

ENT

I:R

ITEM

,MET

RU

M,

TAK

T,T

EMPO

,AG

OG

IKA

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Zak

ajs

eob

gla

sbir

adig

ibam

o,p

leše

mo,

uda

rjam

o…

?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i:

vseb

insk

i in

pr

oces

ni

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oce

njev

anje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Prii

zvaj

anju

in

ustv

arja

nju

upor

abijo

gl

asbe

niz

apis

.U

stva

rijo

kra

tko

ritm

ično

vse

bino

.V

zpos

tavi

jok

riti

čen

odno

sdo

gla

sben

eus

tvar

jaln

osti

.

Zav

edaj

ose

pom

ena

časo

vnih

ele

men

tov

vgl

asbi

.U

pora

blja

joo

snov

ne

notn

evr

edno

stii

npr

ipad

ajoč

epa

vze.

Upo

rabl

jajo

izra

zez

ate

mpo

ina

gogi

ko.

Este

tsko

obl

ikuj

ejo

iniz

vaja

jor

itm

ične

vs

ebin

e.R

azis

kuje

jo

inp

oglo

bijo

ko

ordi

naci

jog

ibov

pri

iz

vaja

nju

ritm

ični

hvs

ebin

na

Orf

fova

gl

asbi

la.

Izve

dba

prep

rost

e ri

tmič

ne

vaje

.

Izve

dba

poli

ritm

ičn

e sk

ladb

e.

Ana

litič

nop

oslu

šajo

gl

asbe

nip

rim

er.

Ob

posl

ušan

ju

izva

jajo

met

rum

in

dolo

čijo

mer

o.U

stva

rijo

svo

jo

ritm

ično

vse

bino

.Sk

upin

sko

izva

jajo

ri

tmič

nev

sebi

ne.

Uri

jog

lasb

eni/

ritm

ični

pos

luh

ter

koor

dina

cijo

tele

sa.

Spo

moč

jou

čneg

alis

tap

onov

ijoz

nanj

ao

časo

vnih

gla

sben

ih

elem

enti

h.

Org

aniz

ira

delo

di

jako

v.D

ijake

usm

erja

v

ustv

arja

lno

upor

abo

glas

bene

gaz

nanj

a.Sp

rem

ljain

vre

dnot

idi

jako

vod

elo.

Lebi

č-L

opar

nik.

(1

998)

.Osn

ove

glas

bene

um

etno

sti.

Lju

blj

ana:

DZ

S,M

očni

k,

Hab

jani

č,

Gab

erše

k,Iv

ačič

.(2

007)

.Gla

sba

1.

Ljub

ljana

:MK

,G

lasb

enia

tlas

,D

ZS.

Kom

pete

nce

:1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urna

za

vest

iniz

raža

nje.

2)p

ozna

vanj

egl

asbe

nega

izra

zosl

ovja

;3)

raz

umev

anje

osn

ovni

hno

tnih

vre

dnos

tiin

takt

ovsk

ega

nači

na;

5)u

stva

rjan

jela

stne

rit

mič

nev

aje.

��

GLASBA

Učna priprava

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)u

stva

rjan

jer

itm

ične

vse

bine

;4)

izva

janj

eri

tmič

nev

sebi

ne.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)u

stva

rijo

svo

jor

itm

ično

vse

bino

;3)

sku

pins

koiz

vaja

jo.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:m

atem

atik

a(m

atem

atič

nar

azm

erja

),

biol

ogija

(zg

radb

ate

lesa

),

fizi

ka(

zvok

kot

poj

emv

fiz

iki)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

vpra

šaln

ik

Primeri uvajanja novosti v praksiPrimeri upeljevanja novosti v praksi

��


2.3 Glasbene oblike

2.3.1 Koncert Viljem Babič, II. gimnazija Maribor


Koncert je ena izmed najbolj razširjenih inštrumentalnih glasbenih oblik in odbarokanaprejnepogrešljivaoblikanaglasbenihodrih.

Namenurejespoznatikoncertkotglasbenoobliko.Dijakiurijoglasbeniposluh,razvijajopozitivenodnosdolastnegaustvarjanjainpoglabljajokritičenodnosdoposlušaneglasbe,karjenatejrazvojnistopnjibistvenegapomena.

Skoziaktivneoblikeučenjainpoučevanjaspoznavajoglasbenooblikokoncertainpoglobijoznanjeobaroku.


1. ura:analitičnoposlušanjeglasbeinizvedbaodlomkakoncerta.

2. ura:samostojnopridobivanjeinformacijoglasbenioblikikoncerta.

Viri in literatura1 Lebič, L., Loparnik, B. (1982). Umetnostna vzgoja – osnove glasbene umetno-

sti. Ljubljana: Mladinska knjiga.2 Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.3 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za

glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.4 Pesek, A. (2005). Glasba danes in nekoč 7. Ljubljana: Založba Rokus Klett.

Priloge

Učnilist1:Koncert

Evalvacijskivprašalnik

��

GLASBA

Uči

telj:

Vilj

emB

abič

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A

Splo

šna

gim

nazi

ja:1

.let

nik

K

lasi

čna,

špo

rtna

gim

nazi

ja:2

.let

nik

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:2

uri

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

EO

BLI

KE

VIN

STR

UM

ENTA

LNIH

D

ELIH

/K

ON

CER

TB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

akšn

oob

liko

jeim

elk

once

rtv

bar

oku?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v /d

ejav

nos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oce

njev

anje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

kri

tičn

ost

ino

bčut

ljivo

stz

asp

reje

man

jes

poro

čil,

kiji

hpo

sred

uje

glas

ba,t

era

nalit

ično

po

sluš

anje

gla

sben

ih

del.

Upo

rabi

jog

lasb

eni

zapi

spr

iizv

ajan

ju

inr

azvi

jajo

tem

eljn

osp

oraz

umev

anje

in

kom

unic

iran

jev

gl

asbe

nem

jezi

ku.

Skla

dno

zin

divi

dual

nim

isp

osob

nost

mi

este

tsko

izve

dejo

sk

ladb

oin

raz

vija

jo

pozi

tive

nod

nos

do

last

nega

ust

varj

anja

.Po

glob

ijoin

usv

ojijo

po

men

bes

ede

konc

erti

zba

ročn

ega

obdo

bja.

Prep

ozna

vajo

iz

vaja

lska

sre

dstv

a,

sest

ave

ing

lasb

ene

oblik

e.R

azvi

jajo

kri

tičn

opr

esoj

oin

vre

dnot

ijo

posl

ušan

ogl

asbo

.R

azvi

jajo

spo

sobn

osti

po

zorn

ega

in

anal

itič

nega

po

sluš

anja

gla

sben

ih

del.

Este

tsko

izve

dejo

od

lom

ekk

once

rta

na

dano

bes

edilo

.R

azši

rjaj

ozn

anje

o

razv

oju

svet

ovne

gl

asbe

neu

met

nost

i.

Ana

liza

posl

ušan

ih

odlo

mko

v.Vo

kaln

aiz

vedb

aod

lom

ka

konc

erta

.R

ešite

vkr

ižan

ke.

Sam

osto

jno

prid

oblje

ne

info

rmac

ijeo

gla

sben

iob

likik

once

rtin

gla

sben

ih

znač

ilnos

tih

baro

ka.

Pozo

rno

spre

mlja

jo

avdi

o-od

lom

ek

inr

azm

išlja

joo

nj

egov

emp

omen

u,

vseb

inii

nga

an

aliz

iraj

o.A

nalit

ično

po

sluš

ajo

odlo

mek

in

odg

ovor

ijo

nap

oslu

šals

ka

vpra

šanj

a.Po

met

odio

dmev

ain

s

pom

očjo

not

nega

gr

adiv

aiz

vede

jo

odlo

mek

kon

cert

a.U

svoj

ijok

once

rt

kotg

lasb

eno

oblik

oin

utr

dijo

zna

nje

spo

moč

jou

čneg

alis

ta.

Vodi

pog

ovor

ena

te

mat

iko

učne

ga

sklo

pa.

Vodi

ana

litič

no

posl

ušan

jeg

lasb

enih

pr

imer

ov.

Dija

keu

smer

jav

us

tvar

jaln

oup

orab

ogl

asbe

nega

zna

nja.

Moč

nik,

H

abja

nič,

G

aber

šek,

Iv

ačič

.(20

07).

G

lasb

a1.

Lj

ublja

na:M

K.

Primeri upeljevanja novosti v praksi

�7

Učna priprava


Kom

pete

nce

:1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urna

za

vest

iniz

raža

nje.

1)p

ozna

vanj

egl

asbe

nega

izra

zosl

ovja

;3)

obv

lado

vanj

ešt

evil

ina

nalit

ične

gam

išlje

nja;

5)

spr

ejem

anje

nov

ega

znan

ja,o

rgan

izir

anje

; 6)

str

pnos

tdo

izra

žanj

ain

raz

umev

anja

raz

lični

hpo

gled

ov;

8)k

reat

ivno

izra

žanj

ev

glas

bene

mm

ediju

,zav

esto

evr

opsk

ikul

turn

ided

išči

niin

kre

ativ

noiz

raža

nje

vgl

asbe

nem

med

iju.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

4)iz

vedb

aod

lom

kak

once

rta

spo

moč

jon

otne

gag

radi

va;

6)a

nalit

ično

ind

oživ

ljajs

kop

oslu

šanj

egl

asbe

.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)r

ešev

anje

učn

ega

lista

;3)

sku

pins

kaiz

vedb

aod

lom

kak

once

rta.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:lik

ovna

um

etno

st(

likov

nau

met

nost

vb

arok

u),

geog

rafi

ja(

pros

tors

kap

ersp

ekti

vav

bar

oku)

, zg

odov

ina

(zgo

dovi

nske

zna

čiln

osti

bar

oka)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

sam

oana

liza

ure

/la

stna

ref

leks

ijain

eva

lvac

ijski

vpr

ašal

nik

zad

ijake

Dej

avn

osti

in k

rite

riji

za

prev

erja

nje

in o

cenj

evan

je z

nan

ja:z

nanj

ese

oce

njuj

ev

oblik

ipis

nen

alog

eob

kon

cuk

onfe

renč

nega

obd

obja

(ba

rok,

con

cert

ogr

osso

,sol

isti

čni

konc

ert,

skl

adat

elji

baro

ka…

),p

reve

rja

pas

pom

očjo

kvi

zao

z.k

riža

nke

naz

ačet

kun

ove

ure.

Vok

alna

izve

dba

skla

dbe

seo

vred

noti

sk

redi

tnim

itoč

kam

i:np

r.k

rite

rijz

a0

KT

(di

jak

nes

odel

uje

prip

etju

),k

rite

rijz

a3

KT

(di

jak

skla

dbo

zapo

jes

pom

anjk

ljivo

stm

ivte

kstu

inm

elod

iji)

ink

rite

rijz

a6

KT

(di

jak

skla

dno

zin

divi

dual

nim

ispo

sob -

nost

mim

uzik

alno

ine

stet

sko

izve

des

klad

bo).

��

GLASBA

2.3.2 Rondo Mateja Jakša Jurković, Gimnazija Poljane Ljubljana/

Gimnazija Moste Ljubljana


• Kakodoločimglasbenoobliko?

• Kajdajeposlušalcuobčutekglasbeneoblikovanosti?

Učnaurapotekatako,dadijakiobposlušanjuanalizirajoskladboinugotovijonje-netemeljneoblikovneznačilnosti.Kerizpredhodnoobravnavanihsnoviževedo,dajenizanjealipovezovanjeenakega,podobnegainrazličnegavglasbiosnovninačingradnjevečjihdelovalizaokroženihskladb,znajodoločitioblikovnoshemoposlušanegadela.Pravtakoanalizirajopesem,kijoizvajajo.Izhajajočizugotovlje-nega,nakoncusamiustvarijorondo.


1. ura: poslušanjeinanaliziranjeposnetkovspomočjoračunalniškeprojekci-jeinugotavljanjetemeljnihznačilnostiposlušanihskladb.

2. ura: primerjanjeinopisovanjepovezavmedposlušalskimiposnetkiterizra-žanjedoživetjaglasbenevsebineinoblikezlikovnimjezikom.

