glasilo obČine mengeŠ december 2010 / leto xvii december 2010 net.pdf · več oklepam izgovora...

GLASILO OBČINE MENGEŠ DECEMBER 2010 / leto XVII

Mengšan - december 2010�

oglasi

Prod. BURNIK, Mengeš, Prešernova cesta 3Tel.: 01/7�9-68-70E-pošta: menges.�[email protected]. čas: 8.00–18.00, sobota: 8.00–1�.00

AKUMULATORJI BANNER od 60,00 EURPOLNILEC AKU. TELWIN 30,00 EURSOL ZA POSIP 10 kg 4,4� EURVŽIGALNI KABLI 7,00 EURSNEŽNE VERIGE že za 16,99 EURČISTILO VETR. STEKLA –�5°C 3L 3,�9 EURLOPATA ZA SNEG 18,04 EUR

Vedno na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila.

MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI!

NOVO, NOVO: SERVIS KOLES –menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in

prestav, centriranje platišč ...

VESEL BOŽIČ IN SREČNO �011!

[email protected]@karo.si

Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš, tel.+386 (0)1 72 30 986

Dom poleg Mengeškega jezera

Vesele božične praznike inuspešno novo leto 2010

[email protected]

www.karo.si

Na elitni lokaciji v Mengšu, ob jugo-zahodnem obrobju naselja,

š. Obmo201 kupci bodo

z gradnjo stanovanjskih objektov tako lahkopri

šine gradbenih parcel za individualnogradnjo: od 558m2 do 1.828m2- površine parcel za stanovanjske dvoj

š

proda ogradben parcel namenje za gradnjostanovanjskih hi čje bo komunalnoopremljeno do konca

čeli leta 2011.

V celotnem območju je skupno 55gradbenih parcel, 39 za individualnostanovanjsko gradnjo , ter 16 parcel zagradnjo 8 dvojčkov.

Osnovni podatki:- povr

čke:od 330m2 do 402m2- prodajna cena zemlji č: 200,00€/m2

me e

junija 1,

sredini

Mengšan - december 2010 3

uvodnik

MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠOdgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: [email protected], [email protected]ški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena SicherlUredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar TrobevšekNaslovnica: Praznični utrip Mengša, foto: Vido RepanšekLektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: [email protected] za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: [email protected]: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: [email protected]: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1) 724 71 06, e-pošta: [email protected]: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06, 2800 izvodov

Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek,

6. januar 2011, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana

izide 14. januarja 2011.

SPOROČILO DOPISOVALCEMNenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.

VSEBINAObčinska uprava ................. 4

Dogodki meseca .................. 6

Novice iz sosednjih občin ... 11

Tema meseca .................... 13

Intervju ............................. 14

Društva ............................. 16

Obrazi ............................... 19

Vzgoja in izobraževanje ...... 20

Zdravje ............................. 23

Politika .............................. 24

Kultura .............................. 26

Šport ................................ 28

Športni portret ................. 29

Razvedrilo ......................... 30

Razpisi .............................. 32

Obvestila ........................... 33

Zahvale ............................. 39

uvod

nikSpoštovani občani, dragi bralci!

Pa je spet december! Za večino ljudi najljubši mesec v letu. Številne zabave, praznovanja, obdarovanja, druženja z domačimi, prijatelji in znanci, skratka en kup prijetnih dogodkov. No, s tem se nikakor ne bi strinjali vsi, saj ravno zaradi omenjenih lastnosti nekateri decembra ne marajo prav dosti. V tem času se namreč pogosto še poveča občutek osamljenosti ali socialne omejenosti ter s tem osebna stiska, s čimer se med letom bolj ali manj uspešno spopadajo. Spet drugim pa gre vsa ta decembrska histerija pač enostavno na živce. No, kakorkoli že, tudi december bo minil in zakorakali bomo v novo leto – z novimi načrti in (za)obljubami vred ali pa tudi brez. Seveda ni nujno, da bomo načrte ali zaobljube nato izpeljali, saj se življenje po navadi obrne ravno tako, kot sami najmanj pričakujemo – včasih na bolje, včasih na slabše. Če malo bolj natančno pomislim, se je tudi moje življenje v zadnjih mesecih rahlo obrnilo v smer, ki je leto ali dve nazaj nisem predvidel. Zaradi vseh trenutnih obveznosti so vse bolj na stranskem tiru stvari, v katerih uživam. Posledično trpi moja psiha, veča se nezadovoljstvo, zato vse težje opravljam naloge, za katere sem plačan. Prav tako pa se vedno več oklepam izgovora »nimam časa« – besedne zveze, ki mi gre v bistvu izredno na živce. Nimam časa je larifari. Čas je stvar prioritet v življenju in nič drugega. Skratka, prišel je trenutek, ko je bilo potrebno ponovno opredeliti prioritete v življenju. Posledično s tem sem sprejel

določene odločitve in najpomembnejša izmed teh je bila, da odstopim z mesta odgovornega urednika Glasila Mengšan. Ta ideja je bila sicer po tihem prisotna že nekaj časa, čeprav sem si želel speljati do konca cel mandat oz. v najslabšem primeru vsaj še eno leto. Nepredvidoma so se stvari – na različnih področjih mojega delovanja – spremenile hitreje, kot sem pričakoval, zato je bilo potrebno ukrepati čim prej. Pa dovolj o tem. Moje urednikovanje se sicer še ne končuje povsem. Skupaj z uredniškim odborom bomo pripravili še januarsko, morda tudi februarsko izdajo Mengšana, potem pa bodo naše delo nadaljevali drugi. V številki, ki je pred vami, smo tokrat več pozornosti namenili dobrim možem, ki nas v decembru razveseljujejo s svojimi darili. V osrednjem intervjuju smo se pogovarjali z amaterskim igralcem Janezom Hafnerjem, ki že 40 let upodablja dedka Mraza, dobro pa se znajde tudi v vlogi drugih znanih likov, med njimi liku Janeza Trdine. Malo več prostora kot po navadi smo namenili razvedrilu, kjer si lahko preberete horoskop za leto 2011, dame pa dobite idejo za praznično toaleto in make up. Seveda pa nismo pozabili na ostale zgodbe in dogodke, ki jih piše življenje v naši občini in okolici. Vsem bralcem čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter vam želim vesele božične praznike ter veliko bolj zabavno, uspešno, srečno in ljubezni polno leto 2011.

Lep pozdrav! Urban Ropotar

Mengšan - december 20104

občinska uprava

Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu

Občine pri Marti Kuret.

UVODNIKTokrat vam, spoštovane občanke in občani, pišem prvič kot podžupan Občine Mengeš. Nekateri me že poznate, drugi še ne, zato se mi zdi prav, da se vam na tem mestu najprej na kratko predstavim. Sem poročen in oče dveh sinov. Z družino v Mengšu živimo 22 let, približno toliko časa pa sem tudi samostojni podjetnik. V vseh teh letih sem bil na različne načine aktivno vključen v občinsko družbeno življenje. V različnih vlogah sem deloval v OŠ Mengeš, Odboru za družbene in društvene dejavnosti Občine Mengeš, moto sekciji AMD Mengeš, Smučarsko skakalnem klubu Mengeš ter Občinskemu svetu Občine Mengeš. V večini izmed njih sem še danes aktivni član. Čeprav izkušenj pri opravljanju nalog podžupana nimam, sem pri dosedanjem delu v Občini Mengeš dokazal, da se lahko marsikatero stvar da narediti, če je le dovolj volje za to. In prav imenovanje za podžupana Občine Mengeš razumem kot zaupanje mojemu dosedanjemu delu. Sam si želim v novi funkciji delovati tako, kot do sedaj – kar je tudi moto mojega življenja – se pogovarjati, iskati kompromise, poslušati drugačna mnenja, se modro odločati ter odločitve izpeljati. Sam sem zelo vesel in zadovoljen, da z družino živim v Mengšu, saj sem si tu pridobil veliko bogatih izkušenj ter spoznal veliko dobrih in prizadevnih ljudi. Vse to me osebno zelo bogati!Prihajajo božično-novoletni prazniki. Naj vse otroke obiščejo dobri možje in jim polepšajo praznične trenutke. Staršem, babicam in dedkom ter ostalim občankam in občanom želim, da bi bili obdarjeni z veliko zdravja ter novimi spoznanji, ki vas bodo osebno bogatila. Tistim, ki so osamljeni in jim prazniki niso tako pri srcu, pa privoščim, da bi našli vsaj malo tistega, kar jih v sebi razveseljuje. Morda naj bo dovolj le lepa beseda ali iskren nasmeh.Pa srečno v novem letu!

Bogo Ropotar, podžupan

IZJAVA_____________________________________Ime in priimek

_____________________________________

_____________________________________Naslov stalnega prebivališča

_____________________________________EMŠO (obvezen podatek za pridobivanje potrdila): Pooblastilo: Dovoljujem, da lahko sami pridobite potrdilo o mojem stalnem prebivališču po uradni dolžnosti.

_____________________________________Podpis občan-a/ke

Spoštovane starejše občanke in spoštovani starejši občani, ki

ste že dopolnili 70 let!V letošnjem letu zaradi uvedbe novega Zakona o varstvu osebnih podatkov ne moremo več pridobiti vaših osebnih podatkov iz uradnih evidenc, saj so varovani. Skupaj z Rdečim Križem Mengeš smo vam konec novembra poslali dopis, v katerem smo vas prosili, da izpolnite IZJAVO, ki jo bodo v RK Mengeš zavedli v seznam starejših občank in občanov Občine Mengeš, ki ga pripravljajo, da vas bodo lahko: •vabili na vsakoletno novoletno zabavo starejših

občanov Občine Mengeš, ki jo organizirajo skupaj z Občino Mengeš in Osnovno šolo Mengeš;

•obiskale članice RK Mengeš na vašem domu v prednovoletnih dneh.

Prosimo Vas, da izpolnjeno spodnjo izjavo dostavite v nabiralnik Rdečega Križa v Zdravstvenem domu Mengeš ali pa pošljete po pošti na naslov: Rdeči Križ Mengeš, Zoranina 3, 1234 Mengeš, če je slučajno še niste in se strinjate, da vas RK Mengeš uvrsti v evidenco.

Franc Jerič, župan

Vsem občankam in občanom voščim vesele božične praznike, čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu 2011 vam želim zdravja, dobrega počutja in uspeha pri delu.

Župan Franc Jerič


občinska uprava

oBČinA MenGeŠ telefonske številke, elektronski nasloviDelovno mesto/področje Telekom GSM Elektronski naslov

Župan 01/724 71 00 /[email protected]@menges.si

Vložišče 01/723 70 81 / [email protected]štvo župana in uprave 01/724 71 00 040/852-352 [email protected] občinske uprave 01/724 71 00 040/852-360 [email protected]činski svet 01/724 71 06 040/852-355 [email protected] služba 01/723 70 81 040/852-356 [email protected]

Družbene in društvene dejavnosti01/723 70 8101/724 71 07

/041/730-350

[email protected]@menges.si

Investicije, okolje 01/724 71 04 040/852-357 [email protected], lokacije, zazidljivost, zemljišča 01/724 71 09 040/852-359 [email protected]

Komunalne zadeve01/724 71 0101/724 71 05

040/852-353040/852-354


Finance in računovodstvo01/724 71 0801/724 71 08

//


Pisarna podžupanov01/724 71 0301/724 71 03

//


Občina Mengeš si že dolgo časa prizadeva izpolniti željo občanov za kvalitetnejšo komunikacijsko povezavo. V Občini Mengeš naj bi se zgradilo to, kar si želi večina prebivalcev Slovenije na področju komunikacij in televizijskega signala, to je sodobno omrežje, ki omogoča izbiro med operaterji in njihovimi storitvami. Občina že nekaj let načrtno polaga cevi za posodobitev telekomunikacijske infrastrukture, ki za kraj pomeni spodbudo pri razvoju. Poveča se učinkovitost javnih institucij in sposobnost gospodarstva, omogoči se hitrejši dostop do znanja in zagon malega podjetništva.

Na podlagi pridobljenih podatkov in ocene strokovnjakov smo ugotovili, da na območju občine obstaja velik interes končnih uporabnikov za dostop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Sodelovanje pri izgradnji širokopasovnega omrežja je občini ponudila družba Pro2. Družba Pro2 je bila ustanovljena prav za tovrstno gradnjo proaktivnih optičnih omrežij. Družbeniki imajo 20-letne izkušnje na področju projektiranja in izvajanja del na različnih infrastrukturah, predvsem na področju telekomunikacij. Cilj družbe je zagotoviti dostop vseh operaterjev do naročnikov pod enakimi pogoji. V Občini Mengeš se bo gradilo FTTH (Fiber To The Home) omrežje, kar pomeni optični kabel do vsakega naročnika, ki je priključen na to omrežje. Občina je do sedaj že vgradila cca. 10.000 metrov cevi za potrebe omrežja. Po projektu Pro2 pa je za tako omrežje potrebno še cca. 50.000 metrov cevi. Za napeljavo vseh cevi so potrebna še gradbena dela na javnem dobrem kot tudi na zasebnih zemljiščih. Poleg tega bo potrebno napeljati še približno 350.000 metrov kablov do posameznih naročnikov. Za uspešno izvedbo projekta izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja je potrebno sodelovanje lokalnih skupnosti, predvsem pa Vas, občanov. V nekaterih občinah gradijo podobna omrežja s pomočjo subvencioniranih sredstev EU. Vendar Občina Mengeš na

optiČno oMRežJe V oBČini MenGeŠtakih razpisih ne more sodelovati, zato se bo to omrežje v Mengšu gradilo z lastnimi sredstvi družbe Pro2. Projekt je logistično, gradbeno in finančno zelo zahteven. Zato bo za izgradnjo takega omrežja potrebna tudi visoka (vsaj 70 %) udeležba oziroma priključitev končnih uporabnikov. Za priključitev na to omrežje bo potrebno plačati priključnino v vrednosti cca 200 EUR (z DDV) za individualno hišo, za naročnike v večstanovanjskih stavbah pa glede na število priključkov ustrezno manj. V primeru, da se za priklop na omrežje ne bo odločilo zadostno število končnih uporabnikov, bo družba Pro� žal morala odstopiti od gradnje omrežja.Sodelovanje pri gradnji (podpisi služnosti, koordinacija z izvajalci, poiskati najbolj ugodno rešitev izkopa …) in kasnejšo priključitev na tako odprto omrežje lahko potrdite s priloženo pristopno izjavo. Številčnost vaših pristopnih izjav bo upravičila investicijo v izgradnjo omrežja.V naslednjih dneh boste na dom dobili še pismo (s priloženo kuverto za odgovor), v kateri bo še obširnejša obrazložitev ter pristopna izjava. Za nas in za Vas je ključnega pomena, da se pristopne izjave vrnejo do 24. 12. 2010, ker se bo na podlagi tega odločalo o gradnji omrežja. Zato vas prosimo, da izpolnite priloženo pristopno izjavo in jo oddate v zabojnik v prostorih občine ali pa jo pošljete na naslov Pro� d.o.o., Mekinje nad Stično 10 a, 1�95 Ivančna Gorica. Z namenom razjasnitve morebitnih vprašanj bomo organizirali informativne dneve v prostorih »stare knjižnice« (Slovenska cesta 28), in sicer 16. in 17. decembra, od 1�. do 19. ure, ter 18. decembra �010, od 9. do 15. ure. Prav tako pa bomo za vas dosegljivi na telefonski številki 031/828-362 in na e-naslovu [email protected].

OBČINA MENGEŠ Družba PRO�Franc Jerič, župan Robert Jenko, direktor


dogodki meseca

V MenGŠU Je siJAlo sonCeŠestnajstega novembra je v dvorani Kulturnega doma Mengeš zasijalo Sonce za vse. Upravni odbor šolskega sklada je namreč pripravil dobrodelno prireditev s tem naslovom. Tokrat je bila prvič v tem terminu. Vsa leta doslej je bila organizirana v drugi polovici marca ali v prvi polovici aprila. Ker je zadnja leta obisk upadal, še posebno je bilo to očitno letos spomladi, se je upravni odbor po tehtnem premisleku odločil, da prireditev prestavi v termin, ko je glede tovrstnih ali podobnih dogodkov v Mengšu »sušno« obdobje, kratkotrajno sicer, zaradi česar je mogoče domnevati, da si ljudje želijo prireditev in da bodo napolnili dvorano. V resnici se je tako zgodilo; kar pa je še važnejše, po zadovoljnih obrazih, aplavzih in poznejših izjavah je bilo mogoče sklepati, da jim je bilo vse skupaj všeč. No, vsega mogoče ne gre pripisati le novemu terminu, vseeno pa drži, da bo vsaj nekaj naslednjih 'sončnih' prireditev v oktobru ali novembru.

Da je bil program zanimiv in prijeten za oči in ušesa, imajo seveda zasluge izvajalci – med sabo sicer zelo različni, vendar pa s skupno in dragoceno lastnostjo: pripravljeni so pomagati. Nekateri so stalni sodelavci, kot na primer šolski zbor, mengeške balerine ali Tomaž Plahutnik. Mladi harmonikar Matic Cerar daje zgled svojim vrstnikom, prvič pa je nastopil tenorist Andrej Ažman. Simpatični Štruklečevi glasbeno zagnani družini je že drugič zapored priskočil na pomoč njihov glasbeni učitelj Marjan Novak, svojevrstni in enkratni posebnež, ki zna zahtevno melodijo izvrstno zaigrati z zvonci. Posebej za to prireditev so 'stopili skupaj' Košakovi fantje, zanimiv ruski melos pa je prispevala pevka Yulia, ki sicer že nekaj let živi v Sloveniji. Kako plešeta svetovna in evropska prvaka v hip-hop formacijah, sta pokazala Katjuša in Tadej Premk, s svojim čudovitim glasom pa je prireditev polepšala Nina Kompare. Kot se za Mengeš spodobi, so piko na i postavili Vriski z Beti Stopar in Jožetom Šarcem. Svojevrstno obeležje prireditvi je s svojim načinom povezovanja programa dal stand-up komik Vid Valič, ki je v Mengšu očitno zelo priljubljen; zaradi dajanja avtogramov ga je gotovo bolela roka … Vsi so nastopali le za besedo zahvale. Ni odveč, da še enkrat rečemo: iskrena hvala. Zahvalo pa si zaslužijo tudi vsi, ki so na različne načine sodelovali in pomagali, da je bila prireditev uspešno izvedena.Leto 2010 je bilo za številne družine težko leto, gospodarska kriza je njihov že tako neugoden položaj še poslabšala. To se pozna tudi pri delovanju šolskega sklada, saj potrebuje več denarja. Sklad bo sam in v povezavi s šolo nadaljeval z različnimi načini zbiranja denarja. Tako bo šolski prireditvi Iskrice v očeh (prodaja izdelkov učencev za šolski sklad) že čez nekaj mesecev sledila dobrodelna prireditev – prodaja podarjenih umetniških slik. Sklad mora imeti vse leto dovolj denarja, da bo lahko priskočil na pomoč vsaki družini naših učencev, ki ne bi mogla poravnavati obveznosti za šolanje svojega otroka.Vsem, ki šolskemu skladu pomagate na kakršen koli način, se upravni odbor iskreno zahvaljuje. V novem letu vsakemu želimo vse dobro, dobri zgledi pa naj nas utrjujejo v prepričanju, da solidarnost ni prazna beseda! Srečno!

Tekst: Branko Lipar, predsednik UO

Foto: Tadeja Šavrin

Povezovalec prireditve

Vid Valič

Svetovna in evropska prvaka

v hip-hop formacijah, Katjuša

in Tadej Premk

Marjan Novak s svojimi zvonci

Posebej za to prireditev so 'stopili skupaj' Košakovi fantje

Polna dvorana Kulturnega doma


dogodki mesecadogodki meseca

V četrtek, 18. novembra, se je v KD Mengeš z otvoritvijo razstave in podelitvijo nagrad najboljšim mladim ustvarjalcem zaključil natečaj likovnih in literarnih del meseca požarne varnosti, ki ga vsako leto v oktobru za učence razredne stopnje OŠ Mengeš razpiše Gasilska zveza Mengeš.

Letošnja tema meseca požarne varnosti z naslovom Ogenj ni igrača predstavljajo besede, ki jih v vsakdanjem življenju večkrat slišimo, velikokrat jih tudi izrečemo, še bolj pomembno pa je, da jih upoštevamo in se pomena besed tudi zavedamo. V natečaju je sodelovalo preko 200 učencev, pri izboru najboljših del pa so sodelovale mentorice OŠ Mengeš in zunanja sodelavca, akademski slikar Vinko Železnikar ter slavistka dr. Mateja Jemec Tomazin. Izbrani izdelki so bili razstavljeni v avli KD Mengeš, njihovim avtorjem pa so bile na krajši slovesnosti podeljene simbolične nagrade, ki sta jih pripravila GZ Mengeš in Uprava RS za zaščito in reševanje. Zbrane učence, njihove mentorje in starše je najprej pozdravila

voditeljica programa Nataša Vrhovnik Jerič, ki je pred mikrofon povabila predsednika Komisije za mladino GZ Mengeš Roberta Ručigaja, ravnatelja Milana Burkeljco in podžupana Boga Ropotarja, ki so s pozdravnimi nagovori pohvalili prizadevanje mladih in njihovih mentorjev pri preventivni vzgoji požarnega varstva, čemur je natečaj tudi namenjen. V nadaljevanju so bile mladim ustvarjalcem in njihovim mentorjem podeljene simbolične nagrade, vmes pa je Teja Komar iz Loke pri Mengšu s harmoniko z dvema zaigranima skladbama poskrbela tudi za del kulturnega programa. Pred zaključkom programa je zbrane pozdravil predsednik GZ Janez Koncilija, ki je v nadaljevanju podal nekaj kriterijev za oceno

najboljšemu razredu natečaja. V letošnjem letu so bili višji razredi s tematsko obravnavo razpisa izredno uspešni, saj so bila likovna dela, zgodbice in sporočilna gesla tako izenačena, da so kipec – maskoto gasilčka prejeli kar trije razredi, in sicer 5 a, 5. b in 5. c razred. V imenu razredov so jih prejvzele mentorice in razredničarke Martina Povšnar, Nada Javh in Danijela Frol. Predsednik GZ Janez Koncilija je še enkrat čestital nagrajenim razredom in njihovim mentoricam, obenem pa se je zahvalil tudi vsem ostalim za trud, ki so ga vložili v sodelovanje na natečaju meseca požarne varnosti, mentorjem, ki so uspešno vodili mlade do pravih spoznanj in jih usmerjali pri njihovem delu, OŠ Mengeš in ravnatelju Milanu Burkeljci za dobro sodelovanje in pomoč pri izvedbi posameznih projektov, Občini Mengeš, svetnikom in županu Francu Jeriču, brez katerega delo z mladino v GZ v takšnem obsegu ne bi bilo možno. Zahvalil se je tudi staršem, ki so pripravljeni sodelovati, spremljati in vzpodbujati svoje otroke tudi pri gasilskih dejavnostih, Vinku Železnikarju in Mateji Jemec Tomazin za pomoč izbiri najboljših del ter Špas teatru, ki je omogočil razstavo z zaključno slovesnostjo. Sledil je še pozdrav voditeljice Nataše Vrhovnik Jerič in povabilo k sodelovanju v naslednjem letu, nakar so si udeleženci prireditve še enkrat ogledali razstavo, ki si jo bo v prihodnje možno ogledati še v prostorih OŠ Mengeš.

