reŠitev za evidentiranje delovnega Časa z mobilnim … · 2013-09-19 · mobilna tehnologija...

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov

REŠITEV ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM

TELEFONOM

Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Ana Malešič

Kranj, september 2011

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borut Werberju za mentorstvo in za vse usmeritve, podporo in prisluh, za vso posredovano znanje tekom študija. Zahvaljujem se tudi lektorici Sonji Omrzel, ki je lektorirala mojo magistrsko nalogo ter mag. Barbari Rodica in Anji Ţnidaršič za strokovno pomoč pri statistični obdelavi podatkov. Posebno se zahvaljujem druţini, ki mi je med študijem stala ob strani, mi bila v oporo in navdih. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali, da je magistrska naloga nastala v tej obliki.

POVZETEK V magistrski nalogi je predstavljena programska rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom s pomočjo tehnologije Modri-zob. Programska rešitev je bila preverjena s pomočjo emulatorja Wireless Toolkit 2.5.2 in štirih telefonov. Programska rešitev poleg evidence prisotnosti omogoča tudi pomoč pri generiranju mesečnih poročil po opravljenih dejavnostih. Razvita je s pomočjo orodja Java ME in ostalimi pomembnimi podpornimi orodji. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti ali lahko razvita mobilna rešitev nadomesti obstoječo rešitev na osnovi magnetnih kartic. V uvodnem delu magistrske naloge je predstavljen problem, okolje, cilji naloge, predvideni rezultati naloge in metode dela. Izvedena je primerjava med tehnologijama NFC (Near Field Communication) in Modri-zob. Sledi opis uporabljenih orodij in njihovih lastnosti ter pomen pri razvoju programske rešitve. Razvoj programske rešitve je izveden po načelih prototipnega pristopa in zajema analizo, načrtovanje, implementacijo, testiranje ter predlog prototipa programske rešitve s prikazi pomembnejših delov kode. Z metodama Backer in Abacon je izvedena primerjava med novo in obstoječo programsko rešitvijo. Sledi SWOT analiza nove rešitve. S pomočjo orodja SPSS 17.0 je narejena analiza rezultatov spletne ankete dvesto dveh anketiranih o prednostih in slabostih uporabe magnetne kartice ali mobilnega telefona za evidentiranje delovnega časa. Rezultati so pokazali, da sicer večina anketiranih pripisuje več prednosti uporabi mobilnega telefona, a hkrati ne bi dovolili, da se programska rešitev naloţi na njihove privatne telefone. V zaključku magistrske naloge je ocena učinkov, pogojev za uvedbo programske rešitve za mobilne telefone v organizacijo, potrebnih tehničnih in finančnih sredstev ter moţnosti za nadaljnji razvoj programske rešitve za mobilne telefone.

KLJUČNE BESEDE

Java Micro Edition

Modri-zob tehnologija

Mobilna tehnologija

Programska rešitev za mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa

Uvajanje informacijskega sistema v organizacijo

ABSTRACT The thesis presents a software solution for recording the working time with a mobile phone via Blue-tooth technology. The software solution has been tested with the aid of the Wireless Toolkit 2.5.2 emulators and four phones. Apart from the attendance records the software solution also helps generating monthly reports of the completed activities. The software solution has been developed using Java ME tools and other important support tools. The aim of the master's thesis was to determine whether the developed mobile solution can replace the existing solution based on the magnetic cards. The introductory part of the thesis presents the problem, the environment, objectives of the thesis, expected results of the thesis and work methods. A comparison between the NFC (Near Field Communication) and Blue-tooth technologies has also been prepared. It is followed by a description of the tools used, their characteristics and their importance in the development of software solution. Development of software solution is carried out following the principles of a prototype approach and includes analysis, planning, implementation, as well as testing and prototype software solution proposal including descriptions of the more important parts of the code. Using the Backer and Abacon methods, a comparison has been made between new and existing software solution. Afterwards there is a SWOT analysis of the new solution. With the aid of the SPSS 17.0 tool an analysis of the results of an online survey of two hundred and two respondents has been made on the advantages and disadvantages of the usage of a magnetic card or mobile phone to record working time. The results showed that while most respondents attributed more advantages to using a mobile phone, they would not allow the software solution to be downloaded to their private phones. The conclusion of the thesis offers the assessment of the effects, the conditions for the implementation of the software solution for mobile phones in an organization, the necessary technical and financial resources, as well as opportunities for further development of the software solution for mobile phones.

KEY WORDS

Java Micro Edition

Blue-tooth technology

Mobile technology

Software solution for mobile phones to record working time Introducing information system in an organization

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 2

1.2 OPREDELITEV CILJEV NALOGE ............................................................. 3

1.3 PREDVIDENI REZULTATI NALOGE ......................................................... 3

1.4 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 4

1.5 METODE DELA ......................................................................................... 4

2 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................................... 6

2.1 KARAKTERISTIKE MOBILNIH TELEFONOV ............................................ 6

2.2 MODRI-ZOB TEHNOLOGIJA .................................................................... 6

2.3 PRIMER NFC TEHNOLOGIJE .................................................................. 7

2.3.1 RAZLIKE MED NFC TEHNOLOGIJO IN MODRI-ZOB TEHNOLOGIJO ........................................................................................................... 8

2.4 PREGLED ZNAČILNOSTI PROGRAMSKIH JEZIKOV JAVA, JAVA ME IN MYSQL ...................................................................................................... 8

2.5 ANALIZA PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA ..................................................... 9

2.6 UPORABLJENA ORODJA ......................................................................... 9

2.6.1 OPTIMA! ............................................................................................. 9

2.6.2 RAČUNALNIŠKO PODPRTO PROGRAMSKO INŢENIRSTVO - CASE ......................................................................................................... 10

2.6.3 MICROSOFT VISIO 2007 ................................................................. 10

2.6.4 UREJEVALNIK IZVORNE KODE – NOTEPAD++ ............................. 11

2.6.5 PREVAJALNIK PROGRAMSKEGA JEZIKA JAVA - JRE 1.6 ............ 11

2.6.6 BREZŢIČNA ORODJARNA .............................................................. 11

2.6.6.1 KONFIGURACIJA ZA MAJHNE NAPRAVE - CLDC .................... 12

2.6.6.2 MOBILNI INFORMACIJSKI PROFIL NAPRAVE - MIDP .............. 13

3 UVAJANJE PROGRAMSKE REŠITVE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM V ORGANIZACIJO ................................... 14

3.1 UVAJANJE .............................................................................................. 15

3.2 PROTOTIPNI PRISTOP .......................................................................... 16

3.3 DELITEV METOD .................................................................................... 17

3.3.1 METODA ZAVRAČANJA PROTOTIPOV .......................................... 17

3.3.2 RAZVOJNA METODA PROTOTIPIRANJA ....................................... 17

3.3.3 ORODJA ZA PROTOTIPIRANJE ...................................................... 18

3.3.4 KDAJ UPORABITI PROTOTIPIRANJE ............................................. 20

3.3.5 POSTOPEK PROTOTIPIRANJA ....................................................... 21

3.3.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI PROTOTIPNEGA PRISTOPA .............. 22

3.4 PROBLEMATIKA V PRVOTNI INICIALIZACIJI PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNI TELEFON ........................................................................... 23

3.5 ANALIZA PRIMERJAVE MED TEHNOLOGIJO MAGNETNA KARTICA, NFC IN PREDLAGANO INOVATIVNO REŠITVIJO MODRI-ZOB ............ 23

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ............................................................... 27

4.1 STRATEŠKI NAČRT IS ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM ........................................................................ 27

4.1.1 ANALIZA INFORMACIJSKIH POTREB ............................................. 30

4.1.2 PODATKOVNI MODEL PROGRAMSKE REŠITVE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM 32

4.1.3 DIAGRAM TOKA PODATKOV PROGRAMSKE REŠITVE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM 33

5 PREOBLIKOVANJE OBSTOJEČEGA STANJA .............................................. 35

5.1.1 PREDLOG KODE V JAVI ME ........................................................... 37

5.1.1.1 MIDLET ....................................................................................... 37

5.1.2 PREDLOG KODE V SISTEMU ZA UPRAVLJANJE S PODATKOVNIMI BAZAMI - MYSQL ................................................ 46

5.1.3 OPIS PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE IN NAMESTITEV NA MOBILNI TELEFON ............................................ 48

5.1.4 PREIZKUŠANJE IN TESTIRANJE PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE ...................................................................... 52

5.1.4.1 TEST PROGRAMSKE REŠITVE (PROTOTIPA) NA SIMULATORJU WIRELESS TOOLKIT 2.5.2 ............................................... 52

5.1.4.2 DOPRINOS KONČNE PROGRAMSKE REŠITVE – IZVOZ PODATKOV ................................................................................................. 54

5.1.5 SWOT ANALIZA PREDLAGANE PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE ...................................................................... 57

6 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ......................................................... 59

7 ZAKLJUČKI .................................................................................................... 67

7.1 OCENA UČINKOV ................................................................................... 68

7.2 POGOJI ZA UVEDBO .............................................................................. 69

7.3 MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA .................................................. 69

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 71

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Ana Malešič: Rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom stran 1

1 UVOD Modernizirane organizacije, ki v svojem poslovanju uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo, izrabljajo prednosti le-te z namenom, da bi povečale produktivnost, posledično uspešnost poslovanja z izrabo optimalnih kapacitet produkcijskih faktorjev. Ker je še vedno najbolj pomemben produkcijski faktor človek, je potrebno predvsem v velikih organizacijah (tudi srednje velikih, malo manj pri mikro organizacijah) evidentirati delovni čas zaposlenih. Računalnik je naprava, ki organizaciji tako potrebo evidentiranja omogoča na zelo natančen in kakovosten način. Če pogledamo v zgodovino razvoja generacij računalništva in informatike, se je taka naprava pojavila ţe leta 1890, izumil pa jo je Herrman Hollerith (ustanovitelj podjetja Tabulating Machine Company – kasneje se preimenujejo v IBM). Take naprave za evidentiranje delovnega časa so trenutno projektirane tako, da se za njihovo funkcionalnost uporablja najbolj pogosto t. i. magnetna kartica, s katero zaposleni ob vstopu v organizacijo poloţi kartico na čitalnik, ki na podlagi magnetne frekvence ugotovi identiteto oziroma IP kartice ter pošlje podatke računalniku. Računalnik procesira dobljene podatke in ugotovi, kdo je zaposleni, ki je zahteval avtentifikacijo ter na podlagi ugotovitve evidentira delovni čas. Današnji slog ţivljenja narekuje takšen tempo, v katerem so ljudje vse pogosteje preobremenjeni in pod stresom. Nemalokrat se zgoditi, da zaposleni pozabi identifikacijski predmet, na primer magnetno kartico, ki je potrebna za evidentiranje delovnega časa. Zaradi tega se bremeni birokracija. Stroški izdelave magnetnih kartic so večji pri zaposlitvi večjega števila delavcev (na primer, ko organizacija zaposli v enem obdobju novih 400 delavcev, je potrebno izdelati toliko magnetnih kartic). Vendar stroškovno in birokratsko izhodišče ni bistveni problem takšnega informacijskega sistema. Drugi problem, ki se pojavlja v tem informacijskem sistemu, je njegova omejenost. Ta se zgolj uporablja samo za evidentiranje delovnega časa. Res je, da je to njegov poglavitni in edini namen, vendar bi se s pomočjo drugih tehnologij in sistemov, na primer mobilnim telefonom namesto magnetnih kartic, ta informacijski sistem lahko uporabil kot vzporedna podpora drugim informacijskim sistemom organizacije. Dejstvo je, da ima danes skoraj vsakdo mobilni telefon. Statistika kaţe, da je število uporabnikov mobilnih telefonov, sodeč po podatkih, ţe 5,28 milijard po vsem svetu (Čampelj, 2011). Hkrati pa mobilni telefon postaja skoraj da osebni pripomoček, brez katerega se danes posameznik ne odpravlja na pot. Raziskava je v nadaljevanju namenjena preučitvi celotnega načrta, kako bi se programska rešitev za mobilne telefone izdelala, kako naj bi delovala in kakšen bi bil prispevek v organizaciji. Skratka, raziskava temelji na uvajanju programska rešitev za mobilne telefone v organizaciji, vendar ta faza ni moţna brez predhodne faze razvoja programske rešitve za mobilne telefone. Zato je na podlagi te faze predstavljen primer programske rešitve za mobilne telefone, simulirane s programskim orodjem SUN, zaradi laţje predstavitve delovanja programa v organizaciji. Programska rešitev bo tudi testirana s simulatorjem Wirelesss Toolkit 2.5.2.



Analize informacijskih potreb so predstavljene z vidika organizacije, kjer zaposleni za evidentiranje delovnega časa uporabljajo magnetno kartico. V magistrski nalogi je predstavljen problem evidentiranja delovnega časa. Konkurenčne razmere na trgu in trenutna gospodarska ter finančna kriza silijo organizacije k racionalizaciji poslovanja. Način za dosego tega je racionalna poraba prvin poslovnega procesa. Med slednjimi je vedno večji poudarek na delovni sili, ki je na eni strani lahko vir konkurenčne prednosti organizacije, na drugi strani pa predstavlja velik del stroškov organizacije. Organizacije zato teţijo k optimalni izkoriščenosti svojih zaposlenih. Glede na to, da se vse pogosteje uvaja fleksibilen delovni čas, so organizacije prisiljene k vpeljavi ene od oblik elektronskega evidentiranja delovnega časa. Pogosto lahko učinkovite programske rešitve za mobilne telefone za zagotavljanje tovrstnih storitev za organizacijo predstavljajo visoke stroške. Programska rešitev za mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa pa bi te stroške lahko zniţala, hkrati pa omogočila še dodatne moţnosti obdelave na ta način zbranih podatkov.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Evidenca delovnega časa je zakonsko predpisana obveznost vsake organizacije, pri čemer so načini evidentiranja le-te lahko različni. Trenutno dostopna tehnologija je v večini primerov zasnovana tako, da evidentiranje delovnega časa zaposlenih izvajajo s pomočjo identifikacijskih kartic, imenovanih tudi magnetne kartice, ki jih dodelijo vsem zaposlenim. S pomočjo teh se zaposleni ob rednih in/ali izrednih prihodih/odhodih z delovnega mesta registrirajo na registrirnem terminalu. Slednji s povezavo preko komunikacijskih elementov po računalniški mreţi v podatkovno bazo zapisuje posamezne dogodke. Taka programska rešitev za mobilne telefone za evidenco delovnega časa vodstvu omogoča tekoči vpogled v trenutno prisotnost zaposlenih in hkrati tudi pregled prisotnosti na delovnem mestu za posameznega zaposlenega v določenem časovnem obdobju. Obstoječi programi za evidentiranje delovnega časa predstavljajo breme za obe strani. Na eni strani vzpostavitev in vzdrţevanje takšnih programov za organizacijo predstavlja precejšen strošek. Na drugi strani pa so obremenjeni tudi zaposleni, saj morajo imeti vseskozi pri sebi magnetno kartico. V primeru morebitne pozabe le-te se stroški za organizacijo še povečajo, saj mora odgovorna oseba narediti ročni vnos prisotnosti v podatkovno bazo, v nasprotnem primeru bi lahko v tem času opravljala druge naloge. Strošek za organizacijo oziroma zaposlenega bi bil še večji v primeru izgube oziroma kraje identifikacijske kartice. Da bi se izognili vsemu temu, predlagamo evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom, saj je to pripomoček, brez katerega se danes praviloma ne odpravimo od doma. Marsikateri potrošnik ima celo več kot en mobilni telefon. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kaţejo, da je storitve mobilnih operaterjev v letu 2009 uporabljalo nekaj več kot 2.100.000 uporabnikov (Lipovšek, 2010). Novejši podatki celo kaţejo, da število mobilnih telefonov raste hitreje kot število Slovencev, saj je penetracija mobilnih storitev konec leta 2010 dosegla ţe 103,5 odstotka. Namen naloge je raziskati, ali bi programska rešitev za mobilne telefone evidentiranja delovnega časa lahko v organizacijah nadomestila ţe obstoječi program za evidentiranje delovnega časa. Hkrati bi razvita programska rešitev za mobilne telefone omogočala tudi neposreden izvoz podatkov v potrebne evidence,



ki jih morajo zaposleni posamezne organizacije voditi. Programska rešitev za mobilne telefone bi imela moţnost, da zaposleni na mobilnem telefonu pred začetkom posameznih delovnih nalog, za katere mora voditi še posebno evidenco, izbere nalogo in se njen začetek in konec zapišeta v potreben obrazec.

Vsebina naloge bi bila uporabna za vse tipe organizacij, v katerih je narava dela taka, da je evidentiranje delovnega časa nujno. Kot posledico uvedbe programske rešitve za mobilne telefone pričakujemo:

da bi takšna programska rešitev za mobilne telefone razbremenila kadrovsko sluţbo in prihranek denarja v organizaciji;

aţurno evidentiranje dejavnosti o samem delu zaposlenega in njegovo sprotno vpisovanje v potrebne obrazce;

priloţnost razbremenitve članov organizacije, saj jim ne bi bilo potrebno več skrbeti za magnetne kartice, ki jih morajo s seboj prinesti v organizacijo, da se lahko identificirajo.

Za razvoj programske rešitve za mobilne telefone ne pričakujem ovir. Lahko pa se pojavijo pri implementaciji v organizaciji, saj bi lahko zaposleni za učinkovito uporabo programske rešitve imeli premalo znanja. Do podobnih teţav bi lahko prihajalo tudi v drugih organizacijah.

1.2 OPREDELITEV CILJEV NALOGE

Glavni cilj naloge je izdelati prototip programske rešitve, ki bi delovala na mobilnem telefonu. Ta bi poleg evidentiranja prihoda na delovno mesto omogočala tudi neposreden izvoz podatkov v potrebne evidence, ki jih morajo zaposleni posamezne organizacije voditi. Poleg glavnega cilja bomo skozi nalogo zasledovali še naslednje cilje:

proučiti obstoječ program za evidentiranje delovnega časa v organizaciji;

ugotoviti prednosti in slabosti obstoječega programa;

ugotoviti, ali na trgu ţe obstajajo ponudniki storitve evidentiranja delovnega časa z uporabo mobilnega telefona, in jih proučiti ter ugotoviti njihovo primernost za organizacijo;

ugotoviti karakteristike mobilnih telefonov, ki so potrebne za nemoteno delovanje programske rešitve za mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa;

izdelati prototipno rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom;

prikazati prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti predlagane prototipne rešitve na splošno in za organizacijo.

1.3 PREDVIDENI REZULTATI NALOGE

Magistrska naloga vsebuje primer razvoja programske rešitve za mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa v programskem jeziku Javi ME (Java Micro Edition).



Predviden rezultat naloge je prototip programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom, ki bo omogočala tudi izvoz podatkov v potrebne obrazce, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v organizaciji. S tem je preverjeno raziskovalno vprašanje (RV). RV1: Programska rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom ustrezna zahtevam organizacije.

1.4 PREDSTAVITEV OKOLJA

Šesti člen Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV, Ur. l. RS, št. 40/2006) narekuje vodenje šestnajst vrst evidenc, med katerimi je pod točko c) navedena tudi evidenca o izrabi delovnega časa. Prvi odstavek sedmega člena ZEPDSV pa določa, da evidence o izrabi delovnega časa vodijo delodajalci v skladu z določbami tega zakona za namene uveljavljanja pravic iz sistema socialnega zavarovanja in socialnega varstva, za namen zagotavljanja statističnega spremljanja ter za potrebe inšpekcijskega nadzora. Prvi odstavek devetinpetdesetega člena Zakona o gospodarskih druţbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006) narekuje, da podatke iz letnih poročil pošiljajo “druţbe in podjetniki, razen podjetnikov, ki so po določbah o obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti zakona, ki ureja dohodnino, obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v treh mesecih po koncu koledarskega leta poslati v AJPES podatke iz letnih poročil o svojem premoţenjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za drţavno statistiko ter druge evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene”.

Kot smo do sedaj lahko prebrali, oba zakona (ZEPDSV in ZGD-1) narekujeta vodenje evidenc o izrabi delovnega časa, zato smo izdelali prototip programske rešitve za mobilne telefone. Prototip programske rešitve za mobilne telefone je prav tako namenjen vsem organizacijam, ki še vedno za evidentiranje delovnega časa uporabljajo stare načine, kot so ročni vnos podatkov, evidentiranje delovnega časa z magnetno kartico, biometrijsko metodo in drugo.

1.5 METODE DELA Pogoj za uporabo programske rešitve je potreben mobilni telefon, ki podpira Java ME programe, in osebni računalnik, z moţnostjo uporabe sistema za upravljanje s podatkovnimi bazami MySQL. Naprava, ki bo sprejemala Modri-zob signal, mora vsebovati Modri-zob oddajnik in programsko opremo, ki bo podatke posredovala v sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami MySQL. Pogoj za delovanje programske rešitve za mobilne telefone je vključen Modri-zob oddajnik in vidnost mobilnega telefona, torej vključen Modri-zob na mobilnem telefonu in označena opcija, da je telefon viden vsem napravam v trenutnem okolju. Za dosego pogojev delovanja programske rešitve za mobilne telefone je uporabljena metoda prototipne rešitve, katere končni rezultat bo prototip. Gre za realno rešitev v realnem okolju.



Poleg metode prototipne rešitve so v magistrski nalogi uporabljene še naslednje metode:

metoda analize: gre za proces razčlenjevanja pojmov oziroma razčlenjevanja sestavljenih miselnih stvaritev na njihove enostavnejše dele. Ta metoda bo namenjena interpretaciji posameznih tehničnih sklopov in procesov, ki bi bili potrebni za uvedbo programske rešitve za mobilne telefone v organizacijo;

metoda sinteze: gre za metodo povezovanja ţe proučenih prvin, pojavov in odnosov v celoto, s katero so deli vzajemno povezani;

postopek primerjanja enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov, odnosov ter s pomočjo ugotovitev narediti sklep oz. odgovoriti na problematiko ter realizirati cilje magistrske naloge;

kavzalno (eksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo anketnega vprašalnika.

Ker se v nalogi soočamo s primerjavami tehnologij, ki so namenjene za nadaljnjo morebitno realizacijo evidentiranja delovnega časa, bomo uporabili sledeči metodi in orodja pri odločanju:

BACKER metodo: z njo bomo dobili osnovni vpogled v odločitveni problem – odločitveni problem pa je, katera od tehnologij bodisi NFC bodisi Modri-zob bodisi magnetna kartica je optimalno bolj uporabna za evidentiranje delovnega časa;

ABACON metodo: Ta je bolj natančna od predhodne, saj določimo parametre po pomembnosti in namen le-te je ugotoviti, katera od tehnologij je kakovostnejša; primerjave bomo naredili med Modri-zob/magnetna kartica in NFC/Modri-zob. Ti dve kombinaciji pa zato, ker v nalogi predstavljamo prototipno programsko rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnimi telefoni, ki za svojo funkcionalnost uporablja tehnologijo Modri-zob.

Skratka, z metodama odločanja BACKER in ABACON ţelimo ugotoviti, ali bi prototipna rešitev, ki bo predstavljena v nalogi, dosegla alternativni status izbire. Orodja, ki so uporabljena v magistrski nalogi:

OPTIMA: program za simulacijo diagrama procesa (flow-chart),

Microsoft Visio 2007: programska oprema za oblikovanje ERM prikazov diagrama toka podatkov,

Notepad++: program za pisanje programskih kod (predlog kode v JAVA programskem jeziku),

JRE 1.6: prevajalnik programskega jezika Java,

Wireless Toolkit 2.5.2: simulator delovanja aplikacije na mobilnem telefonu.



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 KARAKTERISTIKE MOBILNIH TELEFONOV Mobilni telefoni postajajo vedno manjši, tanjši in laţji. Baterije teh naprav so vedno zmogljivejše, vendar njihova tehnologija napreduje počasneje kot razvoj mobilnih telefonov. Zasloni se izboljšujejo in postajajo vedno večji ter prikazujejo bolj kakovostno sliko. Največja pomanjkljivost mobilnih telefonov je vnos podatkov (le numerična tipkovnica), tej tipkovnici je dodana moţnost pisanja besedila, vendar zelo neprijazna, saj je vsaki tipki prirejenih več črk, razen boljših mobilnih telefonov, ki imajo QWERTY tipkovnico. Mobilni telefoni podpirajo različna frekvenčna območja in s tem omogočajo uporabo v različnih omreţjih na različnih celinah. Funkcionalnost in način uporabe mobilnih telefonov sta odvisni tudi od operacijskih sistemov. Najbolj pogosti operacijski sistemi, ki poganjajo mobilne telefone, so: Symbian OS, Palm, Windows Mobile in drugi operacijski sistemi posameznih proizvajalcev, kot je na primer Nokia OS (Čampelj, 2011). Tehnologija Modri-zob je posebej primerna za mobilne telefone. Ker gre za komunikacijo na kratke razdalje, so oddajne moči zelo nizke, s tem pa tudi poraba energijsko varčna in prijazna do naprav, ki delujejo na baterije. Tehnologija Modri-zob omogoča brezţično komunikacijo med elektronskimi napravami na krajše razdalje (do pribliţno 10 metrov). Komunikacija poteka na osnovi radijskih valov nizke moči. Zato ni potrebno, da sta napravi, ki komunicirata, v medsebojnem vidnem polju. Ker deluje v frekvenčnem območju ISM, ni potrebno pridobiti licence za uporabo frekvenčnega spektra. Hitrost prenosa podatkov se giblje okoli 1 Mbit/s (Čampelj, 2011).

2.2 MODRI-ZOB TEHNOLOGIJA Modri-zob je varna brezţična tehnologija, ki je namenjena povezovanju različnih digitalnih elektronskih naprav (mobilnih telefonov, računalnikov, itd.) na razdalji do 30 metrov. Namen Modri-zob-a je pošiljanje elektronske pošte, omogoča prostoročno telefoniranje in prenašanje datotek, kakor tudi brskanje po spletu in tiskanju. Bistveni današnji brezţični usmerjeni trendi pomenijo predvsem varno in nevidno povezavo med napravami in med ljudmi. Modri-zob je do sedaj doţivel največji razmah prav v mobilnih telefonih (http://sl.wikipedia.org/wiki/Modri-zob). Povezave z Modri-zob tehnologijo elektronskim napravam omogočajo, da te naprave med seboj komunicirajo brezţično preko kratkega dosega, ad hoc1 omreţja, znano kot »piconets«. Piconeti se vzpostavijo dinamično in samodejno, ko Modri-zob omogoči napravama vhod in izhod radio bliţine, kar pomeni, da se naprave lahko enostavno poveţejo kadarkoli in kjerkoli. Vsaka naprava v Piconetu se lahko istočasno poveţe oziroma komunicira z do sedmimi drugimi napravami, pri čemer so posamezni Piconeti in ostale naprave lahko povezani oziroma pripadajo lahko pripadajo več Piconetom hkrati (pomeni, da je en Piconet povezan s sedmimi, pri čemer je drugi, lahko povezan z povsem novimi). To pomeni načine, da so lahko Modri-zob naprave med seboj povezane skoraj neomejeno. Temeljna značilnost

1 Ad hoc: je metoda za brezţične naprave, da direktno komunicirajo med seboj

(http://compnetworking.about.com/cs/Wirelesssfaqs/f/adhocWirelesss.htm).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bluetooth

http://compnetworking.about.com/cs/wirelessfaqs/f/adhocwireless.htm



oziroma prednost brezţičnih Modri-zob tehnologij je sposobnost, da hkrati upravlja podatkovne in zvočne prenose, ki uporabnikom zagotavlja vrsto inovativnih rešitev kot so prostoročne slušalke za govorne klice, tiskanje in sinhronizacijo za osebne računalnike in mobilne telefone itd. (http://www.modri-zob.com/Pages/Basics.aspx). Standard Modri-zob zagotavlja več stopenj varnosti (http://sl.wikipedia.org/wiki/Modri-zob):

izmenjava ključev med napravama med povezovanjem,

vsako Modri-zob napravo je mogoče narediti za nevidno,

ţe vzpostavljena zveza je zaščitena z (največ) 128-bitno enkripcijo,

hitro menjavanje frekvenc (1600-krat na sekundo zamenja frekvenco),

doseg naprav je odvisen od razreda: o class 3 radios – rang do 1 metra, o class 2 radios – rang do 10 - 30 metrov, o class 1 radios – rang do 100 metrov.