3. ura: izvajanje»Ritmičnegarondoja«CarlaOrffaterustvarjanjeinizvajanjelastnegarondoja.




Priloge

Delovnilist:Rondo




��


Uči

telj:

Mat

eja

Jakš

aJu

rkov

ićP

redm

et in

raz

red:

GLA

SBA

,1.l

etni

kČ

asov

na

opre

deli

tev:

3ur

e

Učn

i skl

op:

RA

ZV

OJ

GLA

SBEN

IHO

BLI

KT

ERG

LASB

ENE

UST

VAR

JALN

OST

IIN

PO

UST

VAR

JALN

OST

IV

ČA

SUIN

PR

OST

OR

U-

RO

ND

O

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Kak

opr

epoz

nam

gla

sben

oob

liko?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Upo

raba

gla

sben

ega

zapi

sa.

Pozn

avan

je,

razl

ikov

anje

in

razč

lenj

evan

je

glas

beni

hob

likin

nj

ihov

iho

blik

ovni

hde

lov.

Ob

posl

ušan

ju

anal

izir

ajo

oblik

ote

rug

otov

ijon

jene

te

mel

jne

znač

ilnos

ti.

Ugo

tovi

join

ra

zum

ejo,

kaj

da

jep

oslu

šalc

uob

čute

kgl

asbe

ne

oblik

ovan

osti

.Li

kovn

o(g

rafi

čno)

up

odob

ijog

lasb

ene

vseb

ine

ino

blik

e.Iz

vede

jo»

Rit

mič

ni

rond

o«C

arla

Orf

fa.

Ust

vari

join

izve

dejo

ro

ndo.

Izpo

lnje

n d

elov

ni l

ist

(izd

elek

je s

esta

vni

del p

ortf

olija

pri

gl

asbi

).

Liko

vno

izra

žen

a do

žive

tja

glas

ben

ih v

sebi

n

in o

blik

,ust

varj

ene

pese

msk

e in

dru

ge

prep

rost

e ob

like

(i

zdel

ek je

ses

tavn

i de

l por

tfol

ija p

ri

glas

bi).

Oce

njev

anje

ron

doja

, ki

ga

posa

mez

ne

sku

pin

e di

jako

v u

stva

rijo

in iz

vede

jo.

Posl

ušaj

oin

an

aliz

iraj

opo

snet

kes

po

moč

jor

ačun

alni

ške

proj

ekci

je.

Ugo

tavl

jajo

te

mel

jne

znač

ilnos

ti

posl

ušan

ihs

klad

b.Pr

imer

jajo

in

opis

ujej

opo

veza

ve

med

pos

luša

lski

mi

posn

etki

.Iz

raža

jod

oživ

etja

gl

asbe

nev

sebi

nein

ob

like

zlik

ovni

m

jezi

kom

(na

list

oz

irom

av

elek

tron

ski

oblik

i).

Izva

jajo

»R

itm

ični

ro

ndo«

Car

laO

rffa

.U

stva

rjaj

oin

izva

jajo

la

stni

ron

do.

Vóde

nip

ogov

or

spo

moč

jo

elek

tron

skeg

apr

ikaz

agl

asbe

nefo

rme.

Usm

erje

naa

naliz

agl

asbe

nih

prvi

n.D

ajan

jen

avod

ilza

sa

mos

tojn

ode

lo

dija

kov

(lik

ovno

iz

raža

nje

glas

bene

vs

ebin

ein

obl

ike

ter

ustv

arja

nje

le-t

e).

Vode

nje

izva

janj

a»R

itm

ične

gar

ondo

ja«

Car

laO

rffa

.U

smer

jena

sin

teza

ug

otov

itev

inv

oden

je

povz

eman

ja.

CD

-pre

dvaj

alni

k,ta

bla

oz.p

roje

kcijs

ko

plat

no,

raču

naln

ik,k

lavi

r,J.

S.B

ach

(168

5–17

50):

Kon

cert

za

viol

ino

ino

rkes

ter

vE-

duru

,3.s

tave

k,

Alle

gro

assa

i(R

ondo

),L.

van

Bee

thov

en

(177

0–

1827

):S

onat

ašt

.8v

c-m

olu,

op.

13

»Pat

héti

que«

,Ron

do,

Alle

gro

(3.s

tave

k),

Lebi

č-L

opar

nik.

(1

998)

.Osn

ove

glas

bene

um

etno

sti.

Lju

blj

ana:

DZ

S,M

očni

k,H

abja

nič,

G

aber

šek,

Ivač

ič.

(200

7).G

lasb

a1.

Lj

ublja

na:M

K,

Palis

caC

.V.(

1996

),

Nor

ton

Ant

holo

gyo

fW

este

rnM

usic

1–

2,

New

Yor

k;C

arlO

rff,

R

itm

ični

ron

do

�0

GLASBA

Učna priprava

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urna

za

vest

iniz

raža

nje.

1)i

zraž

anje

dej

stev

,mis

liin

mne

nje

vpi

snii

nus

tnio

blik

i;

2)s

poso

bnos

traz

umev

anja

in

razl

age

tuje

jezi

čnih

poj

mov

ind

ejst

ev;

3)l

ogič

nor

azm

išlja

nje;

4)

ust

varj

alno

obl

ikov

anje

; 5)

poz

nava

nje

inr

azum

evan

jeu

čne

stra

tegi

je,k

ipos

amez

niku

naj

bolj

ustr

ezaj

o;

6)s

prej

eman

jer

azlič

nih

glas

beni

hzv

rsti

ter

strp

nost

do

izra

žanj

ain

raz

umev

anja

raz

lični

hpo

gled

ov;

7)s

amoi

nici

ativ

nost

ob

ustv

arja

nju

iniz

vaja

nju

last

nes

klad

be;

8)u

stva

rjal

noiz

raža

nje

mis

li.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)iz

raža

nje

doži

vetj

agl

asbe

nev

sebi

nein

obl

ike;

6)

met

oda

pogo

vora

; 7)

met

oda

dela

zin

form

acijs

ko-k

omun

ikac

ijsko

tehn

olog

ijo.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

2)r

ešev

anje

učn

ega

lista

;3)

pog

ovor

; 4)

daj

anje

nav

odil

Med

pred

met

ne

pove

zave

:m

atem

atik

a(p

ovez

ava

glas

bene

teor

ijez

mat

emat

ični

mi–

šte

vilč

nim

ivre

dnos

tmi)

,sl

oven

skij

ezik

(iz

razo

slov

jein

bes

edilo

)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

port

folij

o


�1


2.3.3 Glasbene oblike, ki temeljijo na kontrastu mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj


Razlikeinkontrastisovsakdanjispremljevalecživljenja.Razlikujemoseljudje(ka-rakterneznačilnosti,fizičnapodobačloveka…),kultureinokolja.Delnaravnegaokoljajetudiglasba.

Inkjenajdemokontrastevglasbi?


1. ura:prepoznavanjekontrastovinločevanjele-teh.

2. ura:ustvarjanje.

3. ura:izvajanjeglasbeneoblikerondo.

4. ura:preverjanjeznanjainsamoevalvacija.

Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za


met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.

Priloge

Učnilist1:Kajjekontrast

Učnilist2:Vsebinskiinoblikovnikontrast

Učnilist3:Izvajanjeinustvarjanjerondoja


Preverjanjeznanja

��

GLASBA

Uči

telj:

mag

.Vid

aK

opač

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Časo

vna

opre

delit

ev:

4ur

e

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

EO

BLI

KE,

KIT

EMEL

JIJO

NA

K

ON

TR

AST

U

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Kaj

jek

ontr

astv

gla

sben

iho

blik

ah?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n p

roce

sni

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

obč

utek

za

razu

msk

odo

jem

anje

in

čus

tven

odo

živl

janj

egl

asbe

neo

blik

e.Sk

ladn

oz

indi

vidu

alni

mi

spos

obno

stm

ius

tvar

ijop

evsk

oin

(a

li)in

štru

men

taln

ovs

ebin

o.Po

znaj

o,r

azlik

ujej

oin

ra

zčle

njuj

ejo

glas

bene

ob

like

inn

jihov

eob

likov

ned

ele.

Upo

rabi

jog

lasb

eni

zapi

spr

iizv

ajan

ju,

posl

ušan

juin

us

tvar

janj

ugl

asbe

.

Raz

isku

jejo

kon

tras

tv

glas

bi.

Zav

edaj

ose

poj

ma

kont

rast

.R

azvi

jejo

obč

utlji

vost

za

raz

umsk

odo

jem

anje

inč

ustv

eno

spre

jem

anje

gla

sben

ih

oblik

,kit

emel

jijo

na

kont

rast

u.V

zpos

tavl

jajo

dej

aven

od

nos

do

glas

bene

ku

ltur

e.R

azvi

jejo

kri

tičn

opr

esoj

oin

vre

dnot

enje

gl

asbe

neu

met

nost

i.

Učn

i lis

ti:

•sk

ladb

a,

•iz

vedb

a.

Poiš

čejo

pri

mer

eko

ntra

stov

in

ugot

avlja

joz

akon

itost

iob

likov

anja

.N

ačrt

ujej

osv

oje

delo

.Pr

imer

jajo

izvi

rnos

tup

orab

eko

ntra

sta

vra

zlič

nih

zvrs

teh

glas

bene

kul

ture

.

Vodi

inu

smer

jau

čni

proc

es.

Vodi

ana

litič

no

posl

ušan

je.

Spre

mlja

del

odi

jako

vin

jim

pod

apo

vrat

no

info

rmac

ijoo

nj

ihov

emd

elu.

Moč

nik,

H

abja

nič,

G

aber

šek,

Iv

ačič

.(20

07).

G

lasb

a1.

Lj

ublja

na:M

K,

CD-p

redv

ajal

nik,

gl

asbe

ni

prim

eri.

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urna

za

vest

iniz

raža

nje.

5)iz

men

java

gla

sben

ihiz

kuše

njp

rib

ranj

uza

pisa

,sam

oreg

ulac

ijau

čneg

apr

oces

a,s

poso

bnos

tpre

mag

ovan

jao

vir

zau

speš

nou

čenj

e;

8)p

ovez

ovan

jela

stni

hiz

razn

ihin

ust

varj

alni

hpo

gled

ovz

mne

njid

rugi

h,k

reat

ivno

izra

žanj

eza

mis

li,iz

kuše

njin

čus

tev

skoz

igla

sbo.


��

Učna priprava


Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

2)r

azis

kuje

jok

ontr

astv

gla

sbi;

4)u

pora

bijo

gla

sben

izap

isp

riiz

vaja

nju,

pos

luša

nju

inu

stva

rjan

jug

lasb

e.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)n

ačrt

ovan

jed

ela,

reš

evan

jeu

čnih

list

ov;

3)p

oslu

šanj

egl

asbe

.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:lik

ovna

um

etno

st(

kont

rast

kot

obl

ikov

nain

slo

govn

azn

ačiln

ost)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,d

ijako

v…

dose

žkiz

bran

ivp

ortf

oliju

,sam

oeva

lvac

ija

��

GLASBA

2.4 Slovenska ljudska glasba in etnologija

2.4.1 Ljudska glasba Štajerske Katja Stošić, III. gimnazija Maribor


Zanimanas,aliljudskaglasbasplohšeživiinobstajav21.stoletju?Zdijakiprever-jamovlogoinobstojljudskeglasbenaterenu.Opravljamointervjujeinsnemamoljudskepesmi.

Vsebinski potek po dnevih

1. in 2. dan:prekintervjujaspoznavajovlogoljudskeglasbevživljenjusodobnegačloveka,naterenuzberejoprimereljudskihpesmi,plesovinobičajev.

2. dan:ustvarijonotnizapisljudskihpesmi.

3. dan:notnezapiseuredijovpesmarico.

4. dan:vrednotijonotnizapispesmisošolcevinprojektniteden.

Viri in literatura1 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-


Priloge

Učnilist:LjudskaglasbaŠtajerske



��


Uči

telj:

Kat

jaS

toši

ćP

redm

et in

raz

red:

GLA

SBA

,1.l

etni

kČ

asov

na

opre

deli

tev:

Proj

ektn

ited

en

Učn

i skl

op:

LJU

DSK

AG

LASB

AŠ

TAJE

RSK

EB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

akše

npo

men

ima

ljuds

kag

lasb

av

živl

jenj

učl

ovek

aso

dobn

ega

časa

?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i:

vseb

insk

i in

pr

oces

ni

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

-ja

nje

in o

cenj

evan

je

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

zna

nje

olju

dski

gla

sbi.