Janez Koncilija, GZ Mengeš

ZAKlJUČeK nAteČAJA MeseCA požARne VARnosti

Pozno popoldne so Miklavža in njegovo spremstvo pričakali najmlajši, željni njegovih pohval in daril. Najprej je bila posebno zanje uprizorjena kratka igra, ki so si jo ogledali z velikim zanimanjem in navdušenjem. To je doseglo vrhunec z obiskom Miklavža in angelov, seveda pa niso manjkali niti nagajivi parklji, ki se jih skozi vse leto pridni otroci niso bali. Dobri mož je otroke prisrčno pozdravil in jih nagovoril, da so skupaj zmolili vsem znano molitvico. Ker so mengeški otroci znani po svoji pridnosti, je prav vsakega od njih na odru obdaril, jim nato zaželel lepe sanje ter obljubil, da se naslednje leto zopet vrne mednje.

Tekst in foto: Maša Skok

oBisK pRVeGA doBReGA MožA Pa je prišel. Veseli december in z njim sneg, mraz, praznično vzdušje ter tudi prvi dobri mož. V soboto, 4. decembra, se je Miklavž na svoji poti ustavil tudi pred cerkvijo sv. Mihaela v Mengšu.


dogodki meseca

letos se Bo sMUČAloSodeč po tem, da se že odpirajo smučišča in po tem, koliko se je prodalo rabljene smučarske opreme, se bo letos res veliko smučalo. To drugo smo lahko preverili �7. novembra pred Tuš centrom v Mengšu. Ta dan je Smučarsko društvo Mengeš ponovno organiziralo smučarski sejem, ki je seveda že kar tradicionalen.

Kdor je šel mimo, je lahko videl, da organizatorji niso imeli nič prostega časa, saj so preko celega dneva menjavali rabljeno smučarsko opremo. Kot je že v navadi, je bilo največ prometa z otroško opremo, saj jo je potrebno skoraj vsako leto menjati. Kdor je to sezono sejem zamudil, naj le ne pozabi nanj naslednje leto. To sezono ima društvo planirane naslednje aktivnosti, katerih se lahko udeležite:• 15. 1. 2011 – Organiziran smučarski izlet

na Višarje.• 22. 1. 2011 – Smučarska tekma v

veleslalomu na Mengeški koči ob jubilejni 40. obletnici Smučarskega društva. Po tekmi bo sledila slavnostna seja v koči.

• 30. 1. 2011 – Zaprto prvenstvo Mengša v veleslalomu na Mengeški koči.

• 5. 2. 2011 – Odprto prvenstvo Mengša na Kobli.

• 12. 2. 2011 – organiziran smučarski izlet na Turracher Hohe.

Datumi ter lokacije smučarskih tekem se lahko spremenijo, kar je odvisno od snežnih razmer. Da aktivnosti, ki jih prireja društvo, ne bi pozabili, je najbolje, da jih spremljate na naši Facebook strani. Če pa ima kdo kakšno vprašanje ali bi se rad našem društvu aktivno pridružil, nam lahko piše na [email protected].

Klemen Kosec, SD Mengeš

Želimo vam mirne praznične dni, obilo smučarskih užitkov ter veselo novo leto �011.

Smučarsko društvo Mengeš

Zlato poroko sta 19. novembra praznovala mama Nada in ata Rudi Zrim iz Mengša. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerki Irenca in Urška ter sin Rudi. Danes ju razveseljujejo štirje vnuki, vnuka Jošt in Jaka ter vnukinji Hana in Zala. Zlata poroka je bila v soboto, 20. novembra, v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Hvala župniku g. Avseniku za zelo lep obred.

Tekst: Barbara Artač ZrimFoto: Andrej Nemec

FRAnC BleJC pRAZnoVAl 80 let

Prostore občine Mengeš sedaj krasijo čudovite slike znanega slikarja in likovnega pedagoga Lojzeta Kalinška. Odprtje razstave na sredin večer se je udeležilo veliko obiskovalcev in občudovalcev Lojzetovih slikarskih del.

Za kulturni večerni program, ki ga je povezoval podžupan Jože Vahtar, so poskrbele članice Učiteljskega pevskega zbora, Zala Svete, ki je zaigrala na flavto, ter Špela Janežič na kitaro. Lojze je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Svojo likovno dejavnost združuje s pedagoškim delom z mladino na Osnovni šoli Mengeš, pa tudi kot mentor in umetniški vodja lokalnih likovnih društev. V več kot 30-letnem ustvarjalnem obdobju ima za seboj več kot petdeset samostojnih in sto skupinskih razstav doma in v tujini. Posebno zahvalo za okrasitev prostorov občine je slikarju namenil župan Franc Jerič.

Tekst in foto: Tadeja Šavrin

Lojze Kalinšek v družbi podžupana

Jožeta Vahtarja

Razstavljene slike

ZlAtA poRoKA ZAKonCeV ZRiM

Ponovno smo zabeležili 80-letnika – tokrat je �6. novembra praznoval častni občan Franc Blejc. Ob tej priložnosti mu je prišel čestitat tudi župan Franc Jerič ter mu zaželel še veliko zdravja in dobrega počutja.

Z ženo Marijo sta poročena že dolga leta in imata tudi dva sinova, tri vnukinje in celo eno pravnukinjo. Gospod Blejc nam je še zaupal, da je zelo pomembno razumevanje in podpora v družini. Vesel je, da je njegova žena imela veliko razumevanja za njegovo privrženost h gasilstvu. Poleg gasilstva pa zelo uživa tudi v pritrkovalski skupini ter je velik ljubitelj Mengeške godbe, kjer je pridobil tudi naziv častnega člana. In naj na koncu zaključimo še s stavkom, ki ga

je gospod Blejc večkrat povedal mladim in ki bi ga morali mladi tudi upoštevati: »Če hočete, da boste spoštovani, ko boste stari, spoštujte starejše sedaj, ko ste še mladi.«

Tekst in foto: Tadeja Šavrin

RAZstAVA loJZetA KAlinŠKA nA oBČini


dogodki meseca

Člani ŽPS se v okviru dekanije enkrat letno zberemo v eni izmed župnij domžalske dekanije. Letos smo se prvič v novoizvoljeni zasedbi zbrali v Mengšu. Namen srečanj je, da se med seboj spoznamo, kaj novega naučimo, si izmenjamo izkušnje ter se pogovorimo o smernicah in delu tekočega pastoralnega leta. Letošnje je posvečeno krščanski dobrodelnosti in solidarnosti. Najbolj nam je krščanska dobrodelnost poznana preko Karitas, vendar v Cerkvi na slovenskem obstoja še mnogo drugih. Med njimi je tudi Družinski center Betanija, ki nam ga je predstavila gospa Marija Vegan. V Betaniji z usposobljenimi strokovnjaki prostovoljci pomagajo z nasveti zakoncem v težavah medsebojnega razumevanja, staršem pri vzgoji, mladostnikom, samskim in ovdovelim za lažje premagovanje stisk,

s katerimi se soočajo. Svetujejo tudi na področju naravnega urejanja spočetij ter nudijo pomoč pri iskanju primernega partnerja za krščanski zakon. V predavanju nas je predavateljica seznanila s človeškim razvojem čutenja, sprejemanja, oblikovanja odnosov, skratka o vzgoji od najzgodnejšega do zrelega človeškega obdobja. Dotaknili smo se tudi osebnih stisk in ranjenosti. Po končanem predavanju smo z delom po skupinah izmenjali lastna občutja in dejanske življenjske izkušnje. Kako pomembna je vzgoja in oblikovanje medsebojnih odnosov, se je pokazalo tudi, ko nam je izkušena predavateljica odgovarjala na vprašanja. Stična točka vsega je bila dobrodelnost. Kvaliteta našega življenja je v veliki meri odvisna od tega, v kakšnem odnosu znamo živeti z najbližjimi in z okolico. Dober kristjan svoje življenje gradi na temelju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti. Če pozabljamo na dobrodelnost, ne moremo biti dobri kristjani. Letošnje leto dobrodelnosti in solidarnosti nas kot kristjane vabi, da vsak zase razmislimo tudi o lastnem uresničevanju trojnega poslanstva. Za krist jana je dobrodelnost vzgib srca, ne trgovina. Za kristjana je dobrodelnost način bivanja.

Anica Skok

Na nedeljo sv. Martina, 14. novembra popoldne, smo bili Mengšani gostitelji dekanijskega srečanja članov ŽPS. Srečanje se je začelo v cerkvi z molitvijo pred Najsvetejšim. V Župnijskem domu sv. Mihaela je sledil študijski del. Psihologinja Marija Vegan, prostovoljka družinskega centra Betanija, nam je predavala o pomembnosti vzgoje in oblikovanja medsebojnih odnosov v življenju človeka. Nadaljevali smo z delom po skupinah, nato nam je predavateljica odgovarjala še na vprašanja. Srečanje smo zaključili v prijetnem druženju, se pogreli z okusnim golažem in se posladkali z dobrotami domačih gospodinj.

deKAniJsKo sReČAnJe ČlAnoV žps

ZA MAŠo VeČ Kot 350 KG ZAMAŠKoVAkcija zbiranja zamaškov za Mašo Topler iz Mežice se je z odvozom zbranih zamaškov v prejšnjem mesecu uspešno zaključila. Z vašo pomočjo smo za Mašo zbrali skoraj 400 kg zamaškov. S tem smo Maši in njeni materi Simoni v Občini Mengeš vsaj malo pomagali pri lajšanju vsakdanjih finančnih bremen, ki jih je povzročila težka bolezen.

Petnajstletna Maša je zbolela za malignim tumorjem na malih možganih. Od takrat je prestala že vrsto obsevanj in kemoterapij ter operacijo, na kateri so ji odstranili tumor. Sedaj jo čaka še enoletna kemoterapija, ki pa prenaša materi velik finančni zalogaj. Z zbiranjem zamaškov so Maši priskočili napomoč v številnih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v naši občini. Mašina mati Simona nam je zaupala, da se stanje

izboljšuje, saj Maša dobro okreva, vendar ju do ozdravitve čaka trnova pot. Obe z Mašo se iskreno zahvaljujeta vsem otrokom in drugim, ki so zbirali zamaške. Za vse, ki bi želeli Maši in njeni materi Simoni pomagati, lahko sredstva nakažete na tekoči račun SI56 0245 2420 1723 331, odprt v NLB Mežica. Maši želimo vse dobro in čim hitrejše okrevanje!

Uredništvo

DeKANIJsKO sReČAnJe MlAdih V petek, 1�. novembra, je bilo zvečer v Mengšu dekanijsko srečanje mladih. V novem Župnijskem domu sv. Mihaela se nas je zbralo toliko, da je bila učilnica skoraj premajhna za vse udeležence. In kaj je bil razlog za tako številčno udeležbo? V goste k nam je prišel misijonar Jože Andolšek.

Skozi sliko in besedo nam je z dvema mladima laičnima misijonarkama predstavil njihovo delo v Egiptu in Etiopiji. Prepričana sem, da nas je bilo kar nekaj takih, ki so nam njihove besede segle do srca. Po uradnem delu je na vrsto prišel čas za sproščeno druženje in priložnost za nova spoznastva z mladimi iz drugih župnij z naše bližnje okolice. Ob pecivu in pijači je čas kar prehitro minil. Hvala vsem za udeležbo in tistim, ki ste pomagali pri pripravi. Se vidimo na naslednjem srečanju.

Tekst: Ana PišekFoto: Anže Hribar


dogodki meseca

Pot v Ukrajino je bila zelo naporna, saj so plesalci na avtobusu preživeli dobrih 21 ur. Azra Selimanovič, vodja slovenske reprezentance, je naredila, kar je bilo v njeni moči, vendar se organizacija ukrajinskega organizatorja ni mogla primerjati niti z našimi kvalifikacijskimi tekmovanji. Zmagovalna članska formacija si je priplesala zlato odličje na račun pozitivne energije, predanosti, dobre natreniranosti in odlične koreografije Nike Kljun. Slovenska reprezentanca je bila najuspešnejša, kljub temu, da je naletela na cel kup organizacijskih težav, od tega, da na ukrajinski carini niso dovolili, da bi čez mejo prepeljali rekvizite, do premajhne dvorane in netočnega urnika. Ob takšnih izkušnjah pa so se tekmovalci še bolj povezali, se izkazali s potrpežljivostjo in podporo drug drugemu, ni pa manjkalo tudi nas navijačev, ki smo kot eden navijali za slovenske tekmovalce, ne glede na to, ali je bil plesalec Primorec, Gorenjec, Dolenjec … ne glede na to, ali je bil iz Urške, Bolera … Bila sem ponosna, ker smo Slovenci stopili skupaj in iskreno navijali drug za drugega, še bolj čudoviti občutki pa so bili vsakič, ko je zadonela slovenska himna sredi daljne Ukrajine. Sanji Tomšič želimo še naprej veliko uspehov, kot tekmovalki in kot mentorici mladim plesalcem.

Blanka Tomšič

V Ternopilu v Ukrajini je 13. novembra kar sedemkrat zadonela slovenska himna. Naslov svetovnih prvakov v članski formaciji so si priplesali člani PK Bolero Ljubljana s koreografijo Jerry and Marry, koreografinje Nike Kljun. Del te zmagovalne članske formacije je bila tudi Mengšanka Sanja Tomšič, mentorica skupine Hip hop AIA, ki ji za izjemen dosežek iskreno čestitamo!

nAGRAdA dos MenGeŠKiMA oBliKoVAlCeMADruštvo oblikovalcev Slovenije (DOS) že skoraj 30 let podeljuje nagrado slovenskim oblikovalcem in podjetjem za kvalitetno oblikovan izdelek. Na letošnjem pohištvenem sejmu se je komisija soglasno odločila, da nagrado »Pohištvo leta �011« podeli Tei in Edu Vidovič iz Mengša za pohištveno linijo Ambra, ki sta jo oblikovala za Mizarstvo Bolčič.

Posebnost masivnega pohištva Ambra je izjemna povezava tridimenzionalnih pohištvenih linij, vrhunskega tradicionalnega in mojstrskega načina mizarske izdelave s sodobno tehnologijo in sodobnim oblikovanjem. Predstavljeni izdelek je brezčasen in zato pripada vsem današnjim in tudi mnogim prihodnjim generacijam, kar se dodatno poudarja z uporabo orehovega lesa. Žirija nagrajuje to delo kot rezultat večletnega dela avtorjev in njunega sodelovanja s proizvajalcem – sodelovanja, ki je tudi sicer v preteklih letih obrodilo vrsto opaženih izdelkov. Nagrajencema iskreno čestitamo!

Društvo oblikovalcev Slovenije

Linijo

Ambra

sestavljata

visoka

in nizka

omarica.

sAnJA s pK BoleRo sVetoVnA pRVAKinJA V stReet dAnCe shoWU

VeliK Uspeh MiZARstVA MARKo URBAniJA iZ MenGŠANa letošnjem ljubljanskem pohištvenem sejmu se je med številnimi razstavljavci predstavilo tudi Mizarstvo Urbanija iz Loke pri Mengšu in pri tem doseglo velik uspeh. Mednarodna strokovna žirija je izbrala deset najboljših, s čimer je želela pozornost obiskovalcev usmeriti k tistim izdelkom, ki se lahko pohvalijo s posebnimi oblikovalskimi dosežki. Med deset najboljših je bil izbran tudi razstavni prostor Mizarstva Urbanija, ki sta ga oblikovala arhitekta Lena in Tomaž Krušec. Razstavni prostor podjetja Mizarstvo Urbanija odlikuje izvirna zasnova, elegantna funkcionalnost, domišljena enostavnost in pripovednost, visoka kakovost izvedbe, izčiščena in sodobna estetika. Jasna arhitekturna predstavitev ideje prostora, skupaj z imanentnimi pohištvenimi elementi, pomeni, da je prostor berljiv in pripoveden v vseh merilih – od najmanjšega detajla, prek inteligentne opreme do celostne postavitve in razpoloženja prostora. Estetska dovršenost ne pušča odprtih dilem, za oblikovanje razstavnega prostora niso uporabili dodatnih scenskih elementov, ampak izdelke same. Prostor s svojo domišljeno logiko vabi obiskovalca k odkrivanju, raziskovanju in komunikaciji. Razstavni prostor Mizarstva Urbanija je bil med vsemi razstavnimi prostori na letošnjem pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana 2010 izbran za najlepši razstavni prostor. Čestitamo!

Nataša V. Jerič


novice iz sosednjih občin

Kmalu po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1990 je JLA 15. maja izdala zloglasen ukaz SZ 625/1-90, na podlagi katerega je bila TO RS razorožena. Že leta 1945 se je zgodilo podobno, takrat je bila razorožena Slovenska partizanska vojska. Tokrat se je 16 štabov TO, ob podpori občinskih oblasti, odločno uprlo. Republiška oblast se je zaradi neenotnega stališča do tega dejanja oglasila šele dva dni kasneje, 17. maja 1990, in prepovedala nadaljnjo oddajo orožja. Za mnoge je bilo že prepozno, sploh pa za tiste štabe TO, ki so orožje in opremo hranili v vojašnicah JLA. Slovenska javnost je bila ogorčena nad dejstvom, da je JLA orožje, ki je bilo last slovenskih občin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, iz njihovih skladišč premestila v svoje vojašnice, kjer je bilo praktično nedostopno našim republiškim obrambnim strukturam. Iz tega spontanega odpora je v nekaj mesecih nastal izjemno dobro organiziran projekt MSNZ (manevrska struktura narodne zaščite). V najstrožji tajnosti je bilo potrebno zbrati in usposobiti obrambne sile, ki bi skupaj z milico vojaško zavarovale demokratične spremembe v Sloveniji. Začelo se je obdobje, ko tistim vpetim v sistem MSNZ ni bilo lahko, saj so opravljali razne tajne in nemalokrat tudi zelo tvegane naloge. A vendar so globoko v srcu čutili, da delajo prav, da delajo nekaj velikega za Slovenijo. V tedanji domžalski občini je bilo orožje v večjem delu premeščeno v vojašnico v Ljubljani, del pa so ga odgovorni posamezniki na OŠTO le uspeli prikriti in premestiti na tajne lokacije. V drugi polovici leta 1990 je bilo na širšem domžalskem območju organiziranih sedemnajst tajnih

skladišč. Posamezniki niso vedeli eden za drugega, edina vez sta jim bila Dominik Grmek in Milan Narat, ki sta bila zaposlena v štabu TO Domžale. Veliko orožja, streliva, minskih eksplozivnih sredstev in ostale vojaške opreme je bilo v tajna skladišča pripeljano v nočnih urah. Vozili so ga predvsem iz skladišča JLA iz Borovnice in Kočevske Reke. 4. oktobra 1990 je MSNZ prenehala obstajati kot tajna organizacija in je prešla v pristojnost TO RS. Orožje je na tajnih lokacijah ostalo vse do junija 1991, ko so bile postopno mobilizirane enote TO za obrambo samostojnosti. S sodobno oborožitvijo, za tiste čase, sta bila opremljena dva odreda in nekaj manjših enot. Tajna skladišča na domžalskem območju so imeli: Dominik Grmek, Janez Hribar, Stane Kovač, Anton Smrekar, dr. Franc Habe, Alojz Pichler, Marko Senica, Karol Anžin, Božo Cerar, Marjan Pohlin, Janez Stele, Tatjana in Ivan Kastelic, Franc Semprimožnik, Marko Trampuž, Janez Pirnat, Martin Voglar in Marjan Vesel. Pripadniki MSNZ – poveljniki enot so bili: Bojan Končan, Milan Narat, dr. Janez Kušar, Miran Kralj, Darko Opara, Franc Lipovšek, Franc Štrukelj, Bogdan Zupan, Jože Narat, Miran Stopar, Tomaž Blejec, Tomo Marc, Janez Gregorič. Zahvala gre torej tistim, ki so zmogli in si upali aktivno sodelovati v učinkoviti pripravi na vojno. Vojna za Slovenijo brez njih ne bi trajala le deset dni, lahko se tudi ne bi končala z našim zmagoslavjem.

J. Gregorič

Že leta 1968 so bile v nekdanji Jugoslaviji ustanovljene republiške enote Teritorialne obrambe. V Sloveniji so bile enote TO najbolje organizirane in opremljene, tega se je zavedala tudi Jugoslovanska ljudska armada.

20 let MAneVRsKe stRUKtURe nARodne ZAŠČite

nas je po daljšem deževnem obdobju zopet obiskalo. Prenekateri posamezniki so bili navdušeni nad lepoto in pestrostjo okolja, po katerem smo hodili, in to le streljaj ali dva iz centra Domžal. Na pohodu smo mlade, ki se takrat, ko je nastala naša država, niso še niti rodili, želeli seznaniti s tem, kako močno in enotno smo si v tistem času Slovenci želeli živeti v lastni državi. Upamo, da smo pri tem vsaj delno uspeli in prispevali k večjemu domoljubju med mladimi in vdahnili vsaj malce ponosa, da živijo v svoji lastni državi – Sloveniji. Pomoč pri organizaciji pohoda so nam nudili: Občina Domžale, NLB Domžale, Gostinsko podjetje Trojane in ROISS-dva iz Ljubljane, ki tržijo tisto, kar vam da krila, že prej omenjena ekološka kmetija Ravnikar s Sv. Trojice in PGD Ihan.

J. Gregorič

Območno združenje VVS Domžale je že 19. organiziralo spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo. Zbralo se je blizu petsto pohodnikov, večina mladih s Srednje šole Domžale ter mladih po srcu – veteranov vojne za Slovenijo iz raznih krajev naše domovine.