2.3 PRIMER NFC TEHNOLOGIJE Po pregledu obstoječe znanstvene in strokovne literature s področja evidentiranja delovnega časa lahko kot podobno navedemo diplomsko nalogo Davida Sakelška (FOV, 2009) z naslovom Preskus primernosti NFC (Near Field Communication) v sistemu za registracijo dela. Navedena diplomska naloga podrobneje predstavlja sistem temelječ na NFC tehnologiji in uporabi mobilnih telefonov kot identifikacijskih terminalov (Sakelšek, 2009). Od leta 2006 se z razvojem NFC tehnologije ukvarja podjetje Adamsoft, ki se ţe več kot 15 let ukvarja z razvojem inovativnih pristopov na področju poslovne programske opreme (NFCTimeAndAttendance.pdf) (http://www.adamsoft.si/Evidenca-Delovnega-casa/). Podjetje Tušmobil prav tako nudi NFC storitev, ki omogoča, da se zaposleni ob prihodu v podjetje namesto starega načina z magnetnimi karticami registrirajo kar s svojim mobilnim telefonom (http://www.siol.net/tehnologija/telekomunikacije/2008/07/tusmobil_ponuja_resitev_za_evidentiranje_delovnega_casa.aspx). Skupina Špica se zavzema za optimizacijo delovnega časa v javni upravi in za ta namen javni usluţbenci uporabljajo za registracijo delovnega časa mobilni telefon GSM Modul rešitve Time&Space za beleţenje prisotnosti na sejah (http://www.spica.si/caseStudies/caseStudies_JavnaUprava.aspx). NFC tehnologija pravzaprav ni tako nova tehnologija. Gre za visokofrekvenčno brezţično tehnologijo kratkega dosega, ki omogoča izmenjavo podatkov med elektronskimi napravami pri pribliţno 10cm medsebojne razdalje. Tehnologija temelji na standardu ISO/IEC 14443 (standard za RFID tehnologijo). NFC tehnologija se danes uporablja za brezţično plačevanje računov, za elektronsko vozovnico na ţe obstoječih brezkontaktnih infrastrukturah, namenjenim za javni prevoz (z uporabo mobilnega telefona), in tako dalje (http://www.aktivno.si/ai/sl/723-nfc). Kakorkoli pa bo vključevanje NFC tehnologije v t. i. pametne telefone imelo različne posledice na zasebnost in varnost podatkov, ki je trenutno ni moč zajeti z veljavnimi predpisi. Tako da NFC tehnologija sama po sebi ne zagotavlja varne komunikacije, zato jo je treba kombinirati z večslojnim kriptografskim protokolom (npr. SSL), s čimer se vzpostavi varen kanal za prenos podatkov. Največjo nevarnost pa predstavlja moţnost kraje podatkov na razdaljo ter različna zlonamerna programska

http://www.bluetooth.com/Pages/Basics.aspx

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bluetooth

http://www.adamsoft.si/Evidenca-Delovnega-casa/

http://www.spica.si/caseStudies/caseStudies_JavnaUprava.aspx

http://www.aktivno.si/ai/sl/723-nfc



oprema, ki lahko v trenutku okuţi nekaj milijonov mobilnih naprav (http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/nfc-tehnologija-je-na-pohodu.html). Rešitev, ki jo predstavlja predlagana magistrska naloga temelji na tehnologiji Modri-zob in obravnava druge zahteve evidentiranja delovnega časa kot predhodne raziskave. Kljub temu se pričakuje uspešna uvedba programske rešitve za mobilne telefone.

2.3.1 RAZLIKE MED NFC TEHNOLOGIJO IN MODRI-ZOB TEHNOLOGIJO V nadaljevanju je prikazana razlika med NFC in Modri-zob tehnologijo. Zavod aktivnega izobraţevanja je leta 2007 objavil raziskavo. Primerjane podatke in rezultate prikazuje tabela 1.

NFC Modri-zob

Tip omreţja Point-to-point Point-to-multipoint

Doseg <0.2m 10m<30m

Hitrost 424 kbit/s 2,1 Mbit/s

Čas vzpostavitve <0,1 s <6 s

Skladnost z RFID da ne

Tabela 1: Primerjava NFC in Modri-zob tehnologij (Vir: http://www.aktivno.si/sl/723-

nfc) Obe tehnologiji tako Modri-zob kot NFC sta komunikacijski tehnologiji kratkega dosega, za obe pa je značilno, da jih proizvajalci vgrajujejo v svoje modele mobilnih telefonov. Edina največja prednost NFC tehnologije je krajši vzpostavitveni čas. Namesto ročnega konfiguriranja povezave med Modri-zob napravama je povezava med mobilnima telefonoma z NFC tehnologijo vzpostavljena tako rekoč v trenutku (v manj kot desetinki sekunde). Obe tehnologiji je mogoče uporabiti za vzpostavitev brezţične tehnologije brez zapletenega postopka konfiguracije. Najvišja hitrost prenosa podatkov pri NFC je 424 kbit/s, pri tehnologiji Modri-zob pa je najvišja hitrost 2,1 Mbit/s. NFC ima doseg manj kot 20 centimetrov, medtem ko ima Modri-zob obseg od 10 – 30 metrov. V nasprotju z tehnologijo Modri-zob je NFC skladen z obstoječimi RFID strukturami. Še ena od prednosti NFC-ja je moţnost delovanja v času, ko ena od obeh naprav ni napajana (izklopljen telefon) (http://www.aktivno.si/ai/sl/723-nfc).

2.4 PREGLED ZNAČILNOSTI PROGRAMSKIH JEZIKOV JAVA, JAVA ME IN MYSQL

Java je programski jezik, ki je danes eden izmed najbolj razširjenih programskih jezikov tretje generacije. Namenjena je konceptu programiranja od osnovnih programskih konstruktov in podatkovnih struktur do objektno usmerjenega programiranja. Z njo lahko kreiramo programe s pomočjo programskih konstruktov in inicializiranih spremenljivk. Pri programiranju programe načrtujemo postopno (od zgoraj navzdol), posamezne zaokroţene probleme pa sprogramiramo v obliki metod (Mahnič in ostali, 2008).

http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/nfc-tehnologija-je-na-pohodu.html


http://www.aktivno.si/sl/723-nfc

http://www.aktivno.si/sl/723-nfc




Java ME: Java ogrodje, Micro Edition (Java ME) zagotavlja robustno in prilagodljivo okolje za izvajanje programov na mobilnih telefonih (in drugih napravah npr. dlančnikih). Java ME vključuje prilagodljive uporabniške vmesnike, robustno varnost, vgrajene mreţne protokole in podporo za mreţne in »offline« programe, ki se lahko dinamično nalagajo. Programi, ki bazirajo na Java ME, so prenosljivi preko mnogih naprav in hkrati izkoriščajo izvorne zmoţnosti naprave. Ogrodje Java ME predstavlja pravo odprto rešitev za implementacijo programov za mobilne telefone za industrijo. Tehnologija dopušča prenosljivost programskih rešitev med platformami in investicije so minimizirane zaradi moţnosti ponovne uporabe (Čampelj, 2011). MySQL: Gre za sistem, ki je namenjen za upravljanje s podatkovnimi bazami. MySQL je odprtokodna implementacija relacijske podatkovne baze, ki za delo s podatki uporablja jezik SQL. MySQL deluje na principu odjemalec - streţnik, pri čemer lahko streţnik namestimo kot sistem, porazdeljen na več streţnikov. Obstaja veliko število odjemalcev, zbirk ukazov in programskih vmesnikov za dostop do podatkovne baze MySQL (http://dev.mysql.com).

2.5 ANALIZA PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA

Preden predstavimo način uvajanja programske rešitve za mobilne telefone je potrebna faza razvoja programske rešitve. Zato bomo v nadaljevanju predstavili konceptualen pristop programskih rešitev za evidentiranje delovnega časa na podlagi mobilnih telefonov, ki ga bomo uvedli v organizacijo. Najprej bomo predstavili strateški načrt programske rešitve za mobilne telefone, nato analizo programske rešitve, ki bo predstavljena s pomočjo FlowChart oziroma Blok diagram procesa predlagane rešitve, Diagrama toka podatkov in Entitetno relacijskega modela. Informacijske potrebe bodo prikazane na primeru le-teh z vidika organizacije, tako bo tudi inicializiran primer programske rešitve za mobilne telefone, ki je predmet obravnave v magistrski nalogi.

2.6 UPORABLJENA ORODJA

2.6.1 OPTIMA! Optima (program za simulacijo diagrama procesa (flow-chart)) je produkt podjetja Micrografx Inc. Gre za računalniško orodje, ki je namenjeno izdelavi strateškega plana. Izdelava strateškega plana je zelo zahteven proces, ki od udeleţencev zahteva veliko znanja in izkušenj. Optimo uvrščamo med orodja, ki so znana kot CASE (CASE – Computer Aided Software Engineering oziroma sodobni način računalniško podprtega programskega inţenirstva), ter vsebujejo repozitorije, kjer lahko hranimo podatke o večini gradnikov, ki jih pri strateškem planiranju obravnavamo. Običajno podpirajo več diagramskih tehnik za vizualno predstavitev modela problemskega področja, kamor sodi tudi pregledni model kot pomemben izdelek strateškega plana (Krisper in ostali, str. 279, 2004). Optima je integrirana programska oprema, ki je zanesljiva in enostavna za uporabo. Njen bistveni namen je procesiranje analize in kreiranje oziroma oblikovanje »kaj-če?« scenarijev z uporabo podrobnih procesov, funkcionalne vloge kartografa,

http://dev.mysql.com/



procesa modela obnašanja in vizualne simulacije. Z Optimo podjetja lahko vidijo operacije, oddelke ali celotno podjetje kot sisteme ali procese, identifikacijo problemov in priloţnosti, nato pa kreirajo modele za izboljšanje procesov in simulirajo delovanje teh hipotetičnih procesov – vse s pomočjo te programske opreme. Optima pripravlja poročila bodisi v tabelarični bodisi v grafični obliki iz statističnih podatkov, ki so bili ustvarjeni v fazi simulacije. Uporabniki lahko zbirajo informacije ali izvajajo analize na katerikoli točki v procesu in prav tako lahko primerjajo alternative »kaj-če?« scenarijev v eno samo poročilo (http://www.thefreelibrary.com/Micrografx+Previews+Optima!+2.5+Process+Management+Tool+Software-a019987669).

2.6.2 RAČUNALNIŠKO PODPRTO PROGRAMSKO INŢENIRSTVO - CASE CASE (CASE – Computer Aided Software Engineering) oziroma sodoben način računalniško podprtega programskega inţenirstva, ki v principu poteka od analize problemskega področja, ki naj bi ga podprli z ustrezno bolj ali manj kompleksno računalniško rešitvijo. To seveda zajema tako razvoj ali sintezo ustreznih programskih in podatkovnih gradnikov kot njihovo implementacijo na ustrezni računalniški infrastrukturi. Skratka, pri CASE orodjih je poudarek na hitrem razvoju aplikacij (http://colos1.fri.uni-lj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/CASE/uvod_CASE.html). Sodobna orodja CASE za analizo in načrtovanje računalniških aplikacij pogosto temeljijo na notaciji UML (Unified Modeling Language). To lahko zasledimo tudi v tako imenovanih integriranih razvojnih okoljih (IDE, Integrated Development Enviroment). UML opisuje notacije za vrsto različnih modelov, ki jih lahko tvorimo med objektno usmerjeno analizo in načrtovanjem. UML je de facto standard za objektno usmerjeno modeliranje. Temelji na vrsti različnih grafičnih diagramov, ki jih razvrščamo tako (http://colos1.fri.uni-lj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/CASE/uvod_CASE.html):

diagrami primerov uporabe (Use CASE diagrams): opisujejo funkcionalno obnašanje sistema, kot ga vidi uporabnik;

razredni diagrami (Class diagrams) opisujejo statično strukturo sistema: objekte, atribute in asociacije;

sekvenčni diagrami (Sequence diagrams) opisujejo dinamično obnašanje med akterji in sistemom ter med objekti sistema;

diagrami stanj (Statechart diagrams) opisujejo dinamično obnašanje posameznih objektov kot stroja s končnim številom stanj;

diagrami aktivnosti (Activity diagrams) modelirajo dinamično obnašanje sistema, predvsem pa potek dela. Skratka, diagrami poteka.

Za hitro izdelavo prototipa se pogosto uporabljajo tako imenovana CASE orodja, ki omogočajo pretvorbo uporabnikovih zahtev v podatkovni model in naprej v bazo podatkov. Nekatera CASE orodja omogočajo celo generiranje kode in s tem celo izgradnjo prototipa in ne zgolj njegove zgradbe (ang. designa) (CASE, 2004).

2.6.3 MICROSOFT VISIO 2007

Microsoft Visio 2007 (programska oprema za oblikovanje ERM prikazov diagrama toka podatkov) je komercialni program diagramov za operacijski sistem Microsoft

http://colos1.fri.uni-lj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/CASE/uvod_CASE.html






Windows. Visio uporablja vektorsko grafiko za ustvarjanje diagramov (http://en.wikipedia.org/wiki/Microsoft_Visio). Visio je prav tako računalniško orodje namenjeno izdelavi strateškega plana in ga prav tako kot Optimo uvrščamo med orodja znana kot CASE.

2.6.4 UREJEVALNIK IZVORNE KODE – NOTEPAD++ Urejevalnik izvorne kode ali v nadaljevanju Notepad++ je programska oprema, ki deluje v Windows okolju in je namenjena urejanju besedila ali izvorne kode. Ena od glavnih prednosti Notepad++ nad vgrajenim Windows urejevalnikom besedila, beleţnica (Notepad), je urejanje z zavihki, kar omogoča enostavno delo z več odprtimi datotekami hkrati (http://en.wikipedia.org/wiki/Notepad%2B%2B). Notepad++ podpira sintakso poudarjanja (angl. highlighting) in zloţljivo sintakso dvainpetdeset programov (med katerimi je tudi Java), skript in označevalnih jezikov (angl. markup languages, na primer HTML). Programska oprema samodejno zaznava programski jezik v datoteki, ki je v uporabi. To izvaja tako, da uporablja seznam prilagodljivih vezi datotek (angl. a modifiable list of file extension bindings). Uporabniki lahko tudi ročno nastavijo trenutni programski jezik, tako da prevlada razširitev na prevzeti programski jezik. Program prav tako podpira »autocompletion« za podskupino API nekaterih programskih jezikov (http://en.wikipedia.org/wiki/Notepad%2B%2B). V nadaljevanju naloge bo z Notepad++ prikazan predlog kode v JAVA programskem jeziku.

2.6.5 PREVAJALNIK PROGRAMSKEGA JEZIKA JAVA - JRE 1.6 JRE oziroma Java Runtime Environment se prenese ob namestitvi Java programa na operacijski sistem računalnika. JRE je sestavljen iz Java Virtual Machine (JVM), platforme osnovnih razredov Java in platform, ki podpirajo Java knjiţnice. JRE je del Java programa, kar je potrebno, da ustvarjeni (kreiran) sistem deluje (http://www.java.com/en/download/faq/whatis_java.xml).

2.6.6 BREZŢIČNA ORODJARNA V nalogi je uporabljena brezţična orodjarna Wireless Toolkit 2.5.2 proizvajalca Sun Java Wirelesss Toolkit (prej znan kot Java 2 Platform, Micro Edition (J2ME) Wirelesss Toolkit), je najsodobnejše orodje za razvoj brezţične programske opreme, ki temeljijo na J2ME Connected Limited Device Configuration (CLDC) in Mobile Information Device Profile (MIDP), ter so oblikovane tako, da delujejo na mobilnih telefonih, osebnih digitalnih pomočnikih (dlančnikih), in drugih majhnih mobilnih napravah. Orodje Toolkit vsebuje emulator, funkcije za optimizacijo zmogljivosti in nastavitev značilnosti programske opreme, dokumentacijo ter primere, s pomočjo katerih lahko razvijalci ponudijo trgu zmogljivejše in uspešnejše brezţične (Wirelesss) programske opreme (http://www.oracle.com/technetwork/java/index-jsp-137162.html). Toolkit uporabnikom omogoča, da samostojno nastavijo osebne preference, gradijo programske rešitve ter tako ustvarijo Java Arhiv (JAR) in Java Application Descriptor

http://en.wikipedia.org/wiki/Notepad%2B%2B

http://www.oracle.com/technetwork/java/index-jsp-137162.html




(JAD) datoteko, ki se prenese na mobilni telefon, kjer se tudi namesti (http://www.oracle.com/technetwork/java/overview-138293.html).

2.6.6.1 KONFIGURACIJA ZA MAJHNE NAPRAVE - CLDC Konfiguracija za majhne naprave (angl. Connected Limited Device Configuration).

Slika 1: CLDC brezţično ogrodje (Čampelj 2011) Konfiguracija za naprave z omejenimi viri, kot so prenosni telefoni (CLDC), je specialno načrtovana, da zadošča potrebam ogrodju Java, da se le-ta lahko izvaja na napravah z omejenim pomnilnikom, procesno močjo in grafičnimi zmoţnostmi. Široko prevzeta praksa je, da se s kombinacijo CLDC-ja skupaj z Mobile Information Device Profile (MIDP) zagotavlja dovršeno okolje Java programskih rešitev za mobilne telefone in ostale naprave s podobnimi zmoţnostmi. Dejanska programska rešitev s konfiguracijo in profili razpolaga z uporabo različnih razpoloţljivih API2 funkcij v profilu (Čampelj, 2011). Za CLDC in MIDP okolje, s katerim je danes večina mobilnih naprav implementirana, je potem kreiran MIDlet. MIDlet je programska rešitev, ki jo kreira Java ME razvijalec programske opreme, kot je na primer poslovna programska rešitev. Ti MIDlet-i si lahko enkrat napisani in se lahko izvajajo na vseh razpoloţljivih napravah, ki ustrezajo specifikacijam Java ME tehnologiji. MIDlet je na voljo v repozitoriju nekje v ekosistemu, medtem pa lahko končni uporabnik išče specifični tip programske opreme in jo s pomočjo »over-the-air« (OTA) standarda naloţi na svojo napravo (Čampelj, 2011).

2 API: Aplikacijski programski vmesnik je določen skupek pravil in specifikacij, da si lahko

programi (software) med seboj sledijo in komunicirajo. API je mogoče ustvariti za aplikacije, knjiţnice, operacijske sisteme, itd. na način, da se opredeli njihov »slovar« in resurs zahtevane konvencije (na primer klic konvencijske funkcije) (http://en.wikipedia.org/wiki/Application_programming_interface).

http://www.oracle.com/technetwork/java/overview-138293.html



2.6.6.2 MOBILNI INFORMACIJSKI PROFIL NAPRAVE - MIDP Mobilni informacijski profil naprave (angl. Mobile Information Device Profile) MIDP je specifikacija, ki je izdana za uporabo Jave na vgradnih napravah, kot so to prenosni telefoni in dlančniki. MIDP je del Java ME ogrodja in je na vrhu CLDC-ja, niz programskih vmesnikov na niţji ravni (http://www.oracle.com/technetwork/java/index-jsp-138820.html). MIDP so razvili pod Java Community Process-om kot JSR3 37 (MIDP 1.0) in JSR 118 (MIDP 2.0).

Slika 2: Izbira MIDP 1.0 ali 2.0 z emulatorjem Wirelesss Toolkit 2.5.2 (Lastni vir 2011) Od leta 2007 naprej se MIDP 3.0 razvija pod JSR 271. Prve MIDP naprave so bili modeli i80s in i50sx, znamke Motorola, ki so se pojavile na trţišču aprila 2001. Za izdelavo programske opreme v Java ME ogrodju se je odločalo veliko razvijalcev, ker veliko prenosnih telefonov podpira to ogrodje in ker lahko na internetu poiščemo veliko odprtokodnih knjiţnic, ki še dodatno razširjajo funkcionalnost izdelave programske opreme v tem ogrodju. Glavne prednosti Java ME ogrodja so v dinamičnosti (novi programi so lahko nameščeni na napravah kadarkoli), varnosti, široki skupnosti razvijalcev, objektivni orientiranosti in zanesljivosti (Čampelj, 2011).

3 JSR: Java Specification Requests so dejanski opisi predlaganih in končnih specifikacij,

platforme Java (http://www.jcp.org/en/jsr/overview).




3 UVAJANJE PROGRAMSKE REŠITVE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM V ORGANIZACIJO

Preden začnemo uvajati programske rešitve za mobilne telefone v organizacijo, je potrebno načrtovati. Za načrtovanje lahko rečemo, da gre za postopek, pri katerem določamo, kaj moramo pri projektu narediti ter kdaj in kdo bo to naredil. Načrtuje se lahko na različnih nivojih. Pri načrtovanju sta pomembna dva nivoja: strateški in projektni (Kosec in ostali, 2001). Ker je magistrska naloga bolj projektne narave, bomo izbrali projektni nivo. Rezultat projektnega načrtovanja so izvedbeni načrti vsakega projekta posebej. Načrt za posamezni projekt vsebuje informacije o tem:

kdo so člani projektnega tima. Obvezno morajo sodelovati člani iz kadrovskega oddelka in člani iz računovodskega oddelka ter ostali (npr. Tehnična skupina – za fizično namestitev);

kdo bo določil podrobno vsebino programske rešitve za mobilne telefone oziroma kako naj ta deluje. Vsebino bodo določevali člani projektne skupine iz oddelkov informatike in kadrovskega oddelka. Iz kadrovskega oddelka zato, ker le ti vedo, katere informacije potrebujejo glede evidentiranja delovnega časa (kadrovski oddelek namreč vodi evidenco o zaposlenih, te podatke posredujejo računovodskemu oddelku, ki obračunava plače). Informatiki pa kot analitiki vedo, kakšne so potencialne nevarnosti pri informacijskih potrebah (ker so organizacije različne) in ker poznajo delovanje ţe obstoječega IS v organizaciji, namreč predlagana programska rešitev za mobilne telefone se implementira k obstoječemu IS;

kdo bo odgovoren za vzdrţevanje in delovanje programske opreme (programske rešitve za mobilne telefone) v praksi. V praski so prav tako odgovorni za vzdrţevanje in delovanje informatiki, v morebitnem scenariju izpada pa so odgovorni kadrovniki (ki so prav tako odgovorni pri izpadu ţe obstoječe programske opreme za beleţenje ur – evidentiranje delovnega časa z magnetno kartico);

katere funkcije naj ima programska oprema. Predlagana programska rešitev za mobilne telefone naj ima v osnovi funkcijo evidentiranja z moţnostjo dopolnjevanja, na primer plačevanje malice v organizaciji, pijače itd. Prav tako je funkcija programske rešitve za mobilne telefone odprta vsem ostalim moţnostim kolaboracije z ostalimi sistemi in programsko opremo, če se v organizaciji pojavi potreba po tem;

kateri so osnovni koraki izvedbe projekta: izvesti finančni predračun, implementacija programske rešitve za mobilne telefone v sistem organizacije, testiranja implementirane programske rešitve za mobilne telefone, analiza testa, razprava o izboljšavah (prednosti, slabosti), nadomestitev obstoječe programske opreme (vendar le v primeru, če se ta pokaţe, da ima veliko prednosti);

kakšna sredstva so namenjena posameznim korakom projekta. Sredstva, ki so namenjena posameznim korakom so tista, ki jih organizacija namenja uvajanju novosti v organizacijo oziroma sredstva, namenjena raziskavi in razvoju;



kakšni so pričakovani izidi posameznih korakov projekta. V vseh naštetih korakih projekta se pričakujejo optimalni izidi. To pomeni, da so odgovori in analize pozitivni (torej temelji na moţnosti uvedbe programske rešitve za mobilne telefone). Pričakujejo se problemi pri finančnem koraku (namreč vprašanje je, če je takšna programska rešitev finančno vzdrţna za organizacijo) ter v koraku Razprave (obstaja moţnost, da nekatere organizacije ne bodo videle prednosti v predlagani programski rešitvi).

3.1 UVAJANJE Faza dejanske implementacije programske rešitve za mobilne telefone šteje postavitev mreţ, instalacij osebnih računalnikov, uvajanje uporabnikov, polnjenje sistema s pravimi podatki. Tehnična skupina mora opraviti naslednje naloge (Mlakar, 2006):

zgraditi omreţja,

namestiti bliţnjice na namizja,

nuditi usposabljanje in pomoč uporabnikom,

komunikacijo,

vnesti prave podatke v produkcijski sistem,

zagon programske rešitve za mobilne telefone. Za prehod na takšno programsko rešitev je priporočeno uporabiti pilotni način prehoda. Pilotni način uvajanja je kombinacija vse različnih pristopov oziroma prehodov (vzporednega, neposrednega in faznega). Za ta način uvajanja se v organizaciji zbere testna skupina, nad novim IS impresioniranih uporabnikov, ki so novo programsko rešitev za mobilne telefone pripravljeni nekaj časa vzporedno uporabljati. Prednost takšnega pristopa je, da ni potrebno siliti vseh uporabnikov v dvojno delo in da se začetne napake in pomanjkljivosti odpravijo pri manjši skupini uporabnikov, kar kasneje omogoča laţji in manj tvegan prehod vseh zaposlenih v organizaciji na uporabo nove programske rešitve za mobilne telefone. Ključna slabost pilotnega pristopa je v iskanju uporabnikov, ki bi ţeleli sodelovati in ki so primerni za pilotno skupino uporabnikov, pri katerih bi pilotno uvedli novo programsko rešitev za mobilne telefone. Testna skupina iz pilotnega načina uvajanja mora vzpodbujati ostale zaposlene (v nadaljevanju uporabnik), da imajo na voljo vsaj minimalno konfiguracijo mobilnih telefonov (to pomeni, da bodo testirali delovanje takšne programske rešitve za mobilne telefone na manj zmogljivih mobilnih telefonih, namreč dejstvo je, da nimajo vsi enake mobilne telefone, zato je potrebno testirati, ali taka programska rešitev za mobilne telefone deluje tudi na manj zmogljivih mobilnih telefonih), ki je potrebna za nemoteno delo. Prav tako morajo poskrbeti za predstavitvene streţnike, namestiti bliţnjice in poskrbeti za ustrezne mreţne povezave (dostopne mobilnim telefonom), primerno pričakovano obremenitev programske rešitve (po končani izmeni, ko se izmenja večje število zaposlenih, ali bi prišlo do obremenitve programa). S tem je veliko dela, še posebej, če je delavcev oziroma uporabnikov veliko, zato je bolje, da je strojna oprema zagotovljena ţe pred dejanskim začetkom dela. Prav tako mora biti zagotovljena stabilnost in pravilnost delovanja nameščene podatkovne baze (baza »evidence_delovnih_ur«) in s tem tudi podatkovnega streţnika ter programskega streţnika, na katerem je nameščen program.



Usposabljanja se morajo organizirati pred implementacijo programske rešitve za mobilne telefone, namreč uporabniki lahko pozabijo postopek delovanja oziroma uporabljanja, če programske rešitve ne uporabljajo oziroma so napačno razumeli njeno delovanje. Od števila uporabnikov in obseţnosti sistema je odvisno, kolikokrat bo potrebno organizirati uvajanja. Uporabnikom se mora v vsakem trenutku zagotoviti pomoč v obliki navodil, pomoč na internetu in podporo na delovnem mestu. Krepiti se mora tudi komunikacija (poleg formalnega izobraţevanja glede uporabe programa), v kateri se večkrat ponavlja namen programske rešitve in kaj lahko uporabniki pričakujejo. Po začetni fazi usposabljanja in pripravljanju računalniške infrastrukture je v programsko rešitev za mobilne telefone potrebno vnesti podatke, ki se nanašajo na poslovne funkcije v organizaciji in module, ki jih uvajamo ter uporabnike usmeriti v uporabo programske rešitve za mobilne telefone (torej morajo zaposleni v programsko rešitev vnesti svoje ime, priimek, organizacijo ter geslo in port (vrata organizacije), da lahko programska rešitev na mobilnih telefonih deluje brezhibno). Nato sledi zagon programske rešitve in uporabljanje.