Na

tere

nuz

bere

jo

prim

ere

ljuds

kih

pesm

i,pl

esov

in

obič

ajev

.U

stva

rijo

not

niz

apis

po

snet

kov

pesm

is

tere

na.

Raz

vija

jop

ozit

iven

od

nos

dolj

udsk

egl

asbe

.R

azis

kuje

jolj

udsk

ogl

asbo

ste

rena

.Pr

ekin

terv

juja

sp

ozna

vajo

vlo

go

ljuds

keg

lasb

ev

živl

jenj

uso

dobn

ega

člov

eka.

Posn

etki

pes

mi.

Not

ni

zapi

s lju

dski

h pe

smi.

Vre

dnot

enje

.

Opr

avlja

jote

rens

ko

delo

(in

terv

ju,

snem

anje

pes

mis

so

dobn

odi

gita

lno

tehn

olog

ijo…

).Z

apiš

ejo

ljuds

ke

pesm

i.N

otne

zap

ise

ured

ijo

vpe

smar

ico.

Spre

mlja

del

ona

te

renu

inp

omag

apr

ino

tnem

zap

isov

anju

po

snet

ega

mat

eria

la.

Nad

zoru

jed

elo,

po

mag

apr

ite

hnič

nem

uob

liko -

vanj

uov

itka

za

CD

in

pesm

aric

o.

Dija

kep

ripr

avi

zaja

vnin

asto

p(j

avno

pre

dsta

vite

vpr

ojek

ta).

anke

tniv

praš

alni

k,sn

emal

nik,

no

tnil

ist,

in

tern

et,

knjiž

niv

iri

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

4)s

poso

bnos

tisk

anja

,zbi

ranj

ain

obd

elav

ein

form

acij;

5)

org

aniz

acija

last

nega

uče

nja;

pri

dobi

vanj

e,o

bdel

ovan

jein

spr

ejem

anje

nov

ega

znan

ja,s

pret

nost

iter

iska

nja

inu

pora

ban

asve

tov;

8)

kre

ativ

noiz

raža

nje

zam

isli,

sam

oizr

ažan

jez

upo

rabo

pri

roje

nih

spos

obno

sti.

��

GLASBA

Učna priprava

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

2)r

azis

kova

lno

delo

na

tere

nu;

4)u

redi

tev

notn

ihz

apis

ov.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)z

apis

pes

mi;

3)z

bira

nje

pesm

i.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:in

form

atik

a(u

pora

baIK

T-sr

edst

ev),

lik

ovna

um

etno

st(

graf

ično

obl

ikov

anje

pes

mar

ice

ino

vitk

aza

CD

)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

sam

o-ev

alva

cija

uče

ncev

:vpr

ašal

nik


�7


2.4.2 Slovenska ljudska pesem mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj


Ljudskaglasbajepolegjezikanajprepoznavnejšidelkultureposamezneganaroda.Vsakaljudskaglasbaimazatosvojeznačilnosti,povezanezživljenjeminvredno-tamiposameznekulture.

Katereznačilnostioblikujejonašoljudskopesem?


1. ura:organizirajosvojedeloinizvedejoljudskepesmi.

2. ura:spoznavajoslovenskeljudskepesmi.

3. ura:ljudskepesmiizvedejonaavtentičennačin.




Priloge

Učnilist1:Kdajrečemopesmi,dajeljudska

Učnilist2:Kakšnajevsebinaljudskepesmi?

Učnilist3:Glasbenielementiljudskepesmi

Učnilist4:Zakajgovorimooedinstvenostislovenskeljudskepesmi?

Preverjanjeznanja

��

GLASBA

Uči

telj:

mag

.Vid

aK

opač

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Čas

ovna

opr

edel

itev

:3

ure

Učn

i skl

op:

SLO

VEN

SKA

LJU

DSK

AP

ESEM

B

istv

eno

vpra

šanj

e:K

akšn

aje

vlo

gain

pom

enlj

udsk

epe

smii

nka

tere

so

njen

ezn

ačiln

osti?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj/

-i

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Izva

jajo

slo

vens

ke

ljuds

kep

esm

i.O

zave

stijo

pom

en

slov

ensk

ega

ljuds

kega

gla

sben

ega

izro

čila

za

kult

urno

sa

mob

itno

st.

Raz

likuj

ejo

ljuds

ko

glas

boo

dpr

eost

alih

gl

asbe

nih

žanr

ov.

Dis

kusi

jao

av

tent

ično

stil

juds

ke

glas

be.

Spoz

nava

jor

azlič

ne

nači

nein

terp

reta

cije

lju

dske

pes

mi.

Zav

edaj

ose

po

mem

bnos

ti

ljuds

kega

izro

čila

.R

azis

kuje

jolj

udsk

ogl

asbe

noiz

roči

lo

svoj

ega

kraj

a.R

azvi

jejo

kri

tičn

opr

esoj

oin

vr

edno

tenj

elju

dske

gl

asbe

.

Enog

lasn

a, d

vogl

asn

a in

trig

lasn

a iz

vedb

a lju

dske

pes

mi.

Sam

oeva

lvac

ija.

Nač

rtuj

ejo

svoj

ede

lo

ino

dgov

orijo

na

zast

avlje

nav

praš

anja

.O

rgan

izir

ajo

svoj

ede

lon

ate

renu

inv

šo

lski

knj

ižni

ci.

Obl

ikuj

ejo

last

en

digi

taln

izap

isn

ate

renu

.V

redn

otijo

svo

jed

elo

ino

dgov

orijo

na

vpra

šanj

a.

Vodi

inu

smer

jau

čni

proc

es.

Pred

stav

iraz

lične

lju

dske

pes

mi.

Vodi

inu

smer

jad

elo

nate

renu

.

snem

alna

nap

rava

,C

D-p

redv

ajal

nik,

gl

asbe

nip

rim

eri.

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urna

za

vest

iniz

raža

nje.

1)z

aves

tos

prem

enlji

vost

ijez

ika

ins

pora

zum

evan

jag

lede

na

okol

išči

ne,k

reat

ivno

pov

ezov

anje

jezi

kain

gla

sbe

vgl

asbe

niin

vse

bins

kiin

terp

reta

ciji

ljuds

kep

esm

i;5)

pri

dobi

vanj

e,o

bdel

ava

ins

prej

eman

jen

oveg

azn

anja

ins

pret

nost

i,is

kanj

ein

upo

raba

info

rmac

ij;

6)iz

kazo

vanj

eču

tao

dgov

orno

stit

ern

jego

vega

raz

umev

anja

,spo

štov

anje

sku

pnih

vre

dnot

; 8)

zav

esto

loka

lni,

naci

onal

niin

evr

opsk

ikul

turn

ided

išči

nite

rnj

enem

mes

tuv

sve

tu.


��

Učna priprava


Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)o

rgan

izir

ajo

svoj

ede

lon

ate

renu

;2)

raz

isku

jejo

ljud

sko

glas

beno

izro

čilo

svo

jega

kra

ja.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)n

ačrt

ujej

o,o

rgan

izir

ajo

inv

redn

otijo

svo

jed

elo;

2)

dis

kusi

ja.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:sl

oven

skij

ezik

(sl

oven

sko

ljuds

koiz

roči

lo)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

zbir

kau

čnih

list

ovv

por

tfol

iju

70

GLASBA

2.4.3 Ljudska pesem in instrumentalna glasba Viljem Babič, II. gimnazija Maribor


Vglasbenemvsakdanustaljudskiplesinljudskaglasbavnenehnemsožitjuzna-šimživljenjem.Glasbanasosrečuje,osvobaja,navdihujeinjeneizmerenvirener-gije.Slišimojo lahkovrazličnih»preoblekah«inspremljamonastopefolklornihskupin,kinamjoohranjajo.

Mojnamenspoznavanjaslovenskihljudskihplesovje:

• dijakompribližatinajpomembnejšepleseskoziaktivnooblikopouče-vanjainučenja(petjeinples),

• razvitikritičnostinobčutljivostdijakovzavizualnosprejemanjesporočil,

• razvitidijakovegibalneterritmično-motoričnespretnosti,

• poglobitivizualnispomindijakovinkoordinacijonjihovegatelesa.

Skozicelotenprocesplesnegaučenjasedijakinavajajonamedsebojnostrpnost,spoštovanjeinrazličnost.Dijakirazvijajoobčuteklastnevrednostiinpripadnostiskupiniterrazvijajoosebnointegriteto.

Menim,dagrezapomembnekompetence,kisovdanašnjemsvetumladihnujnopotrebne.


1. ura:izvedejoljudskiplesinljudskepesmi.

2. ura:samostojnooblikujejokoreografijoljudskegaplesa.




Priloge

Učnilist:Ljudskaglasbainples



71


Uči

telj:

Vilj

emB

abič

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A

Splo

šna

gim

nazi

ja:1

.let

nik

K

lasi

čna,

špo

rtna

gim

nazi

ja:2

.let

nik

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:2

uri

Učn

i skl

op:

GLA

SBA

INP

LES

–LJ

UD

SKIP

LESI

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Kaj

jelj

udsk

iple

s?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

e-bi

nsk

i in

pro

cesn

iiz

delk

i dija

kov/

de

javn

osti

za

prev

er-

janj

e in

oce

njev

anje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

kri

tičn

ost

ino

bčut

ljivo

stz

avi

zual

nos

prej

eman

je

spor

očil,

kij

ih

posr

eduj

eta

gib

in

glas

ba.

Upo

rabi

jog

lasb

eni

zapi

spr

iizv

ajan

juin

po

sluš

anju

.Sk

ladn

oz

indi

vidu

alni

mi

spos

obno

stm

ius

tvar

jaln

oiz

vede

jo

ples

ein

raz

vija

jo

giba

lne

ter

ritm

ično

-m

otor

ične

spr

etno

sti.

Pogl

obijo

gib

alni

,vi

zual

niin

gla

sben

isp

omin

ter

koor

dina

cijo

last

nega

te

lesa

.

Zav

edaj

ose

pom

ena

ljuds

kega

ple

sa,p

etja

in

igra

nja.

Raz

vija

jok

riti

čno

pres

ojo

inv

redn

otijo

lju

dsko

gla

sbo.

Vzp

osta

vlja

jo

deja

ven

odno

sdo

lju

dske

gap

lesa

in

glas

be(

omog

očan

je

oseb

nost

nega

raz

voja

,m

edse

bojn

est

rpno

sti

ins

pošt

ovan

je

drug

ačno

sti)

.Es

tets

koo

blik

ujej

oin

iz

vaja

jolj

udsk

epl

ese

(raz

vija

nje

obču

tka

last

nev

redn

osti

in

prip

adno

stis

kupi

ni).

Raz

isku

jejo

in

pog

lobi

jo

koor

dina

cijo

gib

ovv

so

žitj

uz

glas

bo.

Izve

dba

ljuds

kega

pl

esa

in p

esm

i (d

ifere

nci

acija

).

Sam

osto

jno

obli

kova

na

kore

ogra

fija

lju

dske

ga

ples

a.

Eval

vaci

ja in

sam

o-ev

alva

cija

.

Pozo

rno

spre

mlja

jo

avdi

oviz

ualn

iod

lom

ekin

ra

zmiš

ljajo

op

omen

upl

esa

kora

nta.

Spo

moč

jou

čneg

alis

tap

onov

ijog

lavn

ezn

ačiln

osti

ljud

ske

glas

be.

Nau

čijo

se

posa

mez

nek

orak

epl

esov

inji

hpo

glob

ijo

ter

este

tsko

izve

dejo

ob

last

nem

pet

ju.

Raz

vija

jog

lasb

eni

posl

uh,g

ibal

niin

vi

zual

nis

pom

inte

rko

ordi

naci

jote

lesa

.O

blik

ujej

ola

stne

ko

reog

rafi

jein

jih

doži

vlja

jsko

izve

dejo

.

Vodi

inu

smer

jau

čni

proc

es.