Od izhodišča, pomnika iz leta 1991 v središču Domžal, smo se podali proti Krumperku, kjer smo se na kratko seznanili z zgodovino gradu Krumperk in dogodki iz leta 1991, saj je bil prav na Jamarskem domu, poleg gradu, v naše – slovenske barve ozaljšano prvo transportno oklepno vozilo, ki je bilo zaplenjeno v prvem spopadu enot TO in tedanje Milice z JLA v Trzinu. Na dobrih petnajst kilometrov dolgem pohodu smo si prvič nekoliko odpočili šele na Sv. Trojici, kjer so nam po dveh urah hoda že prijali še topli trojanski krofi. Svoje gostoljubje nam je pri tem izkazala ekološka kmetija Ravnikar. Ob vznožju Murovice, na tromeji domžalske, moravške in dolske občine, ob rojstni hiši Daneta Zajca, velikega literata druge polovice prejšnjega stoletja, smo izvedli krajši kulturni program. Preko najvišje točke pohoda (563 n.m.), gradu Konfin, smo prispeli na Oklo nad Ihanom, kjer smo obudili spomin na tragične dogodke iz leta 1944. Takrat je namreč v obkolitvi nemških enot padlo kar 72 partizanov, le peščici je uspel pobeg iz obroča sovražne vojske. Tudi to je del naše bližnje zgodovine in morda delček mozaika naše osamosvojitve. Na cilju v Ihanu so nam gostoljubje izkazali ihanski gasilci. Od tam smo se razšli, nekateri prej, drugi nekoliko kasneje, saj je bilo zelo prijetno posedeti na toplem jesenskem soncu, ki

spoMinsKi pohod po poteh VoJne ZA sloVeniJo

Pot v Ukrajino je bila zelo naporna, saj so plesalci na avtobusu preživeli dobrih 21 ur. Azra Selimanovič, vodja slovenske reprezentance, je naredila, kar je bilo v njeni moči, vendar se organizacija ukrajinskega organizatorja ni mogla primerjati niti z našimi kvalifikacijskimi tekmovanji. Zmagovalna članska formacija si je priplesala zlato odličje na račun pozitivne energije, predanosti, dobre natreniranosti in odlične koreografije Nike Kljun. Slovenska reprezentanca je bila najuspešnejša, kljub temu, da je naletela na cel kup organizacijskih težav, od tega, da na ukrajinski carini niso dovolili, da bi čez mejo prepeljali rekvizite, do premajhne dvorane in netočnega urnika. Ob takšnih izkušnjah pa so se tekmovalci še bolj povezali, se izkazali s potrpežljivostjo in podporo drug drugemu, ni pa manjkalo tudi nas navijačev, ki smo kot eden navijali za slovenske tekmovalce, ne glede na to, ali je bil plesalec Primorec, Gorenjec, Dolenjec … ne glede na to, ali je bil iz Urške, Bolera … Bila sem ponosna, ker smo Slovenci stopili skupaj in iskreno navijali drug za drugega, še bolj čudoviti občutki pa so bili vsakič, ko je zadonela slovenska himna sredi daljne Ukrajine. Sanji Tomšič želimo še naprej veliko uspehov, kot tekmovalki in kot mentorici mladim plesalcem.

Blanka Tomšič

V Ternopilu v Ukrajini je 13. novembra kar sedemkrat zadonela slovenska himna. Naslov svetovnih prvakov v članski formaciji so si priplesali člani PK Bolero Ljubljana s koreografijo Jerry and Marry, koreografinje Nike Kljun. Del te zmagovalne članske formacije je bila tudi Mengšanka Sanja Tomšič, mentorica skupine Hip hop AIA, ki ji za izjemen dosežek iskreno čestitamo!

nAGRAdA dos MenGeŠKiMA oBliKoVAlCeMADruštvo oblikovalcev Slovenije (DOS) že skoraj 30 let podeljuje nagrado slovenskim oblikovalcem in podjetjem za kvalitetno oblikovan izdelek. Na letošnjem pohištvenem sejmu se je komisija soglasno odločila, da nagrado »Pohištvo leta �011« podeli Tei in Edu Vidovič iz Mengša za pohištveno linijo Ambra, ki sta jo oblikovala za Mizarstvo Bolčič.

Posebnost masivnega pohištva Ambra je izjemna povezava tridimenzionalnih pohištvenih linij, vrhunskega tradicionalnega in mojstrskega načina mizarske izdelave s sodobno tehnologijo in sodobnim oblikovanjem. Predstavljeni izdelek je brezčasen in zato pripada vsem današnjim in tudi mnogim prihodnjim generacijam, kar se dodatno poudarja z uporabo orehovega lesa. Žirija nagrajuje to delo kot rezultat večletnega dela avtorjev in njunega sodelovanja s proizvajalcem – sodelovanja, ki je tudi sicer v preteklih letih obrodilo vrsto opaženih izdelkov. Nagrajencema iskreno čestitamo!

Društvo oblikovalcev Slovenije

Linijo

Ambra

sestavljata

visoka

in nizka

omarica.

sAnJA s pK BoleRo sVetoVnA pRVAKinJA V stReet dAnCe shoWU

VeliK Uspeh MiZARstVA MARKo URBAniJA iZ MenGŠANa letošnjem ljubljanskem pohištvenem sejmu se je med številnimi razstavljavci predstavilo tudi Mizarstvo Urbanija iz Loke pri Mengšu in pri tem doseglo velik uspeh. Mednarodna strokovna žirija je izbrala deset najboljših, s čimer je želela pozornost obiskovalcev usmeriti k tistim izdelkom, ki se lahko pohvalijo s posebnimi oblikovalskimi dosežki. Med deset najboljših je bil izbran tudi razstavni prostor Mizarstva Urbanija, ki sta ga oblikovala arhitekta Lena in Tomaž Krušec. Razstavni prostor podjetja Mizarstvo Urbanija odlikuje izvirna zasnova, elegantna funkcionalnost, domišljena enostavnost in pripovednost, visoka kakovost izvedbe, izčiščena in sodobna estetika. Jasna arhitekturna predstavitev ideje prostora, skupaj z imanentnimi pohištvenimi elementi, pomeni, da je prostor berljiv in pripoveden v vseh merilih – od najmanjšega detajla, prek inteligentne opreme do celostne postavitve in razpoloženja prostora. Estetska dovršenost ne pušča odprtih dilem, za oblikovanje razstavnega prostora niso uporabili dodatnih scenskih elementov, ampak izdelke same. Prostor s svojo domišljeno logiko vabi obiskovalca k odkrivanju, raziskovanju in komunikaciji. Razstavni prostor Mizarstva Urbanija je bil med vsemi razstavnimi prostori na letošnjem pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana 2010 izbran za najlepši razstavni prostor. Čestitamo!

Nataša V. Jerič


novice iz sosednjih občin

Začetki Centra, ustanovljenega leta 2000, segajo v leto 1997, ko je urad tedanjega litijskega župana Mirka Kaplje podprl idejo Aleksandre Gradišek o ustanovitvi lokalnega podjetniškega centra. V desetletju obstoja je RCL svoje delovanje z občinske ravni razširil na območje regije. Od leta 2005 so za lažji zagon podjetništva še posebej pomembne točke VEM – vse na enem mestu, ki jih je Center vzpostavil v Litiji, Grosupljem in leta 2010 še v Domžalah. Točke VEM omogočajo vse – od registracije podjetja do pridobivanja raznoterih podjetniških informacij. Postopoma so projekti začeli presegati prvotne okvire in se vse bolj povezovali z novo znamko Srce Slovenije, ki označuje območje, ki se v obliki srca širi okrog geometričnega središča Slovenije.

Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije (RPSS), ki je bilo na pobudo Centra ustanovljeno leta 2006, je povezalo občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Radeče, v letošnjem letu pa sta se jim pridružili še občini Domžale in Mengeš. Zadruga za razvoj podeželja Jarina je poleg Razvojne fundacije Pogum ena izmed dveh ustanov, ki so nastale na pobudo Centra. Namenjene so boljšemu uresničevanju razvojnih programov na območju Srce Slovenije. Prihodi turistov na območje in lokalna samooskrba s hrano – to sta danes ključni dejavnosti Jarine. Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva v obliki Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije je bila posebej pomembna prelomnica v delovanju

RCL. Temeljna naloga LAS, ki je sicer ena izmed 33 tovrstnih skupin v Sloveniji, je izvajanje Leader programa. Od leta 2007, ko je bil LAS ustanovljen, je bilo preko projektov društev, posameznikov, podjetij itd. uresničenih veliko konkretnih pobud, ki prispevajo k višji kakovosti življenja na našem podeželju. Skladno s svojim poslanstvom povečevanja kakovosti življenja je RCL leta 2009 v sodelovanju z Društvom za razvoj in varovanje Geossa vzpostavil Regionalno stičišče za osrednjeslovensko regijo, ki deluje v Litiji in povezuje 120 nevladnih organizacij in jim omogoča informacije, svetovanje, pomoč in druge vsestranske storitve na enem mestu. Temeljna naloga Centra za razvoj Litija ostaja nenehno vzdrževanje razvojnega utripa območja preko novih oblik povezovanja in komuniciranja, širitve mreže razvojnih par tnerjev ter vključitve na evropski zemljevid razvojnih območij. RCL je partner v okoljskem projektu CO2-NeuTrAlp in turistično naravnanem Prisluhni glasu vasi. Izvajal bo tudi mednarodni projekt AKTOS za spodbujanje tradicionalnih poklicev na podeželju ter projekt CYCLO za spodbujanje vključitve kolesarske politike v prostorsko načrtovanje. Vse bolj aktualno postaja tudi sodelovanje z Makedonijo z namenom vzpostavitve strukture regionalnega razvoja v dveh makedonskih regijah. Pot za uresničitev razvojne vizije območja ostaja še naprej tudi razvojni kapital, ki ga bodo v regijo pripeljale prave ideje, dobro premišljeni projekti, strokovno izkušeni in z inovativnostjo zaznamovani ljudje.

Tekst: Ana Savšek, RCLFoto: Matej Povše

Na območju v osrčju Slovenije je Center prepoznan kot osrednji spodbujevalec vsestranskega trajnostnega razvoja pod znamko Srce Slovenije. Mednarodni projekti, v katere je vključen RCL, dokazujejo, da je vse bolj zaželen partner tudi v evropskih projektnih mrežah. Za uspehi Centra stoji Aleksandra Gradišek, ki se z veliko srčnostjo, predanostjo in neomajno vizijo že celo desetletje predaja poslu.

CenteR ZA RAZVoJ litiJA letos pRAZnUJe 10 let deloVAnJA

Študentski klub Domžale

BRUCoVAnJe V doMžAlAhEnergija polne dvorane Hale komunalnega centra Domžale in fantov skupine Big foot mama, ki že dve desetletji razvnemajo svojo zvesto publiko in vse, ki se jim na pestri poti pridružijo, je navduševala. Brucovanje je uspelo! Okoli 800 navdušencev je sinhrono skakalo, prepevalo v en glas in ustvarilo odlično vzdušje!

Osemnajsto veliko Brucovanje v Domžalah je po nekaj letih spet ustvarilo tisto pravo vzdušje tudi po domžalskih ulicah, ki ga tako pogrešamo. Ljudje, predvsem mladi, so v večernih urah trumoma hodili proti mestu zločina. Res, Big foot mama, virtuozi melodij, ki jih že 20 let prepeva in staro in mlado in tudi tisti, ki so bili ob

začetkih skupine mladi, pa so zdaj malo starejši, združuje in po duši boža prav vse. Tudi ta večer je bilo tako! Brucke in bruci so bili za začetek študijskega leta nagrajeni s pravim študentskih žurom, kar je bila odlična uvertura nadebudnih študentov v novo ero življenja. Pred koncertom so na odru odlično ogreli publiko mladi domžalski reparji, ki

nastopajo pod skupnim imenom Studio Riba. Po videnem nastopu, bomo fante zagotovo še videli. Po koncertu skupine Big foot mama pa je sledila še zabava za mešalko z ekipo Partytime, ki je poskrbela, da je mladina uživala vse do zadnjih bitov! Se vidimo!

Ana Strnad

Aleksandra Gradišek, direktorica

Centra, v družbi svoje ekipe

Praznovanje obletnice na Bogenšperku

sta popestrila umetnik Lado Jakša in

harfistka Anja Gaberc, povezovala pa

ga je Blažka Müller Pograjc.


tema meseca

Pa je leto naokoli in spet je napočil ta veseli december in za ljudi vseh prepričanj najbolj prazničen mesec v letu. Zato je tudi osrednja tema decembrskega Mengšana vesela in malo nagajiva. Malo sem pokukala v življenjepise treh dobrih mož, ki nas obiščejo decembra. Etnologija, ki jo pozna svet v povezavi z decembrom, je pestra in zanimiva ter sega daleč nazaj v zgodovino sveta. Pri tem pa je naša »majhna« Slovenija za peščico boljša in bogatejša od največjih držav na svetu, saj slovenske otroke v decembru drug za drugim obiščejo kar trije decembrski dobri možje.

Prvi mož, ki nas obišče na začetku decembra, je sveti Miklavž oz. po svetu bolj znan kot sv. Nikolaj. Je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov, ki ga s posebnim veseljem pričakujejo otroci in odrasli. Na večer pred svojim godom (6. decembra) hodi naokrog sam ali pa v spremstvu »parkeljnov« in angelčkov ter jim prinaša darove. Strožji je od Božička in dedka Mraza – pridne otroke nagrajuje, poredne pa prepusti kazni svojih spremljevalcev iz podzemlja. Sv. Miklavža odlikuje ljubezen do bližnjega in bratovska pomoč, lastnosti, ki ju kaj radi občutimo kot nadležno dolžnost, sta pri njem navzoči kot nekaj samoumevnega in večnega. Vse drugo v zvezi z njim pa je ovito v debelo kopreno legend in skrivnosti.Drugi mož, ki je po navadi do otrok in odraslih najbolj radodaren in popustljiv, nas obišče na sveti večer (25. december). Po vsem svetu ga poznajo pod različnimi imeni, vsa imena pa pomenijo isto osebo – Kaleda Senis (Latvija), Senelis (Litva), Aniol (Poljska), Gakhand Baba (Sirija), Babbo Natale (Italija), pere Noël (Francija), Pai Natal (Portugalska), Santa Claus ali Kriss Kringle(Amerika), … poslovenjeno pa preprosto Božiček. Božiček ima še druga imena, ki so ga spremljala v obliki raznih z njim povezanih bitij še vse v 19. stoletje, ko je v Ameriki nastala povsem nova figura z novim imenom in se razširila po vsem svetu. Ameriški vpliv je bil tako močan, da so Božička sprejeli med drugim tudi Kitajci. Božiček 20. stoletja je postal oseba, ki sta jo ustvarila reklama, film in pozneje televizija in nima kaj veliko skupnega z etnologijo očeta Božiča skozi zgodovino. Vendar se je ta podoba zasidrala med ljudi in veliko jih sploh ne ve, kdo Božiček v resnici je in kakšna je njegova bogata dediščina.Dedek Mraz je k nam prišel po drugi svetovni vojni iz daljne Rusije. Kot »sovjetsko« socialistično pomoč so ga sprejele tudi druge države iz istega ideološkega kroga. Vendar so njegovo podobo in vsebino, kolikor je bilo mogoče, vsaj nekoliko prilagodile po svoji meri. Vendar njegov prvotni izvor ni Rusija, temveč je mnogo starejši – indoevropski. Drži, da je dedek Mraz prišel k nam po politični liniji, vendar je tudi res, da smo ga Slovenci prav kmalu po svoje »udomačili«. Najprej je bil dedek Mraz pri nas ves v belem, od glave pa do peta. Po srcu je bil mlad, vendar tudi partijsko rdeč. Ni bil več, kot je zapisal 1. januarja 1950 Slovenski poročevalec, »betežen, star možic, ki kot iz pravljice prihaja obdarovat pridne otroke, ampak predstavnik našega delovnega ljudstva, ki je po svojem velikem deležu v osvobodilni vojski vse svoje moči posvetilo graditvi socializma«. Danes je dedek Mraz lep spomin in skozi čas vse bolj izgublja svoj pomen ter zares ostaja le še »betežen, star možic«, ki prihaja iz pravljice obdarovat otroke vedno na najdaljšo noč v letu.Toliko na kratko. Če želite vedeti več, če vas tovrstna etnologija zanima, v roke vzemite knjigo priznanega slovenskega etnologa Damjana Ovsca (Trije dobri možje) in se z njim podajte na pot

odkrivanja skrivnosti, ki jih pred svetom skrbno skrivajo sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz.Za konec pa naj vam v letu 2011 zaželim vse dobro. Naj vam praznični december prinese lepe trenutke v družbi vaših najdražjih. Naj bo novo leto posuto z dobrimi željami in naj vas skozi vse leto spremljajo sreča, mir ter dobri in iskreni ljudje.

Barbara Ahačič Osterman

Božiček v številkahGlede na versko pripadnost, geografsko, kulturno in demografsko razprostranjenost od 2 milijard 106 milijonov otrok po Unicefovih podatkih, ki so stari manj kot osemnajst let, 378 milijonov otrok na vsem svetu verjame, da na sveti večer na saneh, v katere bi moralo biti vpreženih 226.000 severnih jelenov, Božiček pripelje darila, spleza na streho in se spusti skozi dimnik. Hiš, ki jih mora Božiček obiskati v eni sami noči, je 110 milijonov. To število temelji na podatku, da pride na družino v zgoraj omenjenem kulturnem prostoru v povprečju 3,5 otroka, od katerih je vsaj eden dovolj priden, da si zasluži darilo, čeprav naj bi se liberalni Božiček na to ne oziral. Darila, ki jih morajo v eni sami noči severni jeleni z Božičkom prepeljati, tehtajo najmanj 340.000 ton. Račun je odprt na izkušnje, da ima povprečno darilo približno 900 gramov. Vsak jelen mora vleči tovor, ki tehta 1.500 kilogramov. Hitrost, ki jo mora Božiček ohranjati, da bi pravočasno obiskal vse domove, upoštevajoč, da je njegova noč zaradi časovnih pasov dolga 31 ur, znaša 972 kilometrov. Hitrost, s katero drvi celotno spremstvo po nebu, bi bila po izračunih izpostavljena silam, ki so 17-milijonkrat in pol večje od zemeljske težnosti. Božiček mora vsako sekundo obiskati 967 hiš, če hoče vestno opraviti svojo vsakoletno nalogo. Ni čudno, da potem vse leto počiva in se hladi nekje na severnem tečaju. Tisočinka sekunde pa je čas, ki ga ima Božiček na voljo, da skoči na sani, spleza na streho, se spusti po dimniku, odloži pod smrečico ali jelko darila, se povzpne po dimniku nazaj na streho, skoči na sani in požene jelene proti naslednji hiši. To je gotovo razlog, da je Božička težko videti.Vir: Ovsec, D. Trije dobri možje (str. 141)

tRiJe doBRi MožJe

OptikaGolavšek s. p.Vida Golavšek

Slovenska c. 30, 1234 Mengeš(v stavbi občine Mengeš)

Lep pogled z veliko


Janez hafner, amaterski igralec

ŠtiRidesetletni dedeK MRAZJaneza Hafnerja, sicer doma iz Preserij, zadnja leta Mengšani večinoma poznamo kot »tistega gospoda, ki igra Janeza Trdino«. Potem, ko so na Osnovni šoli Mengeš uspešno izpeljali več projektov, povezanih s tem slavnim pisateljem, pa ga nič ne obudi tako kot Janezova preobleka in interpretacija. Pa še ime si delita! Sicer se Janez uspešno skriva še za ducatom preoblek in likov, ki so iz leta v leto bolj priljubljeni med ljudmi, največkrat pa se decembra pojavi kot eden od treh dobrih mož.