3.2 PROTOTIPNI PRISTOP Prototip je orodje za modeliranje. Na področju informatike je prototipni pristop uveljavljen ţe od začetka osemdesetih let, ko so se razširila razna programska orodja. Z njim lahko preizkušamo in razvijamo ideje, odločitve, zasnove baze podatkov ter delujoče programske rešitve. Torej je prototipni pristop tehnika konstruiranja delne implementacije programske rešitve, tako da se lahko uporabniki in razvijalci podrobneje seznanijo s problemom oziroma njegovo rešitvijo. Tak pristop je bistveno boljši in cenejši kot pri pristopu po SDLC, kjer uporabniki lahko preskusijo programsko rešitev šele v fazi realizacije rešitve, ko je prepozno oziroma predrago spreminjati programsko opremo. Osnovni namen prototipnega pristopa je preseči nekatere slabosti tradicionalnega pristopa (SDLC). Poleg tega je namen prototipnega pristopa tudi:

skrajšati čas do prvih rezultatov,

omogočiti ustvarjalno sodelovanje uporabnikov v celotnem razvojnem obdobju,

zagotoviti, da se napake in pomanjkljivosti pokaţejo v začetnih fazah, ko jih je laţje odpraviti.

Poznamo več moţnih klasifikacij prototipov (http://en.wikipedia.org/wiki/Software_prototyping, 29.4.2011):

raziskovalni prototipi – ugotavljamo, katere ţelje naj programska oprema zagotovi uporabniku. Takšne prototipe nato zavrţemo;

eksperimentalni prototipi sluţijo kot pripomoček za ugotavljanje realizacije. Takšne prototipe tudi zavrţemo;

razvojni prototipi - razvijamo jih postopoma in z namenom, da v določenem času postanejo sami programska oprema oziroma del programske opreme.

Prototipni pristop ima veliko različnih metod. Vendar vse metode temeljijo na dveh bistvenih metodah, kjer se razvijalec odloča za (Zupančič, Werber, Rajkovič, 2008):

metodo zavračanja (throw away prototype);



razvojno (evolutionary) metodo kot sistematični pristop pri izgradnji.

3.3 DELITEV METOD Metode so povzete po Šinkovcu (2010).

3.3.1 METODA ZAVRAČANJA PROTOTIPOV Pri gradnji zapletenih programov so zahteve ob samem začetku projekta praviloma nejasne in slabo definirane. Včasih pa uporabnik sploh ne ve, kaj od končnega produkta pričakuje. Tako se zahteve med samo izgradnjo programske rešitve velikokrat spreminjajo. Po navadi se resnične zahteve pojavijo šele takrat, ko lahko uporabniki programsko opremo preverijo njeno delovanje. Po metodi zavračanja zgradimo hiter in robusten (quick-and-dirty) prototip ter ga predstavimo potencialnim uporabnikom ali naročnikom z namenom, da skupaj z njimi:

doseţemo izvedljivost ţelja,

potrdimo nujnost posameznih funkcij,

odkrijemo manjkajoče zahteve,

raziščemo moţnosti razvoja ustrezne programske rešitve. S pomočjo pri pregledu pridobljenih podatkov lahko z večjo verjetnostjo trdimo, da gradimo ustrezno programsko opremo ter dokončamo specifikacije programskih zahtev. Prototipa od te faze dalje seveda ne gradimo, če lahko identificiramo vse zahteve in se naročniki z njimi strinjajo. Hiter in robusten prototip lahko zgradimo ţe v fazi načrtovanja. Z njimi lahko spreminjamo strukturo programske rešitve. V vseh fazah razvoja (analizi, preliminarnem in podrobnem načrtovanju) ne smemo pozabiti, da gradimo hiter in robusten prototip. Pri tem s pojmom hiter mislimo predvsem na hitrost izgradnje prototipa, zato pri tem ni potrebno izgubljati preveč časa. Le tako lahko rezultate oziroma ugotovitve upoštevamo še pravočasno in jih koristno uporabimo. Pod pojmom robusten pa govorimo v smislu kvalitete, saj ga tako ali tako nameravamo kasneje zavreči. Zato tukaj ni večjega poudarka na načrtovanju, komentiranju in testiranju. Koraki uporabljeni v prototipnem pristopu so:

definiranje zahtev,

pregled uporabniških izkušenj, testiranje prototipa ter določanje novih zahtev,

ponovitev (če je potrebno),

zapis končnih zahtev,

zavrnitev prototipa in izgradnja končne programske rešitve.

3.3.2 RAZVOJNA METODA PROTOTIPIRANJA Razvojna metoda prototipiranja oziroma prototipnega pristopa se bistveno razlikuje od metode zavračanja prototipov. Bistvena razlika je ta, da se pri tej metodi osredotočamo predvsem na izgradnjo zelo robustnega prototipa, ki ga konstantno dopolnjujemo, na koncu pa bo predstavljal osrednji del programske rešitve. Ta



metoda je bistveno počasnejša od metode zavračanja prototipov, saj pri tej metodi ne gledamo na hitrost, ampak na kvaliteto. Faze razvojne metode prototipnega pristopa prikazuje slika 3.

Slika 3: Faze razvojne metode prototipnega pristopa (Šinkovec 2010) Sistem delnega prototipnega pristopa Končni izdelek je zgrajen kot produkt samostojnih prototipov, ki so na koncu zdruţeni v delovanje celotnega sistema. Ekstremni prototipni pristop Ekstremno prototipiranje kot proces razvoja je predvsem uporabljen pri razvoju spletnih programskih rešitev. V osnovi se razvoj razdeli v tri razvojne faze, vsaka je zasnovana na njeni predhodnici. Prvo fazo sestavlja statični prototip, predvsem iz HTML strani. V drugi fazi opremimo zaslonske maske s simulacijskim slojem. V tretji fazi pa funkcionalnosti tudi dejansko implementiramo v prototip. S procesom ekstremnega prototipiranja ţelimo opozoriti na drugo fazo razvoja, kjer je popoln funkcionalni grafični vmesnik zgrajen z zelo malo poudarka na storitve, ki niso del dogovora.

3.3.3 ORODJA ZA PROTOTIPIRANJE Kot pravi Doler (2006) je potrebno za prototipiranje izbrati takšno orodje, da bo izdelava oziroma izgradnja prototipov čim hitrejša in enostavnejša, hkrati pa bo mogoče prototip brez večjega truda tudi spreminjati. Dobro orodje za razvoj prototipov naj bi (http://mafalda.informatika.uni-mb.si/2007-08/isizr/predavanja/tisk/10-prototipiranje.pdf, 30.4.2011):



bilo interaktivno,

bilo enostavno za uporabo,

omogočalo enostavno in hitro spreminjanje,

omogočalo hitro gradnjo prototipov (tudi delnih),

vzpodbujalo postopno dograjevanje,

podpiralo ustrezne strukture podatkovnih baz. vključevalo:

zmogljiv zaslonski oblikovalnik,

moţnost povezovanja zaslonov kot odgovora na dialog,

zmogljiv generator poročil,

jezik četrte generacije,

primeren sistem za uporabljanje podatkovne baze,

integrirani podatkovni slovar,

moţnost ekstrakcije podatkov iz obstoječih zbirk oz. podatkovnih baz,

prenos podatkov v prototipno bazo podatkov (ali on-line dostop). Doler (2006) pravi, da mora pri razvojni metodi orodje dodatno nuditi še:

moţnost izboljšanja strojnih zmogljivosti,

podporo podatkovnim strukturam končnega sistema, tudi glede distribuiranih podatkov,

omreţni dostop,

večuporabniško opcijo,

sposobnost nadzora obseţnih baz podatkov,

moţnost vključevanja segmentov, napisanih v drugih programskih jezikih. Katera orodja uporabljamo danes (http://mafalda.informatika.uni-mb.si/2007-08/isizr/predavanja/tisk/10-prototipiranje.pdf, 30.4.2011):

HTML urejevalniki (Dreamweaver, Expression Web,...),

RAD orodja (Delphi, Visual Basic, C++, Visual Age...),

Integrirana okolja (Oracle JDeveloper,...). Hiter razvoj informacijskih rešitev - RAD Hiter razvoj informacijskih rešitev oziroma kratico RAD (Rapid Application Development) lahko opredelimo kot termin, ki zaznamuje celoten nabor orodij, tehnik, metod in celo stilov razvijanja informacijskih sistemov (Šalamun, 2006). RAD oziroma hiter razvoj informacijskih rešitev. Gre za metodologijo razvijanja informacijskih rešitev, ki jo je leta 1991 razvil in predstavil James Martin. Njeno bistvo je izgradnja informacijske rešitve v zelo kratkem času, pogosto pa se pri tem sprejemajo določeni kompromisi na področju prijaznosti uporabniku, določenih funkcionalnosti in včasih tudi hitrosti same aplikacije. Metodologija vsebuje tudi izdelavo in uporabo prototipa, ki se ga iterativno v večjih stopnjah izboljšuje in nadgrajuje (Šalamun, 2006). Bistvene značilnosti RAD orodja so (Šalamun, 2006):

uporaba prototipa. Glavna ideja tega je, da se v zelo kratkem času izdela prototip – skratka osnutek končne informacijske rešitve, ki sluţi kot osnova za kasnejšo nadgradnjo;



iterativni razvoj pomeni, da se v kratkih razvojnih ciklih ustvarja nove verzije informacijske rešitve, pri čemer ima vsaka naslednja verzija več (delujočih) funkcionalnosti in manj napak;

časovni okvir. Gre za načelo, ki postavlja v ospredje pogosta in redna srečanja med razvijalci in uporabniki informacijske rešitve;

ustrezni člani skupine. V sklopu metodologije RAD se priporočajo ustrezni člani skupine – manjše skupine (dva do šest ljudi), v katerih so zelo vsestranski, izkušeni in motivirani člani, ki so zmoţni prevzemanja več vlog v procesu izgradnje informacijske rešitve;

vključitev vodilnih. V RAD metodologiji je pomembno, da v proces izgradnje informacijske rešitve aktivno vključimo samo vodstvo podjetja;

uporaba RAD orodij. Gre za pravilo, ki interpretira, da je najbolj pomembno pravilo uporaba najnovejših in najhitrejših tehnologij za izgradnjo informacijske rešitve.

3.3.4 KDAJ UPORABITI PROTOTIPIRANJE

Uporaba prototipov pri razvoju programskih sistemov ni vedno primerna. Pri npr. paketni obdelavi prototipiranje zagotovo ni tako učinkovito kot je pri interaktivnih programih. Kot je navedel Šinkovec (2010), je prototipiranje priporočljivo predvsem v naslednjih primerih:

uporabniki ne vedo natančno, kaj ţelijo,

uporabniki s teţavo podajo oziroma izrazijo svoje zahteve,

sistem spremeni osnove poslovnih operacij,

uporabniški vmesnik je potrebno prilagoditi končnim uporabnikom,

poslovne funkcije, ki naj bi jih računalniško podprli, so zapletene in nejasne ter jih uporabniki poznajo oziroma bolje razumejo kot analitiki,

potrebno je preveriti zaslonske maske in poročila, iz njih pa ugotoviti moţne izboljšave ter zvišati nivo uporabnosti,

uporabniki ne razumejo in ne opazijo vseh pridobitev, ki jih bo nudil nastajajoči sistem,

potreba po raziskavi vrednosti alternativnih rešitev.



3.3.5 POSTOPEK PROTOTIPIRANJA Osnovni postopek prototipiranja naj bi vseboval naslednje elemente (slika 4): PROTOTIPIRANJE

določitev področja in ciljev

določitev, kdo bo prototip testiral

določitev, kdo bo prototip gradil

izbira orodja za prototipiranje

skrb za podatkovno bazo

kreiranje začetnega prototipa

RAZVIJANJE PROTOTIPA S KONČNIMI UPORABNIKI

Za vsako verzijo prototipa.

Dograjevanje ali dodajanje prototipu.

Testiranje prototipa s končnimi uporabniki.

Vodenje pogovorov z uporabniki ali delavnice.

Določitev, katere lastnosti dodati ali spremeniti.

Oblikovanje moţnih in koristnih izboljšav.

ČE ni potrebna naslednja verzija POTEM izhod.

Določitev časa in datuma za naslednjo verzijo.

Določitev korakov, ki sledijo prototipiranju

Zagotovitev uporabnikovih zahtev

Slika 4: Osnovni postopek prototipiranja (Šikovec, 2010) Razlike med prototipom in končano programsko rešitvijo so:

sposobnost okrevanja po napaki,

varovanje podatkov,

sposobnost revizije,

enostavno vzdrţevanje,

večuporabniško delovanje,

ustrezni odzivni časi,

obvladovanje obseţnih baz podatkov,

delovanje v mreţi,

delovanje na različni strojni opremi,

pisanje dokumentacij.



3.3.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI PROTOTIPNEGA PRISTOPA V nadaljevanju so povzete prednosti in slabosti prototipnega pristopa. Prednosti Zmanjšanje časa in stroškov razvoja Prototipiranje lahko izboljša kakovost zahtev in specifikacij razvijalcem. Ker se strošek sprememb v kasnejših fazah razvoja povečuje eksponentno, je zgodnje odkrivanje, kaj dejansko naročnik ţeli, izraţeno v hitrejšem razvoju in cenovno ugodnejšem produktu. Boljša in povečana udeleţba uporabnikov Vpogled v prototip zmanjšuje moţnosti nerazumevanja in slabega prenosa informacij, ki nastanejo, ko vsaka stran meni, da je druga razumela, kaj sama pričakuje in ţeli od produkta. Ker uporabniki bolje razumejo problemsko domeno kot analitiki ali programerji, povečana interakcija med njimi pomaga k boljši kvaliteti končnega produkta. Pri takem načinu razvoja je večja verjetnost, da končni produkt bolje ustreza pričakovanjem naročnika tako po videzu kot po performančnih lastnostih (http://en.wikipedia.org/wiki/Software_prototyping#Advantages_of_prototyping, 2.5.2011). Ostale prednosti

Uporabniki vidijo, kaj za njih gradimo ter podajo kritične pripombe.

Manjše tveganje, da zgradimo neustrezen sistem.

Vzpodbujanje uporabnikov h konstruktivnemu sodelovanju.

Za uporabnika laţje razumljivo kot specifikacije na papirju.

Hitreje izdelamo prototip kot specifikacije.

Izločimo pristranskost, saj nakaţemo pridobitve novega načina dela.

Napake lahko odkrijemo pred cenovno zahtevnimi fazami.

Navdušenost in večja motiviranost tako uporabnikov kot razvijalcev.

Preizkusimo lahko več inačic in se odločimo za najboljšo. Slabosti Zupančič izpostavi naslednje slabosti (Zupančič in drugi, 2008):

sistemska analiza se lahko obrne v napačno smer (k manj bistvenim zahtevam),

uporabnik včasih noče opustiti prototipa, kar zavira razvoj končne programske rešitve,

je lahko zahteven za razvijalce (programerje),

včasih se je teţko odločiti, kdaj je prototip zaključen. Wikipedija pa definira naslednje slabosti (http://en.wikipedia.org/wiki/Software_prototyping#Advantages_of_prototyping, 2.5.2011):

Površna analiza in načrtovanje. Pogosto se zgodi, da iz prototipa nastane površno razvit končni izdelek.



Previsoke zahteve uporabnikov. Ko uporabniki vidijo prototip, si ţelijo vse več dodatnih funkcionalnosti.

Problem razlikovanja prototipa in sistema. Problem je prisoten tako pri uporabnikih kot tudi pri razvijalcih.

Površnost uporabnikov pri pregledu. Ker je razvoj ponavljajoč, so uporabniki pri pregledih izboljšanih različic površni, ker se jim zdi, da so to ţe enkrat pregledali.

3.4 PROBLEMATIKA V PRVOTNI INICIALIZACIJI PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNI TELEFON

Program je bil v prvotnem delu predlagan, da bo deloval na osnovi preprostega prenosa tekstovne datoteke preko Modri-zob tehnologije. Vendar smo med konstrukcijo programske rešitve za mobilne telefone pri testiranju naleteli na teţavo. Problem je bil, da so ob pošiljanju t.i. kartice uporabnika poleg glavnega računalnika podatke prejele druge mobilne naprave, ki so okarakterizirane z Modri-zob tehnologijo. To pomeni, da bi v organizaciji zaposleni med seboj interaktivno prejeli kartice. Problem smo rešili s pomočjo »port« vrat. Gre za konstruktor, ki omogoča, da se določijo vrata, določena številka, ki se ob pošiljanju programske rešitve za mobilne telefone sklicuje na določena vrata in jih primerja in pošlje. Tako smo se izognili medsebojnemu pošiljanju kartic.

3.5 ANALIZA PRIMERJAVE MED TEHNOLOGIJO MAGNETNA KARTICA, NFC IN PREDLAGANO INOVATIVNO REŠITVIJO MODRI-ZOB

Ker gre za prototipno rešitev, je najbolje uporabiti metode za pribliţno oceno, saj pri predlagani novi rešitvi še ne poznamo dovolj vseh atributov za boljšo odločitev. V skrajni meri pa nam bodo metode odgovorile na vprašanje koristnosti uporabljene tehnologije nove predlagane programske rešitve za mobilne telefone.

Metoda Backer, gre za analizo prednosti in slabosti med tehnologijami.

Alternativi

Evidentiranje z mobitelom – »NFC

tehnologija«

»MAGNETNA KARTICA«

Evidentiranje z mobitelom – »Modri-

zob«

Prednosti Hitro evidentiranje, zelo enostavna za uporabo (od uporabnika ne zahteva posebnega predznanja oz. kakršnegakoli znanja, dovolj je le pribliţanje mobilnega telefona drugi napravi), aţuriranost podatkov, manjša verjetnost pozabe.

Kartica se ne more pokvariti, lahko se samo razmagneti, nima informacijskega sistema, zato ne more zatajiti, enostavna uporaba.

Boljša aţuriranost podatkov, moţnost integracije z drugimi programskimi rešitvami, moţnost nadgradnje, hitrejši postopek beleţenja podatkov, enostavna uporaba, manjša verjetnost pozabe (rezultat ankete), avtomatično vodenje.



Slabosti Drago vzdrţevanje, draga vzpostavitev, deluje na kratkem dosegu (do 10 cm), torej beleţi se na isti način kot magnetna kartica, priti do prejemnika, poloţiti mobilni telefon na prejemnik, steče postopek evidentiranja).

Pri večjem številu zaposlenih (manj naprav za branje kartic), povzroči čakalne vrste, moţnost pozabe kartice, prihaja do napak, ni avtomatizirano, potrebno je samostojno voditi ure.

Mobilni telefon se lahko pokvari, operacijski sistem telefona lahko zataji.

Tabela 2: Analiza prednosti in slabosti z Backerjevo metodo (Lastni vir 2011) Z analizo Backer smo dobili osnovni vpogled v odločitveni problem, ki ga ţelimo bolj natančno pojasniti z drugimi metodami, ter tako dobiti odgovor na vprašanje glede koristnosti tehnologije, torej ali se Modri-zob za predlagano programsko rešitev za mobilne telefone splača uporabiti.

Metoda Abacon

Metoda, ki smo jo interpretirali v predhodnem odstavku, omogoča, da prednosti in slabosti alternativ navajamo povsem poljubno in lahko tako pri vsaki alternativi upoštevamo drugačne lastnosti. To je slabost, ki pomeni, da alternative niso obravnavane enakovredno. Zato pri odločanju, kateri informacijski sistem bi bil boljši za organizacijo, strmimo k temu, da bi vse alternative ovrednotili z enakimi merili. Zato smo uporabili dokaj enostavno tovrstno metodo imenovano Abacon, za katero je značilno, da ravnamo po naslednjih korakih:

definiramo lastnosti alternativ, se pravi parametre, ki vplivajo na odločitev. Tako dobimo seznam parametrov;

parametre uredimo od najbolj do najmanj pomembnega in jih drugega pod drugim vpišemo v tabelo;

parametre razširimo v atribute in to tako, da na desni strani definiramo merske lestvice. Merske lestvice so povsem poljubne, pomembno je le, da so urejene od leve proti desni.

Torej, sama metoda ne predvideva nobenega računanja oz. iskanja najboljše variante glede na neko funkcijo. Pomaga le pri tem, da od nas zahteva, da uredimo (po pomembnosti) naše kriterije in jim določimo spodnjo in zgornjo mejo kakovosti. Pri določanju mej kakovosti je potrebno biti previden, saj moramo določiti meje pri vsakem kriteriju glede na dejansko stanje v variantah. Če so variante tako različne, da nam pri nekem kriteriju skoraj vse variante padejo v isti razred (na pribliţno isto vrednost), potem je ta kriterij neuporaben (ne-informativen).



Vrednost parametrov

Parameter Slabo A B C D E F G H I J K L Dobro

Strošek uvajanja (IS/programske rešitve za mobilni telefon)

Visoka Nizka

Funkcionalnost (glede na svoj namen)

Nizka Visoka

Enostavnost Nizka Visoka

Hitrost uporabe Počasno Hitro

Moţnost uporabe drugje (integracija z ostalimi programskimi rešitvami)

Ni opcij Je opcij

Stroški vzdrţevanja Visoki Nizki

Avtomatična izdelava poročila o delu

Ne avtomatičnost

Avtomatičnost

Razširjen zajem podatkov pri evidentiranju

Določeni Poljubni

Moţnost nadgradnje Ni moţno Je moţno

Legenda:

»MAGNETNA KARTICA« () Evidenca z Mobilnim telefonom () Vrednost parametrov (večja številka pomeni večja kakovost): A B C D E F G H I J K L

10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65

Tabela 3: Abacon analiza pri primerjavi parametrov tehnologij 1 (Lastni vir 2011) Najprej smo definirali parametre, po katerih smo ločili variante. Razvrstili smo jih po pomembnosti, nato smo jih vpisali v prvi stolpec. Celotni primer se nanaša na izbiro načina evidentiranja delovnega časa zaposlenih. Torej, na izbiro imamo dve alternativi, ali bomo evidentirali delovni čas z magnetno kartico ali s predlagano rešitvijo evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom. Nato smo v prvo vrstico vpisali lestvico, ki smo jo inicializirali z »dobro« ali »slabo«, na sredini med njima je torej »srednje«, to pomeni niti ni preveč dobro niti ni preveč slabo. To lestvico smo tako inicializirali zato, ker nas zanima, katera programska rešitev je dobra. Nato smo za posamezen parameter določili od najmanj zaţelene do najbolj zaţelene vrednosti (na primer parameter strošek uvajanja, naša zaţelena vrednost je, da so ti nizki, torej je to dobro za nas oziroma organizacijo). Vzporedno pa jih v razmerju merske lestvice vpišemo v vrstice (na primer zadnji parameter, moţnost nadgradnje, ni moţno, je moţno). Tako smo pripravili preglednico. Nato smo opisali variante. Variante, ki smo jih zbrali so »magnetna kartica«, ki smo jo označili z , evidenco z mobilnim telefonom pa z . Njihovo oceno po posameznih parametrih smo označili na preglednici. Nato smo povezali posamezne ocene variant, zato da smo dobili navidezno krivuljo, ki smo jo poimenovali profil.

Pomembnost parametrov

Kakovost



Vrednost parametrov

Parameter Slabo A B C D E F G H I J K L Dobro

Strošek uvajanja (IS/ programske rešitve za mobilne telefone)

Visoka Nizka

Funkcionalnost (glede na svoj namen)

Nizka Visoka

Enostavnost Nizka Visoka

Hitrost uporabe Počasno Hitro

Moţnost uporabe drugje (integracija z ostalimi programskimi rešitvami)

Ni opcij Je opcij

Stroški vzdrţevanja (Java platforma je dosti razširjena – zato nizki stroški pri #)

Visoki Nizki

Avtomatičnost (pomeni, da delavec mora sam še evidentirati, ali mu tega ni potrebno)

Ne avtomatičnost

Avtomatičnost

Zajem podatkov pri evidentiranju

Določeni Poljubni

Moţnost nadgradnje Ni moţno Je moţno

Legenda:

»NFC tehnologija – na mobilnem telefonu« () – vir adamsoft.com »Modri-zob tehnologija – na mobilnem telefonu« () Vrednost parametrov (večja številka pomeni večja kakovost): A B C D E F G H I J K L

10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65

Tabela 4: Abacon analiza pri primerjavi parametrov tehnologij 2( Lasten vir 2011) Vprašamo se, katera tehnologija je optimalno bolj funkcionalna in koristna za organizacijo. Odgovor na to vprašanje se glasi, da po ugotovljeni analizi prototipa lahko trdimo, da evidentiranje s pomočjo Mobilnih telefonov okarakterizira več prednosti kot slabosti. Magnetna kartica ima svoje slabosti in prednosti, vendar je nabor novih funkcij ter prednosti (posledično tudi slabosti) večja in s tem je prav tako hkrati večja uporabnost s strani evidentiranja z mobilnim telefonom. Zato smo v nadaljevanju naredili SWOT analizo predlagane programske rešitve za mobilne telefone, da dobimo optimalni pogled na predlagano rešitev.

Kakovost

Pomembnost parametrov



4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

4.1 STRATEŠKI NAČRT IS ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM

Trenutno stanje v organizaciji glede IS v upravljalni funkciji (beleţenja) – identifikacija problema. Pred vhodom v organizacijo se izvaja evidentiranje delovnega časa zaposlenih. Ti uporabljajo za evidentiranje delovnega časa magnetno kartico. Kot smo opredelili v uvodu, pri tem prihaja do problema moţnosti pozabe kartice, s tem se bremeni kadrovski oddelek, prav tako je veliko dela ob koncu meseca, ko se morajo oddati delovne ure, ki jih delavci voditi sami. Nastanejo stroški pri naročilu kartic pri novih zaposlitvah večjega obsega.

Zaposleni

Čitalec kartic oz. terminal

Računalnik

Naprava

za evidentiranje

(npr. magnetna

kartica)

Pošiljanje podatkov o zaposlenih

Vodenje evidence (Kadrovski oddelek)

Ročno beleţenje – breme kadrovskega oddelka

Podatki o

zaposlenih

Evidentirani delavci

Evidentirani

opravljajo svoje

delo

Pozaba naprave za evid.

(npr. magnetne kartice)

Zapisovanje

Vpisovanje

Slika 5: Strateško načrtovanje (Lastni vir 2011) Trenutno stanje identificiranja z magnetno kartico poteka po sledečem postopku: ob prihodu na delovno mesto zaposleni na identifikatorju pritisne na gumb prihod, nato poloţi magnetno kartico na identifikator in počaka na zvočni signal (»pisk«). Po zvočnem signalu so podatki zabeleţeni v sistemu, v katerega ima vpogled samo tajnica podjetja. Na identifikatorju so še moţni ostali gumbi: izhod, malica, sluţbeni odhod, delovni čas se evidentira kot pri prihodu na delovno mesto. S tovrstnim načinom se evidentira realni promet (časovno), priznani promet kategorija dela oziroma to, kar se pritisne na identifikatorju (prihod, odhod, malica, sluţbeni odhod), datum, redno delo, nadure, plačani dodatki (čas malice), neplačan čas (sobotno in drugo delo) in skupno številu ur na dan.



Slika 6: Trenutno stanje evidentiranja delovnega časa z magnetno kartico (Lastni vir 2011) Ţeleno stanje v organizaciji glede informacijskega sistema v upravljalni funkciji (evidentiranje delovnega časa) – identifikacija problema. Pri ţelenem stanju v organizaciji ţelimo doseči evidentiranje delovnega časa s pomočjo mobilnega telefona. Postopek evidentiranja delovnega časa bi ostal isti. Torej, zaposleni pridejo v organizacijo, z mobilnim telefonom se evidentirajo in nadaljujejo z delom. Tako bi se izognili obremenitvam, s katerimi se srečujejo pri posrednem izvajanju svojih obveznosti.