Ana

lizir

apr

imer

eno

tnih

zap

isov

.K

oord

inir

apl

esno

ko

reog

rafi

jod

ijako

v.

Moč

nik,

Hab

jani

č,

Gab

erše

k,Iv

ačič

.(2

007)

.Gla

sba

1,

Ljub

ljana

:MK

,kn

jige,

C

D-p

redv

ajal

nik,

ra

čuna

lnik

in

proj

ekto

r,

med

mre

žje

…

7�

GLASBA

Učna priprava

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

4)s

poso

bnos

tisk

anja

,zbi

ranj

ain

obd

elav

ein

form

acij;

5)

org

aniz

iran

jela

stne

gau

čenj

a;p

rido

biva

nje,

obd

elav

ain

spr

ejem

anje

nov

ega

znan

jain

spr

etno

sti;

6)z

aved

anje

ena

kost

ispo

lov

inn

edis

krim

inac

ije,s

trpn

osti

zraž

anja

inr

azum

evan

jar

azlič

nih

pogl

edov

,spo

štov

anje

raz

lično

stii

nso

ljudi

,pr

ipra

vlje

nost

pre

mag

ovat

ipre

dsod

kein

skl

epat

ikom

prom

ise;

8)z

aves

toe

vrop

skik

ultu

rnid

ediš

čini

,kre

ativ

noiz

raža

nje

zam

isli,

sam

oizr

ažan

jez

upo

rabo

pri

roje

nih

spos

obno

sti.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)o

blik

ujej

oin

izva

jajo

ljud

ske

ples

e;

4)p

riiz

vaja

nju

inp

oslu

šanj

uup

orab

ijog

lasb

eniz

apis

; 6)

ana

litič

noin

dož

ivlja

jsko

pos

luša

jog

lasb

o.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)r

ešuj

ejo

učni

list

;2)

izve

dejo

ljud

skip

les;

3)

izve

dejo

ljud

skip

les.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:lik

ovna

um

etno

st,i

nfor

mat

ika

ins

love

nski

jezi

k;

avte

ntič

noiz

vede

npr

ojek

t: L

juds

kip

lesi

slo

ven

skih

pok

raji

n(

prip

rava

nas

topa

,raz

stav

e,iz

dela

vaz

lože

nke,

čla

nka

…)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

eval

vaci

jau

rein

sam

oeva

lvac

ijau

čenc

ev:v

praš

alni

k


7�


2.5 Glasba in druge umetnosti

2.5.1 Glasbeno gledališče mag. Manica Habjanič Gaberšek, Gimnazija Bežigrad

Ljubljana


Tematski sklopoprepletanjuglasbezbesedo, igro,plesom,sliko…predvidevapregledrazvoja»glasbenegagledališča«odprvegapojavljanjavantičnikulturi,pre-koliturgičnihdraminmadrigalnihkomedij,pojavaoperevbaroku,razvojale-tevklasicizmuinromantikedoopereteinmuzikala.

Temeljsklopajeumeščanjeglasbenegagledališčavzgodovinskoslikoglasbenegaustvarjanjakottudivzgojadejavnihposlušalcev.Predstavljenitematskiskloplahkoučiteljvsebinsko inčasovno razširigledenanjegovočasovnoorganizacijo letneučnepriprave.

Prevladujoča je skupinska učna oblika, ki podpira metodi raziskovanja in igrovlog.

Razredjerazdeljennaskupine,kinapodlaginavodilraziskujejodoločenotemoinpripravljajointervju.Spomočjoigrevlog–intervjujasošolcispoznavajozgodovin-skoslikorazvojaglasbenegagledališča.Vlogaučiteljajeusmerjanjeskupin,davse-binskostrokovnopripravijointervju.Učiteljskupinamtudisvetujein/aliusmerjanjihovizborzapevskoizvajanjeinposlušanjeglasbenihprimerov.

Izdelek,kibopokazalrazumevanjevsebinskegainzgodovinskegarazvojaopere,dijakioblikujejoindopolnjujejosamostojnoobpredstavitvivsehskupin.


1. ura:raziskovanjezgodovinskegarazvojaglasbenegagledališča.

2. ura:predstavitevvlogeustvarjalcevinizvajalcevopere.

3. ura:primerjanjerazličnihoblikpovezavglasbe,besede,gibainslike.

4. ura:kritičnovrednotenjeposlušalskevloge.

Viri in literatura1 Samec, S. (1978). Operne zgodbe : vodnik po domačem in tujem opernem sve-

tu. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Priloge

Delovnilisti:Glasbenogledališče


7�

GLASBA

Uči

telj:

mag

.Man

ica

Hab

jani

čG

aber

šek

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A

Splo

šna

gim

nazi

ja:1

.l.

Kla

sičn

a,š

port

nag

imna

zija

:2.l

etni

k

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:4

ure

Učn

i skl

op:

Gla

sben

ogl

edal

išče

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Kak

ose

je

razv

ijalo

gla

sben

ogl

edal

išče

?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

e-bi

nsk

i in

pro

cesn

iiz

delk

i dija

kov/

de

javn

osti

za

prev

er-

janj

e in

oce

njev

anje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pozn

ajo,

raz

likuj

ejo

inu

pora

blja

jop

ojm

ev

pove

zavi

zr

azvo

jem

gl

asbe

nega

gle

dališ

ča.

Skup

insk

ora

zišč

ejo

dolo

čeno

tem

oo

zgod

ovin

skem

po

javl

janj

uop

ere,

op

eret

ein

muz

ikal

a.Pr

epoz

nava

jog

lasb

ora

zlič

nih

oper

nih

ustv

arja

lcev

.Iz

vaja

jop

evsk

ede

le

izo

per.

Oza

vest

ijoin

po

glob

ijoo

bčut

ljivo

st

zas

prej

eman

je

glas

beni

hob

lik.

Raz

isku

jejo

zg

odov

insk

iraz

voj

glas

bene

gag

leda

lišča

.Sm

isel

nop

reds

tavi

jo

vlog

eus

tvar

jalc

evin

iz

vaja

lcev

ope

re.

Prim

erja

jor

azlič

ne

oblik

epo

veza

vgl

asbe

,bes

ede,

gib

ain

slik

e.K

riti

čno

ovre

dnot

ijo

svoj

ovl

ogo

posl

ušal

ca.

Izve

dba

igre

vlo

g.

Este

tska

izve

dba

voka

lnih

del

iz o

per.

Vse

bin

ska

in

zgod

ovin

ska

preg

ledn

ica

razv

oja

glas

ben

ega

gled

ališ

ča.

Na

podl

agin

avod

ilin

ra

zlič

nih

viro

vdi

jaki

sk

upin

sko

razi

ščej

oda

note

mo.

Dija

kis

mis

elno

in

atra

ktiv

nop

ripr

avijo

in

terv

ju.

Sam

osto

jno

sled

ijo

inte

rvju

jem

in

zapi

šejo

zna

čiln

osti

po

sam

ezne

ga

obdo

bja

vus

tvar

janj

uop

ere,

ope

rete

in

muz

ikal

a.Po

jejo

del

ear

ijal

izb

ore

izz

nani

hop

er.

Uči

telj

vodi

in

usm

erja

sku

pine

pri

iz

boru

pos

luša

lski

hin

pev

skih

pri

mer

ov.

Este

tsko

usm

erja

pe

vsko

izva

janj

edi

jako

v.

Vir

iin

liter

atur

ao

oper

nem

ust

varj

anju

,uč

nili

stz

nav

odili

.

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

1)in

terv

ju–

pre

dsta

vite

vig

rev

log,

vir

ioo

pern

emu

stva

rjan

ju;

2)v

irio

ope

riv

tujih

jezi

kih;

5)

raz

isko

vanj

epo

datk

ovo

ope

rnem

ust

varj

anju

;obl

ikov

anje

sam

osto

jneg

aza

pisa

or

azvo

juo

pern

eum

etno

sti;

6)p

revz

eman

jev

log

ino

dgov

orno

stv

sku

pins

kem

del

u;

8)p

ozna

vanj

em

ožno

stiz

aku

ltur

nou

dejs

tvov

anje

kot

kri

tičn

ipos

luša

lec;

est

etsk

oiz

vaja

nje

del.


7�

Učna priprava


Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

2)r

azis

kova

nje

razv

oja

oper

nega

ust

varj

anja

;del

os

knjiž

nim

ivir

i;5)

igra

vlo

g–

pred

stav

itev

razl

ični

hna

čino

vus

tvar

janj

aop

ere

–vl

oga

spra

ševa

lca

inin

terv

juva

nca.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)in

divi

dual

no–

zap

iski

,3)

sku

pins

kor

azis

kova

nje

inp

ripr

ava

inte

rvju

ja;

Med

pred

met

ne

po

veza

ve:

slov

enšč

ina

(bes

edila

kot

osn

ova

zag

lasb

eno

delo

;lib

reto

),

likov

nau

met

nost

(sc

ensk

ode

lo).

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

refl

eksi

jad

ijako

v

7�

GLASBA

2.5.2 Balet Polona Meke-Ožinger, Prva gimnazija Maribor


Dijakibodozraziskovalnimdelomspoznalirazvojbaleta.Poglobilisebodovna-stanekbaletnepredstaveinspoznalipomembnebaletneustvarjalce,takosklada-teljekotkoreografeinbaletneplesalce.Tudisamibodoustvarilikratkoplesnoko-reografijo.


1. ura:ugotavljajoznačilnostiklasičnegabaleta,samostojnoiščejoinformacije.

2. ura:oblikujejokratkobaletnokoreografijonadanoglasbo.




Priloge

Učnilist:Balet




77


Uči

telj:

Polo

naM

eke

-Oži

nger

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:2

uri

Učn

i skl

op:

GLA

SBA

IND

RU

GE

UM

ETN

OST

I-B

ALE

TB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

ajje

vpl

ival

ona

nas

tane

kin

raz

vojb

alet

a?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i:

vseb

insk

i in

pr

oces

ni

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

-ja

nje

in o

cenj

evan

je

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki:

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

kri

tičn

ost

ino

bčut

ljivo

stz

avi

zual

nos

prej

eman

je

spor

očil,

kij

ih

posr

eduj

eta

gib

in

glas

ba.

Raz

likuj

ejo

klas

ični

in

mod

erni

bal

et.

Zr

azis

kova

lnim

de

lom

ino

bog

ledu

vi

deo-

vseb

ind

obijo

vp

ogle

d,k

ako

nast

ane

glas

beno

-pl

esna

stv

arite

v.Po

znaj

oin

up

orab

ljajo

gla

sben

ije

zik.

Skla

dno

zin

divi

dual

nim

isp

osob

nost

mi

oblik

ujej

okr

atko

ko

reog

rafi

jon

ada

no

glas

bo.

Upo

rabl

jajo

gla

sben

evi

re,i

nter

akti

vne

med

ijein

sod

obno

te

hnol

ogijo

.Iz

raža

jod

oživ

etja

na

gib

alno

-ple

snem

po

droč

ju.

Opi

šejo

raz

vojb

alet

ne

umet

nost

i.V

zpos

tavl

jajo

dej

aven

od

nos

dob

alet

ako

tum

etno

sti.

Raz

vija

jok

riti

čno

pres

ojo

inv

redn

otijo

pl

esin

gla

sbo.

Raz

vija

join

tere

sin

odg

ovor

nost

za

raz

lične

obl

ike

glas

bene

ga

udej

stvo

vanj

a.Pr

epoz

nava

jog

lasb

era

zlič

nih

časo

vnih

ob

dobi

j,ža

nrov

in

zvrs

ti.

Raz

vija

jo

spor

azum

evan

jev

gl

asbe

nem

jezi

ku.

Prio

bisk

uba

letn

epr

edst

ave

upor

ablja

jo

prog

ram

skil

ist.

Plak

at.

Kra

tka

bale

tna

ko

reog

rafi

ja n

a da

no

glas

bo.

Zap

is p

oroč

ila

o og

ledu

bal

etn

e pr

edst

ave

za g

lasb

eni

port

folij

o.

Sam

oeva

lvac

ija.