Janez, kdaj si se »zastrupil« z igral-stvom?Rodil sem se leta 1942 v vasi Pšata pri Dragomlju. Tam smo včasih imeli Kulturno društvo Oton Župančič. V okviru le-tega je bilo izredno dejavno amatersko gledališče. Ob mlinu in skednju smo vsako leto priredili tudi letno gledališče in tu sem kot sedemletni fantič prvič nastopal v igri »Prišla bo pomlad«. Bil sem Matiček, ki je nosil kletko s ptički, moral sem peti, imel pa sem tudi veliko dramskega besedila, ki sem se ga naučil na pamet. To je bil za takšnega »pokovca« kar velik izziv. Se mi zdi, da sem se že takrat »okužil« za vse življenje. Tudi v šoli so me potem porabili za takšne stvari. Koliko časa pa je trajala ta zlata doba gledališča na Pšati?Na Pšati sem redno igral vse do odhoda v vojsko. Po tem je bilo konec dramske aktivnosti neke generacije. »Poženili« in »pomožili« smo se, večinoma tudi odselili. Svoj igralski talent smo nekateri s pridom izkoriščali tudi kasneje, eni pa žal ne več. Pa te je kdaj zamikalo, da bi postal čisto pravi profesionalni igralec?Seveda, zelo sem si želel obiskovati Akademijo za dramsko igro v Ljubljani. Zamikalo me je, da bi bil pravi igralec in da bi se s tem preživljal. Ampak Ljubljana je bila takrat miselno zelo daleč, dejansko niti ne po kilometrih, bolj v glavah ljudi. Navsezadnje smo le živeli na vasi. Kasneje sem v Šentjakobskem gledališču, ki je polprofesionalno, že naredil avdicijo za eno predstavo, pa sem se ji moral odpovedati, ker so bile vaje zelo pozno in zelo pogosto. Časovno mi ni zneslo.Kakšen poklic si potem opravljal?Po končani šoli me je ata peljal v Ljubljano na borzo dela in tam sem dobil prvo zaposlitev. Hotel sem še naprej hoditi v šolo, hotel sem postati gradbeni tehnik. A žal sem potem moral postati tapetnik; to mi ni bilo nikoli všeč. Kasneje sem v Kranju naredil tekstilno šolo in organizacijo in postal obratovodja. Delal sem v kamniškem Stolu in kasneje v Induplati v Jaršah, kjer sem dočakal »penzijo«. S selitvijo v nov dom si zašel tudi med

nove igralske kolege. Kako si zašel med mengeške igralce?Ko sem bil zaposlen v Induplati v Jaršah, je bil moj sodelavec Franc Veider, zelo ploden in poznan mengeški igralec in režiser. V Mengšu sem deloval polnih petnajst let, prav vsako sezono pri KD Svoboda. S Francem sva zelo dobro sodelovala in si vedno pomagala pri igralskih projektih. Velikokrat sva igrala skupaj, tudi v letnem gledališču. Šele zadnjih deset let pa si aktiven igralec v letnem gledališču na Studencu. Kako to, da te pot že prej ni zanesla tja?Bil sem zelo zaposlen. Na leto sem ponavadi sodeloval pri treh predstavah – v Grobljah, v Mengšu, tudi samostojno sem kaj odigral. Na Studenec so me že dolgo vabili, pa enostavno nisem imel časa. Saj se čudim, da sem vse to zmogel!Letos si na Studencu igral v zelo od-mevni in odlično obiskani predstavi »Pod svobodnim soncem«. Je to res še popolnoma amatersko gledališče, kjer ste vsi sodelujoči prostovoljci, ali se obračajo že take vsote, da se da zaslužiti? To je popolnoma amatersko gledališče, profesionalcev ni. Kolikor jaz vem, nihče od sodelujočih ni prejel nikakršnega honorarja. Ta poletna predstava človeku vzame ogromno časa, zato smo bili celo poletje zelo zasedeni. Vsi sodelujoči seveda opravljajo tudi svoje poklice, imajo družine … Letos sem bil že malo na tem, da odneham, pa sem si premislil, ko sem izvedel, da bomo na oder postavili »Pod svobodnim soncem«. Če se ne motim, si v tej predstavi igral že pred davnimi leti v mengeškem gledališču?Ja, v Mengšu je to igro režiral že Lavrič, leta 1974 pa se je režije lotil Maks Furjan. Z Mengšani smo s to predstavo tudi gostovali na Studencu. In če verjameš ali ne – igral sem isto vlogo kot letos! Takrat je Volka (poglavarja Antov) odlično režiral »Furči«. Se mi zdi, da letošnja izvedba igralsko ni bila pretirano boljša, bila pa je nekaj posebnega zaradi velikega števila statistov,

pevskih vložkov, bogate kostumografije in scenografije ter veliko tehnike in živali, ki so sodelovale (konji, koze). Imaš kakšne zanimive gledališke izkušnje? V Tunjicah smo lansko leto igrali v igri, kjer je bil ves govor igralcev posnet vnaprej in potem predvajan. Igral sem Krjavlja na »plejbek«! To je bila zelo zanimiva in predvsem zahtevna izkušnja, ker ima ta vloga veliko gestikulacije in moraš besede časovno točno zelo dobro ponazoriti s kretnjami.Ali se besedilo vedno naučiš na pamet od začetka do konca, od pike do pike?Zadnje čase nisem več tak improvizator, kot sem bil nekoč. Ko igram v dramskih delih se zelo dobro naučim teksta, sem celo eden prvih, ki ga zna. Včasih rešujem tudi druge, saj znam praktično celo dramsko besedilo na pamet. Ko si bil mlad si pa verjetno bil impro-vizator?Ja, precej sem bil iznajdljiv, ko sem reševal sebe, in verjetno velik trn v peti soigralcem, ki sem jim s svojim težkim improvizatorstvom delal sive lase. Verjetno sem jim zelo otežil odrski nastop (se namuzne). Zdaj nisem več tak. Veliko improviziram, ko igram svoje samostojne vloge, v gledališču sem pa prava »perla«, kar se besedila tiče.Imaš na zalogi kakšno zanimivo impro-vizatorsko anekdoto?Nekoč sva s soigralcem Jožetom Gogalo na mengeškem odru začela predstavo s tretjim dejanjem in s tem zafrknila soigralko. To je bila njena debitantska vloga, imela je tudi ogromno teksta. Zdaj pa je sedela tam na zofi in menjala barve. Revica. V igri je bil tudi pianino in mojster za efekte je imel vse naštudirano do sekunde. Že na vajah si je zapisal, kdaj mora pritisniti na tipko in ni spremljal igre, ampak je šel raje na cigaret. Ko je bila ura ravno prav, se je vrnil, pritisnil na gumb in pianino je začel igrati – mi pa

intervju


v tretjem dejanju, kjer pianina sploh ni. Jože se je zapodil do tega pianina in začel igrati kot nor. V glavnem, čista zmeda. Med odmorom naju je režiser Herman Breznik močno okaral in naju postavil pred dejstvo, da morava predstavo izvleči iz zagate, kakor veva in znava. Nato sem jaz, ki sem bil v vlogi župnika, stvar vzel v svoje roke in predstava je z božjo pomočjo dočakala srečen konec.Nisi pa prisoten samo v gledališču; poz-namo te tudi po drugih vlogah. Najbolj si zaslovel s samostojnimi igralskimi nastopi, ko se preleviš v kakšnega od naštu- diranih karakterjev. Kako se je začelo?Vse se je začelo leta 1997, ko sem razvil svoj najstarejši lik – Krjavlja. Še danes je to moj najbolj priljubljen karakter, ki vedno in povsod »vžge«. Ponavadi ga predstavim na zabavah ob praznovanju abrahama. To so petki, sobote in nedelje. Do zdaj se je nabralo že blizu 600 takšnih nastopov.Ampak Krjavelj ni tvoj edini lik. Koliko si jih razvil v vseh teh letih? Na teh zabavah se vedno poglobim v biografijo slavljenca. V skladu s tem napišem besedilo, ki se rima, ga lepo prepišem, da dobro zgleda, Gabrilo pa mi nariše karikaturo. Vedno tudi poskušam predstaviti poklic, ki ga ta oseba opravlja, poleg tega pa imam še Abrahamovo opravo, včasih sem župnik, poštar, gasilec ipd. Kaj pa zgodovinski in literarni liki?Z mengeško osnovno šolo zadnja tri leta sodelujem kot Janez Trdina. Ta lik se je zelo prijel. Prvič sem ga naštudiral šest let nazaj, ko si me povabila (avtorica članka; op. a.) k sodelovanju ob slovesnosti za Trdinov okrogli jubilej. Včasih sem tudi Primož Trubar, v Kamniku sem bil general Rudolf Maister, pa Napoleon in grof Mengo, takrat ko si bila ti moja grofica. Se spomniš? Se spomnim ja. Tisto je bilo kar zabavno. Škoda, da tega nisva še kdaj ponovila … Zgleda, da si kar razcepljena osebnost, hehe. Ja. Še posebej decembra.Kako si postal dedek Mraz?

Dedek Mraz sem že 40 let! »Znucal« sem že dva plašča, zdaj imam že tretjega. Prvega so mi naredili v mengeški osnovni šoli, brado pa mi je kar iz »šper plate« naredil Blejc. Pred mano je v Mengšu dedka Mraza igral nek Bregar, ki se je nato odselil in s sabo vzel tudi kostum. Pa mi je Pišek kar naravnost rekel – Hafner, ti boš dedek Mraz.Ampak takrat si bil vendar še mladenič!Ja, res je. Moj prvi nastop je bil za INCE Mengeš in bil sem najmlajši v dvorani! Čisto vsi, delavci in gojenci, so bili starejši od mene. Moral sem se zelo potruditi, da sem našel stik z njimi, potem mi je pa hitro steklo. Potem sem igral v šoli in tako se je moj dedek Mraz prijel.Še vedno veliko sodeluješ z INCE. Kako si se ujel z njimi?Zelo lepe izkušnje imam, to je tako hvaležna publika. Zdaj sem njihov uradni dedek Mraz že vsa ta leta … Postali smo prijatelji. Zelo dobro se poznamo, vabijo me na piknike, zanje sem Janez. Ko pa oblečem plašč in si nadenem brado in koš, sem v hipu samo še dedek Mraz. Kakšen preklop, ne moreš verjeti. To so zelo dobri in »fajn« ljudje – zagnani, prijazni, iskreni. Z vsakim se pogovarjam, preden mu dam darilo, in včasih se zna obdarovanje kar zavleči, tako da že pošteno preznojen zaključim nastop. Ponosen sem, da sem njihov dedek Mraz.Kdo vse so v decembru tvoji naročniki?Delam tudi za podjetja, šole, vrtce, sindikate, banke, občine, domove starejših občanov itd. Začnem 4. ali 5., najbolj na gosto se začne po Miklavžu. Okoli 12. do 27. je pa vrhunec. Včasih imam tudi po štiri nastope na dan. Kamniške vrtce sem že odpovedal, ker mi enostavno ne znese. Obdelam vse domžalske, trzinske in mengeške. To so bolj rutinski nastopi, za podjetja pa moram včasih nastop tudi zelo dobro naštudirati. O zaposlenih s pomočjo njihovih delodajalcev izvem kakšno osebno anekdoto ali hec in jih presenetim. Vsi samo gledajo, od kod mi to. Odrasli se spremenijo v otroke! Kako pa razporediš štiri in več takšnih nastopov v dnevu?

Kar gre, če se dobro organiziraš. Je pa zelo naporno. Enkrat sem moral biti zjutraj ob osmih v Motniku, potem v Srednji vasi, pa v Mekinjah in potem še v Stranjah. Vse to do poldneva, ko gredo otroci spat. Popoldne sem šel še v BTC na sprevod Božička, zatem na Pediatrično kliniko na onkološki oddelek, proti večeru pa še na pogreb!Kako lahko tako hitro preklopiš?V avtu imam koš in dva kovčka – enega z opravo za Božička, enega za dedka Mraza. Glas me malo »heca«, včasih sem res že utrujen.Ti kdo pomaga ali si za vse sam?Če rabim kakšno žival, npr. medveda, uporabim Pavleta (Pevca, op. a.) – on je zelo dober medved! Na koncu mi obleži in ga moram še buditi (smeh). Sicer za vse kostume skrbim sam, tudi masko si delam sam. Tri leta sem sodeloval tudi s profesionalno klovneso Evo Škofič Maurer, dokler ni postala mama. Skupaj sva delala čisto do konca, ko ji ni bilo več treba tlačiti blazine za hlače, da bi ustvarila umetni klovnovski trebuh. Kaj pa druga dva dobra moža? Kdaj si začel z njima?Miklavž nisem, ker sem premajhen, ne ustrezam. Božiček je padel vmes, bilo je pač povpraševanje. Okoli leta 2002 sem kupil najprej novo lasuljo za dedka Mraza in v trgovini opazil Božičkovo opravo. Za skoraj isto ceno kot lasuljo sem jo kar kupil in bil popoldne isti dan v Domu starejših občanov v Domžalah že Božiček! Igralstvo pa razvijaš tudi v drugih »kate-gorijah«.Bil sem tudi v katalogih, na obcestnih plakatih (Božiček), snemam reklame na Avdicija.com. To je zelo naporno in selektivno. Je kar muka, preden si izbran. Snemanja se tudi zelo vlečejo – režiserji reklam so zanimivi ljudje (se namuzne). Posnel sem tudi tri reklame za Celjske mesnine, ki so bile zelo uspešne in dobre. Se torej samostojni nastopi bolj izpla-čajo?Finančno se abrahami zagotovo bolj obnesejo. Sicer ja tudi priprava na abrahama naporna, včasih pišem besedilo cel dan. Tudi vložek ni majhen, ampak to je hobi in v tem uživam. Porabijo pa me tudi za kakšne pogrebe, kjer pripravim govor. Tukaj ne uživam, da ne bo pomote. Ne vem, kje me najdejo.Saj res, kje te najdejo? Imaš svojo splet-no stran?Ah, kje pa! Ne oglašujem se posebej, zgleda da oglaševalska strategija »od ust do ust« ali »dober glas seže v deveto vas« še vedno deluje.

Mojca Volkar Trobevšek

intervju


društva

Ni še dišalo po zimi, listje šelestelo je pod nami, modro nebo zibalo nad nami in temperature so bile ravno pravšnje za krajšo turo po delu Paškega Kozjaka, okoli 7 km dolgega, ozkega in strmega apnenčastega pogorja, ki ga od drugih ločita reki Paka in Hudinja. Dosegli smo njegovo najvišjo točko na vrhu Basališča in razgledno točko Špik.

JesensKi ČAs s pd JAneZ tRdinA MenGeŠ

Zbralo se je devet ljubiteljev višin in hoje po tistih delih hribovij, ki večji del leta nezasluženo samevajo zaradi svoje terenske posebnosti in odmaknjenosti od

obiskovalcev obleganih znanih točk, nižjih ali višjih. Točni kot švicarska ura, bi rekli, in že smo hiteli do izhodišča Doma na Paškem Kozjaku, na južnem

BAlinARsKe noViCeKončuje se prvo leto delovanja Balinarskega kluba Mengeš, ki je prej deloval kot sekcija Partizan Mengeš. Z dosežki smo lahko zelo zadovoljni, saj smo bili uspešni na organizacijskem in tekmovalnem področju.

pobočju iznad vasi Paka. Nič ni dišalo po kavi, morda je vse spalo, mi pa že zbrani in polni jutranje energije proti novemu višinskemu cilju. Še dobro se nismo ogreli in že smo prispeli do Sv. Jošta, zaščitnika poljščin in mornarjev, kjer poteka tudi tromeja med občinami Dobrna, Velenje in Slovenj Gradec. Kompas v glavi nas je usmeril proti vzhodu, sprva rahel breg po kolovozu, ki se na zoženem grebenu kmalu spremeni v na trenutke skrito pot med skalami. Grebenska pot je s svojo razdrapanostjo, skalovitostjo presenečala vse nas, četudi so naši koraki premagali nazobčan in z listi prekriti ozek teren, ki nas je obdaril z občasnim pogledom na dolg hrbet Pohorja. Kot na morju, gor in dol, po ozkem, poraščenem grebenu, prispemo do travnate planjave, ki jo domačini imenujejo Ostrica. Spominjajoča na zeleni bazen med dvema poraščenima vzpetinama je prehojena z občudovanjem, kot da smo

prispeli v novi svet, v zadnjem delu pa krenili zopet skozi gozd po lahki poti do zaraščena vrha Basališča s 1.272 m in žigosali naše knjižice. Sestop smo ponovili vse do Sv. Jošta z župniščem, s podružnično osnovno šolo in tipično kozjaško stanovanjsko hišo in ga popestrili s »skokom« na sosednji Špik, tokrat nagrajeni s čudovitim razgledom na Mozirske planine, Raduho, Peco, Uršljo goro in Savinjske Alpe. Naše jutranje izhodišče je bilo ob vrnitvi prebujeno, še več, dišalo je po kavici, juhi in jabolčnem zavitku! Še enkrat pa hvala udeležencem za zabavno vzdušje in prelep poznojesenski izlet!Uspela je še ena, a bolj zimska tura na Kopitnik, ko so tla za svoje pokrivalo zamenjala prvi letošnji sneg in v lepem vremenu smo iz Zidanega Mosta prišli mimo vasi Širje do koče in na razgleden skalnat pomol kot štrleči vrh iz gozdnatega grebena, vrnitev pa se je odvila po precej strmi poti v vas Brezno in nazaj do izhodišča.

Nika Zavašnik PD Janez Trdina Mengeš

so nastopili rekreacijski ligi. Naši člani so se udeležili 19 turnirjev, ki so jih organizirala prijateljska društva. V ligaškem tekmovanju so člani v 2. ligi center zasedli odlično drugo mesto in samo za točko zaostali za prvakom lige BK Šiška. V rekreacijski ligi pa nastopa kar 24. ekip v treh ligah. V A-ligi smo zasedli

Ostrica in naši planinci!

Priredili smo štiri domače turnirje ter poskrbeli, da so naši člani

nastopali v 2. državni ligi center, starejši balinarji in balinarke pa

6. mesto in v C-ligi 3. mesto, v pokalnem tekmovanju pa odlično 2. mesto. Uspeh smo dopolnili tudi na turnirjih, kje smo domov prinesli več pokalov, med njimi tri za osvojeno prvo mesto. Naša mlada člana Matej Bergant in Gašper Bojt sta nastopila na državnem prvenstvu mladih in zasedla drugo mesto. S prikazom rezultatov želimo predstaviti tekmovalni in rekreacijski del našega kluba, ki šteje več kot sto članov, ki se družijo v naših lepo urejenih prostorih tudi pozimi. Tekmovalci pa si nabirajo moči in novega znanja v okoliških pokritih baliniščih.Ob koncu leta 2010 bi se radi zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bilo naše delo tako uspešno. Balinarski klub želi vsem vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2011.

Janez BurnikBalinarski Klub Mengeš


društva

Srečno, zdravo in veselonaj vam novo leto bo.Da bi dobro se začeloin končalo prav tako! Občankam in občanom želimo obilo lepih doživetij v krogu svojih najdražjih med božičnimi in novoletnimi prazniki, v novem letu �011 pa zdravje, zadovoljstvo, mir in medsebojno razumevanje.

Zveza borcev za vrednote NOB Občine Mengeš

Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti slovenske države. Prav tako pa vam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto �011.

Turistično društvo Mengeš

iZlet KolesARJeVPo uspešno končani sezoni smo v dru-štvu zopet organizirali izlet za naše člane in njihove najbližje. Letos smo se podali v Prekmurje. 13. novembra zjutraj nas je avtobus čakal na ploščadi za Kulturnim domom, kjer se nas je zbralo kar 48.

Pot nas je najprej vodila v Oljarno Kocbek v Sp. Ščavnici, kjer so nam predstavili sam postopek pridelave bučnega olja. Poleg olja smo poskusili še domačo čokolado z dodanimi bučnimi semeni. Ob 12. uri smo bili najavljeni za ogled Mlina na Muri in Otoka ljubezni. Ker nam je bilo vreme zelo naklonjeno, smo se lahko peljali z brodom. Vodeni ogled z zelo zanimivo razlago je trajal dobro uro in že nas je priganjal čas, saj smo imeli rezerviran še ogled lončarstva v Filovcih. Muzej na prostem Filovci združuje kulturne spomenike ljudskega stavbarstva ter ohranja in razvija lončarsko obrt. Cimprane hiše, črna kuhinja, stara kopasta peč, žganjarna in razstava lončarski izdelkov, s tem nam je bila predstavljena značilnost njihove krajine. Ogledali smo si tudi oblikovanje izdelkov na lončarskem vretenu. Za zaključek našega izleta, ki je bil ravno na Martinovo soboto, pa smo obiskali še Turistično kmetijo Benko, v Gornji Radgoni, kjer ni manjkalo gostoljubja, dobre hrane in vina. Za dobro voljo in ples pa so poskrbeli Kosci, katerim se v imenu vseh udeležencev izleta prav lepo zahvaljujem.

Saša J., KD Mengeš

tABoRniŠKe noViCeV novembru smo se taborniki odpravili v živalski vrt, prav tako pa smo se odpravili na vsakoletni izlet po Sloveniji. Ker pa se leto bliža koncu, se bomo od prejšnjega, tako kot vsako leto, s čajanko poslovili.

V soboto, 13. novembra, so se naši najmlajši Murni odpravili v živalski vrt. Zbralo se nas je deset mlajših in štirje starejši spremljevalci. Druščina si je ogledala leva, opazovala tjulnja pri njegovi igri z žogo ter lahko tudi pobožala nekaj živali. Po zanimivem sprehodu skozi živalski vrt pa je prišel čas za odhod domov. Naši najmlajši taborniki so bili še posebej zadovoljni, saj je bila to ena prvih njihovih akcij. Dva tedna kasneje, v soboto, 27. novembra, pa smo se odpravili na vsakoletni izlet, na katerem vedno obiščemo različne kraje v Sloveniji ter se ob tem naučimo kaj novega. Letos smo se najprej odpravili na Vransko, na ogled gasilskega muzeja. Tam smo si ogledali zgodovino gasilstva ter videli različne črpalke, s katerimi so v preteklosti gasili. Z Vranskega smo se nato odpravili v Celje, na ogled Novejšega muzeja. Tam smo se ločili na starejše in mlajše. Slednji so odšli v Hermanov brlog, ki je bil posebej za mlajše tudi narejen. V njem so se lahko naučili veliko o psih in kako z njimi ravnati. Med tem pa so si starejši ogledali zgodovino mesta Celja. Nato smo se odpravili v bližino Šempetra, kjer smo si ogledali jamo Pekel. Tam smo lahko videli različne jamske skulpture in pojave. Pred vhodom pa smo se tudi dodobra nakepali. Ker pa smo bili potem že kar lačni, smo se končno odpravili tudi na kosilo. Po kosilu pa hitro na avtobus in se v polsnu odpravili domov.Pred koncem leta se bomo, tako kot vsako leto, pozabavali in od starega leta poslovili s čajanko. Na njej bomo letos pokazali svoje talente ter sprejeli nove člane, ki so se nam pridružili v novem šolskem letu. O samem poteku pa vam povem več v naslednjem Mengšanu. Z naravo k boljšemu človeku!

Propagandist Domen

So dnevi in trenutki, polni sreče in miline,ko radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine.Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje!Naj smeh, ljubezen, mir v svetu srce prevzame; lepše bo življenje!

Vesel božič in srečno novo leto �011!

Kolesarsko društvo Mengeš


društva

Letošnji uvod v veseli december se je za godbo začel že teden prej. V četrtek, �5. novembra, smo po krajši vaji obiskali našega častnega člana Franca Blejca na njegovem domu, kamor nas je povabil ob praznovanju svojega 80. rojstnega dne.

Z veseljem smo se odzvali vabilu. Presenetil nas je s svojo živahnostjo, saj smo se ob obujanju veselih spominov zabavali kar pozno v noč. Zaigrali smo več Avsenikovih

AKtiVnosti GodBe V noVeMBRU in deCeMBRU

skladb, ki jih ima najraje. Posebej pa ga je navdušilo, ko je z nami zaigral tudi njegov sin, ki je bil več let naš član. V začetku decembra smo imeli snemanje Silvestrskega Videomeha, ki bo na sporedu na televiziji Slovenija na zadnji dan v letu 2010. Naš tradicionalni novoletni koncert bomo izvedli 26. decembra, ob 19. uri, v Kulturnem domu Mengeš. Letošnji program bo zelo zanimiv in prijeten, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite.

Maja Keržič

tečaj risanjaTo risanje, vedno znova! Večina misli, da ga obvlada do potankosti. A ni tako, utrjevanje osnov likovnosti je nujnost, predvsem je to potrebno za novejše člane, za tiste, ki ga obvladajo pa ni nikoli odveč. Hkrati se pripravljamo tudi na Zlato paleto, ki se vsako leto prične s tematsko razstavo – Risba. Tečaj letos vodi akademska slikarka Gajatri Horvat, ki je diplomirala na Akademiji za umetnost v Zagrebu. Društvu jo je priporočal mentor Lojze Kalinšek.

