gradivo za sejo ns devetmesecje 2013 19 11 2013 po seji ns

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Poročilo

JANUAR – SEPTEMBER 2013

Laško, 19. november 2013 (po seji NS)

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d. 2

K A Z A L O 1. UVOD 3

2. POSLOVNO POROČILO 4 2.1 Sestava Skupine Laško 4

2.2 Prodaja 5

2.3 Investicije 11

2.4 Finančni položaj 14

2.5 Finančna tveganja 18

2.6 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov 21

3. RAČUNOVODSKO POROČILO 29 3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 29

3.2 Pojasnila k posamičnim računovoskim izkazom 37

Prilogi: Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja


1. UVOD Osnovna dejavnost pijačarskega dela Skupine Laško je proizvodnja piva, vod in ostalih alkoholnih pijač. Za takšno dejavnost pa je značilno, da je izrazito sezonskega značaja in tako močno odvisna od doseženih poslovnih rezultatov v obdobju glavne sezone. Zato doseženi poslovni rezultati v prvih devetih mesecih delno že nakazujejo rezultate na letni ravni.

Tudi devetmesečno pretečeno obdobje leta 2013 je zaznamovala slaba gospodarska situacija, predvsem v Sloveniji, ki z gospodarskim padcem ostaja ena hujših gospodarskih bolnikov v Evropi. Tako se recesija in njen vpliv na vsakodnevno življenje v tem obdobju še ni umirila, ampak ima močan vpliv na življenjsko raven prebivalstva ter se tako odraža pri porabnikih vsakodnevnih dobrin, med katere sodijo tudi vse vrste pijač. Recesija je tako odrazila tudi na poslovanju Skupine Laško, njen vpliv je večji, kot smo v začetku leta pričakovali. Ocenjujemo, da bodo v poslabšanih gospodarskih razmerah in kljub padcu standarda, rezultati iz osnovne dejavnosti sicer nekoliko slabši kot v predhodnem letu, vendar zadovoljivi.

Skupina Laško se sorazmerno uspešno zoperstavlja vsem težavam, katere se pojavljajo v tem času, kajti naši dosedanji kakor tudi novi potencialni potrošniki naših proizvodov se vse bolj potrošniško racionalno obnašajo, kar se odraža tudi na potrošnji vseh vrst pijač, kar je osnovna in glavna dejavnost skupine, zato smo na trgu prisotni tudi s cenejšimi proizvodi trgovskih blagovnih znamk.

Skupina Laško je v obdobju januar – september 2013 skupaj prodala preko 3 milijone hektolitrov vseh vrst pijač in tako za 1,7 % presegla prodane količine iz leta 2012. Težka gospodarska situacija v Sloveniji je zahtevala od Skupine Laško, da išče nove kupce v tujini, tako je v tem obdobju na tuje trge prodala več kot 1 milijon hektolitrov pijač in povečala lanskoletno prodajo na te trge za 9,4 %, kar pa je za poslabšane pogoje poslovanja dobro.

Težji pogoji poslovanja so v tem obdobju onemogočili ugodnejši izplen od prodanih proizvodov. Tako je Skupina Laško ustvarila čiste prihodke od prodaje proizvodov in storitev v višini 206,1 mio. EUR in za 1,6 % zaostala za lanskoletnimi prihodki. Prav tako tudi dobiček iz poslovanja v višini 26,4 mio. EUR ni na ravni preteklega leta, ampak je slabši za 3,3 mio. EUR.

Nemalo naporov je bilo vloženo v finančno sanacijo tako obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., kakor tudi celotne Skupine. Poslovodstvo celo leto aktivno in dinamično v sodelovanju s finančnimi in pravnimi svetovalci vodi usklajevanje in dogovarjanje z bankami za dolgoročno restrukturiranje finančnih obveznosti. Z bankami smo uspeli dogovoriti podaljšanje kreditov najmanj do 30. 4. 2014, v sklepni fazi pa so pogajanja za reprogram kreditov do konca leta 2016 s pomembnimi mejniki dezinvestiranja.

Vse družbe v Skupini Laško, predvsem pa obvladujoča družba, si še nadalje prizadevamo odprodati vse nepotrebne naložbe, ki ne sodijo v osnovno dejavnost, čeprav pogoji za prodajo le-teh niso najbolj ugodni. S 1. 9. 2013 smo pričeli tudi s prodajo Radenske, d. d., in s 1. 10. 2013 še s prodajo Birre Peja, ki sta del osnovne dejavnosti Skupine. Zavedamo se, da Skupina Laško ob zaenkrat sicer stabilnem


poslovanju osnovne dejavnosti na nivoju primerljivih družb v branži lahko doseže sprejemljiv nivo dolga in dolgoročni obstoj in razvoj pijačne dejavnosti samo z uspešno prodajo premoženja in potencialnim vstopom strateškega lastnika za pijačno oz. pivovarsko dejavnost.