Spo

moč

jov

ideo

vs

ebin

dija

ki

ugot

avlja

jo

znač

ilnos

tik

lasi

čneg

aba

leta

,ana

lizir

ajo

razl

ične

pre

dsta

ve

bale

taL

abod

jeje

zero

,ra

zišč

ejo

vseb

ino

bale

ta.

Išče

join

form

acije

o

znan

ihb

alet

nih

ples

alci

hin

ko

reog

rafi

h,s

likar

jih,

kis

oup

odab

ljali

bale

tke

…O

blik

ujej

okr

atko

ba

letn

oko

reog

rafi

jo

nad

ano

glas

bo.

Izde

lajo

pla

kat.

Pred

vaja

odl

omke

iz

bal

etni

hpr

edst

av

ter

spod

budi

dija

ke

kde

bati

(ka

kšne

so

znač

ilnos

tik

lasi

čneg

ain

mod

erne

gab

alet

a,

kdaj

se

jeb

alet

raz

vil,

pove

zava

zd

rugi

mi

umet

nost

mi)

.D

ijake

spo

dbud

i,da

si

ogl

edaj

oba

letn

opr

edst

avo

inn

apiš

ejo

poro

čilo

on

jej.

Dija

kem

otiv

ira,

da

oblik

ujej

okr

atko

ko

reog

rafi

jo.

Lebi

č-L

opar

nik.

(1

998)

.Osn

ove

glas

bene

um

etno

sti.

Lju

blj

ana:

DZ

S,M

očni

k,H

abja

nič,

G

aber

šek,

Ivač

ič.

(200

7).G

lasb

a1.

Lj

ublja

na:M

K,

CD

-pre

dvaj

alni

k,

raču

naln

ikin

pr

ojek

tor,

m

edm

režj

e…

7�

GLASBA

Učna priprava

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

2)g

lasb

eno

izra

zosl

ovje

,isk

anje

info

rmac

ijna

spl

etu;

3)

pos

luša

nje

glas

be,š

tetj

eta

ktov

inu

stva

rjan

jek

oreo

graf

ije;

4)p

isan

jep

oroč

ilao

bal

etni

pre

dsta

vi;

5)is

kanj

ein

form

acij

nas

plet

u;

7)o

gled

bal

etne

pre

dsta

ve.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)o

blik

ovan

jek

ratk

eba

letn

eko

reog

rafi

je;

2)is

kanj

ein

form

acij

ozn

anih

bal

etni

hpl

esal

cih,

kor

eogr

afih

ins

likar

jih;

5)p

reds

tavi

tev

krat

keb

alet

nek

oreo

graf

ije.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)o

blik

ovan

jek

oreo

graf

ije;

3)u

gota

vlja

nje

znač

ilnos

tik

lasi

čneg

aba

leta

,izd

elov

anje

pla

kata

.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:zg

odov

ina

(zgo

dovi

nska

obd

obja

,soo

dvis

nost

raz

voja

ple

sain

dru

žbe)

,lik

ovna

um

etno

st(

izde

lava

pla

kata

,upo

dobi

tev

ples

a,g

iba

nap

latn

u…

),

info

rmat

ika

(gla

sba

ing

lasb

ene

info

rmac

ijen

asv

etov

nem

spl

etu)

, sl

oven

skij

ezik

(kn

jižne

pre

dlog

eko

tosn

ova

glas

biz

aba

leti

nlib

retu

)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

vpra

šaln

ik,s

amoe

valv

acija


7�


2.5.3 Beseda v glasbi Mateja Jakša Jurkovič, Gimnazija Poljane Ljubljana/



Alisepripovezavibesedeinglasbebesedapodrediglasbialiglasbabesedi?

Kljubvelikemuinstaremuprijateljstvumedglasboinbesedoostajajomednjimarazlike,kijihskladateljiskušajopremostiti.Glasbaingovornastajatasicerizistih,naenaknačinustvarjenihzvokov,vendarboglasba,najnjeneprvinešetakopre-stavljamoinsestavljamo,vednopomenilasamoglasbo.Besedaimapolegzvokov(samo-insoglasnikov)tudičistodoločenpomen.Kadarkolisetorejželitabesedainglasbapovezativučinkovitoceloto,nastanevprašanje,alisebobesedapodre-dilaglasbialipaboglasbapostalaslužabnicabesedeinnjenegasporočila(B.Lo-parnik,1991).

Učna ura Beseda v glasbi poteka tako, da dijaki ob branju oziroma poslušanjuuglasbenegabesedilaanalizirajoodnosemedelementibesednega inglasbenegasporočilaterrazumejopovezanostobeh.




Priloge

Delovnilist:Besedavglasbi


�0

GLASBA

U

čite

lj:M

atej

aJa

kša

Jurk

ović

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:1

ura

Učn

i skl

op:

GLA

SBA

IND

RU

GE

UM

ETN

OST

I–B

ESED

A

VG

LASB

IB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

akše

nje

odn

osm

edg

lasb

oin

bes

edo

vvo

kaln

igla

sbi?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v/de

javn

osti

za

prev

erja

nje

in

ocen

jeva

nje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Zm

ožno

stp

rim

erja

nja

inv

redn

oten

ja

bese

dneg

ain

gl

asbe

nega

spo

roči

la.

Ana

lizir

ajo

odno

se

med

ele

men

ti

vbe

sedn

emin

gl

asbe

nem

spo

roči

luR

azum

ejo

pove

zano

st

vseb

ine

bese

dneg

ain

gl

asbe

nega

spo

roči

la.

Izpo

lnje

n d

elov

ni

list

, ki

je s

esta

vni d

el

port

folij

a pr

i gla

sbi.

Izve

dba.

Raz

umej

obe

sedi

lo

iniz

lušč

ijon

jego

ve

bist

vene

zna

čiln

osti

.U

smer

jeno

pos

luša

jo

pese

min

raz

bere

jo

odno

sem

ede

lem

enti

v

bese

dnem

in

glas

bene

ms

poro

čilu

.Po

jejo

pos

amez

ne

tem

e.

Vóde

nip

ogov

ors

po

moč

jou

čnih

list

ov

ine

lekt

rons

kega

pr

ikaz

apo

teko

vgl

asbe

nih

fraz

.U

smer

jena

ana

liza

bese

dnih

ing

lasb

enih

pr

vin.

Usm

erje

nas

inte

za

ugot

ovite

vin

vod

enje

po

vzem

anja

.

Arv

oPä

rt,D

epr

ofun

dis

moš

ki

zbor

,tol

kala

ino

rgle

(1

980)

,A

rvo

Pärt

,De

prof

undi

sm

oški

zbo

r,

tolk

ala

ino

rgle

(19

80)

–pa

rtit

ura,

Lebi

čL.

,Lop

arni

kB

.,O

snov

egl

asbe

ne

umet

nost

i(19

82).

Lj

ublja

na,

delo

vnil

ist,

ra

čuna

lnik

,C

D-p

redv

ajal

nik.

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

1)iz

raža

nje

dejs

tev,

mis

liin

mne

njv

pis

niin

ust

nio

blik

i;2)

raz

umev

anje

lati

nske

gab

esed

ila;

3)lo

gičn

ora

zmiš

ljanj

e;

6)s

prej

eman

jer

azlič

nih

glas

beni

hzv

rsti

ter

strp

nost

do

izra

žanj

ain

raz

umev

anja

raz

lični

hpo

gled

ov;v

klju

čeva

nje

inp

ozna

vanj

eso

dobn

ih

(g

lasb

enih

)do

godk

ovk

ottu

dig

lavn

ihd

ogod

kov

intr

endo

vv

naci

onal

ni,e

vrop

skii

nsv

etov

ni(

kult

urni

)zg

odov

ini;

8)k

reat

ivno

izra

žanj

em

isli

ter

razv

ijanj

eza

vest

iolo

kaln

i,na

cion

alni

ine

vrop

skik

ultu

rnid

ediš

čini

ter

njen

emm

estu

vs

vetu

.


�1

Učna priprava


Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

3)iz

lušč

evan

jeb

istv

enih

zna

čiln

osti

bes

edila

;4)

met

oda

dela

zin

form

acijs

ko-k

omun

ikac

ijsko

tehn

olog

ijo;

6)m

etod

apo

govo

ra.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

2)r

ešev

anje

učn

ihli

stov

;4)

vod

enje

pog

ovor

a.

Med

pred

met

na

pove

zava

:sl

oven

skij

ezik

:•

bra

lna

zmož

nost

inin

terp

reta

cija

ter

vred

note

nje

pom

ena

(lit

urgi

čneg

a)b

esed

ila,

•p

oslu

šanj

eug

lasb

eneg

abe

sedi

late

rnj

egov

ora

zum

evan

jein

vre

dnot

enje

.

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

Izzi

v:

•d

ijake

pri

dobi

tiz

ado

živl

janj

ele

pote

bes

edila

sko

ziz

aple

teno

sodo

bno

glas

beno

ugl

asbi

tev.

Tv

egan

je:

•v

praš

anje

spr

ejem

anja

arh

aičn

ega

litur

gičn

ega

bese

dila

sko

zim

oder

nig

lasb

enij

ezik

.

Refl

eksi

ja:

DIJ

AK

I:

Zbr

ano,

vp

riča

kova

nju

drug

ačno

sti,

sled

ijon

apot

kom

.Poz

orno

po

sluš

ajo.

Pre

sene

čeno

ugo

tavl

jajo

,da

seji

mm

oder

na,r

esna

gla

sba

lahk

ozd

iuči

nkov

ita

inz

anim

iva.

U

ČIT

ELJI

:M

edpr

edm

etna

pov

ezav

ala

hko

ekon

omiz

ira

tem

eljn

icilj

obe

hpr

edm

etov

(gl

asba

,slo

vens

kije

zik)

:dija

kek

ulti

vira

tiz

aob

čutlj

ivo

doži

vlja

nje

umet

nost

i.

��

GLASBA

2.6 Glasbeni poklici, ustanove in društva

2.6.1 Priprava na koncert mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj


IzbirnevsebineposodobljenegaUčneganačrtazaglasbovgimnazijahomogoča-jouporabooz.življenjskostznanjapreizkušenegaprekanalitičnegaposlušanjainogledaodrsko-glasbenegadela.

Dijakiseudeležijokoncerta,opere…

Najpomembnejšakomponentauporabnosti znanja jeuresničevanjekompetenceučenjeučenja.Kakopripravitidijakenaanalitičnoindoživljajskoposlušanjekon-certainjihspodbuditi,dapostanejodejavniposlušalcizakakovostnopreživljanjeprostegačasa?


1. ura:iskanjeinformacijoizvajanihskladateljihinnjihovihskladbah.

2. ura:ustvarjanjeinizvedbaritmičnepartitureUra.

3. ura:oblikovanjekritičnegaporočilaokoncertu.

Viri in literatura1 Bedina, K. idr. (1981). Leksikoni – glasba. Ljubljana: Cankarjeva založba.2 Noyer, P.D. (2004). Enciklopedija glasbe. Radovljica: Didakta.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija: obvezni pred-


Priloge

Učnilist1:SpoznavanjeinrazumevanjeHaydnovihdel

Učnilist2:Kajbomoposlušalinakoncertu?

Učnilist3:ZakajnosiSimfonija št. 101imeUra?

Učnilist4:Ustvarjanje

Učnilist5:Mojglasbenivtisobobiskukoncerta


��

Uči

telj:

mag

.Vid

aK

opač

Pre

dmet

in r

azre

d:G

lasb

a,1

.let

nik

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:3

ure

Učn

i skl

op:

PRIP

RAV

AN

AK

ON

CER

TB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

ako

sep

ripr

avim

na

obis

kko

ncer

tak

lasi

čne

glas

be?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v/de

javn

osti

za

prev

erja

nje

in

ocen

jeva

nje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Raz

vija

joo

bčut

ljivo

st

zas

prej

eman

je

glas

bene

um

etno

sti.

Pogl

obijo

kri

tiče

nod

nos

dog

lasb

ene

umet

nost

i.U

pora

bijo

gla

sben

iza

pis

prip

oslu

šanj

ugl

asbe

.U

stva

rijo

gla

sben

evs

ebin

e.

Raz

vije

jok

riti

čen

odno

sin

obč

utlji

vost

za

spr

ejem

anje

gl

asbe

neu

met

nost

i.V

zpos

tavi

jod

ejav

en

odno

sdo

gla

sben

eum

etno

sti.