RazstaveV občinski stavbi smo 24. novembra prisostvovali otvoritvi razstave slikarja Lojzete Kalinška. O slikarju in prof. likovne umetnosti na OŠ Mengeš lahko rečemo, da ob njegovih delih vedno znova občutimo občudovanje. Novejše atraktivne slike, dopolnjene z zanimivimi tehničnimi dodatki: zlatimi lističi, čipkami, različnimi strukturnimi materiali, pritegnejo gledalca v neposredno bližino slike. Slike bi se rad dotaknil, a veš, da to ni prav, zato le preprosto stojiš pred njo in jo vsrkavaš. To moč Kalinškovih stvaritev verjetno začutijo tudi drugi, saj se njegove razstave vrstijo po različnih koncih Evrope in širše. V tako ozki »likovni galeriji« – hodnik občinske stavbe, se nam vedno znova utrne misel, kako žalostno je, da v Mengšu, ob tako zanimivih slikarjih, ni prave galerije.

ČlAniCe in ČlAni liKoVneGA dRUŠtVA MenGeŠ ne MiRUJeJo

Razstava likovnih del območnih društev Ustvarjamo iz odpadkov – Domžale 2010, je bila 28. novembra odprta v Galeriji Domžale. Pripravila sta jo JSKD Domžale in Likovno društvo Petra Lobode. Na ogled bo do 11. decembra. Sodelovala so likovna društva iz Radomelj, Krašnje, Domžal in Mengša. Dela so nastala na srečanju v mesecu oktobru, vsa so izdelana iz odpadnih materialov, nekatera predelana iz starih likovnih stvaritev oz. iz slik iz zgodovine slovenskih in svetovnih umetnikov, v nov likovni izraz.V Trdinovem hramu so razstavljene slike Milice Tomšič. Njeni razpoznavni pasteli vedno znova pritegnejo občinstvo. Razstavo si lahko ogledate do konca januarja 2011. Zaključna razstava s podelitvijo najvišjih priznanj – Zlata paleta Slovenije za leto

2010 je potekala v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije in Občine Prebold. Razstavljenih je bilo 35 del, ki so bila med letom nagrajena s certifikatom kakovosti in so bila izbrana na tematskih razstavah. Med temi je bilo članom Likovnega društva Mengeš dodeljenih kar pet certifikatov kakovosti. Prejeli so jih: Handi Behrič za računalniško grafiko »Očistimo Slovenijo«, Miro Kolenko za barvni linorez »Mengeška godba pod marelo«, Miloš Dekić za linorez »Kamen«,Ina Malus za pastel »Po žetvi« in Vlado Fejzič za abstraktno slikarstvo »Ogled kranjskih rovov«.Najbolj veseli smo bili tudi najvišjega priznanja Zlate palete za grafiko, ki je bila dodeljena Miru Kolenku. Žal Miro tega priznanja ni doživel, zato je nagrado v njegovem imenu prejela njegova žena. To je že 7. Zlata paleta, ki jo je prejelo Likovno društvo Mengeš, in upamo, da še ne zadnja.

Barbara Rabič

Po izgubi prijatelja je čas zastal. Prave volje, umetniškega navdiha in želje po nadaljevanju nismo čutili. A čas teče naprej, odprti projekti so v teku, vabila za sodelovanje na razstavah so pred nami, obveznosti in perspektiva morajo naprej. Pridružila sta se nam tudi dva nova člana.

Sreča je čudežni prah, ki ga narava iz svojih angelskih rokstresa v naše naročje, da ga čuvamo in negujemoz medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo.

Naj bo tako tudi v letu �011!

Kulturno društvo Antona Lobode

Nocoj, nocoj, ko tiha polnoč največjo skrivnost oznani,moj duh, utrujen od težkih hoj,poroma do doma čez svet prostranipo mir in pomoč. Ljubka Šorli

Prebivalcem Občine Mengeš, posebno starejšim, bolnim, osamljenim in vsem, ki ste kakorkoli preskušani, želimo tih, miren in srečen božič; blagoslov božične noči naj vas spremlja v letu, ki je pred nami ...

Župnijska karitas Mengeš

Spet je naokoli leto in vendar dano ni ne slikarju ne poetu, da naslikal bi, kako ti je, ko čas hiti, ko spreminjaš se in si – še vedno – ti! Vesele praznike in srečno �011 vsem občankam in občanom!

Zveza kulturnih društev Občine Mengeš


obrazi

Gasilska legenda? Zagotovo je tako mogoče reči brez kančka slabe vesti, da gre za pretiravanje. Je pač tako: če pomisliš na mengeške gasilce, ti hkrati pride na misel tudi on. In obratno: srečanje z gospodom Blejcem ali razgovor z njim te v mislih spontano poveže z gasilstvom. To sploh ni težko, saj je gasilstvo najbolj priljubljena tema za razgovor, njegovo življenje pa je z gasilskimi cevmi, avtomobili in seveda z gasilci tako ali tako prepleteno že osemdeset let. No, tu pa res malo pretiravam, saj je komaj pred kratkim »skočil« v okroglo obletnico. Ampak nekako samoumevno se mi zdi, da je že kot dojenček lažje zaspal ob zvoku gasilske sirene kot pa materine uspavanke.

Ko sem ob 120-letnici PGD Mengeš pripravljal spominsko publikacijo, mi je bil gospod Franc Blejc, častni član gasilskega društva in častni poveljnik – edini s tem nazivom – v veliko pomoč. Oborožen z odličnim spominom mi je lahko odgovoril na vsako vprašanje. Dogajanje v društvu prizadeto spremlja tudi sedaj, ko je ‘gasilski upokojenec’ in o vsem, kar se dogaja, ima svoje mnenje. Kdaj se je vse skupaj začelo? »Že v zgodnjih otroških letih je v meni tlela želja, da bi postal gasilec. Kaj vem, zakaj. Mogoče so me privlačile uniforme, strumno korakanje, nastopi. Nekoč sem se naskrivaj peš odpravil v Kamnik gledat gasilsko vajo. Če se je le dalo, sem spremljal vaje ‘naraščajnikov’. Srečen sem bil, ko je vendar napočil dan, da sem bil sprejet med gasilce.« V mladosti gospodu Blejcu ni bilo skoraj z ničimer prizanešeno. Rodil se je v skromni družini. Komaj devet let je bil star, ko je umrl oče. Mati se je s tremi otroki s težavo prebijala skozi življenje. »Če ne bi pomagali tudi strici, ki so živeli skupaj z nami, bi bilo še težje. Med njimi je bil tudi stric Matija, ki se je vključil v napredno predvojno gibanje in je pozneje postal zelo spoštovan partizanski poveljnik. Štiriindvajsetega decembra bo minilo 68 let, odkar je v junaškem boju padel na Kostavski planini. Ponosen sem nanj, ker je bil pošten in pravičen.« Junij leta 1942 je bil za Francetovo družino še posebej žalosten. »Zgodaj zjutraj so našo hišo obkolili oboroženi nemški vojaki, slišalo se je vpitje in ropotanje po vratih. Ukazali

so nam, da moramo biti v eni uri pripravljeni na odhod. Kam? Ne mamine prošnje ne obupan otroški jok niso pomagale. Vzeli smo, kar se je dalo, potem pa so nas odpeljali, najprej v grad Goričane, nato pa v živinskih vagonih še z mnogo drugimi v Nemčijo, v izgnanstvo,« je gospod Blejc obujal žalostne spomine. »V prevzgojnem taborišču so nas razdelili v skupine. Mene so, starega komaj dvanajst let, ločili od družine in me poslali kakih štirideset kilometrov daleč delat na kmetijo. Namesto, da bi užival otroštvo v družinskem zavetju in hodil v šolo, sem vse do konca vojne živel v nemogočih razmerah. Petnajstletnik sem dočakal konec vojne in z njim občutek sreče, ker bomo lahko šli domov. Kar dolgo je trajalo, preden smo se res vrnili v domače kraje. Proge so bile razrušene in vlak se je komaj prebijal naprej. Ko smo vendar prispeli do Domžal in uzrli pred seboj domače gore, se mi še nikoli niso zdele lepše. Kaj šele polje do Mengša, Gobavica in domača vas. Pred domačo hišo pa spet žalost: vse je bilo prazno in opustošeno, zdelo se mi je oskrunjeno.« Življenje je bilo treba nekako začeti na novo. S skupnimi močmi so obnavljali domačijo, kolikor je bilo pač mogoče. V Induplati se je izučil poklica, tu je pred dvajsetimi leti tudi zaključil delovno dobo. »Lepo sem se počutil v službi. Pošteno smo delali in se dobro razumeli. Induplati je bil včasih ugledna tovarna, danes pa ...« Vidi se, da mu ni vseeno, kaj se je zgodilo z ‘njegovo’ tovarno. Kot mnogi je tudi on ohranil

navezanost nanjo. Lastna družina – žena in sinova – ga je osrečevala. Ni mu bilo vseeno, ker so bili mnogokrat brez njega, ko je opravljal nujne naloge pri gasilcih. Ko je kje zagorelo in je bilo v nevarnosti premoženje, včasih pa tudi življenja, mu ni bilo treba nikoli razmišljati, kaj mora narediti. Vedel je: pomagati je treba. Takoj. »Gasilstvo sem zmeraj razumel kot organizacijo, ki želi pomagati ljudem, ko jih doleti kakršnakoli nesreča. Vsakemu je v nesreči težko ostati sam; če dobiš pomoč, težave lažje prebrodiš. Prav nič ni važno, kdo potrebuje pomoč. Tu ne sme biti nobene razlike,« je odločno povedal. Danes, pri osemdesetih, bi gospod Blejc lahko rekel: ‘Dovolj je bilo dela. Čas je za počitek.’ Pa tega ne reče in nič ne kaže, da bi o čem takem sploh razmišljal. Razne naloge je resda treba prilagoditi telesnim zmožnostim, gibanje se je nekoliko upočasnilo, vendar pa je zraven pri mnogih stvareh. Kar težko ga je najti doma. Še vedno pomaga pri gasilskem društvu, zraven je pri Mihaelovem sejmu, je navdušen pritrkovalec in celo vodja skupine. Postavljanje mlaja poteka veliko lažje, če je on zraven. Skrbi za urejenost gasilskega doma, na katerega je zelo ponosen. Na vprašanje, kaj najbolj ceni pri ljudeh, preprosto pojasni: »Iskrenost, poštenost.« In kateri ljudje so mu najbolj pri srcu? »Tisti, ki so pripravljeni kaj narediti za svoj kraj. Nimam pa rad tistih, ki kritizirajo vsevprek in jim ni nič prav, sami pa niso pripravljeni narediti ničesar.« Zaradi zaslug za razvoj gasilstva v Mengšu in društvene dejavnosti nasploh mu je občinski svet v letu 2002 podelil naziv Častni občan. Na ugleden naziv je zelo ponosen. Delo v službi, predvsem pa udejstvovanje v društvih, je gospodu Blejcu prineslo veliko prijateljev. To se je pokazalo tudi v minulih dneh, ko je obhajal svoj jubilej, saj proslavljanja zlepa ni bilo konec. Mnogi so mu voščili in zaželeli vse najboljše, a tudi on je bil mnenja, da človek najlepše praznuje med prijatelji in seveda v svoji družini. In tudi mi kličemo: Še na mnoga zdrava leta, gospod Franc Blejc!

Tekst: Branko LiparFoto: Zasebna zbirka

FRAnC BleJC: že V otRoŠKih letih seM želel postAti GAsileC

Mengšan - december 2010�0

Ekologija se začne že v vrtcu: ne odvrzi papirčka na travo … Ne hvalimo se, pač pa smo ponosni, da smo uspeli zadostiti kriterijem Ekošole, uspeli osvojiti program, sestavljen iz »sedmih korakov«, ki so nas pripeljali do Eko zastave. Odraslim ni vedno prav lahko, saj je navada železna srajca, otroci pa se na prijeten način, skozi igro, učijo ločevanja odpadkov, skrbi za urejeno okolico, ob spoznavanju povezave med nami in naravo, da še kako potrebujemo drevesa – ne samo ljudje – tudi živali, vneto zbirajo star papir in še bi lahko naštevala … Eden izmed naših najpomembnejših ciljev v vrtcu je ekološko naravnan življenjski slog, ki povezuje človeka in naravo v nedeljivo celoto. Kar delamo naravi, delamo sebi. Udejanja se v podrobnostih vsakdanjega življenja: odpadke delimo na plastiko oz embalažo, organske odpadke in papir, ki jih odnesemo na ustrezno odlagališče, v našem primeru so to ločevalni koši. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja, kar je naloga tematskega

sklopa: Skrbnik ekološkega otoka. Neškodljivo odpadno embalažo uporabljamo pri likovnih dejavnostih, iz katere nastajajo lični izdelki. Po nepotrebnem ne trošimo elektrike, ugašamo luči. Uporabljati bomo začeli žarnice, ki porabijo manj energije. Za umivanje uporabljamo senzorske pipe.Lahko imamo vse bogastvo sveta, toda brez kvalitetnih medčloveških odnosov s soljudmi bomo ostali revni. Zavesten življenjski slog razvija prijateljstvo, toplino, ljubezen. Po svojih najboljših močeh sodelujemo na natečajih, v dobrodelnih in humanitarnih akcijah, s katerimi pomagamo tistim, ki so v stiski in potrebni pomoči. Svečani podpis Eko listine o partnerskem sodelovanju na področju ekologije med Vrtcem Mengeš in Občino Mengeš se je zgodil spomladi. Ljudje doživljamo svet preko naših misli in čustev in se v skladu z našim doživljanjem sveta tudi odzivamo in, tako upam, na bolje spreminjamo svet, v katerem živimo.

Tatjana Gostinčar

VRteC MenGeŠ iZoBeŠA eKo ZAstAVo

vzgoja in izobraževanje

V petek, 5. novembra, smo se otroci iz vrtca Gobica (Čebelice, Petelini) in Sonček (Sovice, Zajčki) odpravili na skupni izlet na Mengeško kočo. V okviru projekta je bil to že naš �. skupni izlet.

iZlet nA MenGeŠKo KoČo

O ekologiji v zadnjih letih govorimo skoraj vsi … Govorimo veliko, koliko pa dejansko storimo, je vprašanje, ki si ga moramo večkrat zastaviti. Ožje področje ekologije, ki nam je bližje, je okoljevarstvo, pri katerem lahko naredimo zelo veliko ravno mi, ki vsak dan povečujemo kupe smeti. Zmanjševati jih lahko začnemo že tako, da kupujemo manj oziroma samo takšne stvari, ki nimajo veliko nepotrebne embalaže. Odločimo se lahko za izdelke, ki jih je moč uporabljati dlje časa ali ki so biorazgradljivi oziroma jih po preteku roka uporabnosti lahko vrnemo v predelovanje. Tisto, česar ne potrebujemo več, lahko komu podarimo. Predvsem pa ne ustvarjajmo vedno novih odpadkov in se trudimo za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje. Vsak posameznik šteje.

Otroci so se zelo veselili skupne hoje v hrib in druženja s prijatelji. Po uspešnem vzponu smo dosegli cilj, kjer smo se najprej okrepčali z malico, ki smo jo prinesli v nahrbtnikih. Mojca nas je seznanila z zanimi- vostjo, da se nahajamo na eni izmed naj-nižjih planinskih koč v Sloveniji. Že sedaj se veselimo naslednjega skupnega druženja.

Vzgojiteljice iz Čebelic, Petelinov, Sovic in Zajčkov

M: 051/ 877 920

[email protected]

SALON Suhadole 57, 1218 Komenda

T: 01/ 723 92 16

www. .siwww. .si

tapetništvo, salon sedežnihtapetništvo, salon sedežnih

izdelava po meriizdelava po meri

V s n S nr 2011V s n S nr 2011

Mengšan - december 2010 �1


nam natančno opisali sestavne dele in naloge, ki jih z njim opravljajo. Otroci so postavili kar nekaj vprašanj, pa tudi kaj pokomentirali. Še nekaj dni so risali letala, helikopterje in gasilska vozila.

Medeni zajtrkV akci jo Med s lovensk ih čebelarjev v naših vrtcih se vključuje tudi Vrtec Mengeš. Otrokom iz Mavrice so se pri zajtrku pridružili čebelarji, župan in ravnateljica vrtca. Posladkali smo se z dvema vrstama medu. Otroci pa so se naučili, zakaj se med uporablja, zakaj čebela piči, kaj storiti po piku in še mnoge druge zanimivosti. Znano je, da na mladih svet stoji, zato moramo že pri najmlajših začeti spodbujati zanimanje za čebelarstvo, to pa je najlažje storiti preko sladkega medu. Namen akcije je ozavestiti otroke in odrasle o pomenu čebel za okolje in človeka.

Radio ekspresOtroci iz skupin Sončki in Gobice smo sodelovali v akciji radia Ekspres. Ekipa radia je posnela otroške komentarje, glasove, pripombe … Uporabili jih bodo pri nagradni igri Božična uganka. Igra bo potekala v decembru. V kolikor bodo poslušalci razvozlali uganko, pri kateri sodelujejo naši otroci, bomo nagrajeni s paketom igrač. Zato pozorno poslušajte in sodelujte.

pezovo obdarjanjeV Pezovo dobrodelno akcijo se naš vrtec vključuje že drugo leto. Letos otroci izdelujejo posebne voščilnice za otroke, ki so v bolnišnicah, zavodih. Organizator nam je poslal prazne podlage za voščilnice, sladko presenečenje in poučno zgodbo o prijateljstvu kot uvod in za motivacijo pri ustvarjanju. Otroci so strigli, lepili, risali, barvali. Nastajali so jelenčki, angelčki, snežinke … Pripisali smo še lepe želje in voščilnice odposlal i . Organizator bo najbolj izvirne skupine nagradil.

RAZGiBAni JesensKi dneVi GoBiC in sonČKoVOtrok je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in dela. Da pa bi bil dejaven in kritičen udeleženec, mora spoznati ožji in širši pogled na družbo.

promet tako in drugačeOtroci in vzgojiteljice iz skupin Gobice in Sončki smo se pri dejavnosti v okviru širše teme o prometu dotaknili varnosti v prometu. Svoje delo in izkušnje nam je predstavil policist Andrej Jordan, ki nas je obiskal v vrtcu. Naučil nas je postopka varnega prečkanja ceste; otroci ga od tedaj uporabljajo na sprehodih v vrtcu in doma. Odzvali smo se tudi povabilu in obiskali policijsko postajo v Domžalah. Tam so nam pokazali komunikacijsko sobo, sobo za pripor in policijska vozila. Otrokom je bila najbolj zanimiva oprema vozil. Drugi vrhunec teme o prometu pa je bil ogled letališča Jožeta Pučnika na Brniku. Tam nas je naš vodnik Jani Lončar popeljal skozi letališko stavbo in detektor kovin (tu so bili otroci tako presenečeni, da so se nekateri celo pozabili obleči) na letališko stezo. Poseben avtobus, namenjen prevozu potnikov in osebja, nas je peljal po letališču, da smo si ogledali parkirana letala in videli pristanek dveh manjših letal. Obiskali smo gasilsko enoto, si ogledali opremo in vozila. Pri policijski letalski enoti pa so nam pokazali helikopter in

Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni,vse slabo bomo pozabili, zapomnili si dobre le stvari.Zato zdaj sezimo si v roke, zazrimo si v oči,zaželimo si sreče, zdravja, v letu, ki kmalu se rodi. Veliko lepega v letu �011 Vam želijo

zaposleni Vrtca Mengeš z ravnateljico Mojco Novinec Babič.

Upamo, da bomo izbrani, ker smo se zelo potrudili.

pop tVČisto ob koncu novembra pa smo se odpravili še na POP TV, kamor nas je povabil Nejčev oči, ki je tam zaposlen. Pokazali so nam studie dnevno-informativnih oddaj, veliki studio, kamere … Predstavili so nam delo novinarjev, kamermanov … Skratka, bilo je zanimivo, uživali smo. Obdarili so nas z veliiikimi »big brother« lizikami.

Zapisale: Sonja, Mojca in Sanja

Ham

berg

er &

Co.

d.n

.o.,

Men

geš

Mengšan - december 2010��


oBisKAl nAs Je sMetiŠČni ŠKRAtV Knjižnici Mengeš nas je ��. novembra obiskal Smetiščni škrat. Zgodba se je odvijala pred vrati živalskega vrta, tik pred odprtjem. Pravo vzdušje je v prostoru pričarala tudi razstava likovnih del OŠ Artiče, ki so bile osnova za slikanico Poldi na ribičiji.

V živalski vrt se je prikradel smetiščni škrat, ki je naokoli nametal polno smeti. Otroci, ki so si predstavo ogledali, pa so slonu skupaj z opico pomagali poiskati in ujeti tistega, ki je bil kriv za vso to nesnago. S pomočjo njihove iznajdljivosti in Novic iz narave jim je to tudi uspelo. Vse skupaj pa je imelo

tudi dobrodelno noto, saj so se s prodajo slikanic avtorice predstave Aleksandre Pinterič zbirala sredstva za pomoč Občini Brežice ob septembrskih poplavah. Preživeli smo lep pravljični večer in upam, da ga bomo kmalu ponovili.

Knjižničarka Barbara

oGenJ ni iGRAČA Dedek Andrej in babica Marta sta imela polne roke dela. Saj danes je vendar petek in vsak petek je bil zanju poseben dan. Ob petkih sta namreč dobila na obisk vnuka Marka in vnukinjo Lano. Po šoli ju je iz Ljubljane pripeljal njun oči Matej, Andrejev in Martin edini sin. Mark in Lana sta bila še premajhna, da bi z avtobusom sama prišla iz Ljubljane v Mengeš. Stara sta bila 7 in 8 let in sta obiskovala drugi in tretji razred OŠ Vide Pregarc v Ljubljani. Med tednom sta se Mark in Lana z dedkom in babico le pogovarjala po telefonu, konec tedna pa so vedno preživeli skupaj. V Mengšu sta otroka ostala do nedelje popoldan in takrat sta morala domov, da si pripravita šolski torbici in preživita nekaj časa še z očkom in mamico. Očka je vedno prehitro prišel ponju. Kako rada bi še ostala pri dedku in babici!