Slika 7: Ţeleno stanje evidentiranja delovnega časa z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) Doprinos ţelenega stanja:

hitrejše evidentiranje (ni potrebno čakati na vrsto, priti do naprave za evidentiranje, pritiskati na gumb in polagati kartice),

preglednejše evidentiranje (zaradi vnašanja podatkov glede vrste dela, na primer sestanek, pedagoško delo – v mojem delovnem primeru itd.),

več časa za produktivnost (ni potrebno vsak mesec voditi mesečnega poročila, v povezavi z drugo točko, ker se podatki sproti vnašajo v potrebno evidenco porabljenih delovnih ur),

mobilnost (uporaba je moţna v drugih organizacijah, vendar mora biti »port« različen).

Bistveni doprinos je interpretiran kot prednost v SWOT analizi predlagane programske rešitve za mobilne telefone.



Blok diagram programske rešitve za evidentiranje

Slika 8: Blok diagram toka podatkov programske rešitve za evidentiranje zaposlenih z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) Za analitičen prikaz delovanja programske rešitve za mobilne telefone v procesu evidentiranja delovnega časa na podlagi mobilnega telefona smo uporabili sledeče modele:

ERM (Entitetno relacijski model),

BD (Blok diagram),

DFD (Diagram toka podatkov). V nadaljevanju bom predstavila analizo informacijskih potreb, podatkovni model ter diagram toka podatkov (kontekstni diagram in »0« diagram).

4.1.1 ANALIZA INFORMACIJSKIH POTREB V organizaciji prihaja do tega, da morajo biti podatki, ki jih potrebujejo o času dela posameznega delavca, aţurirani oziroma obdelani čim bolj tekoče. Neobdelani podatki lahko v organizaciji povzročijo zmešnjavo in tako lahko pride celo do napak pri izračunu plač (ker večina organizacij plačuje delavce na čas). Zato mora biti takšna programska rešitev za mobilne telefone skrbno pripravljena in načrtovana. Po drugi strani je magnetna kartica namenjena samo enemu namenu, evidentiranju delovnega časa zaposlenih. Če bi tovrstno opravilo izvajali s pomočjo mobilnega telefona, bi lahko namen razpršili. Kot smo ugotovili, ima mobilni telefon veliko kapaciteto funkcij. Zato bi lahko namenili tovrstno programsko rešitev za mobilne telefone še za druge namene v organizaciji. Na primer, v zdravstvenih domovih po Sloveniji morajo delavci oziroma zdravniki vsako leto ocenjevati svoje delavce



(vendar te ankete oziroma vprašalniki niso anonimni, ampak so natančno naslovljeni na določenega zaposlenega oziroma zdravnika). Takšna programska rešitev za mobilne telefone bi zelo olajšala birokratsko delo zbiranja teh analiz (odgovorov). Z vidika organizacije je pomembno voditi oziroma evidentirati delovni čas na osnovi različnih del, ki pa morajo biti vsak mesec obvezno aţurirana. Magnetna kartica te opcije ne omogoča, zato je potrebno podatke na koncu meseca evidentirati ročno, kar pa vzame veliko časa posameznemu zaposlenemu. Za laţjo predstavo bi bile torej potrebe visokošolske organizacije glede vodenja dela sledeče:

pedagoško delo,

nepedagoško delo,

priprave,

drugo strokovno delo,

sestanek. S pogleda ostalih organizacij pa bi definirali vodenje dela kot:

delo 1 oz. za delo, ki se izvaja,



itd. Če predstavimo koncepte informacijskih zahtev, bo programska rešitev za mobilne telefone namenjena evidentiranju delovnega časa v organizaciji s pogleda organizacije vsebovala sledeče elemente:

številko vrat (port),

id delavca,

organizacija.

Status: 1. prihod, 2. odhod zaradi obveznosti, 3. končni odhod.

Delo: 1. pedagoško delo, 2. nepedagoško delo, 3. priprave, 4. drugo strokovno delo, 5. sestanek.

Odhod zaradi obveznosti: 1. malica, 2. kosilo, 3. osebni odhod.



4.1.2 PODATKOVNI MODEL PROGRAMSKE REŠITVE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM

ERM je grafična tehnika za konceptualno modeliranje podatkov, ki so pomembni za modelirno poslovno področje oziroma organizacijo (Krstov, 2007). Slika 9 prikazuje osnovni ERM diagram evidentiranja delovnega časa zaposlenega. Sama struktura celotnega IS funkcije upravljanja s človeškimi viri je res bolj celovita in obširna, vendar smo zaradi laţje interpretacije prikazali s pomočjo ERM tehnike le jedro programske rešitve za mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa v organizaciji.

ZAPOSLENI ORGANIZACIJAZA/ORG

ID ZAPOSLENEGA ŠT. VRAT

Ime organizacije

Status

Delo

ID ZAPOSLENEGA ŠT. VRAT

Odhod zaradi

obveznosti

Slika 9: Popolni diagram entitete povezave programske rešitve za evidentiranje z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011)

Entiteta Atributi

ZAPOSLENI 1. #ID ZAPOSLENEGA ORGANIZACIJA 1. #ŠT. VRAT

2. Ime organizacije ZA/ORG

1. #ID ZAPOSLENEGA 2. #ŠT. VRAT 3. Status 4. Delo 5. Odhod zaradi obveznosti

Tabela 5: Koncepti ERM programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011)



4.1.3 DIAGRAM TOKA PODATKOV PROGRAMSKE REŠITVE ZA EVIDENTIRANJE DELOVNEGA ČASA Z MOBILNIM TELEFONOM

Diagram toka podatkov oziroma Data Flow Diagrams (DFD) je grafična tehnika za modeliranje procesov in podatkovnih tokov med procesi, ki se izvajajo znotraj modelirnega poslovnega procesa (Krstov, 2007). S to tehniko smo predstavili proces evidentiranja delovnega časa v organizaciji, saj prikazuje strukturo konsekutivno logičnih procesov, ki so v interakciji z zunanjimi entitetami, katerih vsebina je baza podatkov pomembna za evidentiranje. Koncepte DFD in njihove simbolne notacije smo uporabili pri prikazu proizvodne funkcije s pomočjo te tehnike. Orodje, ki smo ga uporabili pri konstrukciji DFD, je Microsoft Visio, saj se ta posluţuje Gane Sarsonovih simbolov. Proces funkcije evidentiranja delovnega časa v organizaciji z mobilnim telefonom zajema:

Procese Zunanje entitete Podatkovna skladišča

1. Avtentifikacija Zaposleni Podatki o delovnih urah

2. Identifikacija Organizacija Podatki o zaposlenih

3. Evidentiranje Naprava za evidentiranje delovnega časa

0.

Evidentiranje urZaposleni

Organizacija

Prijava na

del. mesto

Odobritev

Zajem podatkovUpravljanje

S

podatki

Vpogled

Naprava za

evidentiranje

urZahtevek

zaposlenega

Delovne ure

Slika 10: Kontekstni diagram funkcije evidentiranja ur z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) Interpretacija kontekstnega diagrama Zaposleni neke organizacije pride na svoje delovne mesto. Preden prične s svojim delom se prijavi na delovno mesto, tako da z mobilnim telefonom poda zahtevek napravi za evidentiranje delovnega časa. Naprava pošlje zaposlenemu odgovor oziroma odobritev, da je zaposlen in da so se mu pričele šteti ure. Organizacija ima na podlagi tega vpogled v evidenco ter tako upravlja s temi podatki (lahko obračunava ure).



1.

Avtentifikacija

2.

Identifikacija

3.

Evidentiranje

Zaposleni Organizacija

Naprava za

evidentiranje

urPodatki o

zaposlenih

Prijava na

del. mesto

Branje podatkov

(šifra zaposlenega)

Pošiljanje podatkov

o šifri zaposlenega

Vpogled šifrePodatki o

zaposlenem

Odobritev za štetje ur

Odobritev

Odobritev

Podatki o

delovnih urah

Število delovnih ur

posameznega delavca

Število

delovnih urPodatki o

št. delovnih ur

Zajem podatkov

Vpogled

Upravljanje s podatki

Slika 11: »0« diagram za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) Faze konstrukcije DFD-ja funkcije evidentiranja delovnega časa s pomočjo mobilnega telefona v neki organizaciji zajema:

deskripcija kontekstnega diagrama na osnovi celotnega procesa upravljanja s človeškimi viri,

karakterizacija 0 (nultega) diagrama z zunanjimi entitetami in podatkovnimi skladišči, ki opredeljujejo meje modelirnega procesa.



5 PREOBLIKOVANJE OBSTOJEČEGA STANJA V nadaljevanju je na sliki št. 12 prikazan celoten postopek uvajanja programske rešitve po pilotnem načinu. Uvajanje poteka v 6 korakih: 1. namestitev: programska rešitev se namesti na mobilni telefon in terminal

(računalnik), 2. predstavitev: program se predstavi zaposlenim, 3. izbira: izbere se preizkuševalec – tisti, ki bo programsko rešitev najprej

preizkusil, 4. testiranje: preizkuševalec testira programsko rešitev (nekaj časa) – ugotavlja

pomanjkljivosti, 5. analiziranje: preizkuševalec poroča o pomanjkljivosti (če te so), da se morebitne

pomanjkljivosti odpravijo, 6. uvajanje: programske rešitve se uvede v informacijski sistem organizacije, stari

informacijski sistem pa se opusti. Uvajanje smo bolj podrobno definirali v poglavju 3.1



Korak 1:

Namestitev

Tehnik

Program

Namestitev na mobilne

telefone

Namestitev na

računalnike

Korak 2:

Predstavitev

Sledi predstavitev

progama

Delavci v organizaciji Predstavitev

programa

in delovanje

predstavitev

Bistvene

informacije

o aplikaciji

Korak 3:

Izbira

Izbira testne

skupine

Zbiranje kandidatov za

testiranje

Preizkuševalec

Ambiciozni

uporabnik

Korak 4:

Testiranje

Vzporedno

testiranje

Preizkuševalec

Obstoječi IS za

evidentiranje

Novi – predlagani IS za

evidentiranje

Naprava v uporabi

npr. magnetna kartica

Mobilni

telefon

Vzporedno

izvajanje

Korak 5:

Analiziranje

Analiziranje (ugotavljanje

pomanjkljivosti)

Preizkuševalec Ugotavljanje pomanjkljivosti

Analiziranje

Da/Ne

Beleţenje in odpravljanje

pomanjkljivosti, zato da se

bo izvedel ne tvegan prehod

(v celoten IS organizacije).

DaUgotavljanje

pomanjkljivosti

Korak 6:

Uvajanje

Končno

uvajanje IS

Celotni IS organizacije

za evidentiranje ur.

IS organizacije IS za evidentiranje ur

z mobilnim telefonom

Obstoječi (tehnično zastarel)

IS za evidentiranje ur

Opuščanje sistema

Implementacija

{Ko

rak

1 +

Ko

rak

2 +

Ko

rak

3 +

Ko

rak

4 +

Ko

rak

5}

= S

ed

an

ji o

z. O

bst

oje

či IS

za

evi

de

ntir

an

ja d

elo

vnih

ur

= p

reh

od

na

Ko

rak

6Ko

rak

1

Ko

rak

2

Ko

rak

3

Ko

rak

4

Ko

rak

5

Ko

rak

6 =

No

vi IS

Slika 12: Uvajanje programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom (Lasten vir 2011)



5.1.1 PREDLOG KODE V JAVI ME Najprej bomo preizkusili programsko kodo, ki bo namenjena za mobilne telefone. Programska koda mora vsebovati deklaracijo atributov (id – identifikacijsko šifro, ki ga zaposleni prejme pri kadrovski sluţbi organizacije ter številko vrat »port«), deklaracijo konstruktorja in metode, ki bo geslo klicala preko Modri-zob naprave na napravo za evidentiranje delovnega časa. Kodo smo preizkusili v programskem jeziku Java ME oziroma orodju:

Version 2.5.2_01 for CLDC (4.12.2008 15:22), Developer Edition Copyright 2007 Sun Microsystems, Inc.

Gre za odlični simulator s strani Sun-ovih programskih rešitev. Prednost tega simulatorja je, da omogoča testiranje programske rešitve za mobilni telefon s pomočjo grafičnega vmesnika, ki posodablja izvedbo programske rešitve na grafično ustvarjenem mobilnem telefonu, ki pa ima enake sistemske karakteristike kot fizični mobilni telefon. Predlog kode Samostojno programsko rešitev za evidentiranje delovnega časa s pomočjo mobilnega telefona bomo zgradili v dveh korakih. Najprej bomo izdelali okno programa in nanj postavili dve zaslonski kartici (v prvo bomo vnašali št. vrat in id_delavca, v drugo pa uporabniški vmesnik za vnos podatkov o statusu na delovnem mestu; s statusom je mišljeno na primer, ali gre za prihod, odhod, malico itd.). Prav tako bomo na zaslonski kartici postavili navigacijske gumbe, s katerimi se bo uporabnik preprosto sprehajal in izvajal akcije programa. V drugem koraku bo predstavljena metoda, ki bo vnesene podatke iz uporabniškega vmesnika s pomočjo Modri-zob naprave posredovala glavnemu računalniku. Za izgradnjo programske rešitve bomo uporabljali MIDlet, gre za Java program za vgradne naprave. Celotni primer programske kode je v prilogi št. 3.

5.1.1.1 MIDlet Splošno gledano MIDlet-i so lahko igre ali programske opreme, ki se izvajajo na prenosnih telefonih. Zunanje upravljanje programske opreme je zelo smiselno, saj je potem lahko programska rešitev prekinjena kadarkoli s strani zunanjega dogodka, kot je to lahko vhodni telefonski klic. MIDlet zahteva za izvajanje napravo, ki implementira vsaj Java ME, CLDC in MIDP. Glavna distribucijska datoteka za MIDlet je datoteka tipa (.jar), toda MIDlet distribucija je lahko sestavljena tudi iz datoteke tipa (.jad), ki vsebuje lokacijo in opis vsebine (.jar) datoteke (Čampelj, 2011). MIDlet mora izpolniti naslednje zahteve, da se lahko izvaja na mobilnem telefonu:

glavni razred mora biti podrazred: javax.microedition.midlet.MIDlet,

MIDlet mora biti zapakiran znotraj (.jar) datoteke,

(.jar) datoteka mora biti predpreverjena z uporabo »preveriffer« orodja,

v nekaterih primerih mora biti (.jar) datoteka podpisana s strani mobilne druţbe (npr. za klicne storitve ali sms storitve),



vse programske rešitve za MID profil morajo biti izpeljane iz posebnega razreda MIDlet,

MIDlet razred upravlja ţivljenjski cikel programske rešitve. Kreiranje UI (User Interface – Uporabniški vmesnik) knjiţnice za mobilne telefone Knjiţnica UI je namenjena za situacije, kjer uporabnik ne potrebuje namenjati vse pozornosti programski rešitvi (zaradi enostavne uporabe). Komponente MIDP UI jedra so:

UI (User Interface) za MIDP: o v kodi bomo uporabili sledeča dva paketa:

javax.microedition.midlet

javax.microedition.lcdui

Klasifikacija: o visoko razredni UI, za katerega je značilno, da:

ni potrebno nastavljati velikosti zaslona (je samo-prilagodljiv),

o nizko razredni UI: uporabnik mora kontrolirati dogodke direktno, uporabnik mora ročno prilagajati velikost zaslona.

Extra: Ticker, Command in Image.

Za razvoj programske rešitve za mobilne telefone bomo uporabili sledečo MIDP UI class hierarhijo:

DISPLAY

DISPLAYABLE SCREEN

TextBox

Alert

Form

Item

StringItem

ImageItem

TextField

ChoiseGroup

0...1

0...n

Slika 13: MIDP UI class hierarhija (Lastni vir 2011) MIDP UI class hierarhija prikazuje konstruktorje, ki gradijo programske rešitve za evidentiranje delovnega časa s pomočjo mobilnega telefona. Posamezni konstruktorji in kode bodo predstavljeni v nadaljevanju.



Display in Displayable Najpomembnejši konstruktor pa je Displayable. Gre namreč za objekt, kjer je za programski jezik Java ME kot tudi za običajno Javo značilno, da gre za objektno programiranje, ki omogoča, da se elementi prikaţejo na zaslonu. Display je objekt, ki se uporablja, da predstavlja enoten Displayable objekt uporabniku v enotnem času, torej naenkrat. Zaslon Zaslon ali Screen je t. i. super razred (superclass) visoko-razrednih UI razredov (classes). Od Screen razreda bomo uporabili sledeče objekte:

TextBox: v katerega se vnaša preprosto besedilo,

Alert: prikaţe začasno sporočilo (za določen čas), ki vsebuje tekst ali sliko,

Form (ali obrazec) prikazuje več med seboj povezanih elementov uporabniškega vmesnika.

Obrazci Obrazci ali Item, ki smo jih uporabili pri naši programski rešitvi za mobilne telefone, vsebujejo kombinacijo sledečih podrazredov (subclasses):

StringItem smo uporabili za besedilo in ostale znake,

ImageItem smo uporabili za slike (prikaz),

TextField smo uporabili za polje za vnos podatkov,

ChoiceGroup smo uporabili za polje z izbirnim seznamom. Koda za kreiranje obrazca za vnos podatkov Program, ki ga bomo kreirali, bo ustvarjen v MIDlet-u, ta pa lahko obstaja v štirih različnih stanjih (Ortiz, 2004):

loaded (naloţen),

active (aktiven),

paused (ustavljen),

destroyed (uničen). Skratka, ko je MIDlet naloţen na napravo in je poklican konstruktor, se nahaja v stanju »loaded«. To se lahko zgodi ob kateremkoli času preden programski upravitelj zaţene programsko rešitev s klicem metode »startAPP()«. Po klicu metode »startAPP()« se MIDlet nahaja v aktivnem stanju, dokler programski upravitelj ne pokliče »pauseAPP()« ali »destroyAPP()«:

»pauseAPP()« začasno ustavi delovanje MIDlet-a,

»destroyAPP()« pa ustavi MIDlet. MIDlet-i so lahko programi, ki se popolnoma izvajajo v ozadju, ali programske opreme za interakcijo z uporabnikom. Interaktivni programi lahko dobijo dostop do prikazovalnika s pridobitvijo instance razreda »Display«. MIDlet lahko dobi »Display« instanco s klicem »Display.getDisplay(MIDlet, midlet), kjer je MIDlet sam podan kot parameter (Čampelj, 2011).



Slika 14: Ţivljenjski cikel MIDlet-a, (Ortiz 2004) Program smo kreirali tako, da vsebuje dve kartici. V prvo bo uporabnik vnesel številko vrat ter identifikacijsko geslo. Druga kartica pa je namenjena vnosu podatkov o vrsti dela, ki ga izvaja posamezen delavec (namen tega je ravno boljša aţuriranost in preglednost podatkov). Obrazloţitev vsakega posameznega konstruktorja je zapisan pod kodo.

Slika 15: Kartici uporabniškega vmesnika za evidentiranje (levo 1. kartica; desno 2. kartica) (Lastni vir 2011) Preden vpišemo katero koli metodo, je potrebno klicati dve knjiţnici, ki predstavljata abstraktni razred:

Import javax.microedition.midlet in Import javax.microedition.lcdui.

http://developers.sun.com/mobility/midp/articles/fsm/#10



Najprej ustvarimo glavni razred celotne kode

public class MEvidencaMidlet extends MIDlet implements

CommandListener

V tem delu bomo klicali sledeče metode in jih postavili na status »private«, kar pomeni, da jih uporabnik ne bo videl pri izvajanju programa:

1. Display: s tem objektom bomo prikazali vse elemente na zaslonu mobilnega telefona,

2. Ticker: metoda za prikaz opozorilnega traka z vsebino, 3. ImageItem: metoda za inicializacijo pozicije slike, 4. Image: metoda za postavljanje vira slike, 5. Form: metoda za kreiranje obrazca oziroma kartice. Prvi je namenjen

kartici za vnos gesla in id_delavca, drugi pa za kartico za vnos podatkov o vnosu statusa dela,

6. TextField: metoda za vnos besedila oziroma specifičnih znakov (geslo), 7. StringItem: metoda za izpis okrasne črte in kratkih opisov, le besedilo, 8. Command: metoda za kreiranje navigacijskih gumbov, 9. ChoiceGroup: metoda za kreiranje izbirnega seznama, za izbiro delovnega

statusa, 10. Javax.microedition.lcdui.Command: inicializacija potrdilnega gumba za

potrditev podatkov, 11. GUITekstPosiljatelj: metoda za pošiljanje elementov preko Modri-zob-a.

public void startApp() {

display = Display.getDisplay(this); - 1

tb = new Form("Vnosno polje"); - 2 tk = new Ticker("Prosimo vnesite številko vrat in vaše

geslo!"); - 3

tb.setTicker(tk); - 3

1. Display (display) bomo deklarirali kot element, ki bo ob klicu »display« prikazal vse elemente, ki jih ţelimo prikazati na zaslonu uporabnikovega mobilnega telefona.

2. »tb« je deklaracija prve kartice oziroma prvega vnosnega obrazca, ki ga bomo poimenovali »Vnosno polje«, vanj bomo vstavili dve vnosni polji, v kateri bo uporabnik vnesel številko vrat (namenjeno iskanju prave nasprotne Modri-zob naprave, torej tiste, ki bo prejela podatke).

3. »tk« je deklaracija opozorilnega traka »Ticker«. Opozorilni trak je atribut objekta Screen. Torej bomo objekt opozorilni trak dodali objektu Screen. Z opozorilnem trakom ţelimo uporabnika opozoriti, da izpolni zahtevajoča polja – številko vrat in id delavca (njegovo geslo, ki ga delavec dobi v kadrovskem oddelku). S setTicker nastavimo opozorilni trak na zaslon. Opozorilni trak je gibljivi tekst, njegovo sporočilo se bo na zaslonu samostojno gibalo oziroma premikalo z leve proti desni. Na mobilni telefon pa se le-ta samostojno postavi bodisi na vrh zaslona bodisi na dno zaslona, odvisno od mobilnega telefona.

Sledi koda za avtentifikacijski vnos podatkov uporabnika. tf1 = new TextField("Številka vrat: ", "", 4,

TextField.NUMERIC); - 1



tf2 = new TextField("ID_delavca: ", "",8,

TextField.PASSWORD); - 2

tb.append(crta);

tb.append(tf1); - 3

tb.append(tf2); - 3

1. »tf1« bomo deklarirali kot vnosno polje za številko vrat tiste naprave, ki naj mobilnemu telefonu uporabnika pošlje podatke. Konstruktor smo zgradili tako, da je potrebno vnesti 4 mestno številko (noben drug znak ni na voljo, npr. črke);

2. »tf2« pa je deklaracija vnosnega polja identifikacijskega števila uporabnika. S tem bo nasprotni računalnik, ki bo prejel podatke, le-te pravilno vnašal v bazo in jih pravilno aţuriral. Konstruktor je zgrajen tako, da se vanj vnaša 8 mestno geslo (bodisi črke bodisi številke bodisi znake).

3. Append je rezervirana beseda, s katero bomo postavili vnosna polja na ploščo obrazca oziroma kartice.

Ta dva konstruktorja sta zelo pomembna elementa te programske rešitve za mobilni telefon, saj identificirajo posameznega delavca.

GV_redu = new Command("V redu", Command.OK, 0); - 1

GIzhod = new Command("Izhod", Command.EXIT, 0); - 2 tb.addCommand(GV_redu);

tb.addCommand(GIzhod);

tb.setCommandListener(this);

display.setCurrent(tb); - 3 }

V tem delu bomo deklarirali in postavili navigacijske gumbe na zaslon prve kartice. Uporabili pa bomo sledeče komande, ki jih bomo s pomočjo rezervirane besede addCommand postavili na meni prve kartice (meni z navigacijskimi gumbi je pri vseh mobilnih napravah nastavljen samostojno na dno zaslona):

1. gumb »V redu« omogoča prehod na drugo kartico (vnesene podatke shrani), 2. gumb »Izhod« ugasne programsko rešitev, 3. setCurrent bo postavil vse gornje elemente na zaslon v prvotni obliki ob

zagonu programa. Ta dva konstruktorja sta zelo pomembna elementa te programske rešitve za mobilni telefon, saj identificirajo posameznega delavca.


GIzhod = new Command("Izhod", Command.EXIT, 0); - 2 tb.addCommand(GV_redu);






Slika 16: Prvi vnosni obrazec oziroma kartica programske rešive (Lastni vir 2011)

public void pauseApp() {

}

PauseApp je abstraktna metoda, ki se izvaja, ko je programska rešitev v mirovanju. Takrat vsi ostali viri programske rešitve postanejo pasivni. Za to programsko rešitev te metode nismo uporabljali, ker gre za program, ki se uporablja samo za vpis in prenos podatkov. Metoda je vsekakor pomemben konstruktor pri gradnji programske rešitve v programskem jeziku Java ME.

public void destroyApp(boolean unconditional) {

}

DestroyApp pa je abstraktna metoda, ki se izvede ob prekinitvi programske rešitve. Uporabljamo jo lahko za prekinitev programa in kadar ţelimo, da se izvedejo določene akcije ob prekinitvi programa.

public void commandAction(Command c, Displayable s) {

if (c == GIzhod || c == GIzhod2) { - 1 destroyApp(false);

notifyDestroyed();

1. Kot prvi pogoj bomo postavili algoritem, da ob primeru zagona ukaza oziroma gumba Izhod (GIzhod zapre program, če smo na prvi kartici; GIzhod2 pa zapre program, če smo na drugi kartici).

CommandAction metodo smo morali ţe na začetku glavnega razreda implementirati s podaljškom »implements CommandListener« (s tem smo iz rezerviranega seznama postavili metodo »public void commandAction, ki opisuje akcije ukaznih gumbov, ki jih bomo sami določili.

} else if (c == GV_redu) {

tb1 = new Form("Delovni čas");



Drugi gumb »V redu« odpre drugo kartico za vnos podatkov o vrsti dela. Kartico bomo poimenovali »Delovni čas«.

Slika 17: Druga kartica za vnos podatkov (Lastni vir 2011) Nato bomo v drugi kartici »Delovni čas« kreirali tri vnosna polja (zaradi narave delovnega časa in delovnega mesta). Vsako delo, ki ga opravlja delavec, namreč zajema tri vrste delovnega statusa: prihod na delovno mesto (ali odhod), opravljanje dela in začasni odhod z vrnitvijo (na primer malica, odmor itd.).

cg = new ChoiceGroup("Status: ", Choice.EXCLUSIVE); - 1

cg1 = new ChoiceGroup("Delo: ", Choice.POPUP); - 2 cg2 = new ChoiceGroup("Odhod zaradi obveznosti: ",

Choice.POPUP); - 3

Tako bomo deklarirali tri vnosna polja na drugo kartico. 1. To vnosno polje bomo deklarirali za vnos podatkov o statusu delovnega

mesta; gre za prihod ali odhod zaradi obveznosti. To vnosno polje je glavno vnosno polje, saj evidentira status delavca na delovnem mestu (torej ali je na delovnem mestu, ali je končal izmeno, ali je začasno zapustil delovno mesto). Ostali dve vnosni polji pa le bolj podrobno interpretirata status delavca.

2. Deklaracija vnosnega polja »Delo«. V tem vnosnem oknu uporabnik označi, katero vrsto dela bo opravljal (odvisno od vrste dela, ta del je večinoma namenjen delavcem, ki opravljajo poklic, za katerega je značilno, da njegovo celoto sestavlja več različnih del), prav tako delodajalec lahko glede na svoje potrebe vnese vrste dela, ki jih opravljajo njegovi zaposleni, ter tako beleţi, kaj je bilo njihovo delo ob določenem delovnem dnevu.

3. Deklaracija vnosnega polja »Odsotnost zaradi obveznosti«. V tem vnosnem polju uporabnik zabeleţi, zakaj je moral začasno zapustiti svoje delovno mesto (gre na malico, osebni odhod itd.). Za ta del je mišljeno, da se delavec po določnem času vrne na delovno mesto.