Raz

isku

jejo

kl

asic

isti

čnis

log

zzb

iran

jem

info

rmac

ijo

ustv

arja

nju

skla

date

ljev

Hay

dna

inM

ozar

ta.

Raz

umej

oin

up

orab

ljajo

gla

sben

ipr

ogra

m.

Sam

osto

jni n

otn

i za

pis

skla

dbe.

Refl

eksi

ja o

bisk

a ko

nce

rta.

Poiš

čejo

info

rmac

ijeo

iz

vaja

nih

skla

date

ljih

inn

jihov

ihs

klad

bah.

Nač

rtuj

ejo

svoj

ede

lo

ino

dgov

orijo

na

vpra

šanj

a.U

stva

rijo

rit

mič

no

part

itur

oU

rain

jo

izve

dejo

.O

blik

ujej

okr

itič

no

poro

čilo

ok

once

rtu.

Nač

rtuj

e,o

rgan

izir

a,

vodi

ins

prem

ljad

elo

dija

kov.

Daj

epo

vrat

ne

info

rmac

ije.

Dija

kem

otiv

ira

za

oblik

ovan

jeg

lasb

ene

map

e.

CD

-pre

dvaj

alni

k,pr

ogra

mk

once

rta,

inte

rnet

,N

oyer

.(20

04).

En

cikl

oped

ijag

lasb

e.

Rad

ovlji

ca:D

idak

ta,

Bed

ina.

(19

81).

Le

ksik

oni–

gla

sba.

Lj

ublja

na:C

anka

rjev

aza

ložb

a.

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

5)u

čink

ovito

upr

avlja

nje

sča

som

inin

form

acija

mi,

orga

nizi

ranj

ela

stne

gau

čenj

a,p

rido

biva

nje,

obd

elav

ain

spr

ejem

anje

nov

ega

znan

ja;

6)p

rim

erja

nje

last

nih

pogl

edov

zm

nenj

idru

gih;

8)p

ripr

avlje

nost

za

nego

vanj

ees

tets

kih

mož

nost

izu

met

nost

nim

izra

žanj

emin

sod

elov

anje

vk

ultu

rnem

živ

ljenj

u,v

redn

oten

jeg

lasb

ene

kult

ure.

��

GLASBA

Učna priprava

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

2)is

kanj

ein

form

acij

oiz

vaja

nih

skla

date

ljih

inn

jihov

ihs

klad

bah;

1)

,4)

ustv

arja

nje

iniz

vaja

nje

ritm

ične

par

titu

re U

ra.

.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)p

isan

jep

oroč

ila;u

stva

rjan

jein

izva

janj

epa

rtit

ure;

3)

iska

nje

info

rmac

ij.

Med

pred

met

ne

pove

zave

:so

ciol

ogija

(ra

zvoj

obč

utlji

vost

iin

zave

stne

gas

prej

eman

jag

lasb

ene

umet

nost

ivs

mis

luu

ravn

otež

enos

tir

azum

skeg

ado

jem

anja

inč

ustv

eneg

ado

živl

janj

a)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

sam

oeva

lvac

ijad

ijako

v


��


2.6.2 Aktualni glasbeni dogodki in njihovi programi Mateja Jakša Jurković, Gimnazija Poljane Ljubljana/



Pokakšnihkriterijihseodločimza(glasbeno)prireditev?

Dejavnostspremljanjaaktualnihglasbenihdogodkovinnjihovihprogramovpotekavsešolskoleto.Nazačetkuuredijak,kijenavrsti,analitičnopredstavisamostoj-noizbranoprireditev.Pričakovanirezultatipredstavitvesodijakovorazumevanjeinkritičnapresojanapovednikaternjegovegaprogramainvzpostavitevkritičnegaodnosadoglasbeneustvarjalnostiinpoustvarjalnosti.

Pomembenelementjeseznanjanjez(aktualnimi)slovenskimiinsvetovnimiglas-benimiustvarjalciinpoustvarjalci.Pravtakomoradijakrazložiti,pokakšnihme-rilihjeizbralpredstavljenoprireditev.




Priloge

Učnilist:Aktualniglasbenidogodki


��

GLASBA

Uči

telj:

Mat

eja

Jakš

aJu

rkov

ićP

redm

et in

raz

red:

GLA

SBA

,1.l

etni

kČ

asov

na

opre

deli

tev:

6ur

*

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

IPO

KLI

CI,

UST

AN

OV

EIN

DRU

ŠTVA

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Zak

ajs

eod

loči

mz

aob

isk

izbr

ane

glas

bene

pri

redi

tve?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i: vs

ebin

ski i

n

proc

esn

i

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Raz

umev

anje

in

krit

ična

pre

soja

(g

lasb

enih

)na

pove

dnik

ovte

rnj

ihov

ihp

rogr

amov

.V

zpos

tavi

jok

riti

čen

odno

sdo

gla

sben

eus

tvar

jaln

osti

in

pous

tvar

jaln

osti

.

Spre

mlja

jog

lasb

ene

dogo

dke.

Ana

lizir

ajo,

raz

umej

oin

upo

rabl

jajo

ko

ncer

tne

(pro

gram

ske)

lis

te,n

apov

edii

nko

men

tarj

e.Sp

ozna

vajo

(a

ktua

lne)

slo

vens

ke

ins

veto

vne

glas

bene

us

tvar

jalc

ein

po

ustv

arja

lce.

Pozn

ajo

in

upor

ablja

jote

mel

jne

vire

og

lasb

i.K

riti

čno

poro

čajo

o

izbr

anip

rire

ditv

i.

Kri

tičn

a, a

nal

itič

na

ter

ustv

arja

lna

pred

stav

itev

izbr

aneg

a (g

lasb

eneg

a)

dogo

dka

s po

moč

jo

raču

nal

niš

ke

proj

ekci

je.

Spre

mlja

jog

lasb

ene

dogo

dke

iniz

bere

jo

prir

edite

v,k

ijo

pred

stav

ijos

ošol

cem

.A

naliz

iraj

o,r

azum

ejo

inu

pora

blja

jo

konc

ertn

e(p

rogr

amsk

e)

liste

,nap

oved

iin

kom

enta

rje.

Spoz

nava

jo

(akt

ualn

e)s

love

nske

in

sve

tovn

egl

asbe

ne

ustv

arja

lce

in

pous

tvar

jalc

e.Po

znaj

oin

up

orab

ljajo

tem

eljn

evi

reo

gla

sbi.

Poro

čajo

oiz

bran

ipr

ired

itvi

sp

omoč

jo

raču

naln

iške

pr

ojek

cije

.In

terp

reti

rajo

mis

liin

de

jstv

av

ustn

iobl

iki.

Usm

erje

nas

inte

za

ugot

ovite

vdi

jako

v.

Vode

nje

razp

rave

.Po

vezo

vanj

eug

otov

itev.

CD

-plo

šče,

C

D-p

redv

ajal

nik,

raču

naln

ik,

dnev

niti

sk,

pisn

aob

vest

ilao

gl

asbe

nih

dogo

dkih

,sp

letn

aob

vest

ilao

gl

asbe

nih

dogo

dkih

…

* D

ejav

nos

t Sp

rem

ljanj

e ak

tual

nih

gla

sben

ih d

ogod

kov

pote

ka v

se š

olsk

o le

to. N

a za

četk

u u

re d

ijak,

ki p

ride

na

vrst

o, a

nal

itič

no

pred

stav

i sam

osto

jno

izbr

ano

pri-

redi

tev.


�7

Učna priprava


Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

1)iz

raža

nje

dejs

tev,

mis

liin

mne

njv

pis

niin

ust

nio

blik

i;

2)s

poso

bnos

traz

umev

anja

inr

azla

getu

jeje

zičn

ihp

ojm

ovin

dej

stev

; 3)

logi

čno

razm

išlja

nje;

4)

ust

varj

alno

obl

ikov

anje

ino

bdel

ava

bese

dila

ter

zave

danj

evp

rašl

jivos

tig

lede

vel

javn

osti

inz

anes

ljivo

stii

nfor

mac

ij;

5)p

ozna

vanj

ein

raz

umev

anje

raz

lični

huč

nih

stra

tegi

je,o

rgan

izir

anje

last

nega

uče

nja

…;

6)s

prej

eman

jer

azlič

nih

glas

beni

hzv

rsti

ter

razv

ijanj

est

rpno

stid

oiz

raža

nja

inr

azum

evan

jar

azlič

nih

pogl

edov

,vkl

juče

vanj

ein

poz

nava

nje

so

dobn

ihd

ogod

kov

kott

udig

lavn

ihd

ogod

kov

intr

endo

vv

naci

onal

ni,e

vrop

skii

nsv

etov

ni(

kult

urni

)zg

odov

ini;

7)r

azvi

janj

esp

osob

nost

inač

rtov

anja

inis

kanj

agl

asbe

nih

dogo

dkov

; 8)

kre

ativ

noiz

raža

nje

mis

lite

rra

zvija

nje

zave

stio

loka

lni,

naci

onal

niin

evr

opsk

ikul

turn

ided

išči

nite

rnj

enem

mes

tuv

sve

tu.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)o

bisk

gla

sben

ihp

rire

dite

v;

6)m

etod

ara

zgov

ora;

7)

met

oda

dela

ss

likov

nim

gra

divo

m;

8)m

etod

ade

laz

info

rmac

ijsko

-kom

unik

acijs

kote

hnol

ogijo

.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)o

bisk

gla

sben

ihp

rire

dite

v,p

oroč

anje

;3)

obi

skg

lasb

enih

pri

redi

tev.

Med

pred

met

ne

po

veza

ve:

info

rmat

ika

(upo

raba

IKT

),

slov

ensk

ijez

ik(

delo

zb

esed

ilnim

ipre

dlog

ami)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

port

folij

o–

glas

beni

nap

oved

nik

��

GLASBA

2.6.3 Glasbena kultura mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj


Marsikdajnaletimonavprašanja:»Alijetosploh(še)glasba?Kajnezajemapojemglasbaleglasbeneumetnosti?Jeglasbalahkotudiuporabna?Kje?Zakajptičjepe-tjeniglasba?«

Zglasboserednosrečujemovnašemvsakdanu,leredkopasezavestnosprašu-jemoovlogiglasbenekulturevnašemživljenju.Dobrim80odstotkommladimpomeniglasbaužitekinzabavo,njenihdrugihvrednotpanevidijoalineznajoizkoristiti.

Kakšnajenašatolerancadoglasbenekulturedrugih?

Živimovdobiinformacijskedružbeinposledičnotudivmultikulturni(glasbeni)sinergiji,zatojeprav,dasetegazavedamo.


1. ura:oblikujejolastnekriterijeinvrednotesvojeglasbenekulture.

2. ura:ustvarijozvočnokuliso,sintetičnozvočnopodobo,lastnovokalnoaliistrumentalnoglasbenovsebinoinjoizvedejo.

3. ura:poiščejoprimererazličnihglasbenihzvrstiinjihločijogledenakriterijeinvrednote.

4. ura:napišejoesejznaslovomGlasbenakultura.




Priloge

Učnilisti:Glasbenakultura



��


Uči

telj:

mag

.Vid

aK

opač

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Čas

ovna

opr

edel

itev

:4

ure

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

IPO

KLI

CI,

UST

AN

OV

EIN

D

RU

ŠTVA

-G

LASB

ENA

KU

LTU

RA

B

istv

eno

vpra

šanj

e:K

ajje

gla

sben

aku

ltur

a?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i:

vseb

insk

i in

pr

oces

ni

izde

lki d

ijako

v/de

javn

osti

za

prev

erja

nje

in

ocen

jeva

nje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Spo

moč

jola

stni

hin

sp

lošn

ihk

rite

rije

vin

vre

dnot

raz

jasn

ijo

pojm

e:

•k

ultu

ra,

•g

lasb

a,

•g

lasb

ena

kult

ura.

Oza

vest

ijon

ačin

epo

sluš

anja

gla

sbe.

Ust

vari

jo:

•z

vočn

oku

liso,

•

sin

teti

čno

zvoč

no

•p

odob

o,

•la

stno

vok

alno

alii

nstr

umen

taln

ogl

asbe

nov

sebi

no.