Za uresničitev zastavljenih ciljev in za nemoteno odplačilo vseh obveznosti do bank, izvajamo določene ukrepe v okviru projekta operativnega in finančnega prestrukturiranja Skupine Laško, zlasti na področju obvladovanja stroškov in povečanja prodaje, predvsem na tujih trgih. Nadaljujemo tudi z iskanjem novih kupcev in trgov ter razvojem novih proizvodov.

Kljub zaostreni situaciji tako na finančnem kot tudi na celotnem gospodarskem prostoru pričakujemo, da bomo poslovno leto zaključili z zadovoljivimi rezultati.

2. POSLOVNO POROČILO

2.1 Sestava Skupine Laško Skupino Laško na dan 30. 9. 2013 poleg obvladujoče družbe PIVOVARNE LAŠKO, d. d., sestavljajo še odvisne družbe: RADENSKA, d. d., Radenci, z odvisno družbo Miral Radenska, d. o. o.,

Radenci,

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana ter od nje odvisna

BIRRA PEJA, Sh. a., Peć (Kosovo) s hčerinsko družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., in

VITAL Mestinje, d. o. o. Skupino poleg proizvajalcev pijač dopolnjuje še družba:

DELO, časopisno iz založniško podjetje, d. d., Ljubljana, z odvisno družbo Izberi, d. o. o., Ljubljana,

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo

FIRMA DEL, d. o. o., Laško in

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb.


2.2 Prodaja

1. Prodaja Skupine Laško

Letošnje leto še naprej zaznamujejo negativni makroekonomski kazalci. Povečanje brezposelnosti, dodatne davčne obremenitve, padec kupne moči se posledično odraža v večji nagnjenosti k varčevanju, spremenjenih nakupnih navadah v smeri preudarne in manjše potrošnje ter cenovno občutljivem kupcu. Sprememba strukture potrošnje se kaže v rasti diskontnih trgovcev ter vse večji naklonjenosti trgovskim blagovnim znamkam.

Gospodarska situacija povzroča spremembe v maloprodaji in ustvarja popolnoma drugačno poslovno okolje. Povečuje se plačilna nedisciplina – problematika plačil, trgovci zaradi slabe likvidnosti krčijo število artiklov in predvsem zmanjšujejo zaloge, delež proizvodov prodanih v cenovnih akcijah pa je vedno večji.

Kljub oteženemu poslovanju pa v skladu s petletno poslovno strategijo in izkoriščanjem sinergij skupnega nastopa vseh družb uspešno ohranjamo tržne deleže na slovenskem trgu in dosegamo ambiciozno zastavljene prodajne plane na tujih trgih.

Skupina Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Vital, Birra Peja) je v prvih devetih mesecih 2013 prodala 3.082.276 hl vseh pijač, kar je za 1,7 % več kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 2,3 % pod zastavljenim planom. V vseh segmentih pijačje zaznati rast trgovskih znamk. Količinska prodaja pijač Skupine Laško

Indeks Indeks Indeks (v hl) I.-IX./2013 I.-IX./2012 2013/2012 2013/din.pl. 2013/l.plan

Pivo 1.753.074 1.690.562 103,7 98,5 80,0 Brezalkoholne pijače 468.836 453.737 103,3 99,1 79,1 Voda 860.364 887.295 97,0 95,5 77,1 Ostale alkoholne pijače 2 222 0,9 / /

S K U P A J 3.082.276 3.031.816 101,7 97,7 79,0

Prodaja piva se je povečala za 3,7 % s primerljivim obdobjem 2012 oziroma 1,5 % pod planom. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 2,1 % več kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 0,1 % pod zastavljenim planom. Prodaja vod (mineralne in izvirske vode in vode z okusi) znaša 3,0 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 4,5 % pod zastavljenim planom. V segmentu vod, največji padec beležimo v kategoriji vod z okusom.

Marketing in razvoj

Blagovna skupina PIVO – V letošnjem letu smo pripravili celostni korporativni oglaševalski kampaniji za Pivovarno Laško in Pivovarno Union (nov televizijski oglas, tisk, internet, zunanje oglaševanje na BB in CL). Obenem smo za naši glavni blagovni znamki Zlatorog in Union pripravili tudi nagradno igro. Glavni nagradi sta bili


avtomobil Volkswagen za Laško in denarna nagrada 10.000 EUR za Union. S celostno kampanijo na obeh blagovnih znamkah smo vidno povečali priklic blagovne znamke Zlatorog in Union. Manjše oglaševalske aktivnosti smo izvedli tudi na blagovnih znamkah Radler in Malt. Novim trendom smo se prilagodili z inovativnimi koncepti nagradnih iger (virtualni Radler shop).