Po vnosu podatkov deklariramo izpis vseh podatkov, ki smo jih vnesli v kartici »Delovni čas« z metodo:

op = new StringItem("Izpis delovnega statusa:", ""); - 1



tb1.append(op);

1. Gre za izpis preprostega teksta, namenjenega pojasnjevanju vsebine. Sledi »for« zanka, katere namen bo, da preveri, kaj je uporabnik izbral v izbirnih poljih, ki smo jih definirali. Problem bi sicer lahko rešili s »Swich« metodo, vendar pri večjih izbirah dela je bolj primerna »for« zanka.

} else if (c == GOK) { - 1 String str0 = "";

String str1 = "";

String str2 = "";

String str3 = "";

String str4 = "";

for (int i=0; i<cg.size(); i++) {

if (cg.isSelected(i))

str2 += cg.getString(i);

}

for (int j=0; j<cg1.size(); j++) {

if (cg1.isSelected(j))

str3 += cg1.getString(j);

}

for (int k=0; k<cg2.size(); k++) {

if (cg2.isSelected(k))

str4 += cg2.getString(k);

}

str0 += tf1.getString();


display = Display.getDisplay(this); - 2

1. Pogoj, ki bo ob pritisku na gumb »V redu« (GOK) preveril vsa vnosna polja in izpisal njihovo vsebino, ki jo bo uporabnik imel izpisano na zaslonu (zaradi vpogleda, da ne pride do napake pri pošiljanju). Kljub temu, da smo za ustvarjanje tega ukaza uporabili »for« zanko, je časovna zahtevnost tega algoritma še zmeraj konstantna, kar z drugimi besedami pomeni O(1), da je algoritem hiter. Razlog temu so natančno definirana vnosna polja.

2. Ukaz ob kliku na gumb »V redu« izpiše vse vnesene podatke, ki so namenjeni pošiljanju.

V naslednjem delu bomo uporabniku prikazali vsebino za pomoč pri vnosu podatkov. Za konstruktor smo uporabili rezervirano besedo »Alert«, ki samostojno kreira novo okno oziroma kartico, na katero lahko vnesemo vsebino.

Alert alert = new Alert

Za to kartico je značilno, da se samostojno ugasne po določenem času, ki ga sami določimo, ali pa jo uporabnik predčasno sam ugasne.

1. V tem delu bomo vnesli tekst oziroma vsebino pomoči.



2. Določili bomo čas, po katerem naj se okno samo zapre (1000 enot je 1 sekunda; torej 30000 pomeni 30 sekund).

3. Pomoč postavimo na zaslon.

Slika 18: Zagon ukaza pomoč (Lastni vir 2011)

} else if (c == GPoslji) { - 1 }

1. Gumb »Pošlji« (GPoslji) bomo nastavili tako, da kliče nov razred, katerega naloga bo, da preko Modri-zob naprave pošlje vnesene podatke. Kodo bomo predstavili v prilogi št. 3.

5.1.2 PREDLOG KODE V SISTEMU ZA UPRAVLJANJE S PODATKOVNIMI

BAZAMI - MYSQL Terminal oziroma naprava za evidentiranje delovnega časa mora imeti podatkovno bazo, ki bo evidentirala delovni čas. To kodo smo zapisali v MySQL sintaksi: CREATE TABLE Evidenca_Delovnih_Ur (

idDelavca INT NOT NULL,

Status CHAR(50),

Delo VARCHAR(100),

Odhod_zaradi_obveznosti VARCHAR(100),

created TIMESTAMP DEFAULT NOW()

);

Slika 19: Primer opisa tabele »evidenca_delovnih_ur« v programu MySQL (Lastni vir 2011)



Ko podatke pošljemo na terminal, jih ta posreduje v podatkovno bazo oziroma tabelo, ki jo bomo poimenovali “evidence_delovnih_ur”. Podatki v tabeli bodo videti tako, kakor so prikazani na sliki 20.

Slika 20: Primer podatka v tabeli »evidenca_delovnih_ur« v programu MySQL (Lastni vir 2011) Ko so podatki vneseni v tabeli “evidence_delovnih_ur”, jih je potrebno povezati s tabelo o delavcih, ki jo ima organizacija. Kjer bomo preko idDelavca, ki pa mora biti isti, vedeli za katerega delavca gre. Opomba: idDelavca smo deklarirali kot »geslo«, ki ga delavec uporablja za avtentifikacijo. Organizacija mora povezati svojo podatkovno bazo o zaposlenih z bazo, kjer se bo beleţil delovni čas. Predpostavimo, da ima podatkovna baza o delavcih sledeče atribute:

a) idDelavca, b) Ime in Priimek, c) Datum_rojstva, d) Kraj, e) Izobrazba, f) Delovni_poloţaj, g) Delovni_čas.

Vzpostavitev relacije med tabelama je prikazana na sliki št. 21.

Slika 21: Relacija med tabelama Delavci in Evidenca_delovnega_časa (Lastni vir 2011)



Vstavili smo relacijo med obstoječo tabelo Delavci (predpostavljamo, da ima vsaka organizacija svojo tabelo o delavcih z določenimi podatki) in na novo kreirano tabelo Evidenca_delovnega_časa, v katero bi se beleţili podatki o delovnem času. Ko bi delavec poslal zahtevo napravi za evidentiranje delovnega časa, ta prepozna delavca, se odzove in pošlje delavcu odgovor (»true«), v bazo podatkov evidenca_delovnih_ur pa se zabeleţi datum prihoda delavca ter njegov čas. Ko ta odide in se odjavi, se postopek naredi na isti način. Ti podatki s pošljejo glavnemu računalniku, ki odšteje datum in uro odhoda z datumom in uro prihoda ter tako v bazo kadrovske sluţbe zabeleţi število ur (razliko) posameznega delavca. Ko imamo ustvarjeno bazo (kreirano z MySQL), v katero bomo shranjevali podatke, moramo narediti povezavo med MySQL bazo in Java (Modri-zob klient, ki smo ga kreirali). To povezavo bomo naredili z MySQL Connecoter/J. Gre za prvoten Java gonilnik, ki pretvori sklice JDBC (Java Database Connectivity) v omreţni protokol, ki ga uporablja MySQL (http://dev.mysql.com/usingmysql/java/). Skratka, MySQL omogoča povezljivost za odjemalske programske rešitve za mobilne telefone, ki so razvite v programskem jeziku Java s pomočjo gonilnika JDCB, ki se imenuje MySQL Connector / J (http://dev.mysql.com/usingmysql/java/). MySQL Connector / J je gonilnik JDBC oznake 4. Oznaka 4 pomeni, da je gonilnik čista Java implementacija MySQL protokola in se ne opira na MySQL knjiţnico klienta (angl. client libraries) (http://dev.mysql.com/doc/refman/5.1/en/connector-j.html).

5.1.3 OPIS PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE IN NAMESTITEV NA MOBILNI TELEFON

Programsko rešitev za mobilne telefone smo shranili v obliki (.jar) datoteke ter jo poimenovali »Mobilna_Evidenca.jar«.

Slika 22: Programska rešitev za mobilne telefone v (.jar) obliki (Lastni vir 2011) Programsko rešitev za mobilne telefone je najprej potrebno prenesti z osebnega računalnika na mobilni telefon. To lahko naredimo na dva načina:

1. preko specifičnega USB kabla (po navadi je priloţen ob nakupu mobilnega telefona),

2. preko Modri-zob-a.



Slika 23: Opcije pošiljanja programske rešitve na mobilni telefon (Lastni vir 2011) Pošiljanje preko USB kabla ne zahteva posebnih nastavitev, medtem ko je pri pošiljanju preko Modri-zob je potrebno določiti prejemnika.

Slika 24: Windows čarovnik za pošiljanje predmetov preko Modri-zob (Lastni vir 2011) Pri pošiljanju preko Modri-zob je potrebno najprej nastaviti prejemnika. Računalnik, preko katerega pošiljamo programsko rešitev za mobilne telefone, pokaţe katerim prejemnikom lahko pošljemo (pošljemo lahko le tistim napravam, ki so vidne preko Modri-zob). Izberemo napravo (na primer mobilni telefon W300), kliknemo nanjo ter nato kliknemo na gumb »Next«, ki izvede pošiljanje predmeta. Ko je programska rešitev poslana na mobilni telefon, se ta samodejno pošlje v mapo »Drugo«. Nato na mobilnem telefonu izberemo programsko rešitev Mobilna_evidenca (kliknemo nanjo) in izberemo opcijo »Namestitev«. Čarovnik za namestitev nas najprej vpraša, kje ţelimo namestiti program (v mapo Aplikacije ali Igre). Izberemo mapo Aplikacije, nato počakamo, da se program namesti (namestitev traja nekaj sekund).



Navodila za uporabo programske rešitve za mobilne telefone Mobilna_evidenca Ko zaţenemo programsko rešitev na mobilnem telefonu, se odpre okno, kjer vnesemo najprej naše geslo (id delavca – dodeli ga kadrovska sluţba) in številko vrat (zato da programska rešitev za mobilne telefone ne pošilja sporočila drugim napravam, ampak na računalnik, ki vodi evidenco).

Slika 25: Prvi zaslon programske rešitve za mobilni telefon – Avtentifikacija oz. Vnosno polje (Lastni vir 2011) Ko vnesemo prva vnosna polja, pritisnemo na gumb »V redu«. Programska rešitev za mobilne telefone nas preusmeri na zaslon »Delovni čas«.

Slika 26: Drugi zaslon programske rešitve za mobilni telefon: Delovni čas (Lastni vir 2011) V drugem zaslonu izpolnimo sledeče podatke:

status: tu določimo (slika 26), ali smo prišli na delovno mesto »Prihod«, ali smo končali z delom »Končni odhod«, ali pa smo med delovnim časom morali zapustiti organizacijo zaradi določenih obveznosti »Odhod zaradi obveznosti«. Ko določimo status (s klikom) se z navigacijskim gumbom mobilnega telefona premaknemo na sledeče vnosno polje »Delo«;

delo: v tem delu označimo, katero vrsta dela bomo na določeni dan izvajali v organizaciji (primer se nanaša na delo za organizacijo – šola). Delodajalec



sam deklarira, katera dela delavci opravljajo. Ko označimo, kliknemo s pomočjo navigacijskih gumbov mobilnega telefona na gumb »Menu« (slika 27 in slika 28). V meniju »Menu« izberemo gumb »OK«;

odhod zaradi obveznosti: »Odhod zaradi obveznosti« pustimo prazne »----« v primeru, če smo izpolnili polje »Delo«. Polje »Odhod zaradi obveznosti« izpolnimo šele takrat, ko odhajamo z delovnega mesta zaradi določene obveznosti (malico, kosilo itd.). V primeru, če zapuščamo organizacijo zaradi obveznosti, pustimo polje »Delo« prazno »----«. V primeru, da pa izpolnimo polje »Odhod zaradi obveznosti«, se nato prav tako premaknemo s pomočjo navigacijskih gumbov na gumb »Menu« (slika 29 in slika 28). V meniju »Menu« izberemo gumb »OK«.

Slika 27: Polje »Delo« (Lastni vir 2011) Slika 28: Meni in potrditev z »OK«

(Lastni vir 2011)

Slika 29: Polje »Odhod zaradi obveznosti« (Lastni vir 2011)

Slika 30: Izpis trenutnega stanja (Lastni vir 2011)

Ko v meniju »Menu« pritisnemo na gumb »OK«, se nam v spodnjem delu zaslona izpiše, kar smo zapisali – namen tega je preverjanje, ali smo pravilno vnesli podatke. Izpiše se nam trenutni status, ki ga bomo poslali (slika 30). Ko preverimo trenutno stanje in ugotovimo, da smo podatke pravilno vnesli (v primeru napačnega vnosa je potrebno vse podatke ponovno vnesti), v meniju »Menu« tokrat izberemo gumb »Pošlji« (slika 31). Potem ko smo poslali podatke,



pritisnemo na gumb »Izhod« in tako smo zaprli programsko rešitev za mobilne telefone ter postopek »evidentiranja«.

Slika 31: Ukazni gumb »Pošlji« (Lastni vir 2011) Računalnik, ki smo ga nastavili, da prejema podatke, prejme podatke, ki so bili izpisani v seznamu »Trenutno stanje«, in jih zabeleţi v podatkovno bazo (slika 20). Iz podatkovne baze pa kadrovska sluţba lahko upravlja evidenco svoje organizacije z IS, s katerim deluje. Programsko rešitev Mobilna_evidenca lahko delodajalec kasneje po ţelji dopolni ali preoblikuje glede na svoje potrebe.

5.1.4 PREIZKUŠANJE IN TESTIRANJE PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE

Delovanje programske rešitve za mobilne telefone bomo preizkusili in testirali s pomočjo programskega orodja oziroma simulatorja Wireless Toolkit 2.5.2, saj ta ustvarja realno okolje, ki ga ustvari mobilni telefon. Končni test delovanja prototipa pa bomo opravili na mobilnem telefonu Nokia E63 in 5800, Sony Ericsson W300 in W205.

5.1.4.1 Test programske rešitve (prototipa) na simulatorju Wireless Toolkit 2.5.2

Najprej poţenemo program Wireless Toolkit 2.5.2 za CLDC. Odpremo projekt programske rešitve za mobilni telefon (lokacija, kjer ima Wireless Toolkit 2.5.2 shranjene projekte je »lokacija namestitve, pogosto izberemo C:/ disk« /j2mewtk/2.5.2/apps). Projekt odpremo tako, da kliknemo na ukazni gumb »Open Project …« na delovnem oknu simulatorja (slika 32).

Slika 32: Odpiranje projekta s simulatorjem (Lastni vir 2011)

Gumb za odpiranje projektov.



V programski kodi programske rešitve za evidentiranje delovnega časa za mobilne telefone smo celoten projekt in kodo shranili z imenom »MEvidencaMidlet.java«. Ko smo predhodno pritisnili na gumb »Open Project …«, se nam je odprl seznam projektov, kjer bomo poiskali in izbrali projekt pod imenom »MEvidencaMidlet« in ga odprli s pritiskom na gumb »Open Project«.

Slika 33: Izbira projekta »MEvidencaMidlet (Lastni vir 2011)

Projekt se naloţi in poţenemo ga s pritiskom na gumb »Run« . Tako smo zagnali simulacijo programske rešitve za evidenco delovnega časa za mobilne telefone (slika 33). Ustrezno izpolnimo zahtevana polja (poglavje 5.1.3), ki smo jih definirali (podatke v simulatorju lahko vnašamo na dva načina: prvi je preko računalniške tipkovnice, drugi način pa je, da z računalniško miško pritiskamo na gumbe na simulacijskem telefonu (slika 34).

Slika 34: Simulacija programske rešitve za evidentiranje delovnega časa (Lastni vir 2011) Ko smo ustrezno izpolnili zahtevana polja z zahtevanimi podatki, pritisnemo na gumb »Pošlji« v drugem zaslonu (desna slika zaslona mobilnega telefona na sliki

Odpremo projekt »MEvidencaMidlet«.

Z računalniško miško pritiskamo na gumbe in tako vnašamo podatke ali izvršujemo funkcije.



34) v meniju »Menu«. Program izvrši kodo, poišče vse naprave, ki se nahajajo v dosegu, preveri številko vrat (ki smo jo predhodno definirali na številko 5555 – privzeta številka vrat simulatorja), in ker je bil prejemnik oziroma klient računalnik (definiran s številko vrat 5555), je prejel datoteko, v kateri so bili izpisani podatki, ki smo jih izpolnili v poljih mobilnega telefona na simulatorju (slika 34). Prototip programske rešitve za evidentiranje delovnega časa smo testirali tudi na mobilnem telefonu (Nokia E63, Nokia 5800, Sony Ericsson W300). Program je deloval, vendar ni pošiljal izpolnjenih podatkov, ker je programska rešitev za evidentiranje delovnega časa na mobilnih telefonih kreiran prototip programske rešitve samo za mobilni telefon. Za računalnik oziroma klienta je še potrebno razviti programsko kodo. Rešitev je na simulatorju delovala zato, ker je simulator narejen tako, da je hkrati t. i. streţnik (pošiljatelj) in t. i. klient (prejemnik). Programska rešitev pa se ni izvedla (ni se mogla namestiti) na mobilnem telefonu (Sony Ericsson W205), ker ta model telefona nima nameščene ustrezne različice Java. Tako ugotavljamo, da je za pravilno delovanje te programske rešitve za evidentiranje delovnega časa potreben novejši mobilni telefon, s prednaloţeno novejšo različico Jave. Da prejete podatke v računalniku (klientu) pošljemo nato v bazo podatkov, v katero bi imel dostop informacijski sistem kadrovske sluţbe, smo interpretirali v poglavju 5.1.2. Opomba: za klienta oziroma računalnik, ki bo prejemal podatke in jih pošiljal naprej v bazo podatkov, je potrebno razviti program, ki bi izvajal proces prejemnika. Razvoj te programske rešitve ni zahteven – uporabili bi namreč programsko rešitev za prejemnika oziroma klienta, ki so jo v podjetju Sun definirali pri pošiljanju podatkov preko tehnologije Modri-zob. Programska koda za pošiljanje in prejemanje podatkov preko tehnologije Modri-zob je za študijske namene predstavljena v simulatorju Wireless Toolkit 2.5.2, kot projekt »BluetoothDemo«.

5.1.4.2 Doprinos končne programske rešitve – izvoz podatkov Podatki posredovani preko programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom se v t. i. klinetu (računalnik, ki sprejema podatke) posredujejo preko gonilnika MySQL Connector/J in so tako na voljo v podatkovni bazi MySQL. Iz te baze lahko podatke posredujemo naprej v katerikoli obliki. V MySQL bazo lahko dostopamo preko programa phpMyAdmin. Namreč, če ţelimo upravljati MySQL streţnik z ukazno vrstico je takšno delo zelo nepregledno opravilo. Tako je skupek skriptov PHP z imenom phpMyAdmin program, ki opravilo upravljanja MySQL močno olajša. PhpMyAdmin je brezplačen program in podpira tudi slovenski jezik. Z njim lahko dostopamo do MySQL streţnika tudi preko svetovnega spleta in nam omogoča dodajanje, brisanje, uvoz-izvoz zbirk podatkov in tabel. Za delovanje phpMyAdmin programa potrebujemo predhodno nameščene programe Apache, PHP in MySQL. Ob zagonu samega programa se odpre privzeta stran za urejanje podatkovnih baz, ki ponuja udobno in učinkovito upravljanje s podatkovnimi bazami (http://www.e-uspeh.com/pomoc/kaj-je-phpmyadmin.htm). S pomočjo MySQL smo kreirali podatkovno bazo »evidenca«, v kateri smo kreirali tabelo »evidenca_delovnih_ur«. V tabeli smo deklarirali 5 stolpcev (idDelavca, Status, Delo, Odhod_zaradi_obveznosti ter časovni ţig (samodejna funkcija, ki



beleţi čas)). Gre za stolpce, ki interpretirajo podatke, ki jih predstavljena prototipna programska rešitev posreduje računalniku, ta pa jih zabeleţi v MySQL podatkovno bazo. Ker phpMyAdmin upravlja s podatkovno bazo MySQL je potem prvi zapolnjeni podatek v tabeli phpMyAdmin-a videti tako (slika 35):

Slika 35: Podatek v tabeli evidenca_delovnih_ur v phpMyAdmin s streţnika MySQL (Lastni vir 2011) V phpMyAdminu imamo opcijo »Izvozi«, ki podatke iz tabele »evidenca_delovnih_ur« lahko izvozi bodisi v Micorsoft Word, bodisi v Microsoft Excel datoteki, lahko tudi v formatu txt (navadna beleţka). Skratka, po ţelji uporabnika. Torej imamo na voljo kar nekaj formatov (slika 36). Ko uporabnik zahteva funkcijo »Izvozi«, se v phpMyAdmin odpre okno »Preglej povzetek stanja tabele« (slika 36). V tem oknu imamo na voljo število formatov, v katere ţelimo vnesti podatke iz tabele – v katero smo predhodno vnašali podatke s pomočjo programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom.

Slika 36: Izbira formata za izvoz podatkov iz tabele »evidenca_delovnih_ur« (Lastni vir 2011) Na primer, če izberemo opcijo Microsoft Excel 2000, se nam bodo podatki izvozili v Excelovi obliki (slika 37) in bo končni izpis seznam vseh delavcev in evidenca delovnega časa le-teh (identifikacija, status: prihod/odhod/odhod zaradi obveznosti, vrsto dela, ki ga je opravljal, odhod zaradi obveznosti, datum in čas prihoda ali odhoda).



Slika 37: Izvoz podatkov v Excel obliki (Lastni vir 2011) Podatke iz MS Excela lahko s pomočjo spajanja dokumentov (spnemo z MS Wordom) za posameznega delavca izpišemo obrazec (podjetje ga glede na svoje zahteve oblikuje samostojno), ki bo vseboval njegove ure ter vrsto dela, ki ga je delavec opravljal skozi mesec.



5.1.5 SWOT ANALIZA PREDLAGANE PROGRAMSKE REŠITVE ZA MOBILNE TELEFONE

Predlagana programska rešitev za mobilne telefone ima veliko več prednosti in priloţnosti za organizacijo kot pa slabosti in nevarnosti. Argument, ki odgovarja na to tezo, je razvoj programske rešitve za mobilne telefone in mobilne tehnologije. Ţe v uvodu smo povedali, da mobilni telefoni postajajo čedalje bolj pomembno vsakdanje orodje vsakega človeka. Zato morajo biti tudi programske rešitve za mobilne telefone dobro konstruirane. Veliko je poudarka na dobro konstuiranih programskih rešitvah, kar zmanjšuje slabosti in nevarnosti takšnih naprav. Kaj je torej bistvena prednost takšne programske rešitve za mobilne telefone, če izpostavimo managerski pogled (nizki stroški)? To je nedvoumno boljša preglednost evidentiranih podatkov. Za organizacijo to pomeni veliko, še več pa za delavce, namreč ročno evidentiranje določenih podatkov (na primer visokošolskih organizacijah so to pedagoška dela, nepedagoška dela, raziskovalna dela, priprave itd.) »kradejo« zaposlenim čas, v katerem bi lahko bili bolj (na primer) produktivni. Še ena ključnih prednosti predlagane programske rešitve za mobilne telefone je njena enostavnost za uporabo in zaposlene ne bi bilo potrebno pri uvedbi

Prednosti Razbremenitev kadrovskega oddelka.

Razbremenitev delavcev.

Optimizacija stroškov v organizaciji.

Boljša preglednost evidentiranih podatkov.

Nizki stroški implementacije v organizacijo (anketa: delavci nosijo mobilni telefon v organizaciji).

Uvedba se izvede v kratkem času.

Enostavnost za uporabo.

IS od organizacije ne zahteva nakup nove IKT opreme – zadošča le en zmogljivejši računalnik.

Mobilnost – uporaba v drugih organizacijah ob pogoju, da imajo isti sistem evidentiranja prihoda.

Natančen nadzor prihoda in dela ljudi z moţnostjo podaljšanja delovnega časa.

Slabosti Mobilni telefon se lahko pokvari.

Mobilni telefoni starejših generacij niso dovolj zmogljivi.

Na trgu dela so tudi delavci, ki nimajo mobilnega telefona.

Vključevanje zunanjih delavcev med dolgoročno fazo vzdrţevanja – računalničarji v organizaciji ne poznajo platforme Java ME, kar v celoti povzroča večje stroške.

Počasnost vnosa podatkov.

Hitrejše praznjenje baterije zaradi vklopljenega Modrega zoba.

Zloraba sistema (delavec1 prijavi delavca2 na delovno mesto z mobilnim telefonom delavca2).

Oteţena berljivost zaradi majhnih črk na zaslonu telefona.

Priloţnosti Moţnost nadgradnje informacijskega

sistema na mobilnih telefonih.

Manj časa za birokratska dela, več časa za delovne obveznosti.

Čas prej porabljen evidentiranju se lahko nameni novim inovativnim aktivnostim v organizaciji.

Zamenjava starega načina evidentiranja z modernejšim (npr. opustitev ročnega načina evidentiranja).

Identifikacija po biometričnih lastnostih in s tem onemogočena prijava drugega .sodelavca.

Nevarnosti Varnostna politika – moţnost vdora v IS,

posledične zlorabe.

Po nesreči izbris informacijskega sistema na mobilnih telefonih.

Delavci niso naklonjeni novostim v organizaciji.

Negotovo varnostno kopiranje.

Virusi.

Motnje drugih Modri-zob naprav pri delu.

Moţnost »hekanja« zaradi vklopljenega Modri-zob-a.



programske rešitve dodatno obremenjevati z izobraţevanjem in usposabljanjem (z anketo smo ugotovili, da je prednost, da zaposleni nosijo mobilne telefone s seboj v organizacijo, dejstvo je, da vsak ţe dovolj dobro pozna tehnologijo svojega mobilnega telefona – torej ni odpora do uporabe te tehnologije). Prednost predlagane programske rešitve za mobilne telefone se kaţe tudi v uvajanju. Bolj natančno pri časovni zahtevnosti. Uvedba programske rešitve za mobilne telefone je zelo kratka, namreč takšna programska rešitev bi se v organizaciji uvedla pribliţno v maksimalnem roku enega tedna (podobno kot pri oceni analize IS Monete, tehnologija je ista, funkcija je drugačna). Priloţnosti takšne programske rešitve za mobilni telefon so posledica prednosti, poleg vsega je za organizacijo priloţnost, da lahko programsko rešitev za mobilne telefone nadgradijo, pomeni, da jo lahko po svojih ţeljah oblikujejo, dodelajo, nadomestijo (zastarelo tehnologijo – primer varnostni ključi). Seveda ima tudi ta tehnologija slabosti. Mobilni telefoni namreč niso nepokvarljivi, niti vsi nimajo enakih karakteristik oziroma zmogljivosti (primer test predlagane programske rešitve za mobilne telefone je pokazal, da na določenih serijah mobilnih telefonov ne deluje – na primer test smo preizkusili na štirih različnih telefonih Nokia E63, Nokia 5800, SonyEricsson W300 in SonyEricsson W205, pri čemer programska rešitev za mobilne telefone ni delovala na SonyEricsson-u W205. Razlog: tovarniško nima naloţene boljše platforme za uporabo Modri-zob (le osnovno); problem je rešljiv, vendar drag (ponovno naloţiti nov, primeren celotni IS na mobilni telefon, nadomestiti tovarniško naloţenega). Slabost je tudi ta, da je vzdrţevanje takšnega IS drago, namreč po večini nimajo Java ME programerje, ki bi znali te programske rešitve za mobilne telefone vzdrţevati in nadgrajevati po notranjih ţeljah organizacije. Nevarnosti so pričakovane (namreč s to problematiko se srečujejo vsi računalniško podprti sistemi): vdori v sistem, izbris sistema itd. Obstaja pa tudi verjetnost, da nekateri zaposleni ne bodo naklonjeni tej tehnologiji.