Upo

rabi

jog

lasb

eni

zapi

s.

Zav

edaj

ose

vpl

iva

glas

bene

kul

ture

na

kako

vost

živ

ljenj

a.R

azvi

jejo

kri

tiče

nod

nos

into

lera

nco

do

razl

ični

hse

gmen

tov

glas

bene

kul

ture

.R

azis

kuje

joz

vočn

epo

jave

.V

zpos

tavl

jajo

dej

aven

od

nos

dog

lasb

ene

kult

ure.

Loči

jog

lasb

eno

umet

nost

od

drug

ihg

lasb

enih

zv

rsti

ing

lasb

ene

zvrs

tim

eds

abo

po

splo

šnih

kri

teri

jihin

vr

edno

tah.

Izde

lan

a sh

ema

zvrs

ti s

voje

gla

sben

e ku

ltu

re.

Skla

dba.

Izve

dba

skla

dbe.

Obl

ikuj

ejo

last

ne

krite

rije

inv

redn

ote

svoj

egl

asbe

ne

kult

ure.

Nač

rtuj

ejo

svoj

ogl

asbe

nod

ejav

nost

.U

stva

rijo

raz

lične

zv

očne

pod

obe.

Poiš

čejo

pri

mer

era

zlič

nih

glas

beni

hzv

rsti

inji

hlo

čijo

gl

ede

nak

rite

rije

in

vred

note

.V

redn

oten

je:

odgo

vori

jon

avp

raša

nja.

Nač

rtuj

e,o

rgan

izir

ain

sm

isel

nov

odiu

čne

deja

vnos

tiz

ado

sego

uč

nih

cilje

v.

CD

-pre

dvaj

alni

k,

knjiž

nag

radi

va,

med

mre

žje.

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

1)p

ozna

vanj

egl

asbe

nega

izra

zosl

ovja

;4)

spo

sobn

osti

skan

ja,z

bira

nja

ino

bdel

ave

info

rmac

ij;

5)s

amor

egul

acija

učn

ega

proc

esa;

8)

spo

sobn

ost

pove

zova

nja

last

nih

ustv

arja

lnih

iniz

razn

ihp

ogle

dov

zm

nenj

idru

gih,

kre

ativ

noiz

raža

nje

svoj

ihiz

kuše

nj,z

amis

liin

čus

tev.

�0

GLASBA

Učna priprava

M

etod

e:

1)iz

kust

veno

uče

nje,

2)

raz

isko

valn

ode

lo,

3)r

ešev

anje

pro

blem

ov,

4)d

elo

zno

tno

slik

o,

5)d

emon

stra

cija

…

1)u

stva

rjan

jez

vočn

ihp

odob

;2)

raz

isko

vanj

ezv

očni

hpo

javo

v;

4)u

pora

bag

lasb

eneg

aza

pisa

; 6)

ana

litič

noin

dož

ivlja

jsko

pos

luša

nje

glas

be.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)o

blik

ovan

jela

stni

hkr

iteri

jev

inv

redn

ot;

3)p

oslu

šanj

egl

asbe

.

Med

pred

met

ne

po

veza

ve:

soci

olog

ija(

razv

ijanj

eto

lera

nce)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

port

folij

oin

ese

j


�1


2.7 Glasbeni pluralizem

2.7.1 Glasbeni pluralizem mag. Manica Habjanič Gaberšek, Gimnazija Bežigrad

Ljubljana


Uvodnauraoposameznikovemglasbenemizboruomogočadijakom,davnovemokoljunajdejopovezovalnistikmedsovrstniki,karglasbavsekakortudije.Pou-darjenastrpnostpripredstavljanjuglasbenegaizboraomogočaučitelju,dassvo-jimzgledominstrpnimsprejemanjemrazličnihglasbenihzvrstipribližadijakomvsebinskeinprocesneciljevšolskemletu.

Vprvemdeluuredijakirazmišljajooglasbi,kisojoposlušalikotpet-indesetletni-ki.Učiteljevavlogaprivodenjunjihovihspominovjetudita,darazširipogovornavpliv,kigajeimeloprimarnoinpoznejesekundarnookoljenanjihovizborglasbe.Vtemdeluurepridedospontanegapetjaotroškihpesmi.

Drugideljenamenjenspoznavanjuinpredstavljanjuizboraglasbemanjšiskupini(štirje člani).Priporočanjuninamenponovnegapovzemanjaposameznikovegaizboraglasbe,ampakiskanjestičnihtočkalipopolnihnasprotijvskupini.

Vtretjemdeluuredijakivdvojicahrazmišljajoomerilihinznačilnostihglasbe,kijihupoštevajopriizboruglasbe.Povezovalnielementnajboprepoznavanjerazlič-nihglasbenihžanrovinzvrstibrezosebnihopredelitev.

Viri in literatura1 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za



Priloge

Učnilist:Glasbenipluralizem

��

GLASBA

Uči

telj:

mag

.Man

ica

Hab

jani

čG

aber

šek

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,

Splo

šna

gim

nazi

ja:1

.let

nik

K

lasi

čna

/šp

ortn

agi

mna

zija

:2.l

etni

k

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:1

ura

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

IPLU

RA

LIZ

EMB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

akšn

ogl

asbo

pos

luša

m,p

oslu

šaš?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivni

cilj

i: vs

ebin

ski i

n pr

oces

niiz

delk

i dija

kov/

de

javn

osti

za

prev

er-

janj

e in

oce

njev

anje

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Zav

edaj

ose

ra

zlič

nost

iin

nači

nov

izbi

reg

lasb

e.Sp

oštu

jejo

gla

sben

iiz

bor

drug

ih,n

egl

ede

nas

log,

žan

ral

izvr

st.

Pozn

ajo

inr

azum

ejo

izra

zosl

ovje

,kig

aup

orab

ljam

oza

vr

edno

tenj

egl

asbe

.

Raz

vija

nje

strp

nost

ido

raz

lični

hgl

asbe

nih

stilo

vzv

rsti

inž

anro

v .

Učn

i lis

t.

Izve

dba

pesm

i iz

razl

ičn

ih o

bdob

ij ot

rošt

va.

Prep

ozn

avan

je

glas

ben

ih z

vrst

i in

vr

edn

oten

je.

Pred

stav

ijog

lasb

eni

izbo

r.Po

jejo

pes

mii

zot

rošt

va.

Ana

litič

nop

oslu

šajo

gl

asbe

nep

rim

ere

razl

ični

hsl

ogov

,zv

rsti

inž

anro

v.

Vodi

inu

smer

jau

čni

proc

es.

Pred

vaja

gla

sben

epr

imer

era

zlič

nih

žanr

ovin

zvr

sti.

Moč

nik,

Hab

jani

č,

Gab

erše

k,Iv

ačič

.(2

007)

.Gla

sba

1.

Ljub

ljana

:MK

.C

D-p

redv

ajal

nik,

ra

čuna

lnik

in

proj

ekto

r,

I-ta

bla,

med

mre

žje

…

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

1)k

omun

ikac

ijap

rip

reds

tavl

janj

ugl

asbe

nega

izbo

ra;

6)s

prej

eman

jein

spo

štov

anje

dru

gačn

osti

pri

izbo

rug

lasb

e;

8)iz

razo

slov

jep

riv

redn

oten

juiz

vedb

.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)p

ozor

noin

str

pno

posl

ušan

jer

azla

geiz

bora

gla

sbe;

pov

ezov

anje

med

soš

olci

gle

den

agl

asbe

niiz

bor.


��

Učna priprava


Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

3)s

kupi

nska

raz

prav

ain

pre

dsta

vite

v;

2)m

erila

za

vred

note

nje

glas

be.

Med

pred

met

ne

po

veza

ve:

likov

nau

met

nost

(vr

edno

tenj

elik

ovni

hde

l)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

refl

eksi

jad

ijako

v

��

GLASBA

2.7.2 Vloga družabnih plesov Viljem Babič, II. gimnazija Maribor


Ljudježeodnekdajzrcalimosvojačustvainizražamosvojadoživetjavgibih,kinamjihnašeanatomskooblikovanotelo(kosti,sklepi,mišičjeinživčevje,kipoši-ljaprekomožganovpotrebneimpulze…)dopušča.Izvajamoponavljajočesegibe,prenašamotežotelesazenenogenadrugoinsepremikamopoprostoru.Odvese-ljainnakopičeneenergijeposkakujemo,tečemo,korakamo,sevrtimo…,inčetudisetegazavedamoaline,uporabljamopodobnegibe.Vednonasspremljanekakšenritem(ritemdihanja,ritemsrca,ritemgovora,ritemhoje…).Alisezavedamo,dazgibanjem,kijeplodizražanjainsporočanjanašihmisli,občutijindejanj,nenehnoplešemo?Pomislimonaprizorzaljubljenegagoloba,kakodvorisvojigolobici,narazličneživali,kisepodijovsvojirazigraniprešernosti,načebele,napave…Nakajnasspominjajotiprizori?Mordaplešejo(Neubauer,2002)?

Vglasbenemvsakdanujeplestesnopovezanznašimživljenjem–osrečujenas,osvobaja, navdihuje in je neizmeren vir energije. Moj namen spoznavanja dru-žabnihplesovskozizgodovino jepribližatidijakomnajpomembnejšeplesesko-zi aktivnooblikopoučevanja inučenja, razvitinjihovokritičnost inobčutljivostzavizualnosprejemanjesporočil,razvijatinjihovegibalneterritmično–motoričnespretnosti,poglobitivizualnispomininnjihovokoordinacijolastnegatelesa.Skozicelotenprocesplesnegaučenjasedijakinavajajonamedsebojnostrpnost,spošto-vanjerazličnostiindrugačnosti,razvijajoobčuteklastnevrednostiinpripadnostiskupiniterrazvijajoosebnointegriteto.Menim,dagrezapomembnekompetence,kisovdanašnjemsvetumladihnujnopotrebne.


1. ura:razvijajokritičnopresojoinvrednotijoplesinplesnoglasboskozičas.

2. ura:oblikujejolastnekoreografijeinjihdoživljajskoizvedejo.

3. ura:prepoznavajoritmičnezakonitostiglasbeinjihpovezujejosplesnimi

ritmiterimeniplesov.

Viri in literatura1 Arbeau, T., Sutton, J. (ur.). (1967). Orchesography – with a new introduction

and notes by Julia Sutton. New York: Dover.2 Coeur, J. The Galliard and Tourdion: An Introductory Description. [Online].

Dostopno na naslovu: http://www.pbm.com/~lindahl/lod/vol1/galliardintro.html [citirano 17. 8. 2009]

3 Friedlander, L. (2006). Take the Lead – odlomek iz filma. [Online]. Dostopno na naslovu: http://www.youtube.com/watch?v=DEwZIufmafo [citirano 20. 8. 2009]


��


4 Neubauer, H. (2002). Gib skozi stoletja: obnašanje, gibanje in odnosi med lju-dmi od 15. do 18. stoletja. Ljubljana: Forma 7, Ministrstvo za šolstvo in šport.

5 Neubauer, H. (1998). Ples skozi stoletja: starinski plesi – mejniki v razvoju ple-sne umetnosti. Ljubljana: Forma 7, Ministrstvo za šolstvo in šport.

6 Podlesnik, L. (2006). Evropska glasbena in plesna umetnost: program za profe-sionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Odde-lek za muzikologijo in Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

7 Podlesnik, L. (2006). Evropska glasbena in plesna umetnost: program za pro-fesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju – zgoščenka v izvedbi Ansambla za renesančno glasbo in ples Cortesia. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo in Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, skladba št. 2.

Priloge

Gradivozaučitelje

Učnilist:Družabniplesi


��

GLASBA

Uči

telj:

Vilj

emB

abič

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A

Splo

šna

gim

nazi

ja:1

.let

nik

Kla

sičn

a/š

port

nag

imna

zija

:2.l

etni

k

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:3

ure

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

IPLU

RA

LIZ

EMB

istv

eno

vpra

šanj

e:K

ajje

dru

žabn

iple

sin

kaj

mip

omen

i?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivn

i cilj

i:

vseb

insk

i in

pr

oces

ni

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

uči

telj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

kri

tičn

ost

ino

bčut

ljivo

stz

avi

zual

nos

prej

eman

je

spor

očil,

kij

ih

posr

eduj

eta

gib

in

glas

ba.