Oglaševalsko komunikacijo za Zlatorog smo poleg Hrvaške in BiH v letošnjem letu razširili tudi na trg Italije.

Največji letošnji športni dogodek EUROBASKET 2013 smo podprli kot event sponzor in kot ekskluzivni dobavitelj piva. V ta namen smo pripravili tudi komunikacijo na temo Eurobasket (TV oglas, tisk, fb, www), dodatno pa smo sponzorstvo obeležili tudi z atraktivnim športno-glasbeno zabavnim Basket-PartyBusom, ki v času pred Eurobasketom kroži po Sloveniji in nekaterih sosednjih državah (BiH, Hrvaška).

V Skupini Laško smo v letošnjem letu z akcijo »Radi se vračamo« spodbujali potrošnike k nakupu vračljive embalaže. Na slovenski trg smo uvedli novo, inovativno embalažo »Zaboj 10« pri vseh ključnih kupcih.

V 50-em letu izvajanja prireditve Pivo in cvetje smo uspešno nadgradili koncept in izvedbo z novo lokacijo in atraktivnimi vsebinami. Še bolj usmerjeno smo izvajali aktivacije sponzorstev športnih klubov in večjih dogodkov (Sarajevo Film Festival, ostale glasbene in družabne prireditve).

Blagovna skupina BREZALKOHOLNE PIJAČE – Pripravili smo komunikacijo blagovne znamke Sola (ledeni čaji in sadne pijače) s sporočilom »Z DOBRO DRUŽBO SE DALEČ PRIDE«. V letošnjem letu smo na trg uvedli dva nova okusa Sola ananas in Sola ledeni čaj cola.

Za blagovno znamko Ora je bila pripravljena nova oglaševalska kampanija »VSE ZA ORO«, z namenom obuditve blagovne znamke Ora in novega okusa Ora Red. Izdelek je bil medijsko podprt, prav tako so se izvajale degustacije in promocije po trgovskih centrih. V maju je bil lansiran nov okus ACE Radenska z okusom jabolko kivi.

V Vitalu smo pripravili celotno linijo novih 1-litrskih Frupi Nektarjev (okusi: jabolko, pomaranča, breskev in ananas).

Blagovna skupina VODE – Nadaljevali smo s projektom vode »Žejni pijemo vodo« pri vseh kupcih na slovenskem trgu. V vrtcih, osnovnih šolah ter na ostalih dogodkih za mlade smo izvedli delavnice v okviru projekta »Plastenkina zgodba«.

Radenska Classic, Light in Naturelle – TV oglaševanje med zimskimi športi na TV SLO, oglaševanje v tiskanih medijih na temo vodni viri. V septembru smo začeli z aktivnostmi v okviru 180 letnice izvira vrelca.

Komunikacijska zgodba Zale 2013, vzporedne gverila promocijske aktivnosti v središčih mest, FB aktivacija in nagradne igre.

Pripravili smo ceslotni redizajn podobe izvirske vode Oda. Za podporo prenovljeni blagovni znamki smo pripravili komunikacijske aktivnosti, s katerimi bomo začeli ob uvedbi na trg, konec oktobra.


Na trg smo uvedli nov koncept mineralne vode z okusom pod blagovno znamko Radenska In, ki smo jo podprli s celostno oglaševalsko kampanijo (TV spoti, radijski oglasi in tiskani oglasi) in aktivnostmi na prodajnem mestu. Lansiranje novega okusa OAZA črni ribez beli čaj.

Postavili smo novo strukturo vod z okusi ZA. Redizajn blagovne znamke ZA in razvoj novega segmenta Za Jazzy (več sadnega deleža, manj sladkorja). Pripravili smo osnovne aktivnosti za podporo redizajna in novega okusa.