6 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Preden predstavimo način, kako bi uvedli programsko rešitev za mobilne telefone v organizacijo, bomo predstavili rezultate anketnega vprašalnika, ki je bil narejen na interpretirano temo. Anketni vprašalnik je dosegljiv na spletni strani: https://spredsheets.google.com/spreadsheet /viewform?formkey=dFM3QXVPc2YyZUhBZDZZYWNSRGswQlE6MQ. Prav tako je potekala debata na forumih, katerih tema temelji na informacijski tehnologiji. Z anketnim vprašalnikom smo ţeleli ugotoviti, v kolikšni meri se dandanes uporabljajo magnetne kartice za evidentiranje delovnega časa, če magnetno kartico kdaj pozabijo vzeti s seboj in kolikokratna je ta poraba v primerjavi z mobilnim telefonom. Prav tako nas je zanimalo, katere lastnosti prepoznajo kot dobre pri mobilnem telefonu v primerjavi z magnetno kartico in obratno, zakaj vse danes uporabljajo mobilne telefone, torej ali uporabljajo samo osnovne funkcije, kot so: klicanje in pošiljanje besedilnih sporočil, ali uporabljajo še katero funkcijo več. Na koncu pa nas je še zanimalo ali anketiranci izpolnjujejo obrazce mesečnega poročila in koliko časa porabijo za izpolnjevanje. Rezultate anketnega vprašalnika smo obdelali s statističnim programom SPSS 17.0, z namenom, da bi izračunali opisne mere frekvenčne porazdelitve, povezanost dveh opisnih slučajnih spremenljivk, hkrati smo preverili tudi zanesljivost merskega koeficienta in primernost vzorca. Anketni vprašalnik je rešilo 202 prebivalcev Republike Slovenije iz vseh dvanajstih regij, ki jih zajema RS. Ker je bila anketa objavljana na spletni strani Najdi.si (pod rubriko Raziskave – Ankete) vzorec ni bil naključno izbran. V postopku vzorčenja je bilo omogočeno, da so vzorec sestavljali vsi uporabniki spletne strani Najdi.si, ne glede na čas in kraj. Vsem anketirancem so bila podana enotna kratka navodila. Anketa je bila objavljena dva meseca (april in maj 2011). Uporabna sta bila 202 rešena anketna vprašalnika. Zanesljivost anketnega vprašalnika smo preverili s pomočjo Cronbach alfa4 testa. Koeficient zanesljivosti kaţe, da je preizkus dovolj zanesljiv, saj je pokazal vrednost 0,6. Za odpravo dileme o tem, ali je bil vzorec korektno izbran oziroma ali je populacija v njem korektno predstavljena, je izračunana primernost vzorca s testom, imenovanim Kaiser-Meyer-Olkin (KMO)5. Test KMO6 je pokazal vrednost 0,728, kar pomeni, da je bil vzorec primerno izbran. Anketni vprašalnik je rešilo 39,6 % ţensk in 60,4 % moških. Povprečna starost vseh anketiranih je bila enaintrideset let. Največ anketiranih je bilo starih 28 let, kar znaša 10,9 % vseh anketiranih. Štirje najmlajši anketirani so stari 16 let, dva najstarejša anketirana sta stara šestinpetdeset let. Povprečna končana izobrazba vseh anektiranih je visokošolska izobrazba. Med anketiranimi jih je šest, ki imajo končano

4 »S testom Cronbach alfa se preverja korelacijo med trditvami znotraj posameznih sklopov

vprašanj. Koeficient lahko zavzame vrednosti med 0 in 1. O zanesljivosti lahko govorimo, kadar je vrednost koeficienta višja od 0,6« (Garson 2005). 5 Vrednost Kaiser-Meyer-Olkin test (KMO) naj bi bila v meji od 0,5 do 1, da lahko rečemo, da

je bil vzorec korektno izbran. 6 KMO statistika ima vrednosti med 0 in 1. V tem primeru je statistika izračunana za

spremenljivke. Kaiser (1974) predlaga, da se sprejmejo vrednost večje nad 0,5. Vrednosti med 0,7 in 0,8 so dobre, vzorci so relativno "kompaktni" , v faktorski analizi so vključeni različni zanesljivi dejavniki. Vir: Andy Field, Discoveribg Statistics using SPSS or Windows, (2000), str. 459

https://spredsheets.google.com/spreadsheet

https://spreadsheets.google.com/spreadsheet/viewform?formkey=dFM3QXVPc2YyZUhBZDZZYWNSRGswQlE6MQ



le osnovnošolsko izobrazbo. Anketni vprašalnik je izpolnilo tudi osem anketirancev s končano doktorsko izobrazbo. Največ anketiranih, kar oseminsedemdeset, jih ima končano le srednjo šolo. V povprečju so anketirani zaposleni le začasno. Največ, več kot polovica vseh anketiranih, je v rednem delovnem razmerju. Med anketiranimi ni bilo nobenega, ki bi bil nezaposlen in je invalid ali upokojen. Kar deset anketiranih je navedlo vzrok za nezaposlenost, da za njih ni primernega dela. Skoraj polovica vseh anketiranih (štiriindevetdeset anketiranih) delovni čas evidentira z magnetno kartico. V nekoliko manjšem številu (oseminpetdeset anketiranih) jim sledijo anketirani, ki delovni čas v organizaciji evidentirajo tako, da ročno izpolnijo obrazec ali se samo podpišejo. Dva anketirana za evidenco delovnega časa uporabljata biometrijsko metodo. Dvanajst anketiranih za evidentiranje delovnega časa uporablja drugo metodo evidentiranja delovnega časa, in sicer RFID v različnih oblikah (kartice, obesek za ključe, zapestnica); nadrejeni vodi evidenco delovnega časa za posameznega delavca ali pa se ročno izpolni obrazec na spletu. Šestintrideset anketiranih delovni čas ne evidentira. Iz podatkov rešenih anketnih vprašalnikov lahko razberemo, da je več kot polovica (sto enajst anketiranih) anketiranih vsaj enkrat ali večkrat v celotnem delovnem obdobju pozabila evidentirati delovni čas bodisi ročno izpolniti obrazec bodisi evidentirati delovni čas z magnetno kartico ali biometrijsko metodo. Kar sto šestinosemdeset anketiranih od dvesto dveh anketiranih ima mobilni telefon vedno pri roki. Iz tabele št. 6 je razvidno, da anketirani pripisujejo magnetni kartici lastnosti, kot so zanesljivost uporabe, hitrost beleţenja, natančnost, aţurnost evidence, enostavnost uporabe in brezhibnost. Lastnosti, kot so več moţnosti evidentiranja, večji pregled nad evidenco delovnega časa, manjša moţnost zlorabe, vedno pri roki, manjša verjetnost pozabe pa pripisujejo mobilnemu telefonu. Za laţje in hitrejše branje podatkov iz tabele so celice obarvane. Zelene celice pomenijo, da se večina anketiranih nagiba za določeno lastnost, rdeče celice pa ravno obratno.



Lastnosti Magnetna kartica

Mobilni telefon

št. anketiranih

Zanesljivost uporabe (in je moţnost nastanka napak pri evidenci majhna)

156 46

Hitrost beleţenja (čas, ki se ga nameni za evidentiranje) 175 27

Natančnost (evidenca je natančna – ure so natančne) 164 38

Aţurnost evidence (glavna evidenca je zabeleţila celovitost vašega dela – prihod, malica, izvajanje določenega dela, »npr. sestanek«)

130 72

Več moţnosti evidentiranja 78 124

Enostavna za uporabo (od uporabnika ne zahteva veliko predznanja za uporabo)

174 28

Večji pregled nad evidenco delovnega časa 99 103

Manjša moţnost zlorabe (pred neavtorizirano uporabo) 96 106

Brezhibnost (brezhibno delovanje, nepokvarljivost) 166 36

Vedno pri roki 64 138

Manjša verjetnost pozabe 54 148

Tabela 6: Podatki anketnega vprašalnika o lastnostih magnetne kartice in mobilnega telefona (Lastni vir 2011)

Programska rešitev oz. lastnost št. anketiranih

za klicanje 102

za pošiljanje besedilnih sporočil 97

za pošiljanje slikovnih sporočil 58

za pregled elektronske pošte 53

za brskanje po spletu 59

za igrice 33

za budilko 88

za opomnik 72

za koledar 74

za fotografiranje 73

za računanje (namesto kalkulatorja) 65

za brezplačen prenos podatkov (Modri-zob) 50

drugo 16

Tabela 7: Uporaba programskih rešitev na mobilnem telefonu (Lastni vir 2011) Tabela št. 7 prikazuje, katere programske rešitve in funkcije uporabljajo anketirani. Največ, sto dva anketirana, mobilni telefon uporablja za klicanje. Sledijo jim anketiranci, ki mobilni telefon uporabljajo za pošiljanje besedilnih sporočil, za budilko, koledar, fotografiranje, računanje (namesto kalkulatorja), brskanje po spletu, pošiljanje slikovnih sporočil, pregled elektronske pošte, brezplačen prenos podatkov (Modri-zob), igranje igric in drugo. Šestnajst anketiranih, ki so označili, da mobilni telefon uporabljajo tudi v druge namene, navaja, da mobilni telefon uporabljajo za branje dokumentov v Adobe, MS



Office, za poslušanje naloţene glasbe na mobilnem telefonu in gledanje videov, za poslušanje spletnega radia in za osebni razvoj. Sto sedeminosemdeset anketiranih trdi, da znajo vklopiti Modri-zob vmesnik na mobilnem telefonu, le šestnajst anketiranih trdi, da Modri-zob vmesnika na mobilnem telefonu ne znajo vključiti. V primeru, da imajo anketiranci na delovnem mestu moţnost evidentiranja delovnega čas, jih sto deset ne bi dovolilo namestitve programske rešitve na osebni telefon zaradi varovanja osebnih podatkov, prav tako devet anketiranih ne bi dovolilo namestitve programske rešitve na osebni telefon, ker bi programska rešitev zasedla pomnilnik mobilnega telefona. Od vseh anketiranih bi sedeminštirideset anketiranih dovolilo namestitev programske rešitve na osebni mobilni telefon, ker bi jim le ta omogočala lasten pregled nad evidenco delovnega časa, šestindvajset anketiranih bi dovolilo namestitev programske rešitve na osebni mobilni telefon, ker bi si s tem olajšali evidentiranje delovnega časa in deset anketiranih, ker se podatki hkrati beleţijo v obrazce mesečnega poročila. Torej, če povzamemo, bi namestitev programske rešitve na mobilni telefon dovolilo triinosemdeset (41%) anketiranih, namestitve ne bi dovolilo sto devetnajst (59%) anketiranih. V povprečju se izkaţe, da bi dovolili namestitev programske rešitve na mobilni telefon, ker se podatki hkrati beleţijo v obrazce mesečnega poročila. V povprečju anketiranci izpolnjujejo obrazec mesečnega poročila enkrat na dva tedna. Šestinšestdeset anketiranih obrazec mesečnega poročila izpolnjuje sproti, vsak dan. Dvajset anketiranih to stori enkrat na teden, kar triinšestdeset anketiranih obrazec mesečnega poročila izpolni konec meseca. Anketirani navajajo, da jim obrazec mesečnega poročila izdela programsko rešitev avtomatično ali fizična oseba (tajnica), prav tako se v nekaterih primerih obrazca ne izpolnjuje, ker so zaposleni plačani po številu oddelanih ur in ne po vrsti dela, ki so ga opravili skozi mesec. Največ, kar devetinosemdeset anketiranih za izpolnjevanje obrazca porabi od ene do deset minut, osemintrideset od enajst do dvajset minut, deset do trideset minut, osemindvajset pa več kot trideset minut. V povprečju anketirani za izpolnjevanje obrazca mesečnega poročila porabijo od deset do trideset minut. V nadaljevanju smo primerjali rezultate anketiranih med tem, ali bi za evidentiranje delovnega časa raje uporabljali mobilni telefon ali magnetno kartico in ali bi v primeru, da imajo na delovnem mestu moţnost evidentiranja delovnega časa z mobilnim telefonom, dovolili namestitev aplikacije na osebni mobilni telefon.

Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uporabnikom pomembna hitrost beleţenja podatkov in enostavnost uporabe evidentorja za evidentiranja delovnega časa, hkrati pa si ţelijo brezhibnega delovanja, zanesljivost uporabe in aţurnost evidentiranih podatkov. Od vseh anketiranih, ki uporabljajo za evidentiranje delovnega časa magnetno kartico, jih osemdeset odstotkov ne bi dovolilo namestiti aplikacije na mobilni telefon zaradi varovanja osebnih podatkov in zasedanja pomnilnika mobilnega telefona.



Sklep Iz rezultatov, pridobljenih s spletno anketo, ugotavljamo, da večina anketirancev uporablja magnetno kartico. Za uporabnike je pomembna hitrost, natančnost, brezhibnost, aţurnost in niso pripravljeni na uporabo mobilnega telefona v namene evidentiranja delovnega časa. Izvzete so lastnosti: večja preglednost, manjša verjetnost pozabe, vedno pri roki, več moţnosti evidentiranja, ki jih pripisujejo kot pozitivne mobilnemu telefonu. Na vprašanje, ali bi za evidentiranje delovnega časa raje uporabljali mobilni telefon ali magnetno kartico, je 77,2% anketiranih odgovorilo, da bi za evidentiranje delovnega časa raje uporabljali mobilni telefon. Trinajst jih namenitve programske rešitve za evidentirane delovnega časa ne bi dovolilo na svoj osebni telefon. Navajajo, da je razlog za to varovanje osebnih podatkov. Skoraj vsi anketirani, ki bi uporabljali za evidentiranje delovnega časa magnetno kartico, ne bi dovolili namestitve za evidentiranje delovnega časa na mobilni telefon.

V nadaljevanju so prikazani rezultati Hi-kvadrat testa, ki ga označimo z

dvaindvajseto črko grške abecede χ2. S testom χ2 smo ţeleli ugotoviti ali sta dve

spremenljivki med seboj povezani in odvisni.

Spremenljivki: Spol * MobilniTelefonAliMagnetnaKartico

Mobilni Telefon Ali Magnetna Kartico

Skupaj Mobilni telefon Magnetna

kartica Drugo

Spol Ţenski 35 43 2 80

Moški 36 64 22 122

Skupaj 71 107 24 202

Tabela 8: Hi-kvadrat med spremenljivkama spol in izbiro evidentorja (mobilni telefon ali magnetna kartica) (Lastni vir 2011)

Vrednost Df

Asymp. Sig. (2-sided)

Pearson Chi-Square 12,615a 2 ,002

Likelihood Ratio 14,869 2 ,001

Linear-by-Linear Association 10,242 1 ,001

N of Valid Cases 202

a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is

9,50.

Tabela 9: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011)



Vrednost za χ2 (χ2=12,615) statistiko je statistično pomembna pri α = 0,05 in lahko

trdimo, da spol in izbira evidentora (mobilni telefon ali magnetna kartica) za evidentiranje delovnega časa nista povezana (p = 0,002), saj imamo le dve ţenski, ki uporabljata za evidentiranje delovnega časa drugo metodo. Spremenljivki nista statistično značilno povezani. In sicer, 45% ţensk uporablja mobilni telefon, medtem ko je med moškimi le 35% tistih, ki uporabljajo mobilni telefon. V nadaljevanju smo izvedli ponoven hi-kvadrat test z zdruţevanjem, ki je pokazal,

da vrednost χ2 (χ2=1,438) za statistiko ni statistično pomembna pri α = 0,05 in

lahko trdimo, da spol in izbira evidentorja (mobilni telefon ali magnetna kartica) za evidentiranje delovnega časa nista povezana (p = 0,230).

Spol * MobilniTelefonAliMagnetnaKartico Crosstabulation

Count

MobilniTelefonAliMagnetnaKartico

Skupaj Magnetna kartica Mobilni telefon

Spol Ţenski 35 43 78

Moški 36 64 100

Total 71 107 178

Tabela 10: Hi-kvadrat z zdruţevanjem med spremenljivkama spol in izbiro evidentorja (mobilni telefon ali magnetna kartica) (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests

Vrednost df

Asymp. Sig.

(2-sided)

Exact Sig.

(2-sided)

Exact Sig.

(1-sided)


Continuity Correctionb 1,092 1 ,296


Fisher's Exact Test ,280 ,148

Linear-by-Linear

Association

1,430 1 ,232


a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is

31,11.

b. Computed only for a 2x2 table

Tabela 11: Hi-kvadrat test z zdruţevanjem (Lastni vir 2011)



Spremenljivki: PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostZanesljivost

Vrednost za χ2 statistiko je statistično pomembna pri α = 0,05 in lahko trdimo, da je

pozaba magnetne kartice na teden povezana z lastnostjo zanesljivost uporabe (χ2 =

10.054, p=0,007<0,05). Spremenljivki sta statistično značilno povezani. Povezanost, ki smo jo ugotovili na vzorcu, torej lahko posplošimo tudi na populacijo. Rezultat

prikazujeta tabeli št. 10 in 11. Med anketiranci, ki nikoli niso pozabili magnetne kartice, jih je 82% ocenilo magnetno kartico kot zanesljivo, 18% pa mobilni telefon. Med anketiranci, ki so enkrat pozabili kartico, je 56% kartico ocenilo kot zanesljivo, med tistimi, ki so kartico pozabili večkrat, pa jih 60% meni, da je le-ta zanesljiva za uporabo.

Lastnost zanesljivost

uporabe

Skupaj

Magnetna

kartica

Mobilni

telefon

Pozaba magnetne kartice na

teden

Nikoli 134 30 164

Enkrat 10 8 18

Večkrat 12 8 20

Skupaj 156 46 202

Tabela 12: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnost zanesljivost uporabe (Lastni vir 2011)

Vrednost df

Asymp. Sig. (2-

sided)





a. 2 cells (33,3%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 4,10.

Tabela 13: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) Priloga št. 2 vsebuje tabele izračunanega testa Hi-kvadrat za ostale lastnosti. V nadaljevanju sledi njihov opis.

Vrednost za χ2 statistiko je statistično značilna pri α = 0,05 in lahko trdimo, da je

pozaba magnetne kartice na teden povezana s hitrostjo beleţenja evidentiranih

podatkov (χ2 = 22,639, p = 0,000), natančnostjo evidentiranih podatkov (χ2 =



10,238, p = 0,006), aţurnostjo evidence (χ2 = 11,250, p = 0,004), enostavnostjo

uporabe (χ2 =21,055, p = 0,000).

Vrednost za χ2 statistiko je statistično značilna pri α = 0,05 in lahko trdimo, da je

čas izpolnjevanja obrazca mesečnega poročila povezan z zanesljivostjo uporabe

(χ2 = 8,781, p = 0,032), aţurnostjo evidence (χ2 = 18,946, p = 0,000), da imamo

evidentor vedno pri roki (χ2 = 10,084, p = 0,018), ali pa z nekaterimi drugimi vzroki.

V prilogi št. 2 so prikazane tabele od št. 28 do 37, ki prikazujejo vrednosti χ2. Pri

spremenljivkah iz teh tabel nismo mogli izvesti χ2 testa, saj je v vsaki tabeli vsaj ena

celica, ki ima vrednost pod 5. Da bi χ2 test lahko interpretirali in potrdili povezanost

med spremenljivkama, morajo biti vse celice v tabeli enake ali višje od 5.



7 ZAKLJUČKI Uvedba programske rešitve za evidentiranje delovnega časa s pomočjo mobilnih telefonov ima prednosti in slabosti. Vendar lahko trdimo, da so se podobni sistemi kot rešitev dobro odrezali, na primer plačilni sistem Moneta. Gre za način plačevanja preko mobilnega telefona. Do sedaj ni bilo s strani študentov kot potencialnih uporabnikov (študentski boni) nobenih pripomb zaradi nedelovanja takšnega informacijskega sistema. Torej, lahko vidimo iz prakse, da se programske rešitve na mobilnih telefonih izkaţejo kot dober primer. Razvoj predlagane programske rešitve za mobilne telefone ni zapleten in ne zahteva veliko časa in stroškov. Bistvena prednost pa je, da se lahko ta ista programska rešitev za mobilne telefone uporablja v drugih organizacijah (za razliko od magnetne kartice). Za programsko rešitev za mobilne telefone smo uporabili prototipno metodo, katere končni rezultat je bil prototip, ki ima moţnost nadgradnje ali zamenjave. Tako smo s to metodo kreirali prototip programske rešitve za mobilne telefone, ki pa jo je bilo potrebno še testirati. Predlagana programska rešitev za mobilne telefone je bila testirana na simulatorju Wireless Toolkit 2.5.2. Simulator je konstruiran tako, da ustvari popolnoma enako realno okolje, ki ga ustvarijo mobilni telefoni. Programska rešitev je delovala na simulatorju popolnoma enako kot na mobilnem telefonu. Rešitev se je na simulatorju izvedla brez napak ter s tem dokazala, da naprava deluje tudi na mobilnih telefonih, kar je bilo tudi testirano, saj je bila programska rešitev nameščena na štirih osebnih mobilnih telefonih (Nokia E63, Nokia 5800, Sony Ericsson W205 in W300), pri čemer rešitev ni pravilno delovala le na Sony Ericsson W205 (serija tega mobilnega telefona namreč nima tovarniško nameščene novejše različice Jave). Za predlagano programsko rešitev za mobilne telefone smo ugotovili, da postopek uvajanja ni teţaven niti časovno sporen. Programske rešitve za mobilne telefone bi se namreč v organizacijo lahko dokaj hitro uvedle. Vprašanje je le, če bi preizkuševalci potrdili njihovo koristnost. O koristnosti programske rešitve za mobilne telefone bi lahko veliko govorili. Ključna korist je ravno moţnost nadgradnje po ţeljah organizacije za novo nastale potrebe po informacijah. Vendar je ključni poudarek tega raziskovalnega dela ugotoviti, na kakšen način oziroma uvesti programsko rešitve za evidentiranje s pomočjo mobilnih telefonov. Ugotovili smo, da bi bil najboljši način za uvedbo programske rešitve pilotni način uvedbe. Če bi se ta programska rešitev za mobilne telefone izkazala za nekoristno, nefunkcionalno in kompatibilno za organizacijo, bi se njena uvedba opustila, kar pa organizaciji ne bi povzročalo prevelikih stroškov. V osnovni konkluziji ugotavljamo, da je za uvedbo programske rešitve za mobilne telefone potrebno le nekaj korakov (po fazi testiranja, če se je pokazala za dobro, ter po odpravi morebitnih odkritih pomanjkljivosti (bistveni element strukture pilotnega uvajanja programske rešitve za mobilne telefone): namestitev programske opreme na glavni računalnik (t. i. evidentor), predstavitev programa zaposlenim, namestitev programske rešitve na mobilne telefone, zagon programske rešitve, vzdrţevanje in uporabljanje. Vidimo, da uvedba programske rešitve za mobilne telefone od organizacije ne zahteva mnogo v zameno določenih koristi in prednosti, ki jih program nudi. Prav tako v primeru, če bi se program izkazal kot dober primer prakse, se druge organizacije lahko izognejo



fazi vzporednega uporabljanja oziroma testiranja in takoj uvedejo programsko rešitev za mobilne telefone v obstoječi sistem, kar pa je še hitreje od osnovnega. Ugotavljamo, da bi skozi celoten proces bilo potrebno le eni organizaciji iti skozi fazo uvajanja ter poročati o tem, ali se je ta programska rešitev za mobilne telefone obnesla v praksi. Ugotovitve: ugotovili smo, da bi s programsko rešitvijo za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom organizaciji posredno skrajšali čas birokratskega dela (več časa za produktivnost), zmanjšali stroške (stroški so le računalnik, opremljen z Modri-zob tehnologijo, mobilni telefon pa ni problem, saj analize kaţejo, da je trenutno stanje takšno, da ima v povprečju vsak prebivalec v Sloveniji dva mobilna telefona). Prav tako bi se s to programsko rešitvijo omogočilo sodelovanje z drugimi programi ali programskimi opremami (po ţeljah organizacije, torej lahko izvajajo več operacij, na primer ankete, ocenjevalni listi itd.). Ugotavljamo, da bi se programska rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom v organizacijsko okolje uvedla v hitrem času z nizkimi stroški in enostavno. S pilotnim načinom pa bi se ta programska rešitev še dodatno preverila, ali je ta koristna za organizacijo, ali je potrebno še kaj dopolniti. Programska rešitev bi prednostno nadomestila informacijski sistem za vodenje evidence z magnetno kartico, torej bi organizacija imela več koristi (boljša preglednost evidence – več podatkov itd.). Priporočila: programska rešitev za mobilne telefone naj temelji na Modri-zob tehnologiji s »port« vrati. Razlog za to je odpravljanje teţave pri pošiljanju drugim napravam opremljenih s to tehnologijo in ker ni nobenega stroška pri pošiljanju. Če bi programska rešitev za mobilne telefone temeljila na SMS tehnologiji, vendar se tudi ta pomanjkljivost da odpraviti (da so sms-i brezplačni), vendar nastane problem pošiljanja na daljavo, torej bi zaposleni lahko evidentirali delovni čas od nekje drugje.

7.1 OCENA UČINKOV Iz rezultatov anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo dvesto dva anketiranih, je razvidno, da imamo mobilni telefon vedno pri roki, da ga ne uporabljamo samo za klicanje in pisanje besedilnih sporočil, temveč da so v uporabi vse programske rešitve in funkcije, ki jih nudi mobilni telefon, vključno s prenašanjem podatkov preko Modri-zob-a, poslušanjem spletnega radia, fotografiranjem, branjem elektronske pošte, računanjem in tako naprej. Anketiranci so tudi prepoznali, da mobilni telefon nudi več moţnosti evidentiranja delovnega časa, omogoča vpogled v lastne evidence delovnega časa in da nam omogoča sprotno izpolnjevanje potrebnih obrazcev. Pri mobilnih telefonih je manjša moţnost zlorabe kot pri magnetni kartici. Ob vstopu v organizacijo se lahko evidentiramo, ko smo ţe na svojem delovnem mestu, in ni potrebno čakati v vrsti, da evidentiramo svoj delovni čas. Vse našteto je samo potrditev, da bi programska rešitev za mobilne telefone zaţivela v organizaciji. Kar sedeminosemdeset od dvesto dveh anketiranih zna vklopiti Modri-zob na mobilnem telefonu. Sklepamo lahko, da večina anketiranih zna uporabljati mobilni telefon in programsko opremo, zato predvidevamo, da ne bilo večjih ovir pri vpeljavi programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom v organizacijo. Potrebna bi bila le dobra predstavitev programske rešitve za mobilne telefone zaposlenih in čas, da se na novo programsko rešitev zaposleni navadijo in začnejo uporabljati vse funkcije, ki jih programska rešitev nudi.



7.2 POGOJI ZA UVEDBO

Celotna naloga temelji na pogojih za uvedbo programske rešitve za mobilne telefone v organizacijo. Da bi takšna programska rešitev za mobilne telefone v organizaciji zaţivela v polni meri, morajo vsi zaposleni imeti primerne mobilne telefone. Torej mora imeti vsak mobilni telefon vgrajen Modri-zob. Zaposleni pa potrebujejo le osnovno znanje uporabe mobilnega telefona, za kar zaposelnim ni potrebno plačati izobraţevanja za uporabo programske rešitve za mobilne telefone. Uvedba programske rešitve za mobilne telefone za organizacijo ne predstavlja večjih stroškov, saj bi se programska rešitev naloţila na osebni mobilni telefon zaposlenega ob prvi zaposlitvi. Programsko rešitev bi naloţil informatik, ki ga tako ali tako vsaka organizacija ima ali druga za to odgovorna oseba v organizaciji. Tehnična sredstva za nemoteno delovanje programske rešitve so delujoči mobilni telefon z Modri-zob-om, računalnik, ki je hkrati evidentor oziroma se ga definira kot klienta, prejemnika podatkov. Pri uvedbi takšne programske rešitve morajo biti organizacije predvsem pozorne na to, kako bodo definirale delovni čas glede na vrsto dela (na primer pedagoško delo, nepedagoško delo, sestanek itd. – odvisno od organizacije, ter informacijske potrebe, kaj ţelijo, da se beleţi oziroma evidentira), ki ga upravljajo delavci, saj je bistveni namen te programske rešitve za mobilne telefone bolj natančno in aţurno beleţenje delovnega časa v organizaciji.