Upo

rabi

jog

lasb

eni

zapi

spr

iizv

ajan

juin

po

sluš

anju

.Sk

ladn

oz

indi

vidu

alni

mi

spos

obno

stm

ius

tvar

jaln

oiz

vede

jo

ples

ein

raz

vija

jo

giba

lne

ter

ritm

ično

-m

otor

ične

spr

etno

sti.

Pogl

obijo

gib

alni

,vi

zual

niin

gla

sben

isp

omin

ter

koor

dina

cijo

last

nega

te

lesa

.

Zav

edaj

ose

pom

ena

ples

av

razl

ični

hob

dobj

ihč

love

kove

ga

živl

jenj

a.R

azvi

jajo

kri

tičn

opr

esoj

oin

vre

dnot

ijo

ples

inp

lesn

ogl

asbo

sk

ozič

as.

Vzp

osta

vlja

jod

ejav

en

odno

sdo

ple

sain

gl

asbe

(om

ogoč

anje

os

ebno

stne

gar

azvo

ja,

med

sebo

jne

strp

nost

iin

spo

štov

anje

dr

ugač

nost

i).

Este

tsko

obl

ikuj

ejo

iniz

vaja

jop

lesn

eko

reog

rafi

je

(raz

vija

nje

obču

tka

last

nev

redn

osti

in

prip

adno

stis

kupi

ni).

Raz

isku

jejo

in

pog

lobi

jo

koor

dina

cijo

gib

ovv

so

žitj

uz

glas

bo.

Izve

dba

ples

ov.

Izpo

lnje

n u

čni l

ist.

Eval

vaci

ja in

sam

o-ev

alva

cija

.

Pozo

rno

spre

mlja

jo

avdi

oviz

ualn

iod

lom

ekin

kri

tičn

ora

zmiš

ljajo

op

omen

upl

esa

ter

napi

šejo

kr

ajši

ses

tave

k.Pr

epoz

nava

jo

ritm

ične

zak

onito

sti

glas

bein

jih

pove

zuje

jos

ple

snim

iri

tmit

erim

enip

leso

v.N

auči

jos

epo

sam

ezne

kor

ake

ples

ovin

jih

pogl

obijo

te

res

tets

koiz

vede

jo

obp

ozor

nem

po

sluš

anju

gla

sbe

ali

zvoč

nega

pri

mer

a.U

rijo

gla

sben

ipos

luh,

ko

gnic

ijoin

mot

orik

o.O

blik

ujej

ola

stne

ko

reog

rafi

jein

jih

doži

vlja

jsko

izve

dejo

.

Vodi

raz

govo

ren

ate

mat

iko

učne

ga

sklo

pa.

Uče

ncem

sve

tuje

pri

pl

esni

kor

eogr

afiji

.Vo

dia

nalit

ično

po

sluš

anje

gla

sben

ih

prim

erov

.

Moč

nik,

Hab

jani

č,

Gab

erše

k,Iv

ačič

.(2

007)

.Gla

sba

1.

Ljub

ljana

:MK

.C

D-p

redv

ajal

nik,

ra

čuna

lnik

in

proj

ekto

r,

med

mre

žje

…


�7

Učna priprava


Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

, 8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

4)s

poso

bnos

tisk

anja

,zbi

ranj

ain

obd

elav

ein

form

acij;

5)

org

aniz

iran

jela

stne

gau

čenj

a;p

rido

biva

nje,

obd

elav

ain

spr

ejem

anje

nov

ega

znan

jain

spr

etno

sti;

6)z

aved

anje

ena

kost

ispo

lov

inn

edis

krim

inac

ije,s

trpn

osti

zraž

anja

inr

azum

evan

jar

azlič

nih

pogl

edov

,spo

štov

anje

raz

lično

stii

nso

ljudi

,pr

ipra

vlje

nost

pre

mag

ovat

ipre

dsod

kein

skl

epat

ikom

prom

ise;

8)k

reat

ivno

izra

žanj

eza

mis

li,s

amoi

zraž

anje

zu

pora

bop

riro

jeni

hsp

osob

nost

i,ra

zvija

nje

zave

stio

evr

opsk

ikul

turn

ided

išči

ni.

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)o

blik

ovan

jein

izve

dba

last

nep

lesn

eko

reog

rafi

je;

2)s

pom

očjo

knj

igin

spl

eta

razi

skuj

ejo

ozv

rste

hin

izvo

rup

lesa

; 4)

pri

izva

janj

uin

pos

luša

nju

upor

abijo

gla

sben

izap

is;

5)d

emon

stra

cija

ple

snih

kor

akov

; 6)

ana

litič

noin

dož

ivlja

jsko

pos

luša

jog

lasb

o.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)o

blik

ovan

jep

lesn

eko

reog

rafi

je;

3)p

oslu

šanj

egl

asbe

; 5)

uče

nje

ples

nih

kora

kov.

Med

pred

met

ne

po

veza

ve:

avte

ntič

noiz

vede

npr

ojek

t:P

les

skoz

i pro

stor

in č

as(

prip

rava

nas

topa

,raz

stav

e,iz

dela

vaz

lože

nke,

čla

nka,

ple

sne

tera

pije

…)

likov

nau

met

nost

(es

teti

čniv

idik

),

soci

olog

ija(

neve

rbal

nak

omun

ikac

ija),

ps

ihol

ogija

(ču

stve

no-s

ocia

lnir

azvo

j),

špor

tna

vzgo

ja(

urje

nje

psih

omot

orič

nih

spre

tnos

ti)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

:re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

eval

vaci

jau

rein

sam

oeva

lvac

ijau

čenc

ev:v

praš

alni

k

��

GLASBA

2.7.3 Popularna glasba Tanja Zgonc, Gimnazija Kočevje


Skozispoznavanjerazličnihzvrstiglasbeinobdobijglasbenezgodovinenajdev20.stoletjusvojemestotudipopularnaglasba,kijozaznamujejorazličnesmeri,zvrsti inpodzvrsti.Pomembnoje,damladi,kise istovetijos toglasbo,poznajonjeneznačilnostiinrazvoj.

Dijakisovučnienotiusmerjenipredvsemvto,daobizbranihzvočnihposnetkihločijorazličnepodzvrstirockglasbeinsevprašajo,zakajsejepojavilarockglasba?


1. ura:analitičnoposlušajorazličneprimereskladbinsvojeugotovitvezapišejovučnilist.

2. ura:oblikujejospremljavoinnačrtujejoizvedbo.




Priloge

Učnilist:Popularnaglasba


��


Uči

telj:

Tanj

aZ

gonc

Pre

dmet

in r

azre

d:G

LASB

A,1

.let

nik

Čas

ovn

a op

rede

lite

v:2

uri

Učn

i skl

op:

GLA

SBEN

IPLU

RA

LIZ

EM

Bis

tven

o vp

raša

nje:

Kak

šna

jer

ock

glas

ba?

prič

akov

ani d

osež

ki/

rezu

ltat

iop

erat

ivni

cilj

i:

vseb

insk

i in

proc

esni

izde

lki d

ijako

v/

deja

vnos

ti z

a pr

ever

janj

e in

oc

enje

vanj

e

nač

rt d

ejav

nos

ti z

a di

jake

in u

čite

lja/e

dija

ki

u

čite

lj

viri

/uči

la

KA

Jin

K

AK

O?

Pogl

obijo

ra

zum

evan

je

razl

ični

hsl

ogov

po

pula

rne

gla

sbe.

Upo

rabi

jog

lasb

eni

zapi

sp

rip

oslu

šanj

u,

ustv

arja

nju

in

izva

janj

u.Sk

ladn

oz

indi

vidu

alni

mi

spos

obno

stm

iiz

vede

jop

evsk

ovs

ebin

oin

obl

ikuj

ejo

spre

mlja

vo.

Posl

ušaj

oin

an

aliz

iraj

ozv

očne

po

snet

ke.

Raz

vija

jok

riti

čen

odno

sdo

raz

lični

h

glas

beni

hsl

ogov

.Iz

bran

osk

ladb

opo

sluš

ajo,

ana

lizir

ajo

posa

mez

ned

ele

in

razu

mej

obe

sedi

lo.

Nau

čijo

se

izva

jati

m

elod

ične

odl

omke

ob

skl

adbi

.O

blik

ujej

ola

stne

sp

rem

ljave

inji

hdo

žive

toiz

vaja

jo.

Izve

dba

skl

adbe

.

Izpo

lnje

n u

čni l

ist.

Sam

oeva

lvac

ija.

Posl

ušaj

ozv

očne

po

snet

kein

op

rede

lijo

slog

e.A

nalit

ično

pos

luša

jo

razl

ične

pri

mer

esk

ladb

ins

voje

ug

otov

itve

zap

išej

ov

učni

list

.O

blik

ujej

osp

rem

ljavo

.N

ačrt

ujej

oiz

vedb

o.D

oživ

eto

izve

dejo

pe

sem

.V

redn

otijo

svo

jed

elo

iniz

delk

e.

Vodi

inu

smer

jau

čni

proc

es.

Vodi

ana

litič

no

posl

ušan

je.

Daj

epo

vrat

ne

info

rmac

ijev

pro

cesu

na

staj

anja

izde

lka.

Moč

nik,

Hab

jani

č,

Gab

erše

k,Iv

ačič

.(2

007)

.Gla

sba

1.

Ljub

ljana

:MK

,uč

nili

st,

Orf

fov

inšt

rum

enta

rij

Kom

pete

nce

: 1)

spo

razu

mev

anje

v

mat

erne

mje

ziku

,2)

spo

razu

mev

anje

vtu

jih

jezi

kih,

3)

mat

emat

ična

ko

mpe

tenc

ate

ros

novn

eko

mpe

tenc

ev

znan

osti

in

tehn

olog

iji,4

)di

gita

lna

pism

enos

t,5

)uč

enje

uč

enja

,6)

soci

alne

in

drža

vlja

nske

kom

pete

nce,

7)

sam

oini

ciat

ivno

stin

po

djet

nost

,8)

kult

urn

a za

vest

in iz

raža

nje.

5)s

amos

tojn

opr

idob

ivan

jein

form

acij;

6)

str

pnos

tdo

razl

ični

hpo

gled

ov.

100

GLASBA

100100100

Učna priprava

101

Met

ode:

1)

izku

stve

nou

čenj

e,

2)r

azis

kova

lno

delo

,3)

reš

evan

jep

robl

emov

,4)

del

oz

notn

osl

iko,

5)

dem

onst

raci

ja…

1)o

blik

ujej

osp

rem

ljavo

ind

oživ

eto

izve

dejo

pes

em;

2)r

azis

kuje

joz

godo

vins

koo

zadj

ero

cka;

4)

pri

pos

luša

nju,

ust

varj

anju

iniz

vaja

nju

upor

abijo

gla

sben

izap

is.

Obl

ike:

1)

indi

vidu

alno

,2)

dvoj

ice,

3)

sku

pins

ko,4

)fr

onta

lno

1)o

blik

ujej

oin

izva

jajo

last

nes

prem

ljave

;3)

pos

luša

joz

vočn

epo

snet

ke.

Med

pred

met

ne

po

veza

ve:

angl

eški

jezi

k(r

azum

evan

jep

esm

i)

Eval

vaci

ja u

čneg

a sk

lopa

: re

flek

sije

uči

telje

v,

dija

kov

…

sam

oeva

lvac

ija


RAGLJA, leseno glasbilo iz vrtljivega valja z zarezami invzmetjo,kipadavzareze,potemkojojevzdignilavzboklinanavalju.Hitro,zaporednopadanjevzmetipovzročadrdrajočzvok.Otroškaročnaragljajevškatlastemokviruzročajemzavrtenjevalja,velikaragljavzvonikuimazabojčekzaod-mevnik;vrabizadnjetridnivelikegatednanamestozvonovinzvončkov.

(povzeto po: Baš, A. (ur.) (2004): Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 487)

Na naslovnici

GLASBA

10�

glasba - zrss.si ni list: ljudska glasba in ples evalvacijski vprašalnik ... , če te...

Documents