Babica je na veliki kuhinjski mizi vlekla testo za jabolčni zavitek, dedek pa je naložil nekaj polen v kamin, da jih ne bo zeblo. »Joj, koliko je že ura! Otroka bosta vsak čas tu, jaz pa še nisem dala zavitka v pekač. Kaj, če bosta lačna?« je bila zaskrbljena babica. Dedek jo je pomiril: »Saj veš, da nikoli ne prideta lačna. Doma imata vedno kosilo, preden ju Matej pripelje. Bosta pa že malo počakala. Bo še bolj teknilo. Hm, topel zavitek. In tvoj zavitek je najboljši na svetu.« Babica je bila vedno vesela, ko jo je dedek pohvalil. Bila je dobra kuharica,

a kadar je kuhala za svoja vnuka, se je še prav posebno potrudila. »Kako lepo bi bilo, če bi živeli skupaj. Le zakaj se stiskajo v tistem majhnem stanovanju, tu je pa cela hiša in velik vrt,« je glasno razmišljala babica. »O tem sva se že tolikokrat pogovarjala. Njihovo stanovanje sploh ni majhno, imajo tudi velik balkon. Veš, da imata Matej in Tina službo v Ljubljani in otroka imata tam cel kup prijateljev. Tinini starši živijo čisto blizu in lahko vsak dan pazijo otroka, če je to potrebno,« je dedek, kot že tolikokrat, pomiril babico. V tistem trenutku sta zaslišala šum avtomobila na dovozni poti. Prišli so! Dedek je kar stekel k vratom in jih na stežaj odprl. »Dedek, babica!« sta zaklicala Mark in Lana in skoraj bi se pozabila posloviti od očeta. Očka Matej je kar iz avtomobila pomahal svojemu očetu in mu povedal, da se mu zelo mudi nazaj v službo. »Kar pojdi, z nami bo vse v redu. Se slišimo po telefonu,« mu je odgovoril dedek in avto je že odpeljal nazaj proti Ljubljani.V kuhinji sta Mark in Lana pomagala babici pripravljati mizo, saj je iz pečice že zadišalo po zavitku. Takoj, ko se je malo ohladil, ga je babica narezala, potresla s sladkorjem in vsak je pojedel dva kosa. Babica je pospravila posodo in vsi štirje so sedli na kavč pred kaminom. Po sobi se je širila prijetna toplota. »No, junaka, kakšne so vajine želje?« je vprašal dedek, čeprav je že poznal odgovor. »Zgodbico nama povej,« sta otroka predlagala v en glas. Dedek je malce pomislil, katero zgodbico naj jima pove, saj je poznal toliko veselih, a tudi žalostnih zgodb iz časov, ko je bil še poklicni gasilec. Otroka se teh zgodb nikoli ne naveličata. Še

sedaj, čeprav je že star, dedek rad zavije v gasilski dom in malo poklepeta s svojimi prijatelji, jim kaj svetuje, pa tudi oni mu povedo kaj novega.»Danes vama bom povedal žalostno zgodbico, ki se je zgodila 25 let nazaj,« se je odločil dedek. Utihnil je in otroka sta že pomislila, da je morda zaspal. Potem pa je počasi začel:»Bila sta dva fanta, velika prijatelja, Jure in Aleš. Stara sta bila malo več, kot si sedaj ti, Mark. Stanovala sta v istem bloku, hodila v isti razred in kjer je bil eden, je bil tudi drugi. Le spala nista skupaj. Pa še to bi, če bi jima pustili. Tisti dan je bil Aleš sam doma, zato sta se zmenila, da gresta po pouku k njemu domov in skupaj napišeta nalogo. Potem bosta šla na igrišče, kjer je bilo vsako popoldne polno otrok in kjer nikoli ni bilo dolgčas. Igrali so se kavbojce in indijance, med dvema ognjema, skakali ristanc, se skrivali ali igrali nogomet. Aleševa mami je bila običajno doma, ko je Aleš prišel iz šole, tisti dan pa je imela zdravnika. Kosilo je pustila v pečici in dovolj ga je bilo, da sta se fanta dobro najedla. Potem pa sta se lotila naloge. Ker sta bila kar pridna učenca, jima to ni delalo težav. Sedaj pa ven, na igrišče! Zunaj so se otroci iz bloka skrivali in Jure in Aleš sta se jim pridružila. Jure se je skril v bezgov grm in gledal, kam se je skril Aleš. Takrat pa je na tleh zagledal nekaj svetlečega. Vžigalnik!

(se nadaljuje)

Nagrajeno zgodbico meseca požarne varnosti so napisali in

ilustrirali učenci 5. b razreda pod vodstvom mentorice Nade Javh


zdravje

Predniki so zbrane izkušnje velikokrat izrazili s pomočjo domišljije, v pripovedkah in zgodbah. Neizmeren je dar mirnega druženja ob pravljici ali pogovoru, ki ga podarimo našim najdražjim. Srečali se bomo z bomo z drugačnim adventnim časom, s tišino, v kateri bomo lahko ponotranjili svoje razmisleke; pomagali nam bodo, da se z mentalno gibčnostjo izognemo oviram in pridemo do zastavljenega cilja. V tradicionalni kitajski medicini zimi ustreza element voda. V vodi so se razvila prva živa bitja. Za organsko življenje na našem planetu je nepogrešljiva, vendar pa v sebi nosi tudi nasprotja. Je snov, ki nima oblike. Človek se jo lahko dotakne, brodi po njej, se potopi v njo, ne more pa je trdno prijeti z rokami in zadržati. Lahko je mirna ali deroča, valujoča – celo rušilna. Srečujemo jo kot počasno reko, kot globoko, tiho jezero in kot mirno morje. Njena druga stran je silovitost, udarnost, vzvalovanost. Oblikovala je zemeljsko površje, ne meneč se za naravne ali človeške prepreke. Vodo srečujemo v različnih agregatnih stanjih. Kot led je trdna in preneseno na človeka predstavlja trdnost in stabilnost kosti. Kosti pripadajo elementu voda. V naravi se kaže vztrajnost in stabilnost vode, ko si utira pot skozi skalne prepreke. Voda kot tekočina prenaša snovi, ki hranijo življenje na zemlji. V našem telesu ni nič drugače. Brez vode ne zdržimo dolgo. Ko je voda v višjem agregatnem stanju (para) je tudi vir energije (za parne turbine). Inteligenca našega telesa skrbi za stalno navlaženost organov in sluznice. Simbolno voda v različnih kulturah predstavlja globino življenja, pramaterijo ali celo prvotni kaos. Barva, ki ustreza elementu vode je črna. Za črno barvo je znano, da vpije ves barvni spekter (simbolno torej vse potegne navznoter). Okus, ki je povezan z elementom vode, je slan, saj sol privlači vodo (je higroskopna). Veliko ljudi poje preveč soli, kar obremeni organizem. Ostanek presežne soli v organizmu priteguje vodo, ustvarja edeme in visok krvni pritisk. Čutilni organ elementa vode so ušesa. Sluh je čutilo, ki zvok le sprejema, ni za razliko od npr. očesa, s katerim lahko vidne točke aktivno iščemo. Podobno sprejemljiv je element voda. Čustvo, ki predstavlja premeno vode je strah. »Ne bodi reva!« ali »A strah da te je!?« sta tipična vzklika, ki kažeta, s kako negativno konotacijo spremljamo tako naraven občutek, kot je strah. V dolgi človeški evoluciji je bil strah naravno varovalo, ki je pomagalo pri preživetju in soočanju z nevarnostmi. Elementu vode pripadata ledvici in mehur. Ledvica čistijo kri in uravnavajo nivo soli in vode v telesu. Na subtilnejši ravni ledvici, med drugimi nalogami, shranjujeta in razpršujeta energijo in toploto po telesu. Modrost ledvic je v njihovi centralni drži, v sposobnosti, da s pravo mero in kvaliteto uravnavajo element vode v organizmu. To se na psihičnem nivoju izraža v pravi meri vztrajnosti in prodornosti ter ravno pravšnji meri ambicioznosti.Mraz in vlaga sta tista dva zunanja dejavnika, ki lahko vržeta iz ravnotežja delovanje ledvic in mehurja. Tudi drugim bolezenskim simptomom, ki se pojavljajo pozimi, pogosto botrujeta te dva zunanja sprožitelja. Zimske nevšečnosti lahko prizadenejo ušesa in kosti. Pogoste bolezni so: viroze, gripa, poslabšanje astme, vnetje ledvic, sečnega mehurja, težave s prostato, ginekološke težave, poslabša se inkontinenca, ušesne težave, glavoboli, poslabšanje osteoporoze, zlomi kosti, zvini sklepov, bolečine v križnem predelu ledvice, poslabšana koncentracija in spomin. Pozimi bodimo pozorni na ušesi, ledvici, mehur, reproduktivne organe, kosti in sklepe; v čustvenem smislu naj nas ne bo strah prihodnosti. Modna oblačila, ki razkrivajo ledja, slabijo funkcijo ledvic. Posebej v zimskem času skrbimo, da so naša glava in področja okoli ledvic zaščiteni. Ne pijmo mrzle vode.

Bodimo pozorni, da v času praznikov ne bomo preobilno uživali preveč beljakovinske in presladke hrano. Zakisanost in utrujenost bo namreč hitro izstavila svoj račun.Kadar pride do bolezenskih stanj in so naše dihalne poti zasluzene (nos, sinusi in pljuča), naj bo na našem jedilniku hrana, ki preganja sluz iz telesa, npr. laneno seme, repa, česen, ingver ... Če imamo bolezenske znake hladu – mrzlico, drisko, utrujenost – je dobro jesti toplo hrano, k tej sodijo npr. mandeljni, cimet, ingver, bazilika, materina dušica.Kako bomo s pravilno prehrano pomagali telesu pri prehodu v najbolj hladen del leta? Zimska hrana so različne vrste stročnic (imajo obliko ledvic), predvsem črni fižol in azuki, ajda. Telo bo hvaležno za sezonsko hrano, kot so razne vrste kaše, žgancev, jedi iz ječmena, prosa, pire, zelja, repe, ohrovta, korenaste zelenjave in drugega. Varovalno delujejo borovnice, bezgove jagode, brusnice. Občasno, v manjših količinah, uživajmo kefir, sirotko, kislo mleko, saj je zima čas za tople jedi, ki nas grejejo in čuvajo pred mrazom. Hrana naj se dalj časa kuha. Uporabljajmo ogrevalne začimbe, med katere sodijo npr. majaron in muškatni orešček. Varovalna nota, ki spremlja zimo, je v preteklosti že po sami naravi upočasnila človeka. Sedaj se nam ni potrebno več potegniti vase zaradi strahu pred mrazom, prej bi se morali obrniti v tišino zaradi strahu, da nas družbeno razvrednotijo.Bistveno bolj vitalni bomo (posebej ledvici), če si bomo namesto obsedenega tekanja po nakupih vzeli čas za pogovor, prebrali dobro knjigo z otroci, z osamljenimi v domovih za ostarele ali kje drugje. Podelimo svoje izkušnje in bodimo del izkušenj drugih; občutimo, da realno sobivamo z ljudmi. Naj bodo naše izkušnje kot dragocen humus, ki bo omogočal, da se bodo dobre ideje na pomlad odprle kot popki, z udeležbo srca.

Tekst: Mateja Potokar, DŠKTFoto: Mihael Simonič, cc-by-sa 3.0.

sReČeVAnJA Z ZiMoNaravo je pobelil prvi sneg. Drevesa so že v pozni jeseni potegnila sokove globoko v svojo notranjost. Ljudje so se v preteklosti pred zimskim solsticijem umirili od zunanjih dejavnosti. Obdobje zime je bilo namenjeno družinskim pogovorom, razmisleku, počitku, shranjevanju energije, molitvi in meditaciji.


pRoti teMU, dA se DeNAR IZ RTV pRispeVKA steKA V pRiVAtne žepe1�. decembra bomo na referendumu odločali o Zakonu o RTV, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, kljub nasprotovanju opozicije. Predlagatelji referenduma ocenjujemo, da gre za izjemno škodljiv zakon. V javni razpravi naši predlogi glede zakona, ki so se nam zdeli bistveni, niso bili upoštevani niti v najmanjši možni meri, čeprav smo pri njih dosledno vztrajali in jih zagovarjali. Tudi zato, ker je zakon slab in škodljiv, smo čutili dolžnost, da glede njega zahtevamo referendum in da tako zavarujemo stabilnost največjega javnega zavoda oziroma naše največje skupne dobrine, ki ji vsi plačujemo prispevke.

Zakon o RTVS prinaša drugačno finančno konstrukcijo in popolno spremembo institucije, ki je z njim povezana. Z novim zakonom največji javni zavod in tudi največji kulturni zavod v Sloveniji postaja hibrid gospodarske družbe in javnega zavoda. Preoblikovanje statusnega položaja zavoda RTV, delitev na javni in tržni del, pomeni, da bomo, kadar bo javni zavod imel izgubo, to pokrivali davkoplačevalci, saj bo šlo za javni interes, ko pa bo RTV imela dobiček, bo za to zaslužna uprava, ki si bo dobiček delila. Konkretno to pomeni, da si bo lahko pet članov uprave kar lepo napolnilo žepe. Opozarjamo tudi, da RTV iz naslova RTV-prispevka dobi slabih 90 milijonov evrov letno, to je denar vseh Slovencev, ki imajo električni priključek in ki se bo po koalicijskem zakonu o RTV stekel v privatne žepe. Na račun RTV prispevka oziroma naročnine, ki jo plačujemo vsi, ki imamo električni priključek, si bo nekaj posameznikov izplačevalo mastne dohodke. Vsebinskega razloga, da bi se Zakon o RTVS spremenil, torej ni. Eden pomembnejših razlogov za spremembo zakona je tako ideološka zaveza koalicije, da si RTV dokončno podredi. Nadgradnja tega zakona pa je tajkunizacija in privatizacija javnega zavoda RTVS s pomočjo naših naročnin. Izrazite svoje nestrinjanje s takšnim zakonom in na referendumu obkrožite proti.

Občinski odbor SDS MengešVesna Sešek, predsednica

politika

pReseneČeni ZARAdi žUpAnoVeGA ARGUMentAV prejšnjem štiriletnem obdobju, ko je bil Franc Jerič prvič izvoljen za župana Občine Mengeš, je bilo sodelovanje naše stranke z županom zgledno. Potem ko je bilo delovanje pod vodstvom župana Tomaža Štebeta razdruževalno in konfliktno, smo v prejšnjem mandatu s skupnimi močmi presegli spore, ki jih je produciral prejšnji župan. Delo župana Franca Jeriča in obeh podžupanov je bilo povezovalno. Naš podžupan Aleš Janežič je odlično sodeloval z županom, drugim podžupanom in ostalimi v občinski upravi. Enako velja za svetnike LDS. S skupno podporo so bili izpeljani številni manjši in večji projekti. Delovali smo konstruktivno, povezovalno in zelo uspešno. Rezultat takšnega delovanja je bil nagel razvoj občine.

Od zadnjih volitev naprej ima županova lista največ svetnikov v občinskem svetu, LDS ostaja največja stranka in druga lista. Pričakovali smo, da bomo nadaljevali sodelovanje, ki je bilo v minulih štirih letih zelo plodno, vendar se je župan odločil drugače.Ker bi sodelovanje v prejšnjem mandatu lahko vzeli za zgled demokracije in sodelovanja, smo bili presenečeni, ko je Franc Jerič ob novi izvolitvi za župana dejal, da v svoji podžupanski ekipi ne želi imeti Aleša Janežiča. Še bolj smo presenečeni zaradi razloga, ki ga je župan navedel. Edini razlog, zaradi katerega župan Aleša Janežiča ni imenoval za enega od dveh podžupanov, je, da je Aleš na volitvah kandidiral za župana in bil Jeričev protikandidat.Županova utemeljitev odločitve je za nas nerazumljiva. Aleš Janežič in LDS sta zgolj izkoristila svojo zakonito pravico kandidirati na demokratičnih volitvah. S tem nikomur, niti županu niti njegovi listi, še manj pa občini, ni bilo narejeno nič slabega. Kvečjemu so bile volitve še bolj demokratične. Nobena druga stranka ni bila sposobna najti kandidata za župana. LDS ga je in s tem poskrbela, da Franc Jerič ni bil edini kandidat. V demokratičnih družbah je nekaj najbolj normalnega, da stranka predlaga svojega kandidata za župana, pri tem ne vidimo nobene težave. Zato smo nad ravnanjem župana zelo presenečeni. Kljub nepričakovani potezi župana bomo še naprej kooperativno sodelovali pri vseh projektih, ki bodo dobri za Občino Mengeš. Vendar pa tokrat brez sodelovanja v izvršni oblasti, kjer bi lahko najučinkoviteje in najhitreje izvajali svoj program. V novem mandatu želimo županu in podžupanoma čim več uspeha in potrpežljivosti.

Peter Gubanc Predsednik OO LDS Mengeš

Vsem občankam in občanom Občine Mengeš čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V prihajajočih božičnih praznikih vam želimo veliko topline ter veliko veselih in uspešnih dni v prihajajočem letu �011.

OO LDS Mengeš

Občinski odbor SDS Mengeš želi vsem občankam in občanom vesele in blagoslovljene božične praznike ter naj bo leto �011 radodarno z vsem, za kar vas je staro prikrajšalo.

Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti.


politika

Vsem občankam in občanom voščimovesele božične praznike, čestitamo ob dnevusamostojnosti in enotnosti ter želimo, da bi biliv letu �011 deležni veliko zdravja, dobregapočutja in osebne sreče.

Lista za Občino Mengeš

Novo leto je čas za nove poti;stopajte odločno, vedno v smeri svetlobe, saj marsikdo za vzor bo vzel prav vaše sledi. Naj nam novo leto prinese obilo zdravja in zadovoljstva, osebne in družinske sreče, medsebojnega razumevanja in spoštovanja ter miru!

Občinski odbor ZARES – nova politika Mengeš

Pretekli dan je zgodovina, današnji stvarnost, jutrišnji pričakovanje.Z delom in marljivostjo postane pričakovanje resničnost. Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno �011 vsem občankam in občanom!

OO SLS Mengeš

Naj se dete, ki ga boste v božičnih dneh položili v jasli, naseli v vaših srcih in vam podari svoj mir, veselje in ljubezen. Obilo blagoslova, zdravja in lepih dni v letu �011!

Vsem občankam in občanom hkrati čestitamo ob dnevu slovenske samostojnosti!

Občinski odbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Mengeš

CIVILNA INICIATIVA MENGEŠLista 'AVK' v Svetu Občine MengešZA »Alpsko Vodo izpod Krvavca«

pRiČAKoVAnJA V letU 2010Naša pričakovanja so vedno optimistična, saj nas je vedno več, ki se vse bolj zavedamo pomena čistega okolja za zdravje in naš obstoj na tem čudovitem in enkratnem planetu Zemlja.

V Svetu Občine Mengeš je devet posameznikov, ki niso neposredno sodelovali pri odločanju o nesodelovanju največje solastnice Občine Mengeš pri obnovi Vodovodnega sistema Krvavec, edine izmed šestih solastnic! Tudi niso sodelovali pri sramotni in v Sloveniji edinstveni in strahopetni preprečitvi ljudskega odločanja o tem.Pričakujemo, da se bodo skupaj z ostalimi člani Občinskega sveta seznanili z vsemi mnenji in obstoječim stanjem ter zahtevali vsaj izvedbo veljavnih sklepov, med drugim Sklepa o pristopu k obnovi Vodovodnega sistema Krvavec, če ta dosega skupne kapacitete vsaj 150 l/s, kar zagotavlja samo iz tega vira 50-letno oskrbo cele občine. Konec koncev, zakaj pa ne bi mi prodajali vode, namesto da jo namerava župan kupovati pol dražje od Kamničanov?Pričakujemo, da bodo svetniki zahtevali vse podatke o podpisanih dogovorih župana o povezavi vrtin/črpališč na Mengeškem polju s centralnim domžalskim sistemom oz. o odstopu (ne-prodaji) 75 % količin vode Domžalam in Trzinu. Zahtevati bi morali tudi vse dejanske rezultate analiz vode iz teh vrtin v letošnjem letu.Zahtevati pa bi morali tudi odgovore in pojasnila o vseh konkretnih omejitvah, izjemah pri dobavi in tudi visoki ceni vode iz kamniškega sistema v dejansko sklenjenih pogodbah.Nikakor ne gre za 'zdraharstvo', pač pa za, upam, da dovolj zgodnja opozorila, kajti zgodovina je polna (pre)poznih lekcij. Poleg tega imamo pravico vedeti, dolžnost odgovornih pa je, da nas obveščajo.Pokojni Ludvik Zabret, naš rojak, ki je bil skoraj šest desetletij laični misijonar v Indiji, nam je leta 2002 povedal kar nekaj dejstev o vrednotah v življenju in o pomenu vode (https://sites.google.com/site/civilnamenges/novice-dogodki-news-events/preminiljeludvikzabretmisijonardonboskosalezijanecvindijirojakiztopol).

V doživljanju pričakovanja, praznovanj, načrtovanj, …, Vam želimo vse dobro, še posebej pa zdravja in veselja! Obudimo in udejanjimo pošteno delo za svojo domovino – državo Slovenijo, za zdravo, varno ter materialno in kulturno bogato življenje vseh njenih državljanov, ki jim ob �0-letnici odločitve za samostojnost iskreno čestitamo!

Operativna skupina Civilne iniciative Mengeš in lista

AVK v Svetu Občine Mengeš »ZA Alpsko Vodo izpod

Krvavca« – za Tomaž Štebe

https://sites.google.com/site/civilnamenges/

LOGOTIPV BARVNI RAZLIČICI

LOGOTIPV ČRNO-BELI RAZLIČICI

LOGOTIPV NEGATIVU(NA BARVNI PODLAGI)

PANTONE 301

C100 M54 Y4 K19


kultura

Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Adventni čas obsega štiri tedne pred božičem in je priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Začetek adventa je tudi začetek novega cerkvenega leta. V Cerkvi na Slovenskem je letošnje cerkveno leto posvečeno krščanski dobrodelnosti in solidarnosti in bo potekalo pod geslom: Nosite bremena drug drugemu.

AdVent – pRipRAVA nA BožiČ

Odrasel in oblikovan kristjan se zaveda svoje odgovornosti za zmanjšanje oziroma odpravljanje revščine in pomoč v stiski. Uresničuje zapoved ljubezni in solidarnosti po Kristusovem evangeliju. Zunanje znamenje priprav na božič pa je tudi adventni venec, ki je prišel k nam v drugi polovici prejšnjega stoletja. Manjše venčke imamo po svojih domovih, na mizi, ob kateri se zbira vsa družina, večji venec s štirimi svečami pa visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo na njem prižgemo dodatno svečo. Simbolika adventnega venca: okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu

rojstvu), prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.

Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo svečo, na drugo prižgemo poleg prve še drugo in na četrto adventno nedeljo gorijo vse štiri sveče, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo Jezusovemu rojstvu, v prostoru vedno več svetlobe. To pomeni, da čim bližje smo Bogu, tem več svetlobe je tudi v našem življenju.

Tekst: Peter JemecFoto: Janko Skok

Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana.Štiri sveče imajo posebno simboliko:• Predstavljajo štiri mejnike krščanstva

(stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta).

• Predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod, zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi.

• Predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo.

• Predstavlja človekovo življenje (ob


kultura

V prejšnji številki Mengšana smo lahko brali o Ravbarjevem gradu in njegovi prenovi. Končni »izdelek«, če lahko tako rečem, naredi na človeka močan vtis. Ob samem nakupu kompleksa Ravbarjevega gradu je bila načrtovana prenova skladišča, pristave – obcestne stavbe, Ravbarjevega gradu, dvorišča in parka. Prenova je potekala v časovnih presledkih, tako da je bila v letu 2008 končana prenova skladiščnih prostorov, v letu 2009 pristave in letos Ravbarjevega gradu. Po končani prenovi gradu priznam, da sem tudi sam izredno zadovoljen s “končnim izdelkom”, saj tudi name pušča močan vtis.S kakšnimi težavami, ali bolje rečeno izzivi, ste se spopadali med obnovo? Vemo namreč, da je celotna obnova potekala pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja.Sodelovanje med ZVKD iz Kranja kontinuirano poteka že od samega začetka prenove. Zavod je sproti postavljal svoje zahteve, na katere je bilo potrebno pravilno odgovarjati, včasih tudi iskati kompromisne rešitve. Ko danes ocenjujem naše sodelovanje za nazaj, lahko zatrdim, da je bilo na trenutke naporno, a na koncu zelo uspešno. Poleg gradu ste obnovili tudi ostale pripadajoče objekte. Med drugim tudi konjušnico, v kateri je veliko različnih prostorov. Kaj vse se oz. se bo dogajalo v njej?Osnovna dejavnost mojega podjetja je založništvo in zato ta kompleks z vsemi tremi omenjenimi stavbami omogoča nemoteno, sodobno in dokaj razkošno poslovanje. S tem mislim predvsem tudi na velikost dvorišča, kjer lahko parkira večje število avtomobilov. Pristava, kjer je bila nekoč konjušnica, je danes prenovljena za potrebe založniške dejavnosti, tako da je v pritličnem delu umeščena velika predavalnica, ki je namenjena izvajanju seminarjev. Ob njej je sodobno opremljena kuhinja in prostor za družabna srečanja. V prvem nadstropju so poslovni prostori – pisarne založbe.Ob vašem pripovedovanju dobi človek vtis, da vam ohranjanje kulturne dediščine veliko pomeni. Je vtis napačen?Na splošno se lahko iz zgodovine veliko

naučimo. To, kar nam je ostalo, kar lahko vidimo in občudujemo, so zagotovo tudi gradovi. Žal jih je veliko propadlih, za kar je največkrat kriv zob časa, vojne, pozabljeni lastniki, človeška malomarnost in pomanjkanje denarja za obnovo.Med sprehodom po obnovljeni konjušnici sem opazil doprsni kip maršala Tita. Kje ste ga dobili?Po 90. letu se je zgodilo to, kar se je zgodilo. Med ostalim tudi ta fenomen, da so drugače misleči z lahkoto pometali s polpreteklo zgodovino na svoj način in obeležja, kot so kipi in vse ostalo, kar je bilo povezano s časom po 2. svetovni vojni, metali dobesedno na smetišče. Sam razmišljam drugače. Prepričan sem, da so taka početja barbarske narave, saj bi obeležja iz tega časa sodilo hraniti v muzejih, in o tem času naj pišejo zgodovinarji. Ravbarjev grad, posestvo in objekte ste kupili leta �006. Kaj vas je prineslo v Mengeš?V kolikor bi imel možnost nakupa kateregakoli drugega gradu na drugi lokaciji, bi se odločil enako, kot sem se v tem primeru, saj se nisem odločil za Mengeš, ampak za Ravbarjev grad, ki se nahaja v Mengšu.S svojim prihodom ste razburili kar nekaj občank in občanov, ko ste zaprli prehod med Prešernovo cesto in drevoredom, ki povezuje Gobavico in Ravbarjev grad. Je zdaj ta problem »ad acta« ali se še vedno, v sodelovanju z Občino, iščejo rešitve? Upam, da s tem, ko sem ogradil posestvo, ki je z nakupom postalo moja last, nisem razburil Mengšanov. Menim, da imam tudi jaz pravico, tako kot vsi ostali, zavarovati svoje posestvo. Možnost fizičnega prehoda med Prešernovo cesto in Gobavico je omogočena po stezi ob Pšati. Nedavno sem z občino podpisal tudi pismo o nameri, v katerem se opredeljuje način prehoda ob Pšati z enega na drugi konec Mengša. Rešitev smo torej našli in upam, da bodo Mengšani z njo zadovoljni.Kot sem seznanjen, so bile v preteklosti težave tudi s spominsko ploščo Hallersteina. Kje bo po novem njeno mesto? Osebno nikoli nisem imel nobenih težav s

spominsko ploščo Hallersteina. Težave si je sam nakopal gospod Škrlep, ki je celo s policijo naznanjal neke probleme, ki so bili očitno stvar njegove domišljije, pravzaprav pa jih sploh ni bilo. Tablo smo odstranili s fasade samo za čas prenove in smo jo takoj po končanih delih namestili na fasado objekta pred vhodom na dvorišče. Danes si jo vsak lahko ogleda, prebere, kaj na njej piše, in z lahkoto ugotovi, da je z njo vse v redu.Naša občina se ponaša z bogato kulturno dediščino, ki pa je tukajšnji prebivalci morda ne cenimo dovolj. Se strinjate s tem?Zagotovo. Sam menim, da je do te bogate kulturne dediščine potrebno imeti zelo izostren odnos samih občanov kot tudi občine. Ko se naključni sprehajalec napoti v Mengeš, lahko kaj hitro ugotovi, da je kraj lepo vzdrževan, urejen in priljubljen za bivanje. So pa seveda tudi določene črne točke, o katerih bi kazalo kaj več postoriti. Tu imam v mislih Staretov grad in sprehajalno pot pod Gobavico.Prejšnji mesec je bila v kulturnem domu javna tribuna na temo razvoja turizma v Občini Mengeš. Je turizem oz. turistična ponudba z vidika kulturne dediščine na zadovoljivi ravni?O razvoju turizma v Občini Mengeš verjetno največ vedo člani Turističnega društva in vodstvo občine. Mislim, da bi lahko v bodoče sodelovanje med Založbo Izolit in Turističnim društvom v Mengšu prineslo kakšne pozitivne rezultate, saj sam ne poznam programa razvoja turizma v Mengšu.Kakšni pa so vaši načrti za naprej? Po mojih podatkih naj bi uredili že omenjeni drevored. Ta je sicer, če se ne motim, v občinski lasti.V letu, ki je pred nami, želim urediti drevored in okolico ob drevoredu ter postaviti še preostali del ograje okrog posestva. Poslovnih načrtov je veliko, idej tudi ne manjka, zato verjamem, da bom s svojim delovanjem pozitivno vplival k boljšemu ugledu in hitrejšemu razvoju občine.

Urban Ropotar

ZdRAVKo GRGiniČ, lastnik Ravbarjevega graduVerjetno se vsi strinjamo, da ima Občina Mengeš bogato kulturno dediščino. Ne nazadnje imamo tri gradove. Grad na Gobavici označuje spominska plošča, Staretov grad pod vznožjem Gobavice že vrsto let propada, Ravbarjev grad na Prešernovi cesti pa je bil pred kratkim obnovljen. O njegovi obnovi, kulturni dediščini ter turizmu v naši občini smo se pogovarjali z lastnikom gradu, Zdravkom Grginičem. Lastnik Založbe Izolit je nadvse zanimiv sogovornik, brez dlake na jeziku. Ne mara kompliciranja, še manj nakladanja. Je človek dejanj, ki ga zanimajo predvsem rezultati.


šport

Veseli deCeMBeR V ssK MenGeŠV SSK Mengeš je nastopil veseli december in z njim konec leta z oceno minulega dela. Kot sem že obljubil v minuli številki Mengšana, bom tokrat nekaj več napisal o dosežkih naših tekmovalcev v komaj dobro končani poletni sezoni za leto �010. Vrhunec bo v Bohinjski Bistrici, kjer bodo prizadevni člani skakalnega kluba Bohinj priredili podelitev pokalov najboljšim v preteklem obdobju. Čeprav je bila podelitev bolj skromna, je bila toliko bolj prisrčna, saj se je igralo in plesalo, bohinjska mladež pa je pripravila zanimiv skeč in narodne plese.

Najuspešnejša v vseslovenskem pokalu sta bila Anže Lanišek-Žaba, ki je kljub svojim rosnim štirinajstim letom ugnal vse šestnajstletnike. Med člani je tretje mesto priskakal Matjaž Pungertar, Jaka Kosec je dosegel šesto mesto med osemnajstletniki, David Korošec pa osmo mesto med dečki, starimi do 12 let. Na žalost se na povabilo ni mogel odzvati naš drugi nagrajenec Matjaž Pungertar, saj ga ravno v teh dneh čakajo intenzivni treningi in tekme z reprezentanco. Zato je v njegovem imenu bronasto snežinko prevzel naš as, Anže Lanišek. Čestitke obema. V kategorijah gorenjskega pokala pa sta bila najboljša David Korošec pri dvanajstletnikih in Rok Ogrinc med trinajstletniki, ki sta zbrala ravno toliko točk, da sta se vrinila med pet najboljših. Velja pa pohvaliti še

Primoža Cerarja, ki je bil med dečki do 11 let deveti. Žal je bilo nekaj naših perspektivnih tekmovalcev med sezono odsotnih zaradi poškodb ali bolezni. Veliko bi lahko dosegla Gašper-Anton Komatar in Jan Pavc-Alibabič. Nekaj najmlajših je šele letos okusilo čar letenja in so pilili svojo formo in nabirali potrebne izkušnje. Tudi starši, odrasli člani in simpatizerji ne držijo križem rok. Vse tri skakalnice in njihovo okolico bo treba pripraviti in morda celo umetno zasnežiti, da bodo mladci lahko okusili skoke tudi na pravem snegu. Zato upam, da se bomo spomladi lahko spet pohvalili z vsaj takimi, če ne še boljšimi, rezultati. Dajmo se presenetiti.Ob zaključku pa naj v imenu tekmovalcev, staršev, organov kluba ter v svojem imenu,

ŠD Sonkal

Šest teKMoVAlCeV in KAR 12 KolAJnOktober sta v Taekwon do-ju zaznamovali dve večji tekmovanji v Bosni in Hercegovi-ni, kjer so svoje znanje pokazali tudi tekmovalci iz Mengša. Tekmovanje je v obeh primerih potekalo v dveh disciplinah, in sicer v formah (prikaz tehnike) in borbah.

Nurko kup – Cazin, BiH (�. 10. �010)V kategoriji dečki/deklice do 14 let je Dejan Zarić osvojil 2. in 3. mesto, Nina Binter ter Kristina Momčilov pa sta osvojili po eno bronasto odličje. Med mladinci sta nastopila Stefan Zarić, ki je domov prinesel eno srebrno in eno bronasto medaljo, ter novinec Gal Plešnar, ki je debitiral v borbah in pokazal izjemno srčnost ter z uspešno borbo »namatral« mojstra s črnim pasom in tako domov prišel z osvojenim 3. mestom. Med člani je nastopila le Mojca Herga in z 2. mestom v borbah poskrbela za dodatno veselje.

Sarajevo open – BiH (30. 10. �010)Tekme v Sarajevu se je udeležilo 13 klubov iz sosednjih držav in nekaj več kot 200 tekmovalcev. Od naših so se turnirja udeležili Binter Nina, Zarić Dejan, Zarić Stefan, Kmetič Domen, Herga Mojca ter Kregar Mitja. Med mladinci je nastopil Domen, ki je v borbah osvojil 3. mesto, ter

Stefan, ki je kljub poškodbi prsta šel v ring in si priboril dve drugi mesti v formah (mladinci, člani) in eno 3. mesto v borbah. Med člani je navdušil Kregar Mitja, ki je v borbah nad 80 kg pometel s konkurenco in tako osvojil zlato medaljo. Pri puncah je nastopila Mojca, ki je zasedla eno 1. in eno 2. mesto ter, kot vedno, pridno opravljala sodniško delo …Dejči je brez napake v formah v močni

konkurenci osvojil 1. mesto in se tako veselil ubranitve naslova prvaka iz l. 2009 ter v borbah osvojil odlično 3. mesto. Največji napredek pa je pokazala prav Nina, ki je svoji bronasti kolajni iz form dodala še težko zasluženo zlato medaljo v borbah in se tako oddolžila nasprotnicam za lanskoletni poraz v finalu. Uspehe obeh najmlajših so opazili tudi opazovalci, organizator ter lokalna TV, ki je oba tudi povabila na intervju, kjer sta govorila o rezultatih iz tekmovanja ter vtisih obiska mesta Sarajevo … V mesecu novembru pa Mengšane že čakajo nastopi na državnem prvenstvu v Tržiču ter mednarodnem prvenstvu v Zrečah.

Ivan Budimir

zaželim bralcem občinskega glasila obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Kot vsako leto do sedaj, bodo tudi tokrat naši člani prišli v vaše domove, z dobrimi željami in novim lepim koledarjem, ki vas bo preko celega leta spominjal na delo in uspehe domačega smučarsko skakalnega kluba. Zato naj se že vnaprej zahvalimo za vaše prispevke, ki nam pomagajo, da lahko tako uspešno konkuriramo velikim športnim kolektivom v Sloveniji. Hvala vam.

Tekst in foto: Jože Trplan

Anže je imel na podelitvi kar dvojno

vlogo – prevzel je priznanje za

svojo zmago, nadomestil pa je tudi

zadržanega Matjaža.


športni portret

ČiM VeČ se UKVARJAJte s ŠpoRtoM – žiGA lAh, KoŠARKAŽiga, zelo aktiven in zaposlen mladenič, je sicer učenec devetega razreda OŠ Mengeš, ki mu košarkarski treningi že tretje leto vzamejo večino prostega časa po šoli. Ambiciozen športnik si želi športni poklic, sanje pa ga vlečejo preko oceana, kjer se vidi čez nekaj let. Košarka mu pomeni veliko, saj jo velikokrat igra tudi za zabavo, ko se s prijatelji dobi na igrišču, kjer »malo mečejo na koš«. Držimo pesti, da bi mu uspelo v vseh pogledih in v vsem, česar se bo lotil!

Kako ti gre v šoli?Še kar uspešen sem. Želim se vpisati na športno gimnazijo Šentvid, kasneje pa na Fakulteto za šport. Rad bi postal poklicni košarkaš in trener. Ali tudi kot družina živite šport- no življenje? Imam dve sestri, Suzano in Kajo. Poleg mene se s športom ukvarja še Kaja, ki obiskuje baletno šolo Balerina. Oče Janez in mami Renata redno spremljata moje tekme in Kajine nastope, drugače pa se družina s športom ne ukvarja. Kako to, da si se odločil treni-rati prav košarko?Preizkusil sem se v nogometu in namiznem tenisu. Všeč mi je tudi rokomet. Preden sem začel igrati košarko v klubu, sem jo veliko preigral na igrišču pri šoli, kjer me je opazil trener Matej Šager in me povabil v klub. Na povabilo sem se z veseljem odzval. Tvoj teden mora biti kar napo-ren, glede na to, da ves čas treniraš in hodiš v šolo. Kako zgleda tvoj dan?Dopoldne sem v šoli, popoldne pa na treningu. Treningi so dolgi eno uro in pol in so kar precej naporni in utrujajoči. Ker igram za pionirsko in kadetsko ekipo, imam tekme v soboto in

nedeljo. Vemo, da sta za športnika iz-jemnega pomena tudi počitek in regeneracija. Kako se spro-stiš?Po tekmi si običajno privoščim dolg počitek oz. spanje. Kadar je lepo vreme, s pr i jatel j i obiščem igrišče, kjer se za zabavo pomerimo v košarki. Med počitnicami pa ne počivam, saj imamo takrat v klubu treninge. Včasih se tudi za nekaj dni odpravimo na priprave, ki zelo popestrijo trening in so zabavne.Ali je usklajevanje šole in treningov težko?S tem imam kar nekaj težav, saj sem po treningu preutrujen za učenje. Najlažje se učim zjutraj. Naloge napišem takoj po pouku, saj mi po treningu primanjkuje energije za to.Kje pa treniraš?Pri KK Komenda. Moj trener je Gašper Kastelic. Kakšne uspehe si že dosegel in kaj si želiš v prihodnje?S pionirji U-14 se nam je uspelo uvrstiti v 1. ligo, s kadeti pa se zato še borimo. Letos sem se s selekcioniranjem letnikov 96' uspel uvrstiti v modro ekipo slovenske reprezentance, ki se je pomerila na turnirju Slovenia

ball 2010, kjer smo zasedli 3. mesto. Za naprej si želim, da bi uspešno igral za svojo ekipo. Katera pa je tvoja največja že- lja v športu (sanjski scenarij)? Moja velika želja je priti v ligo NBA. Upam, da ne bo ostalo le pri sanjah.Si navijač slovenske košarke? Seveda podpiram slovensko košarko. Olimpija je v letošnjem letu zelo uspešna, saj je prekosila samo sebe. Upam, da bodo osvajali zmage še naprej.Gotovo ima fant tvojih let tudi vzornika.Imam kar tri vzornike, ki igrajo v ligi NBA. To so Rajon Rondo, ki igra za Boston Celtics, Dwyane Wade, ki igra za Miami Heat, in seveda naš Goran Dragič, ki sem ga imel čast tudi osebno spoznati.Kaj si misliš o svojih vrstnikih, se ti zdi, da se dovolj ukvarja-jo s športom? Ne, mislim, da mladi preveč sedijo za računalniki in televizijo. Rad bi izkoristil priložnost in mlade, ki jih košarka zanima, povabil v naš klub KK Komenda.Ali tvoji vrstniki pozitivno sprejemajo ukvarjanje s špor-tom?Do sedaj sem vedno naletel na pozitiven odnos do športa. Je pa res, da ga nekateri raje gledajo, kot pa se ukvarjajo z njim. Sem pa

vesel, da me sovrstniki podpirajo in mi privoščijo uspeh.Se ti zdi, da šola, občina in država dovolj podpirajo mlade športnike, kot si ti?Na splošno se mi zdi, da moralne podpore za šport ne manjka, seveda pa se zatakne pri financiranju. V Mengšu bi nam zelo prav prišla že večkrat obljubljena športna dvorana. Prepričan sem, da bi z novo dvorano tudi v Mengšu zaživel košarkarski klub. Kakšne so tvoje želje v novem letu?Vsem žel im obilo špor tnih užitkov, Mengšu pa, da bi dobri možje prinesli športno dvorano. Zase si seveda želim košarkaških dosežkov in nadaljevanje športne poti brez večjih poškodb. Zdaj imaš priložnost nagovoriti bralce Mengšana. Kako se glasi tvoje sporočilo?Čim več se ukvarjajte s športom. S tem ne mislim, da preko računalnika igrate košarko, nogomet, hokej …, ampak šport resnično izvajajte. Ob njem se zbistrijo možgani in izginejo vse tegobe.

Mojca Volkar Trobevšek


razvedrilo

Ime........................................................

Priimek...................................................

Naslov....................................................

Pošta......................................................

Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 6. januarja 2011 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 7. januarja izžrebali glavno nagrado.

Nagrado podeljuje Marche Gostinstvo d.o.o..

Glavno nagrado prejšnje križanke prejme Dušan Rodić, Mengeš. Nagrajenec bo o nagradi obveščen po pošti. Čestitamo!

tadejev znakoskop za mesec deCeMBeRljubezen posel denar zdravje

Oven € € € «Bik € € « « « Dvojčka € € « Rak € « « « Lev € € € « « Devica € € « « « Tehtnica € € € «Škorpijon € « «Strelec € € € « «Kozorog € « « «Vodnar € € € « Ribi € « « «

1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično

Tadej Šink, horarni astrolog

2 7 91 2 4

62 6 3 89 6 1 8 2 7

8 4 3 15

6 1 75 8 9


2011 – VlAdARiCA letA VeneRA, KitAJsKo leto ZAJCAStrelec (23.11. - 21.12.)Preteklost bo za vas poučna lekcija in vzemite si zrno modrosti za prihodnost. Imeli boste veliko navdiha in premišljenosti. Na- predek bo temeljit - počasi se daleč pride.

Kozorog (22.12. - 20.01.)Svojo energijo boste v 2011 znali dobro usmeriti. Sreča vas bo čakala v ljubezni. Čas bo ugoden za kovanje načrtov. Mesec avgust bo mesec marljivosti. Vodnar (21.01 - 18.02.)Odprle se vam bodo nove priložnosti in čudovite možnosti za oseben razvoj. Blesteli boste v ljubezni. Na prijeten način združite notranjo moč in ambicije. Služba: paleta delovnih izzivov.

Ribi (19.02 - 20.03.)Skozi celo leto vas bodo obdajali zanimivi in nenavadni ljudje. Vaše poslovne poteze bodo premišljene. Energije bo dovolj. V ljubezni bo vroče.

Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

Oven (21.03. - 20.04.)Vaše srce bo v tem letu ognjeno. Označevala vas bo prijetna in ljubezniva energija. Trma na delovnem mestu vam bo koristila in tako boste lažje dosegli svoje cilje. Prijatelji vam bodo vir navdiha.

Bik (21.04. – 20.05.)Kanček čarobnost boste v 2011 doživeli v ljubezni. Jasno bo, da bo čas namenjen tudi romantični energiji. Na delovnem mestu sledita preobrazba in plodna energija.

Dvojčka (21.05. - 20.06.)Modrost vam bo koristila na razpotjih življenja. Pridobili boste jekleno voljo in tako našli v sebi moč za preobrazbo. Na delovnem mestu bo zelo veselo in harmonično v ljubezni.

Rak (21.06. - 22.07.)Leto, v katerem boste kovali načrte. Želja po spremembah bo močna in intenzivna. Na delovnem mestu vas bo spremljala notranja moč. Sreča v ljubezni se bo ojačala konec meseca..

Lev (23.07. - 22.08.)Blizu vam bo romantika, čustvena skladnost in ravnovesje. Mnogo se boste krepili v znanju, intuiciji in učenju. Na delovnem mestu se bodo zadeve s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist.

Devica (23.08. - 22.09.)Skozi celo leto vas bo spremljala povečana odgovornost. Čustveno se boste sprostili še v drugi polovici. Julija vas bo označeval optimizem, dobra volja in želja po izzivih.