7.3 MOŢNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Mobilni telefoni postajajo čedalje bolj pomemben pripomoček vsakega človeka. Statistični podatki kaţejo, da ima v letu 2011 pet milijard ljudi mobilni telefon. V Sloveniji ta številka presega dva milijona, kar pomeni, da ima ţe vsakdo mobilni telefon. Ravno zato imajo programske rešitve na mobilnih telefonih velik potencial za nadaljnji razvoj. Dejstvo je, da mobilni telefoni niso tako zmogljivi kot osebni računalniki, saj imajo omejene tehnično specifične lastnosti (manj delovnega pomnilnika, manjši procesor itd.), zato za takšne naprave obstajajo določena konfiguracijska pravila, ki definirajo takšne male naprave (CLDC). Takšna pravila skupaj z drugimi pravili (MIDP) zagotavljajo dovršeno okolje Java programskih rešitev. V te namene je narejen programski jezik Java ME, s katerim je moţno zgraditi odlične programske rešitve za mobilne telefone. »Objektnost« (ker za programski jezik Java je značilno, da gre za objektni programski jezik) je pa tista lastnost, ki omogoča, da razne programske rešitve za mobilne telefone dopolnjujemo in nadgrajujemo po ţelji. Programsko rešitev za evidentiranje delovnega časa s pomočjo mobilnega telefona, ki temelji na Modri-zob tehnologiji je tako definirana kot osnovni program za evidentiranje delovnega časa. Programska rešitev za mobilne telefone pa je narejena tako, da omogoča nadaljnji razvoj oziroma dopolnitev. Programsko rešitev za mobilne telefone lahko prilagajamo potrebam zaposlenih ali potrebam organizacije. V prihodnosti se lahko programska rešitev za mobilne telefone dogradi in tako uporablja tudi za elektronsko reševanje anket v organizaciji, izpolnjevanje raznih obrazcev (na primer potnih nalogov), kot ključ za vstopna vrata itd., saj je programska rešitev za mobilne telefone definirana tako, da temelji na identifikaciji



posameznega delavca v organizaciji, kar pa ravno omogoča, da delavci (uporabniki) uporabljajo takšne programe kot pripomoček, kjer je potrebno izvajanje določenih delovnih aktivnosti organizacije, ki temeljijo na posamezniku. Za nadaljnji razvoj je tako potrebno narediti analize informacijskih potreb posamezne organizacije, ker vsaka organizacija ima drugačne zahtevke glede poslovanja. Za nadaljnji razvoj te programske rešitve za mobilne telefone je potreben analitični pristop, s katerim se definirajo nadaljnji parametri, ki se jih implementira v programsko rešitev. Za nadaljnji razvoj te programske rešitve za mobilne telefone torej ni nobenih omejitev, potrebno je le definirati, kaj se ţeli v programsko rešitev za mobilne telefone dograditi ali nadgraditi. Ravno v tem se vidi prednost objektnega programiranja, saj ni nobenih omejitev glede nadaljnjega razvoja. Prav tako pa nadaljnji razvoj ne povzroča oziroma ne predstavlja še dodatnih stroškov za organizacijo, namreč vsi graditelji programskih rešitev v Java okolju so odprto-kodni programi in so brezplačni. Organizacije pa si prav tako lahko izmenjujejo posamezne metode, ki so jih zgradile za programsko rešitev, in tako še bolj okrepijo funkcionalnost teh rešitev (hkrati pa ostanejo vsi podatki, s katerimi opravlja programska rešitev, podatki o poslovanju, varni). Gre za eno od dobrih lastnosti odprto-kodnih programskih rešitev. O odprto-kodnih programskih rešitvah bi lahko ogromno govorili, vendar je njihovo bistvo to, da ravno te omogočajo moţen odličen nadaljnji razvoj. RV1: Programska rešitev za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom ustrezna zahtevam organizacije. Rezultat magistrske naloge je prototip programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom, ki je bil testiran s simulatorjem Wirelles Toolkit. Programska rešitev je bila testirana na štirih mobilnih telefonih, od tega je delovala na treh mobilnih telefonih. Izvedena je bila tudi anketa, ki je pokazala, da uporabniki na mobilnih telefonih uporabljajo več aplikacij kot samo osnovno klicanje in pošiljanje besedilnih sporočil. Prav tako znajo uporabniki vklopiti Modri-zob, ki je temelj delovanja programske rešitve. Nekoliko presenetljiv je bil rezultat, da več kot polovica anketiranih ne bi dovolila namestitve programske rešitve na svoj mobilni telefon, kljub temu da so označili, da bi raje za evidentiranje delovnega časa uporabljali mobilni telefon kot magnetno kartico.



LITERATURA IN VIRI Literatura: Bohanec, M. in Rajkovič, V. (1999). Multi-Attribute Decision Modeling: Industrial Applications of DEX. Informatica, Kranj. Čampelj, B. (2011). Mobilno poslovanje – skripta. Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, Novo mesto. Doler, R. (2006). Programska rešitev za podporo poslovanja gozdne urbarialne skupnosti. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. Krstov, L. (2007). Modeliranje IS - skripta. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto, Novo mesto. Mlakar, M. (2006). Uvajanje informacijskega sistema v podjetju LIP Radomlje d.d.. Ljubljana. Biotehniška fakulteta – Oddelek za lesarstvo, Ljubljana. Spletna stran: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_mlakar_martin.pdf, 22.04.2011. E. Freund, J. (2001). Modern Elemntary Statistics. Tenth Edition. Upper Saddle Field, A. (2000). Discoveribg Statistics using SPSS or Windows. Sage Publications Ltd River, New Jersey. Pihlar, T. (2006). Razvoj odprtega sistema za mobilno plačevanje. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Spletna stran: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/pihlar2891.pdf, 22.04.2011. Rovan, J., Turk, T. (1999). Analiza podatkov s SPSS za Windows - skripta. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Sakelšek, D. (2009). Preskus primernosti NFC v sistemu za registracijo dela. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. Šalamun, A. (2006). Analiza primernosti uporabe okolja Visual Basic for Application kot orodja za hiter razvoj informacijskih sistemov. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Šinkovec, M. (2010). Razvoj aplikacij z metodologijo prototipiranja. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana. Spletna stran: http://eprints.fri.uni-lj.si/1069/1/Diplomsko_delo_-_%C5%A0inkovec_M..pdf, 09.07.2011. Članki: Kosec, D., Jereb, E., Jereb, J. in Šmitek, B. (2001). Informacijski sistem za elektronsko prijavo na govorilne ure. Univerza v Mariboru. Fakulteta za informacijske vede, Kranj. Spletna stran: http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2001/kosec2001.pdf, 10.07.2011. Krisper, M., Rupnik, R., Bajec, M., Zrnec, A., Roţanec, A. in Vavpotic, D. (2004). Metodologija strateškega planiranja informacijskih sistemov. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za računalništvo in informatiko, Ljubljana. Spletna stran: http://bajecm.fri.uni-lj.si/CRP2001/Clanki/stratesko_planiranje.pdf, 17.07.2011. Ortiz, E.,C. (2004). Managing the MIDlet Life-Cycle with a Finite State Machine. Oracle Corporation, ZDA. Spletna stran: http://developers.sun.com/mobility/midp/articles/fsm/, 17.07.2011.

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_mlakar_martin.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/pihlar2891.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/pihlar2891.pdf

http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2001/kosec2001.pdf

http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2001/kosec2001.pdf

http://bajecm.fri.uni-lj.si/CRP2001/Clanki/stratesko_planiranje.pdf

http://developers.sun.com/mobility/midp/articles/fsm/#10

http://developers.sun.com/mobility/midp/articles/fsm/



Interni dokumenti: Šparl, P. (2011). Statistika UN - Zapiski predavanj. Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj, str. 102. Zupančič, J., Werber, B., Rajkovič, U. (2008). Metode in tehnike informacijske analize - Zapiski predavanj. Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj.

Spletne strani: About.com. http://compnetworking.about.com/cs/Wirelesssfaqs/f/adhocWirelesss.htm, 27.07.2011 Adamsof.: http://www.adamsoft.si/Evidenca-Delovnega-casa/, 24.07.2011. Aktivno.si. http://www.aktivno.si/ai/sl/723-nfc, 24.07.2011. E-uspeh. http://www.e-uspeh.com/pomoc/kaj-je-phpmyadmin.htm, 18.8.2011. Garson, David. 2005. Reability Analysis. Dostopno preko: http://www2.chass.ncsu.edu/garson/pa765/reliab.htm [20. 02. 2011 ob 14.00 uri]. Java Community Proces. http://www.jcp.org/en/jsr/overview, 17.07.2011. Java. http://www.java.com/en/download/faq/whatis_java.xml, 17.07.2011. Micrografx Previews Optima! 2.5 Process Management Tool Software. http://www.thefreelibrary.com/Micrografx+Previews+Optima!+2.5+Process+Management+Tool+Software-a019987669, 17.07.2011. Modri-zob®. http://www.modri-zob.com/Pages/Basics.aspx, 27.07.2011. MySQL. http://dev.mysql.com/doc/refman/5.1/en/connector-j.htm, 05.07.2011. MySQL. http://dev.mysql.com/usingmysql/java/, 04.07.2011.

NFC. http://www.adamsoft.com/nfc/hu/NFCTimeAndAttendance.pdf, 04.07.2011.

Oracle (2011). Java ME at a Glance. http://www.oracle.com/technetwork/java/javame/overview/index.html, 21.04.2011. Oracle. http://www.oracle.com/technetwork/java/index-jsp-137162.html, 17.07.2011. Oracle. http://www.oracle.com/technetwork/java/index-jsp-138820.html, 17.07.2011. Oracle. http://www.oracle.com/technetwork/java/overview-138293.html, 17.07.2011. Računalniške novice. http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/nfc-tehnologija-je-na-pohodu.html, 24.07.2011. Spica. http://www.spica.si/caseStudies/caseStudies_JavnaUprava.aspx, 05.07.2011. STA.: Tehnologija. http://www.siol.net/tehnologija/telekomunikacije/2008/07/tusmobil_ponuja_resitev_za_evidentiranje_delovnega_casa.aspx, 05.07.2011. Streţnik Malfada. http://mafalda.informatika.uni-mb.si/2007-08/isizr/predavanja/tisk/10-prototipiranje.pdf, 30.04.2011. Uvod v CASE. http://colos1.fri.uni-lj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/CASE/uvod_CASE.html, 09.08.2011. Wikipeda. http://en.wikipedia.org/wiki/Application_programming_interface, 07.07.2011. Wikipeda. http://en.wikipedia.org/wiki/Microsoft_Visio, 17.07.2011. Wikipeda. http://en.wikipedia.org/wiki/Software_prototyping, 29.4.2011. Wikipedija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Emulator, 27.07.2011.

http://compnetworking.about.com/cs/wirelessfaqs/f/adhocwireless.htm

http://www.adamsoft.si/Evidenca-Delovnega-casa/


http://www2.chass.ncsu.edu/garson/pa765/reliab.htm%20%5b20

http://www.jcp.org/en/jsr/overview

http://www.java.com/en/download/faq/whatis_java.xml

http://www.thefreelibrary.com/Micrografx+Previews+Optima!+2.5+Process+Management+Tool+Software-a019987669

http://www.thefreelibrary.com/Micrografx+Previews+Optima!+2.5+Process+Management+Tool+Software-a019987669

http://www.bluetooth.com/Pages/Basics.aspx

http://dev.mysql.com/doc/refman/5.1/en/connector-j.htm

http://dev.mysql.com/usingmysql/java/

http://www.adamsoft.com/nfc/hu/NFCTimeAndAttendance.pdf

http://www.oracle.com/technetwork/java/javame/overview/index.html



http://www.oracle.com/technetwork/java/overview-138293.html



http://www.spica.si/caseStudies/caseStudies_JavnaUprava.aspx

http://www.siol.net/tehnologija/telekomunikacije/2008/07/tusmobil_ponuja_resitev_za_evidentiranje_delovnega_casa.aspx

http://www.siol.net/tehnologija/telekomunikacije/2008/07/tusmobil_ponuja_resitev_za_evidentiranje_delovnega_casa.aspx

http://mafalda.informatika.uni-mb.si/2007-08/isizr/predavanja/tisk/10-prototipiranje.pdf

http://mafalda.informatika.uni-mb.si/2007-08/isizr/predavanja/tisk/10-prototipiranje.pdf

http://en.wikipedia.org/wiki/Application_programming_interface

http://en.wikipedia.org/wiki/Microsoft_Visio

http://en.wikipedia.org/wiki/Software_prototyping

http://sl.wikipedia.org/wiki/Emulator



PRILOGE Priloga 1: Anketa (Lastni vir 2011)

Anketa Sem Ana Malešič, študentka magistrskega študija na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Pripravljam magistrsko nalogo z naslovom Mobilna rešitev za evidentiranje prihodov. Z anketnim vprašalnikom ţelim ugotoviti, v kolikšni meri bi bili zaposleni pripravljeni uporabljati mobilne telefone za evidentiranje delovnega časa. Zato Vas vljudno prosim, da si vzamete nekaj minut časa in odgovorite na zastavljena vprašanja. Sodelovanje v anketi je povsem anonimno! Rezultati bodo uporabljeni zgolj za potrebe te raziskave. Demografski podatki:

1. Spol a) ţenski b) moški

2. Na črto vpišite vašo starost v letih:

__________________________________

3. Končana izobrazba a) osnovna šola b) srednja šola c) višja šola d) visoka šola e) univerzitetna šola f) magisterij g) doktorat

4. Ste zaposleni?

a) Da, v rednem delovnem razmerju b) Da, začasno c) Da, samozaposlen d) Da, kot dijak/študent e) Ne, sem invalid f) Ne, sem upokojen g) Ne, ni primernega dela

V nadaljevanju sledijo vprašanja o moţnostih evidentiranja delovnega časa:

5. Kako evidentirate delovni čas v organizaciji? a) Ne evidentiram delovnega časa b) Ročno izpolnim obrazec/podpis



c) Z magnetno kartico d) Z biometrijsko metodo (prstni odtis …) e) Drugo:

______________________________________________________________

5.1 Če ste na vprašanje št. 5 odgovorili, da evidentirate delovni čas, označite, kolikokrat ste pozabili magnetno kartico, (ročno izpolnili obrazec ali se evidentirati z biometrijsko metodo)

Kolikokrat na Pozabil sem ročno izpolniti obrazec ali magnetno kartico ali se evidentirati z biometrijsko metodo

Nikoli Enkrat Večkrat

teden

mesec

leto

celotno delovno obdobje

6. Označite, kolikokrat ste pozabili mobilni telefon, ko ste se odpravili na

delovno mesto (za vsako je moţen samo en odgovor)?

Kolikokrat na Pozabil sem mobilni telefon

Nikoli Enkrat Večkrat

teden

mesec

leto

celotno delovno obdobje

7. Ali bi za prijavo na delovno mesto raje uporabljali mobilni telefon ali magnetno kartico (moţen je samo en odgovor)? a) Mobilni telefon b) Magnetno kartico c) Drugo: _________________________________________________

V nadaljevanju sledijo vprašanja o evidentiranju delovnega časa z magnetno kartico

8. V spodnji tabeli označite, katera lastnost velja za magnetno kartico in katera za mobilni telefon (ena lastnost pripada le eni vrsti evidentiranja delovnega časa, ali magnetni kartici ali mobilnem telefonu).

Lastnosti Magnetna kartica

Mobilni telefon

Zanesljivost uporabe (in je moţnost nastanka napak pri evidenci majhna)

Hitrost beleţenja (čas, ki se ga nameni za evidentiranje)

Natančnost (evidenca je natančna – ure so natančne)

Aţurnost evidence (glavna evidenca je zabeleţila celovitost vašega dela – prihod, malica, izvajanje določenega dela



»npr. sestanek«)

Več moţnosti evidentiranja

Enostavna za uporabo (od uporabnika ne zahteva veliko predznanja za uporabo)

Večji pregled nad evidenco delovnega časa

Manjša moţnost zlorabe (pred neavtorizirano uporabo)

Brezhibnost (brezhibno delovanje, nepokvarljivost)

Vedno pri roki

Manjša verjetnost pozabe

V nadaljevanju sledijo vprašanja o evidentiranju delovnega časa z mobilnim telefonom

9. Na črto navedite znamko in model mobilnega telefona, ki ga imate? (npr.: Nokia E63)

10. Ali vedno, ko se odpravite na delovno mesto, s seboj vzamete mobilni telefon

(moţen je samo en odgovor)? a) Da

b) Ne

c) Nimam mobilnega telefona

10.1. Če ste na vprašanje št. 5 odgovorili z NE, navedite razlog/e, zakaj ne

nosite mobilnega telefona na delovno mesto.

_______________________________________________________

11. Obkroţite, za kaj uporabljate mobilni telefon? Moţnih je več odgovorov: a) za klicanje b) za pošiljanje besedilnih sporočil c) za pošiljanje slikovnih sporočil d) za pregled elektronske pošte e) za brskanje po spletu f) za igrice g) za budilko h) za opomnik i) za koledar j) za fotografiranje k) za računanje (namesto kalkulatorja) l) za brezplačen prenos podatkov (Modri-zob) m) drugo:

_____________________________________________________________

12. Ali znate vključiti Modri-zob vmesnik na mobilnem telefonu? a) Da b) Ne



13. Ali bi v primeru, da imate na delovnem mestu moţnost evidentiranja

delovnega časa z mobilnim telefonom, dovolili namestitev aplikacije na osebni mobilni telefon? Moţen je samo en odgovor:

a) Da, ker bi si s tem olajšal evidentiranje delovnega časa b) Da, ker mi to omogoča pregled nad evidenco delovnega časa c) Da, ker se podatki hkrati beleţijo v obrazce mesečnega poročila d) Ne, ker bi mi aplikacija zasedla pomnilnik mobilnega telefona e) Ne, ker je to moj osebni telefon (varovanje osebnih podatkov)

V nadaljevanju sledijo vprašanja o izpolnjevanju obrazcev mesečnega poročila

14. Kako izpolnjujete obrazec Mesečno poročilo o delovnem času? Moţen je samo en odgovor:

a) sprosti, vsak dan b) enkrat na teden c) enkrat na dva tedna d) konec meseca e) drugo

15. Koliko časa porabite na mesec za izpolnjevanje obrazca mesečnega

poročila? Moţen je samo en odgovor:

a) 1- 10 minut b) 10 – 20 minut c) 20 – 30 minut d) 30 minut ali več e) drugo

Hvala!



Priloga 2: Tabele testa Hi-kvadrat (Lastni vir 2011)

PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostHitrost

Crosstab

Count

Lastnost hitrost beleţenja

podatkov

Skupaj

Magnetna

kartica Mobilni telefon

Pozaba magnetne kartice na teden Nikoli 151 13 164

Enkrat 12 6 18

Večkrat 12 8 20

Skupaj 175 27 202

Tabela 14: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti hitrost (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests

Vrednost df Asymp. Sig. (2-sided)









PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostNatancnost

Crosstab

Count

Lastnost natančnost

evidentiranja podatkov

Skupaj

Magnetna



Enkrat 12 6 18

Večkrat 12 8 20

Skupaj 164 38 202

Tabela 16: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti natančnost (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests










PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostAzurnost

Crosstab

Count

Lastnost aţurnost evidence

Skupaj

Magnetna



Enkrat 6 12 18

Večkrat 10 10 20

Skupaj 130 72 202

Tabela 18: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti aţurnost (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests






a. 0 cells (,0%) have expected count less than 5. The minimum expected count is 6,42.




PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostEnostavnaUporaba

Crosstab

Count

Lastnost enostavna uporaba



Enkrat 12 6 18

Večkrat 12 8 20

Skupaj 28 202

Tabela 20: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti enostavna uporaba (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests










CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostZanesljivost

CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostZanesljivost Crosstabulation

Count

Lastnost zanesljivost uporabe

Skupaj

Magnetna


Čas za izpolnitev obrazca

mesečnega poročila

1 – 9 min 69 15 84

10 – 19 min 32 6 38

30 min ali več 16 12 28

Drugo 28 8 36

Skupaj 145 41 186

Tabela 22: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti zanesljivost (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests










CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostAzurnost

CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostAzurnost Crosstabulation

Count

Lastnost aţurnost evidence

Skupaj

Magnetna




1 – 9 min 56 28 84

10 – 19 min 28 10 38

30 min ali več 8 20 28

Drugo 27 9 36

Skupaj 119 67 186

Tabela 24: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti aţurnost (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests




Linear-by-Linear Association ,922 1 ,337






CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostVednoPriRoki

CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostVednoPriRoki Crosstabulation

Count

Lastnost vedno pri roki

Skupaj

Magnetna




1 – 9 min 18 66 84

10 – 19 min 18 20 38


Drugo 13 23 36

Skupaj 131 186

Tabela 26: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti več moţnosti evidentiranja (Lastni vir 2011)

Chi-Square Tests

VREDNOST df Asymp. Sig. (2-sided)



Linear-by-Linear Association ,859 1 ,354






PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostBrezhibnost

Crosstab

Count

Lastnost brezhibnost

Skupaj

Magnetna



Enkrat 14 4 18

Večkrat 12 8 20

Skupaj 166 36 202

Tabela 28: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti brezhibnost (Lastni vir 2011)

PozabaMagnetneKarticeTeden * LastnostNePozaba

Crosstab

Count

Lastnost ne pozaba

Skupaj

Magnetna



Enkrat 4 14 18

Večkrat 0 20 20

Skupaj 148 202

Tabela 29: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti (ne)pozaba (Lastni vir 2011)



IzpolnjevanjeObrazcaMesPorocilo * LastnostVecMoznostiEvidentiranja

Crosstab

Count

Lastnost več moţnosti evidentiranja


Izpolnjevanje

obrazca


Sproti, vsak dan 30 36 66

Enkrat na teden 4 16 20

Enkrat na dva tedna 8 6 14

Konec meseca 18 45 63

Drugo 18 21 39

Skupaj 78 124 202

Tabela 30: Hi-kvadrat med spremenljivkama Izpolnjevanje obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti več moţnosti evidentiranja (Lastni vir 2011)

IzpolnjevanjeObrazcaMesPorocilo * LastnostVednoPriRoki

Crosstab

Count


Skupaj

Magnetna


Izpolnjevanje

obrazca






Drugo 14 25 39

Skupaj 138 202

Tabela 31: Hi-kvadrat med spremenljivkama Izpolnjevanje obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti vedno pri roki (priročnost) (Lastni vir 2011)



IzpolnjevanjeObrazcaMesPorocilo * LastnostNePozaba

Crosstab

Count

Lastnost ne pozaba

Skupaj

Magnetna


Izpolnjevanje

obrazca






Drugo 10 29 39

Skupaj 148 202

Tabela 32: Hi-kvadrat med spremenljivkama Izpolnjevanje obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti (ne)pozaba (Lastni vir 2011)

CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostZanesljivost

Crosstab

Count

Lastnost zanesljivost

Skupaj

Magnetna




1 – 9 min 73 16 89

10 – 19 min 32 6 38

20 – 29 min 6 4 10

30 min ali več 16 12 28

Drugo 29 8 37

Skupaj 156 46 202

Tabela 33: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti zanesljivost (Lastni vir 2011)



CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostNatancnost

Crosstab

Count

LastnostNatancnost

Skupaj

Magnetna




1 – 9 min 77 12 89

10 – 19 min 32 6 38

20 – 29 min 8 2 10

30 min ali več 14 14 28

Drugo 33 4 37

Skupaj 164 38 202

Tabela 34: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti natančnost (Lastni vir 2011)

CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostAzurnost

Crosstab

Count

Lastnost aţurnost

Skupaj

Magnetna




1 – 9 min 60 29 89

10 – 19 min 28 10 38

20 – 29 min 6 4 10


Drugo 28 9 37

Skupaj 72 202

Tabela 35: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti aţurnost (Lastni vir 2011)



CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostVecMoznostiEvidentiranja

Crosstab

Count

Lastnost več moţnosti evidentiranja




1 – 9 min 32 57 89

10 – 19 min 20 18 38

20 – 29 min 6 4 10


Drugo 18 19 37

Skupaj 124 202

Tabela 36: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti več moţnosti evidentiranja (Lastni vir 2011)

CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostVednoPriRoki

Crosstab

Count





1 – 9 min 20 69 89

10 – 19 min 18 20 38

20 – 29 min 6 4 10


Drugo 14 23 37

Skupaj 138 202

Tabela 37: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti vedno pri roki (Lastni vir 2011)



CasZaIzpolnitevObrazcaMesPorocilo * LastnostNePozaba

Crosstab

Count

Lastnost ne pozaba

Skupaj

Magnetna




1 – 9 min 18 71 89

10 – 19 min 16 22 38

20 – 29 min 6 4 10


Drugo 10 27 37

Skupaj 148 202

Tabela 38: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti (ne)pozaba (Lastni vir 2011)



Priloga 3: Predlog kode programske rešitve za mobilne telefone V naš glavni razred bomo vključili sledeče objekte in ga zapisali takole: public class MEvidencaMidlet extends MIDlet implements

CommandListener {

private Display display; private Ticker tk;

private ImageItem ii;

private Image i;

private Form tb, tb1;

private TextField tf1, tf2;

private StringItem crta, op, si, si0, si1, si2, si3, si4;

private Command GIzhod, GOK, GIzhod2, GPoslji, GPomoc; private ChoiceGroup cg, cg1, cg2;

private javax.microedition.lcdui.Command GV_redu; private GUITekstPosiljatelj tekstPosiljatelj;

public void startApp() {

display = Display.getDisplay(this);

tb = new Form("Vnosno polje");

tk = new Ticker("Prosimo vnesite številko vrat in vaše

geslo!");

tb.setTicker(tk);

try {

i = Image.createImage("/FOV.jpg"); - 1 } catch (java.io.IOException e) {

e.printStackTrace();

}

ii = new ImageItem("Podjetje:", i,

ImageItem.LAYOUT_LEFT, "Java"); - 2 tb.append(ii);

S tem konstruktorjem bomo postavili sliko na ozadje ter določili njegovo pozicijo, ta objekt smo namenili za logotip podjetja.

1. Deklaracija »i« bo namenjena iskanju vira slike, torej kje bomo shranili sliko. 2. Deklaracija »ii« pa bo namenjena določanju pozicije slike na zaslonu.

crta = new StringItem("********", "********");

tf1 = new TextField("Številka vrat: ", "", 4,

TextField.NUMERIC);

tf2 = new TextField("ID_delavca: ", "",8,

TextField.PASSWORD);

tb.append(crta);

tb.append(tf1);

tb.append(tf2);


GIzhod = new Command("Izhod", Command.EXIT, 0); - 2



tb.addCommand(GV_redu);




V tem delu bomo deklarirali in postavili navigacijske gumbe na zaslon prve kartice. Uporabili pa bomo komande, ki jih bomo s pomočjo rezervirane besede addCommand postavili na meni prve kartice (meni z navigacijskimi gumbi je pri vseh mobilnih napravah nastavljena samostojno na dno zaslona):

4. gumb »V redu« omogoča prehod na drugo kartico (vnesene podatke shrani), 5. gumb »Izhod« ugasne programsko rešitev, 6. setCurrent bo postavil vse gornje elemente na zaslon v prvotni obliki ob

zagonu programa.

public void pauseApp() {

}

public void destroyApp(boolean unconditional) {

}

public void commandAction(Command c, Displayable s) {

if (c == GIzhod || c == GIzhod2) {

destroyApp(false);

notifyDestroyed();

} else if (c == GV_redu) {

tb1 = new Form("Delovni čas");

cg = new ChoiceGroup("Status: ", Choice.EXCLUSIVE);

cg.append("Prihod", null);

cg.append("Odhod zaradi obveznosti", null);

cg.append("Končni odhod", null);

tb1.append(cg);

cg1 = new ChoiceGroup("Delo: ", Choice.POPUP);

cg1.append("------", null);

cg1.append("Pedagoško delo", null);

cg1.append("Nepedagoško delo", null);

cg1.append("Priprave", null);

cg1.append("Drugo strokovno delo", null);

cg1.append("Sestanek", null);

tb1.append(cg1);

cg2 = new ChoiceGroup("Odhod zaradi obveznosti: ",

Choice.POPUP);

cg2.append("------", null);

cg2.append("Malica", null);

cg2.append("Kosilo", null);

cg2.append("Osebni odhod", null);



tb1.append(cg2);

op = new StringItem("Izpis delovnega statusa:", "");

tb1.append(op);

GOK = new Command("OK", Command.OK, 0);

tb1.addCommand(GOK); - 1

GIzhod2 = new Command("Izhod", Command.EXIT, 0);

tb1.addCommand(GIzhod2); - 2

GPoslji = new Command("Poslji", Command.OK, 0);

tb1.addCommand(GPoslji); - 3

GPomoc = new Command("Pomoč", Command.HELP, 0);

tb1.addCommand(GPomoc); - 4

tb1.setCommandListener(this); - 5

display.setCurrent(tb1); - 5

V tem delu bomo deklarirali ukazne gumbe na drugi kartici. 1. Ukaz za potrditev vseh vnesenih podatkov. 2. Ukaz za izhod iz druge kartice. 3. Ukaz, ki sproţi pošiljanje podatkov na glavni računalnik. 4. Ukaz, ki prikaţe kratko vsebino, namenjeno za pomoč uporabniku pri

vnašanju podatkov. 5. Metodi, ki postavita ukazne gumbe na zaslon mobilnega telefona.