Tehtnica (23.09. - 23.10.)Ljubezen bo sol in aroma življenja. Mnogo se boste morali prilagajati in se piliti v diplomaciji. Koraki usode bodo zelo intenzivni na delovnem mestu, kjer boste imeli paleto dodatnih obveznosti. Škorpijon (24.10 - 22.11.)Leto boste pričeli precej uspešno. Mnogo pozitivnosti se bo moč naučiti od svojih otrok. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Zrno modrosti boste našli v službi.

razvedrilo

Tokrat je z nami sodelovala prikupna Anja. Frizerka Vida in make up artistka Katarina sta poskrbeli za celostno praznično preo-brazbo, z večerno obleko vred. Slednja sic-er ni nova, saj večerne obleke skoraj nimajo časovnih omejitev. Lahko bi celo rekli, da so brezčasne, mar ne? Prišel je veseli decem-ber ter z njim številne domače, službene in

poslovne zabave ter praznovanja. Tudi če je recesija – pa kaj potem. Pregovor pravi »da se, če se hoče«. In res je tako. Za to je potreben le zvrhan koš dobre volje, pa tudi če smo doma. Naš dom naj bo praznično odet; poskrbimo za okraske, ki jih lahko izdelamo tudi sami, ter prijetno počutje ob družbi najdražjih. Praznik je lahko še lepši, če se temu primerno pripravimo. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na zunanji izgled. Če se lepo oblečemo, uredimo lepo pričesko, make up itd., so praznovanja ob zaključku leta še bolj čarobna. Ker je to zadnja preobrazba v tem letu, bi se radi posebej zahvalili vsem damam, ki so sode-lovale z nami. Za nekaj mesecev se stilska preobrazba poslavlja. Nekateri morda že veste, Katarina pričakuje otročička, ki se bo rodil v tem mesecu. Za stilsko preobrazbo se zahvaljujemo Vidi Križnič iz Studia 9 in Katarini Zadnikar. Obe naši mojstrici pa se zahvaljujeta vsem, ki jima zaupate skrb za vaš videz ter vam želita lepe praznike in vse dobro v novem letu 2011.

Uredništvo

VeČeRnA toAletA ZA pRAZniČne dni


1. Naročnik (koncedent): Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.

�. Predmet koncesije: Izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva v okviru programa, sprejetega za javne vrtce, za tri oddelke.

3. Območje izvajanja dejavnosti: Občina Mengeš.

4. Pogoji za podelitev koncesije: Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: - je registriran za opravljanje dejavnosti

predšolske vzgoje in varstva;- ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti;- ima pozitivno mnenje Strokovnega

sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa;

- ima na območju določenem v razpisu zagotovljene prostore in opremo v skladu s predpisi;

- ima zagotovljene strokovno usposobljene delavce v skladu s predpisi;

- ima večletni poslovni načrt in letni delovni

načrt;- bo izvajal najmanj 9-urni dnevni program,

glede na potrebe pretežnega dela uporabnikov (z

zagotovitvijo min. poslovnega časa od 5.30 do 17.00 ure);

- bo dejavnost opravljal za ceno programa, kot jo določa Občinski svet;

- bo predložil bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10.000,00 EUR, z rokom veljavnosti do 31. 3. 2011.

5. Čas, za katerega se podeljuje koncesija: Koncesijska pogodba se sklene za 7 let.

6. Način in rok za predložitev ponudb: Kandidati morajo ponudbe predložiti v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj – Prijava na javni razpis za podelitev koncesije za področje predšolske vzgoje in varstva«, v vložišče Občine Mengeš oz. na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, najkasneje do 1�. 1. �011, do 10. ure.

7. Merila za izbor:

1. Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva, ki delujejo v Občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in posamezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov Občine Mengeš, ki delujejo na kulturnem področju občine.

2. IO ZKDOM bo zbiral predloge za: • ZLATO priznanje za izjemne dosežke na

področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v obdobje nad 25 let ali življenjsko delo (podeljeno bo eno priznanje);

• SREBRNO priznanje za iz jemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne

dejavnosti v obdobje od 10 do 25 let (podeljeno bo eno priznanje);

• BRONASTO priznanje za 10-letno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje).

3. Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki al i skupine, predvsem za iz jemne dosežke ustvar ja lnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Priznanje pa je lahko podeljeno tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem

delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.

4. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje:• podatki o predlagatelju;• podatki o kandidatu;• utemeljitev. 5. Vloge za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM, Zavr ti 2, 1234 Mengeš, do 15. 1. 2011.

IO ZKDOMPredsednik Jože Vahtar

Zveza kulturnih društev Občine Mengeš

Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora ZKDOM z dne 4.12.2006 objavljamo

JAVni RAZpisza zbiranje predlogov za podelitev priznanj

na področju ljubiteljske kulture v letu �010.

Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, na podlagi Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanja koncesije za izvajanje programa predšolske

vzgoje in varstva (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/08) objavlja naslednji

JAVni RAZpisza podelitev koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje

in varstva na območju Občine Mengeš.

- ocena objekta, prostora in opreme – do 30 točk;

- program – do 20 točk;- število oddelkov v posameznem okolišu

- do 15 točk;- predlagana lastna cena programa, izdelana

po veljavni metodologiji – do 10 točk;- lokacija vrtca oz. oddelka – do 10 točk;- rok pričetka izvajanja javne službe – do

10 točk;- pisne pozitivne reference ponudnika – do

5 točk.

8. Čas odpiranja ponudb: Ponudbe se bodo odpirale 12. 1. 2011, ob 14. uri, v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Obravnavane bodo zgolj ponudbe, ki bodo prispele pravočasno.

9. Rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri: Predvidoma v 30 dneh po odpiranju ponudb.

10. Razpisna dokumentacija:Razpisana dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Mengeš: www.menges.si in v sprejemni pisarni Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, v poslovnem času. Kontaktna oseba: Urban Kolar, tel. št.: 01/724-71-06. Mengeš: 10. 12. 2010Številka: 430-13/2010

Franc JeričŽupan

razpisi


obvestila

VOLIŠČE 4.11.19 – GASILSKI DOM TOPOLE Topole �1, Topole Topole

VOLIŠČE 4.11.�0 – OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ IŠolska ulica 11, Mengeš

Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica.

VOLIŠČE 4.11.�1 –OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ IIŠolska ulica 11, Mengeš

Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.

VOLIŠČE 4.11.�� – DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš

Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.:

33, 35, 36, 37, 39, 41 in 43.VOLIŠČE 4.11.�3 – GLASBENA ŠOLA MENGEŠ ITrdinov trg 8, Mengeš

Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.

VOLIŠČE 4.11.�4 – GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš

Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16, 16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta,Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.�5 – VRTEC SONČEKZoranina 5, Mengeš

Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77,

79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica.

VOLIŠČE 4.11.�6 – GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠUGasilska cesta 46, Loka pri Mengšu

Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.

VOLIŠČE 4.11.�7 – KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, DobenoDobeno

VOLIŠČE 4. 11.901 – DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale

Predčasno glasovanje.

VOLIŠČE 4.11.0� – GALERIJA DOMŽALEMestni trg 1, Domžale

Volišče za invalide.

VOLIŠČE 4. 11.970 – DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale

Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. REPUBLIKA SLOVENIJAOKRAJNA VOLILNA KOMISIJA11. VOLILNEGA OKRAJA4. VOLILNE ENOTE

Številka: 042-8/2010 Datum: 9. 11. 2010

PREDSEDNICAOKRAJNE VOLILNE KOMISIJE

Anita Janjoš, univ. dipl. prav.

Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote

sKlep o doloČitVi VoliŠČ in oBMoČiJ VoliŠČza izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija,

v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 1�. decembra �010.


obvestila

nAGelJ V ZiMsKeM ČAsUKdor se že dalj časa ukvarja z nageljni, potem ve, da lahko prezimi zunaj na malo bolj zaščitenem mestu. Pri nižjih temperaturah, od okrog –6 pa priporočam, da ga spravite v svetel prostor, kjer ne zmrzuje. Nagelj ima, na žalost, več vrst glivičnih bolezni. Priporočam, da vse napadene liste odstranite. Če le imate na zalogi kakšna sredstva proti glivičnim boleznim, jih le uporabite, lahko sedaj in še na začetku pomladi. Verjetno vemo že vsi, da nageljni dobro uspevajo na vzhodnih ali severnih legah. Skromna rastlina z lepimi, dišečimi cvetovi v različnih barvah nas bo še bolj očarala, če bomo uspeli preprečiti razvoj bolezni. Splača se potruditi.

Rajko VugaNagelj v obešanki na starem drevesu

prijazno vas vabimo na

BožiČni KonCeRt v cerkev sv. Mihaela v Mengšu,

v ponedeljek, 27. decembra 2010, ob 18.45.

Vsem krajanom, ljubiteljem zborovskega petja in vsem našim zvestim poslušalcem želimo s

pesmijo poslati dobre želje ter polepšati že tako lep božični čas.

Predstavili se bomo z novim programom in pod vodstvom novega zborovodje, prof. Aleksandra

Spasića, dirigenta SNG Opera in balet Ljubljana.

Aleksandar Spasić je študiral dirigiranje na Glasbeni akademiji v Beogradu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je končal na konservatoriju R.

Korsakova v St. Petersburgu. Istočasno je študiral in tudi končal študij fagota na ljubljanski Akademiji

za glasbo. Kot dirigent se je izpopolnjeval v Weikersheimu (Nemčija) in na Dunaju. V času študija

je prejel 4. nagrado na dirigentskem tekmovanju v Zagrebu in študentsko Prešernovo nagrado za

dirigiranje v Ljubljani. Od leta 1996 je zaposlen kot asistent – dirigent v SNG Opera in balet Ljubljana.

Gosti na koncertu bodo pevci moške vokalne skupine En krap iz Črnuč. Z velikim

zadovoljstvom pojemo pred občinstvom, zato vas z veseljem pričakujemo.

Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš


obvestila


obvestila

KNJIŽNICA DOMŽALEENOTA MENGEŠ

v ČETRTEK,16. decembra �010,

ob 17. uri,

VABI OTROKE NA

ZIMSKO USTVARJALNO DELAVNICO,

kjer bomo izdelovali novoletne okraske in okrasili

novoletno smrečico v knjižnici.

VABLJENI OTROCI OD ČETRTEGA LETA DALJE.

PREDHODNO SE PRIJAVITE PRI KNJIŽNIČARKAH.

KnjižničarkiBARBARA in MARIJA

LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠVabimo Vas in Vaše prijatelje

na likovno razstavo

onstRAn pRAGA –handi Behrič.

Razstava bo na ogled v Kulturnem domu Mengeš, do 31. decembra 2010,

ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Sobote in nedelje zaprto.

JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI VABI NA

2. FestiVAl neodVisneGA FilMA (FnF).

Festival božanskih filmov z jajci bo potekal v petek,

10. decembra, in v soboto, 11. decembra �010, od

17. ure dalje, v Mladinskem centru Trzin.

Vstop prost!


obvestila

VEM točka Domžale in Občina Mengeš vas vabita na brezplačno delavnico za delujoča podjetja z naslovom

KAteRe stRoŠKe lAhKo UVelJAVlJAM V podJetJU.

Delavnica bo potekala �0. decembra �010, ob 15. uri, v pro-storih stare knjižnice, Slovenska cesta �8, v Mengšu.

Podjetniki, naj vam vaši stroški ne bodo več trn v peti! Na delavnici vam bodo računovodski strokovnjaki predstavili teoretične in praktične primere stroškov v podjetju in odgovorili na najpogostejša vprašanja, ki se navadno pojavljajo v zvezi s to temo. Izvedeli boste, kako lahko uveljavite strošek avtomobila in za kakšen znesek, kako lahko uveljavljate stroške elektrike, ogrevanja, telefona in interneta, v kolikor imate sedež podjetja registriran v stanovanju. Razložili vam bomo, kako se uveljavlja potne stroške in kakšne so možnosti uveljavljanja opreme kot strošek. Ker se veseli december že vztrajno približuje in bo kmalu čas za poslovna darila in priložnostna kosila ter večerje s poslovnimi partnerji, se bomo dotaknili tudi te teme.Informacije in prijave za brezplačno delavnico so možne v času uradnih ur na VEM Točki v Domžalah, Ljubljanska 80 (SPB), Domžale, po tel. 051/31�-7�8 ali e-naslovu [email protected]. Vljudno vabljeni!

Jubilejni 40. božično-novoletni koncertSimfoničnega orkestra Domžale-Kamnikpod vodstvom dirigenta Simona Krečiča in s solisti, v torek, 21. decembra 2010, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Mengšu.

Povezovalec večera: Tilen ARTAČ

Cena vstopnic: 12 EURProdaja vstopnic: PZM Mengeš (041/668-301) in Špas teater MengešOrganizator: PZM MengešPokrovitelj: Občina Mengeš

PD Janez Trdina Mengeš vabi v

plAninsKo Šolo 2010/2011za osnovnošolce

VKLJUČUJE RAZLIČNE AKTIVNOSTI, kot so:KROŽEK z različnimi planinskimi temami preko zabavnih

in poučnih metod ter občasna popestritev z zunanjimi predavatelji:• vstop v organizacijo planinstva, članstvo v društvu,

planinske vrednote;• spoznavanje nevarnosti v gorah;• rokovanje s planinsko opremo, njena uporaba na turah

in gibanje v gorah;•prehrana v gorah;• spoznavanje gorstva po svetu, vremenoslovja;•prva pomoč in gorska reševalna služba (predavanje

gorskega reševalca);•učenje in prepevanje planinskih pesmic.

POHOD IN AKCIJE (enkrat mesečno) – od Miklavževega in zimskega, pustnega pohoda, vse do čistilne akcije in trim pohoda in navsezadnje v zaključku šole tudi planinski tabor konec meseca julija.

KDAJ? Torek ob 18h (enkrat tedensko)KJE? Novi društveni prostori za Kult. domom MengešPRIJAVA: Anže Osolnik 040/831 181 (mentor) Nika Zavašnik 041/325 456 (prijavnico se izpolni na prvi uri srečanja)


Ko želimo si bližine,gremo tja v kraj tišine,tam srce se tiho joče,

da več te ni, verjeti noče.Življenja naša so se spremenila,

a srca te ne bodo pozabila.Kogar imaš rad, nikoli ne umre,

le daleč, daleč je …

ZAHVALA

V 90. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, tašča,

babica in prababica

Katarina Burgar,rojena Malovrh

iz Mengša

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem,

sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Iskreno se zahvaljujemo dr. Marti Rižnar, patronažni sestri Sabini, dr. Jelki

Kovač Mohar in sestri Vandi, urgentni službi ZD Domžale za nesebično in strokovno pomoč.

Hvala g. župniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt, Mengeški godbi,

Leonu Košaku za zaigrano Tišino, praporščakom PGD Mengeš in

Pogrebni službi Kamnik.

Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji

poti.

Vsi njeni

obvestila, zahvala

poRoČilo GAsilsKe ZVeZe MenGeŠ ZA MeseC NOVeMBeR

Četrtek, �5. novembra �010Ob 15.55 uri je na Trdinovem trgu v Mengšu zagorelo v večjem zabojniku za smeti. Požar so pogasili gasilci PGD Mengeš.

Nedelja, �8. novembra �010Ob 14.10 uri se je v nadzemni hidrant in drog električne napeljave ob Grobeljski cesti v Mengšu zaletelo osebno vozilo. Posredovali so gasilci PGD Mengeš in zaprli vodo, ki je iztekala iz poškodovanega hidranta.

Gasilska zveza Mengeš

V petek, 19. novembra, je od nas za vedno odšel naš dragi prijatelj in neutrudni župnijski sodelavec Rudi Kunstelj. Po bogato izpolnjenem življenju je v 76. letu starosti mirno prestopil prag večnosti, so ob smrti zapisali njegovi dragi. Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 22. novembra, z mašo zadušnico v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Mašo je zanj daroval in mu izkazal hvaležnost domači župnik Janez Avsenik ob somaševanju štirih duhovnikov, ki so bili v življenju povezani z njim in njegovo družino. Bil je človek molitve in dejanj. Vse življenje je molil tudi za srečno zadnjo uro in Bog je uslišal njegovo molitev. Številno župnijsko občestvo je ob koncu maše v napolnjeni cerkvi v zahvalo Bogu za vse, kar je Rudi dobrega storil, zapelo zahvalno pesem. Zahvalili so se tudi ženi, da mu je vedno stala ob strani in ga podpirala, ter otrokom, da so ga znali nesebično deliti za skupno dobro župnije. Rudi se je vseskozi trudil v polnosti živeti življenje pokončnega kristjana, ki si nikoli ni bal pokazati in izraziti svojega krščanskega prepričanja. To držo je prenašal tudi na svoje otroke in z ženo Kati jima je uspelo vzgojiti pet dobrih kristjanov in poštenih državljanov. Vedno se je odločno zavzemal za vrednote. Ker so ga bolele krivice in nemoralnost, ki se je širila v naši mladi državi, se je takrat aktivno vključil tudi v družbeno dogajanje kraja. Bil je človek, poln idej in drobnih izumov. Njegovo življenje je bilo eno samo veliko pričevanje in oznanjevanje Božje ljubezni dobrote in usmiljenja. Kot dolgoletni član ŽPS je v župniji vseskozi aktivno sodeloval. Nepogrešljiv je bil kot bogoslužni sodelavec. Dolga leta je prepeval na koru in z lepó donečim basom izkazoval Bogu čast in slavo, polepšal bogoslužje z branjem

beril, z uvodi v sveto mašo spodbujal k čuječnosti v adventu in spokornosti v postu, vodil molitve pred Najsvetejšim, molil križev pot v postu, pri slovesnih procesijah nosil nebo nad Najsvetejšim in se vedno odkrito boril za bolj spoštljivo in ponižno čaščenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Kot veliki častilec Matere Božje je sodeloval tudi pri oživitvi ljudske pobožnosti »Marijo nosijo«. Vsako pot, ki ga je zanesla na Gorenjsko, je izkoristil še za obisk Marije Pomagaj na Brezjah. Veliko je molil tudi za verne duše v vicah in priporočal molitev in mašne namene za njihovo zveličanje. Vse od začetka je bil nepogrešljiv sodelavec tudi v župnijski Karitas. Ko so mu zrasli otroci, bi lahko zamenjal kombi za manjše in cenejše vozilo, pa ga ni, saj ga je potreboval še za župnijo. Kako preprosteje je bilo organizirati miklavževanje v Domu počitka, izvršiti razna hišna popravila ljudem v stiski, prepeljati ostarele in onemogle na vsakoletno srečanje bolnikov na Brezjah, se skupinsko udeležiti molitvenih srečanj, prostovoljkam Karitas olajšati težka dela ob dobrodelnih akcijah in dežurstvih ali pa popeljati narodne noše na slovesna bogoslužja daleč naokoli. Na njegovo pobudo se je vedno vsako delo in pot začela z molitvijo. Ne, da bi vedel, da je resno bolan, je še v mežnariji obnovil prepotrebne župnijske sanitarije. Koliko prostovoljnih ur je opravil za vzdrževanje preostalih župnijskih objektov, ne bomo nikoli izvedeli. Težko je v nekaj stavkih opisati njegovo tako bogato, pa vendar zelo skromno in v polnosti izpolnjeno, življenje. Poznano nam je le del tega, kar je storil dobrega. Večina je ostala našim očem skrita. Le Bog ve. In Bog, ki vidi na skrivnem, mu bo povrnil.

Anica Skok

Ob izteku leta se gasilci Gasilske zveze Mengeš zahvaljujemo

vsem občankam in občanom ter podjetjem in ustanovam

za pomoč, razumevanje in sodelovanje pri izvajanju nalog

zaščite in reševanja. Želimo vam vesele božične

praznike ter srečno, zdravo in varno leto 2011!

Gasilska zveza Mengeš

sloVo od RUdiJA KUnstlJA


zahvale

Dober boj sem izbojeval, tek dokončal in vero ohranil.

Odslej je namreč zame pripravljen venec pravice /…/Sv. Pavel, 1 Tim 4, 7-8

ZAHVALA

Po bogato izpolnjenem življenju je v 76. letu starosti mirno prestopil prag večnosti naš dragi

Rudi KunsteljLepo je živeti z zavestjo, kako veliko ljudi ga je imelo in nas še ima rado; koliko Vas je na tak ali drugačen način izkazalo naklonjenost ali ponudilo

pomoč; kako dobro je bilo poskrbljeno zanj v njegovem zadnjem letu; koliko sožalja in spodbud je bilo izraženih, koliko je bilo premoljenega, koliko maš je že bilo darovanih; kdo vse se je od njega prišel poslovit, kako lepo je bilo sodelovanje pri pogrebu, koliko sveč smo prejeli, kako lepe rože ter koliko

mašnih darov po atovi želji za duše v vicah, darov za Karitas in župnijski dom ...

Vsem, ki ste njega in nas do sedaj dobrohotno spremljali, se iskreno zahvaljujemo!

Naj naštejemo le nekatere:sorodniki, sosedje, nekdanji sovojaki z ženami, drugi prijatelji od blizu in daleč; njegovi in naši sodelavci ter naši prijatelji; osebje iz zdravstvenega

doma Mengeš in Domžale ter iz bolnišnice Golnik in onkološkega inštituta, farmacevtke mengeške lekarne; sestre usmiljenke, karmeličanke, klarise,

male Jezusove sestre, mengeški in jarški župnik ter drugi prijatelji duhovniki; Mengeški zvon in drugi župnijski pevci; Anica in Ivanka Z., predstavniki

različnih gibanj in organizacij – Karitas Mengeš in Stranje, Društvo gibanje za življenje, narodne noše Turističnega društva Mengeš, Društvo upokojencev,

Nova Slovenija, gasilci; pogrebna služba.

Hvaležni Bogu in Vam želimo, naj Vam bo vsem bogato povrnjeno.

Njegova družina

Naš dom ostal je tih in prazen,odkar zapustil si ga ti,

katerega skrbno si varoval in toploto mu dajal.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta

Štefana Dimca

iz Loke pri Mengšu

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom,

znancem in prijateljem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala

loškim in stobskim gasilcem praporščakom, govornici ge.

Jerci Mrzel, g. župniku za lepo opravljen obred, pevski skupini Krt. Hvala osebju Onkološkega

inštituta Ljubljana, sosedi Zdenki za vso skrb in tolažbo. Hvala tudi

urgentni službi Zdravstvenega doma Domžale za strokovno in hitro pomoč takrat, ko smo jo

najbolj potrebovali.

Vsi njegovi

glasilo obČine mengeŠ december 2010 / leto xvii december 2010 net.pdf · več oklepam izgovora...

Documents