} else if (c == GOK) {

String str0 = "";

String str1 = "";

String str2 = "";

String str3 = "";

String str4 = "";

for (int i=0; i<cg.size(); i++) {

if (cg.isSelected(i))

str2 += cg.getString(i);

}

for (int j=0; j<cg1.size(); j++) {

if (cg1.isSelected(j))

str3 += cg1.getString(j);

}

for (int k=0; k<cg2.size(); k++) {

if (cg2.isSelected(k))

str4 += cg2.getString(k);

}





display = Display.getDisplay(this); - 1 si = new StringItem("Trenutni status:", "");

si0 = new StringItem("Št. vrat: ", str0 +";");

si1 = new StringItem("Geslo: ", str1 +";");

si2 = new StringItem("Status: ", str2 +";");

si3 = new StringItem("Delo: ", str3 +";");

si4 = new StringItem("Odhod zaradi obveznosti: ",

str4 +";");

tb1.append(si);

tb1.append(si0);

tb1.append(si1);

tb1.append(si2);

tb1.append(si3);

tb1.append(si4);

display.setCurrent(tb1);

1. Ta ukaz ob kliku na gumb »V redu« izpiše vse vnesene podatke, ki so namenjeni pošiljanju.

} else if (c == GPomoc) {

Alert alert = new Alert("Pomoč pri

izpolnjevanju","Izpolnite statuse vseh treh polj, " + "na

primer: Polje status: Prihod; Polje delo: Pedagoško delo;

Polje odhod zaradi obveznost: ----- " + "/ odvisno od vašega

delovnega časa. " + "Med izbirnimi okni (Status, Delo in Odhod

zaradi obveznosti), se " + "premikate s pomočjo navigacijskih

tipk, da pa poženete drsno okno, " + "uporabite potrdilno

tipko na vašem mobilnem aparatu.",null, AlertType.INFO); - 1

alert.setTimeout(30000); - 2

display.setCurrent(alert); - 3

Za to kartico je značilno, da se samostojno ugasne po določenem času, ki ga sami določimo, ali pa uporabnik predčasno sam ugasne.

1. V tem delu bomo vnesli tekst oziroma vsebino pomoči. 2. Določili bomo čas, po katerem naj se okno samo zapre (1000 enot je 1

sekunda; torej 30000 pomeni 30 sekund). 3. Pomoč postavimo na zaslon.

} else if (c == GPoslji) { }

} Konec druge kartice.

} Konec celotne kode za vnos podatkov.

Za pošiljanje našega teksta preko Modri-zob naprave bomo uporabili definicijo, ki definira le pošiljanje izbranega teksta drugim napravam. Zato bomo naredili nov razred, v katerega bomo najprej uvozili rezervirane elemente. Njihova naloga je, da vzpostavijo pravilno delovanje Modri-zob naprave na mobilnem telefonu.



V razredu se bomo naslanjali na »tekst vsebine« ali »ime teksta« ter »tekst data«, kar je vse skupaj le deklaracija našega teksta, ki ga pošiljamo (»str« iz prejšnje celotne metode). Torej je »tekst vsebine«: št_vrat, id_delavca, status, delo ter odhod_zaradi_obveznosti. Del glavne kode in opis konstruktov je v prilogi št. 3.

import java.io.ByteArrayOutputStream;

import java.io.IOException;

import java.io.VstaviSmer;

import java.io.OutputStream;

import java.util.Hashtable;

import java.util.Vector;

// jsr082 API (problem jsr082 knjiţnice, ki definira Modri-zob naprave na mobilnem telefonu, je, da vsi mobilni telefoni nimajo prednaloţene knjiţnice, zato na določenih mobilnih telefonih programska rešitev ne bo delovala (na primer na Sony Ericsson W2057). import javax.bluetooth.DataElement;

import javax.bluetooth.DiscoveryAgent;

import javax.bluetooth.LocalDevice;

import javax.bluetooth.ServiceRecord;

import javax.bluetooth.ServiceRegistrationException;

import javax.bluetooth.UUID;

// midp/cldc API import javax.microedition.io.Connector;

import javax.microedition.io.StreamConnection;

import javax.microedition.io.StreamConnectionNotifier;

final class BTTekstPosiljatelj implements Runnable {

// Opisuje ta streţnik. private static final UUID TEKST_SERVER_UUID =

new UUID("F0E0D0C0B0A000908070605040302010", false);

// Obdrţi vire lokalnih naprav, tiste s katerimi se bo naprava povezala, preko modri-zob. private LocalDevice localDevice;

// Sprejme novo povezavo. private StreamConnectionNotifier notifier;

// Obdrţi informacije za ta streţnik (pošiljatelj je namreč streţnik). private ServiceRecord record;

// Postane 'true' ko je ta komponenta končana. private boolean isClosed;

// Naredi zapisnik in sprejme kliente, s katerimi se bo izvedel proces.

7 Sony Ericsson W205: Na tej seriji telefona je bil narejen test.



private Thread accepterThread;

// Izvede proces na določenega klienta (sprejemnika)iz vrste. private ClientProcessor processor;

// Optimizacija: obdrţi tabelo podatkovnih elementov, ki so namenjeni pošiljanju. private final Hashtable dataElements = new Hashtable();

// Obdrţi »očeta« vira zato, da lahko izvede specifični postopek. private MEvidencaMidlet parent;

// Konstrukti Modri-zob streţnika, ki bodo inicializirani na različnih nivojih z namenom, da se programska rešitev za mobilni telefon izogne zastoju v prometu pošiljanja podatkov. BTTekstPosiljatelj(MEvidencaMidlet parent) {

this.parent = parent;

// Inicializirali bomo programsko rešitev za mobilni telefon na različnih nivojih. accepterThread = new Thread(this);

accepterThread.start();

}

// Sprejme novega klienta (v našem primeru je to računalnik, ki beleţi podatke) in mu pošlje vtipkani tekst (tekst iz prejšnjega dela – uporabniškega obrazca). public void run() {

boolean isBTReady = false;

try {

// Kreira/dobi (get metoda) lokalno napravo (za Modri-zob pošiljanje) localDevice = LocalDevice.getLocalDevice();

// Določimo, da bomo vidni drugi napravi if

(!localDevice.setDiscoverable(DiscoveryAgent.GIAC)) {

// Nekatere implementacije vedno vrnejo »false« (napako), kljub temu če je vidnost uspešno nastavljena (setDiscoverable successful), zato bomo naredili opozorilo (new IOExceptation: »Ne moremo določiti vidni način…«). }

// Pripravimo URL, da bomo kreirali opozorilnik. StringBuffer url = new StringBuffer("btspp://");

// Naznanili bomo ta streţnik. url.append("localhost").append(':');

// Dodali bomo UUID8, da identificira ta streţnik. url.append(PICTURES_SERVER_UUID.toString());

8 UUID: Je razred, ki predstavlja stanovitni, univerzalni in edinstveni identifikator. UUID

sestavljajo 128 bitne vrednosti (Class UUID, Spletna stran: http://download.oracle.com/javase/6/docs/api/java/util/UUID.html).



// Dodali bomo ime za našo storitev. url.append(";name=Tekst Server");

// Zahtevali bomo, da vsi prejemniki (klienti) ne bodo avtorizirani (pomeni, da ne bodo imeli vsi dostop). // Nekatere naprave padejo pri avtorizaciji=true (»true« smo naznanili, ker pomeni, da je neka naprava pri povezavi padla). url.append(";authorize=false");

// Kreirali bomo obvestilo, konstruktor bomo poimenovali »notifier«. notifier =

(StreamConnectionNotifier)Connector.open(url.toString());

// Storitev bomo shranili (da ne bi pomotoma dvakrat poslalI isto stvar). record = localDevice.getRecord(notifier);

// Kreirali bomo specialni atribut z imeni poslanih tekstovnih elementov (pomemben konstruktor, pri Modri-zob metodi za pošiljanje – namen pomnjenja poslanih elementov). DataElement base = new

DataElement(DataElement.DATSEQ);

record.setAttributeValue(TEKST_NAMES_ATTRIBUTE_ID,

base);

isBTReady = true;

} catch (Exception e) {

System.err.println(»Modri-zob se ne more

inicializirati: " + e);

}

parent.completeInitialization(isBTReady);

// Naj se nič ne naredi, če Modri-zob ni dosegljiv. if (!isBTReady) {

return;

}

// Tu bomo pričeli s procesom pošiljanja. processor = new ClientProcessor();

// V tem delu pa bomo sprejeli povezavo. while (!isClosed) {

StreamConnection conn = null;

try {

conn = notifier.acceptAndOpen();

} catch (IOException e) {

// Če je prejemnik napačen ali če je prejemnik preobremenjen, bomo naredili, da se pošiljanje prekine.



stop;

}

processor.addConnection(conn);

}

}

// Ta metoda se uveljavlja potem, ko je klicatelj (uporabnik) preveril, ali je potrebno storiti še kakšno konkretno dejanje. Namenja je shranjevanju elementov, ki smo jih poslali, zato bo – vrnila »true«, če so se podatki uspešno shranili, ter »false« v obratnem primeru.

boolean changeTekstInfo(String name, boolean isPublished)

{

// Ta del prične s shranjevanjem storitve (recording). DataElement base =

record.getAttributeValue(TEKST_NAMES_ATTRIBUTE_ID);

// Preverili bomo, ali je odzivni DataElement objekt ţe kreiran. DataElement de = (DataElement)dataElements.get(name);

// Če ni, potem bomo kreirali novi DataElement, ki opisuje določen tekst, ki ga bo uporabnik poslal na računalnik. if (de == null) {

de = new DataElement(DataElement.STRING, name);

dataElements.put(name, de);

}

// Nastavili bomo, da bo data element tipa DATSEQ9. if (isPublished) {

base.addElement(de);

} else {

if (!base.removeElement(de)) {

System.err.println("Napaka: tekst ni bil

odstranjen iz: " + name);

return false;

}

}

record.setAttributeValue(TEKST_NAMES_ATTRIBUTE_ID,

base);

9 DATSEQ: Gre za rezervirano knjiţnico, ki definira podatke tipa DATSEQ. Vrednost storitev

atributov, katerih podatki te vrste morajo obravnavati vse elemente s seznama, gre za vrednost celote in ne podmnoţice. Elementi v tem sklopu so lahko v razredu definirani kot katera koli zvrst (številka, črka itd), vključno s DATSEQ. Vrednost konstante DATSEQ je 0x30 (48). (Class Data Element; Spletna stran: http://www.developer.nokia.com/document/Java_Developers_Library_v2/GUID-9F75713D-5642-4C39-9A33-C20928F37BF7/javax/modri-zob/DataElement.html#DATSEQ).



try {

localDevice.updateRecord(record);

} catch (ServiceRegistrationException e) {

System.err.println("Ne morem shraniti posodobitve:

" + name);

return false;

}

return true;

}

// Tu bomo prekinili delovanje tehnologije Modri-zob, sprejeli obstoječo povezavo in zaprli zapisnik. void destroy() {

isClosed = true;

// Ta del dokončno izoblikuje delo zapisnika. if (notifier != null) {

try {

notifier.close();


}

}

// Počakali bomo, da sprejemnik zveze konča (da se opravi povezava). try {

accepterThread.join();

} catch (InterruptedException e) {

}

// Dokončno končamo proces povezave. if (processor != null) {

processor.destroy(true);

}

processor = null;

}

// Prebere vsebino teksta iz vnosnega obrazca in pošlje podatke skozi to določeno povezavo in zapre programsko rešitev za mobilne telefone. private void processConnection(StreamConnection conn) {

// Tu bomo prebrali tekst. String tekstName = preberiTekstName(conn);

// Naloţi vsebino, tekst v paket, ki ga bomo poslali. byte[] tekstData = getTekstData(tekstName);

// Pošlje vsebino teksta. posljiTekstData(tekstData, conn);



// Zapremo povezavo. try {

conn.close();


}

}

// Pošlje vsebino teksta. private void posljiTekstData(byte[] tekstData,

StreamConnection conn) {

if (TekstData == null) {

return;

}

IzvozniPodatki out = null;

try {

out = conn.openIzvozniPodatki();

out.write(tekstData.length >> 8);

out.write(tekstData.length & 0xff);

out.write(tekstData);

out.flush();


System.err.println("Vsebine teksta ni poslana: " +

e);

}

// Zaprli bomo izvozne podatke. if (out != null) {

try {

out.close();


}

}

}

// Prebere vsebino teksta specifične povezave (torej povezava na računalnik, ki beleţi podatke). private String preberiTekstName(StreamConnection conn) {

String tekstName = null;

VstaviSmer in = null;

try {

in = conn.openVstaviSmer();

int length = in.read(); // »ime« širina je 1 byte

if (length <= 0) {

throw new IOException("Teksta ni mogoče

prebrati");

}



byte[] imeData = new byte[length];

length = 0;

while (length != imeData.length) {

int n = in.read(imeData, length,

imeData.length - length);

if (n == -1) {

throw new IOException("Ime vsebine ni

možno prebrati!");

}

length += n;

}

tekstName = new String(imeData);


System.err.println(e);

}

// Zapremo pot vstavljanja (zapremo predhodno metodo) if (in != null) {

try {

in.close();


}

}

return tekstName;

}

// Prebrali bomo vsebino iz MIDlet ter arhivirali v vrsto. private byte[] getTekstData(String tekstName) {

if (tekstName == null) {

return null;

}

VstaviSmer in = getClass().getVirKorSmer(tekstName);

// Prebere vsebino teksta in kreira bitno vrsto. byte[] buff = new byte[1024];

ByteArrayOutputStream baos = new

ByteArrayOutputStream(1024);

try {

while (true) {

int length = in.read(buff);

if (length == -1) {

break;

}



baos.write(buff, 0, length);

}


System.err.println("Teksta vsebine ni možno

dobiti: tekstName=" + tekstName + " :" + e);

return null;

}

return baos.toByteArray();

}

// Kreirali bomo vrsto (Queue) prejemnikov, katerim bomo pošiljali našo vsebino teksta ter enega po enega klienta oziroma prejemnika zapirali (v našem primeru bo to le en klient oziroma prejemnik. private class ClientProcessor implements Runnable {

private Thread processorThread;

private Vector queue = new Vector();

private boolean isOk = true;

ClientProcessor() {

processorThread = new Thread(this);

processorThread.start();

}

public void run() {

while (!isClosed) {

synchronized (this) {

if (queue.size() == 0) {

try {

wait();


System.err.println("Nepričakovana

prekinitev: " + e);

destroy(false);

return;

}

}

}

// Poslali bomo vsebino teksta določeni povezavi – računalniku organizacije. StreamConnection conn;


// Kaj naj se stori v primeru, če bomo zaprli metodo. if (isClosed) {

return;

}



conn =

(StreamConnection)queue.firstElement();

queue.removeElementAt(0);

processConnection(conn);

}

}

// Dodali bomo povezavo v vrsto in zapisali zvezo oziroma povezavo. void addConnection(StreamConnection conn) {


queue.addElement(conn);

notify();

}

}

// Zapremo povezavo in počakamo, da se razpošiljanje med zvezo konča. void destroy(boolean needJoin) {

StreamConnection conn;


notify();

while (queue.size() != 0) {

conn =

(StreamConnection)queue.firstElement();

queue.removeElementAt(0);

try {

conn.close();


}

}

}

try {

processorThread.join();


}

}

}

} // Konec razreda.

Sedaj moramo še dodati ukazu Pošlji “GPoslji” dejanski ukaz, ki bo vnesene podatke iz razreda MEvidencaMidlet poslal drugemu prejemniku oziroma računalniku (t. i. terminalu). V MEvidencaMidlet bomo najprej še uvozili sledeče konstrukte: // S tem konstruktom bomo prikazali podatke, ki smo jih vnesli v polja. private boolean[] published;



// Ta object bomo nastavili z namenom, da upravlja realni prenos podatkov – preko Modri-zob-a. private BTImageServer bt_server;

// Nato bomo v naš class MEvidencaMidlet dodali sledečo metodo, s katero bomo klicali razred BTTekstPosliljatelj. bt_server = new BTTekstPosliljatelj(this);

Šele sedaj lahko našemu gumbu (GPoslji) dodamo ukaze:

int index = str.getSelectedIndex();

int index0 = str0.getSelectedIndex();





// Naloţimo in pošljemo.

published[index] = c == GPoslji;

Klient, ki ga bomo kreirali, bo računalniški terminal, ki bo sprejemal poslana sporočila z mobilnih telefonov. Če ţelimo, da naš računalnik prejema sporočila, ki smo jih poslali preko mobilnih telefonov, in programske rešitve za mobilne telefone, ki smo jo kreirali v prejšnjem poglavju, bomo morali inicializirati Modri-zob napravo, iskanje Modri-zob storitev, sprejeti izbiro pošiljatelja (tekst, ki ga je poslal o delovnem času) ter naloţiti izbrani tekst in ga naprej posredovati v bazo podatkov. Za klienta bomo potrebovali sledeče konstrukte: final class BTEvidencaKlient implements Runnable, DiscoveryListener { // Opis tega streţnika. private static final UUID TEKST_STREZNIK_UUID =

new UUID("F0E0D0C0B0A000908070605040302010", false);

// Prikaţe ali je naprava Modri-zob pripravljen. private static final int READY = 0;

// Pokaţe ali naprava išče Modri-zob naprave. private static final int DEVICE_SEARCH = 1;

// Pokaţe ali naprava išče Modri-zob storitve. private static final int SERVICE_SEARCH = 2;

// Zadrţi trenutno stanje naprave. private int state = READY;

// Obdrţi reference raziskovalnega agenta, ki išče uporabnike. private DiscoveryAgent discoveryAgent;



// Postane »true«, ko se komponenta konča. private boolean isClosed;

// Proces zahtevka poišči/naloţi. private Thread processorThread;

// Zbere vse brezţične naprave, najdene med iskanjem. private Vector /* RemoteDevice */ devices = new Vector();

// Zbere vse storitve, ki jih najde med iskanjem. private Vector /* ServiceRecord */ records = new Vector();

// Obdrţi kodo raziskovalne naprave. private int discType;

// Obdrţi storitve ID-jev iskanja (zato da jih lahko prekine). private int[] searchIDs;

// Obdrţi tabelo z {name, Service} zato, da omogoči izbiro prejema (namreč klient lahko prejme tudi druga sporočila posredovana preko Modri-zob, vendar s pravilno inicializacijo druga sporočila ignorira. private Hashtable base = new Hashtable();

// Obvesti, ali naj se prenos povezave prekine (v primeru pošiljanja prisilnih sporočil – z nepravo vsebino). private boolean isDownloadCanceled;

// Optimizacija: obdrţi storitev raziskovalnega modela (vzorca).

private UUID[] uuidSet;

// Optimizacija: obdrţi list atributov, ki jih je potrebno obnoviti. private int[] attrSet;



KAZALO SLIK Slika 1: CLDC brezţično ogrodje (Čampelj 2011) ................................................... 12 Slika 2: Izbira MIDP 1.0 ali 2.0 z emulatorjem Wirelesss Toolkit 2.5.2 (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 13 Slika 3: Faze razvojne metode prototipnega pristopa (Šinkovec 2010) ................... 18 Slika 4: Osnovni postopek prototipiranja (Šikovec, 2010) ....................................... 21 Slika 5: Strateško načrtovanje (Lastni vir 2011) ...................................................... 27 Slika 6: Trenutno stanje evidentiranja delovnega časa z magnetno kartico (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 28 Slika 7: Ţeleno stanje evidentiranja delovnega časa z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 29 Slika 8: Blok diagram toka podatkov programske rešitve za evidentiranje zaposlenih z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) ................................................................... 30 Slika 10: Kontekstni diagram funkcije evidentiranja ur z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) ................................................................................................................. 33 Slika 11: »0« diagram za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) ................................................................................................................. 34 Slika 12: Uvajanje programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom (Lasten vir 2011) .................................................................................... 36 Slika 13: MIDP UI class hierarhija (Lastni vir 2011) ................................................ 38 Slika 14: Ţivljenjski cikel MIDlet-a, (Ortiz 2004) ...................................................... 40 Slika 15: Kartici uporabniškega vmesnika za evidentiranje (levo 1. kartica; desno 2. kartica) (Lastni vir 2011) ......................................................................................... 40 Slika 16: Prvi vnosni obrazec oziroma kartica programske rešive (Lastni vir 2011) 43 Slika 17: Druga kartica za vnos podatkov (Lastni vir 2011)..................................... 44 Slika 18: Zagon ukaza pomoč (Lastni vir 2011) ...................................................... 46 Slika 19: Primer opisa tabele »evidenca_delovnih_ur« v programu MySQL (Lastni vir 2011) ................................................................................................................. 46 Slika 20: Primer podatka v tabeli »evidenca_delovnih_ur« v programu MySQL (Lastni vir 2011) ..................................................................................................... 47 Slika 21: Relacija med tabelama Delavci in Evidenca_delovnega_časa (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 47 Slika 22: Programska rešitev za mobilne telefone v (.jar) obliki (Lastni vir 2011) .... 48 Slika 23: Opcije pošiljanja programske rešitve na mobilni telefon (Lastni vir 2011) . 49 Slika 24: Windows čarovnik za pošiljanje predmetov preko Modri-zob (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 49 Slika 25: Prvi zaslon programske rešitve za mobilni telefon – Avtentifikacija oz. Vnosno polje (Lastni vir 2011) ................................................................................ 50 Slika 26: Drugi zaslon programske rešitve za mobilni telefon: Delovni čas (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 50 Slika 27: Polje »Delo« (Lastni vir 2011) .................................................................. 51 Slika 28: Meni in potrditev z »OK« (Lastni vir 2011) ............................................... 51 Slika 29: Polje »Odhod zaradi obveznosti« (Lastni vir 2011) .................................. 51 Slika 30: Izpis trenutnega stanja (Lastni vir 2011) .................................................. 51 Slika 31: Ukazni gumb »Pošlji« (Lastni vir 2011) .................................................... 52 Slika 32: Odpiranje projekta s simulatorjem (Lastni vir 2011) ................................. 52 Slika 33: Izbira projekta »MEvidencaMidlet (Lastni vir 2011) .................................. 53 Slika 34: Simulacija programske rešitve za evidentiranje delovnega časa (Lastni vir 2011) ...................................................................................................................... 53



Slika 35: Podatek v tabeli evidenca_delovnih_ur v phpMyAdmin s streţnika MySQL (Lastni vir 2011) ..................................................................................................... 55 Slika 36: Izbira formata za izvoz podatkov iz tabele »evidenca_delovnih_ur« (Lastni vir 2011) ................................................................................................................. 55 Slika 37: Izvoz podatkov v Excel obliki (Lastni vir 2011) ......................................... 56

KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava NFC in Modri-zob tehnologij (Vir: http://www.aktivno.si/sl/723-nfc) ........................................................................................................................... 8 Tabela 2: Analiza prednosti in slabosti z Backerjevo metodo (Lastni vir 2011) ....... 24 Tabela 3: Abacon analiza pri primerjavi parametrov tehnologij 1 (Lastni vir 2011) .. 25 Tabela 4: Abacon analiza pri primerjavi parametrov tehnologij 2( Lasten vir 2011). 26 Tabela 5: Koncepti ERM programske rešitve za evidentiranje delovnega časa z mobilnim telefonom (Lastni vir 2011) ...................................................................... 32 Tabela 6: Podatki anketnega vprašalnika o lastnostih magnetne kartice in mobilnega telefona (Lastni vir 2011) ........................................................................................ 61 Tabela 7: Uporaba programskih rešitev na mobilnem telefonu (Lastni vir 2011) ..... 61 Tabela 8: Hi-kvadrat med spremenljivkama spol in izbiro evidentorja (mobilni telefon ali magnetna kartica) (Lastni vir 2011) .................................................................... 63 Tabela 9: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) .............................................................. 63 Tabela 10: Hi-kvadrat z zdruţevanjem med spremenljivkama spol in izbiro evidentorja (mobilni telefon ali magnetna kartica) (Lastni vir 2011) ......................... 64 Tabela 11: Hi-kvadrat test z zdruţevanjem (Lastni vir 2011) .................................. 64 Tabela 12: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnost zanesljivost uporabe (Lastni vir 2011) ....................................................... 65 Tabela 13: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 65 Tabela 14: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti hitrost (Lastni vir 2011) ............................................................................. 77 Tabela 15: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 77 Tabela 16: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti natančnost (Lastni vir 2011) ..................................................................... 78 Tabela 17: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 78 Tabela 18: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti aţurnost (Lastni vir 2011) ......................................................................... 79 Tabela 19: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 79 Tabela 20: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti enostavna uporaba (Lastni vir 2011) ........................................................ 80 Tabela 21: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 80 Tabela 22: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti zanesljivost (Lastni vir 2011) .................................................. 81 Tabela 23: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 81 Tabela 24: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti aţurnost (Lastni vir 2011) ....................................................... 82 Tabela 25: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 82 Tabela 26: Hi-kvadrat med spremenljivkama Čas za izpolnitev obrazca (mesečno poročilo) in lastnosti več moţnosti evidentiranja (Lastni vir 2011) ........................... 83 Tabela 27: Hi-kvadrat test (Lastni vir 2011) ............................................................ 83 Tabela 28: Hi-kvadrat med spremenljivkama Pozaba magnetne kartice na teden in lastnosti brezhibnost (Lastni vir 2011) .................................................................... 84



POJMOVNIK

Emulator je računalniški program, ki omogoča, da programska oprema teče tudi v drugih okoljih in operacijskih sistemih, ne samo na tistih, za katerega je bila ustvarjena (http://sl.wikipedia.org/wiki/Emulator).

Evidentor je naprava, ki beleţi oziroma evidentira predhodno definirane atribute (na primer delovni čas), ter jih hrani v določeni podatkovni bazi.

KRATICE IN AKRONIMI AD HOC: Metoda za brezţične naprave, da direktno komunicirajo med seboj. API: Application Programming Interface: aplikacijski programski vmesnik,

skupek pravil in specifikacij, da si programi med seboj sledijo in komunicirajo.

CLDC: Connected Limited Device Configuration: konfiguracija za majhne naprave.

HTML: Hyper Text Markup Language: jezik za označevanje nadbesedila, je označevalni jezik za izdelavo spletnih strani.

IBM: International Business Machines Corporation (krajše IBM): podjetje, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo.

IS: Informacijski sistem. J2ME: Java 2 Platform, Micro Edition: programski jezik za razvoj aplikacij

za brezţične naprave. JAD: Java Application Descriptor: oblika datotek, ki se namestijo na

mobilni telefon. JAR: Java Arhiv: oblika datotek, ki se hrani v računalniku, namenjena za

graditelje programskih rešitev. JRE: Prevajalnik programskega jezika Java. JSR: Java Specification Requests: so dejanski opisi predlaganih in

končnih specifikacij, platforme Java. JVM: Java Virtual Machine (JVM): platforme osnovnih razredov Java in

platform, ki podpirajo Java knjiţnice. MIDP: Mobile Information Device Profile (MIDP): zagotavlja dovršeno

okolje Java programskih rešitev. MYSQL: Odprtokodna implementacija relacijske podatkovne baze, ki za delo

s podatki uporablja jezik SQL. NFC: Near Field Communication: tehnologija, ki omogoča izmenjavo

podatkov. RAD: Rapid application development (RAD): metodologija za razvoj

programske opreme. RFID: Radio Frequency IDentification: Radiofrekvenčna identifikacija

je tehnologija za prenos podatkov med čitalcem in elektronsko oznako za namen identifikacije.

SQL: Standard query language: standardni povpraševalni jezik. SSL: Secure Sockets Layer: kriptografski protokol, omogoča varno

komunikacijo v medmreţju.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Program

http://sl.wikipedia.org/wiki/Programska_oprema

http://sl.wikipedia.org/wiki/Operacijski_sistem

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ustvariti&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Emulator

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tehnologija

reŠitev za evidentiranje delovnega Časa z mobilnim … · 2013-09-19 · mobilna tehnologija...

Documents