2. Prodaja Skupine Laško – Slovenija

V prvih devetih mesecih 2013 smo na slovenskem trgu prodali 2.007.366 hl vseh pijač, kar je 2,0 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 1,0 % pod zastavljenim planom. Prodaja piva znaša 0,3 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 0,2 % nad zastavljenim planom. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 4,2 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 4,3 % pod planom. Prodaja vod (mineralnih in izvirskih, vod z okusi) znaša 3,5% manj kot lani oziroma 1,3 % pod planom. Količinska prodaja pijač Skupine Laško v Sloveniji


Pivo 1.013.601 1.016.964 99,7 100,2 81,0 Brezalkoholne pijače 310.684 324.182 95,8 95,7 75,2 Voda 683.079 708.131 96,5 98,7 78,7 Ostale alkoholne pijače 2 96 2,1 / /

S K U P A J 2.007.366 2.049.373 98,0 99,0 79,3

Po podatkih raziskave Nielsen je v prvih devetih mesecih vrednostni delež kategorije piva na slovenskem trgu padel za 5,6 odstotnih točk s primerljivim obdobjem lani. Največji padec je med mešanicami piva (Radlerji), in sicer za 19,9 o. t. Padec trga se kaže tudi v skupini vod, ledenih čajev in sadnih pijač. Kljub padcu potrošnje v Sloveniji smo ohranili in dodatno utrdili vodilne tržne pozicije naših blagovnih znamk praktično v vseh skupinah.

Spremembe se kažejo v močni konkurenci med trgovci, vedno bolj opazen je trend povečanih vlaganj v promocije in višjih cenovnih popustov tudi pri uveljavljenih blagovnih znamkah. V maloprodaji je zelo prisotno povpraševanja po cenejših izdelkih in nenehno iskanje posebnih ponudb in znižanj. Največji trgovci še dodatno izboljšujejo ponudbo trgovskih blagovnih znamk.

Delujemo v okolju, kjer je pomembno biti drugačen od ostalih. Trgu se prilagajamo z atraktivnimi prodajno-marketinškimi aktivnostmi, hitro odzivnostjo in učinkovitostjo prodajne ekipe na terenu ter uvajanjem novih konceptov in izdelkov v vseh kategorijah. Aktivno komuniciramo z vsemi trgovskimi verigami in ostalimi kupci v vsakodnevnem poslovanju. S ključnimi kupci sodelujemu pri pripravi najučinkovitejših aktivnosti za potrošnike, programih zvestobe, izvajamo aktivnosti z dodanimi vrednostmi za končne kupce, uvajamo inovativne promocijske materiale,


opremo itd. Osredotočeni smo na iskanje najboljših rešitev za posamezni kanal s ciljem ponuditi potrošnikom pravi izbor izdelkov in atraktivno nakupovalno izkušnjo.

V prvih devetih mesecih smo veliko pozornost namenili uvajanju novih standardov izdelkov Skupine Laško na domačem trgu ter koncepta PIA – prisotnosti, vidnosti in aktivacije izdelkov na prodajnem mestu, ki so bili narejeni na osnovi strateške usmeritve blagovnih znamk, vrednostne in količinske prodaje, pozicije na trgu, tržnih deležev ter ostalih raziskav.

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na domačem trgu je 3,1 % večja od prodaje v prvih devetih mesecih lanskega leta ter za 4,1 % večja od planirane. Najpomembnejši segment je pivo, ki smo ga prodali 3,9 % več kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 4,7 % več od zastavljenega plana. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na domačem trgu je 6,6 % manjša od prodaje v prvih devetih mesecih lanskega leta ter za 3,9 % manjša od planirane. Prodaja piva je znašala 3,6 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012 oziroma 3,3 % manj od planiranega. Največji padec prodaje beležimo na pivskih mešanicah-radlerjih in pri vodah z okusi.

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na domačem trgu je za 0,7 % večja od prodaje v prvih devetih mesecih lanskega leta ter za 0,4 % večja od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih beležimo rast za 0,2 % glede na lansko leto. Pri prodaji negaziranih vod smo 5,1 % nad planom, v segmentu brezalkoholnih pijač pa 4 % nad planom.

Vital Mestinje, d. o. o.

Prodaja Vitala na domačem trgu je 8,6 % manjša od prodaje v prvih devetih mesecih lanskega leta ter za 13,2 % manjša od planirane. Manjša količinska prodaja je posledica prenehanja polnjenja nekaterih trgovskih blagovnih znamk zaradi premajhne dodane vrednosti. Optimizacija prodajnega asortimana in prenova linije Frupi sirupov še vedno kaže pozitven trend.

3. Prodaja Skupine Laško – trgi izven Slovenije

Prodaja Skupine Laško na tujih trgih je bila v devetih mesecih letos za 9,4 % večja od prodaje v enakem obdobju lanskega leta ter za 4,5 % nižja od planirane, kar je vseeno dober rezultat, saj je plan prodaje na tujih trgih zastavljen zelo ambiciozno tudi za leto 2013. Na tujih trgih smo prodali največ piva, in sicer 9,8 % več kot lani, a 3,7 % manj od planiranega. Vode smo prodali za 1,0 % manj kot lani, ter 15 % manj kot smo planirali. Prodaja brezalkoholnih pijač beleži največjo rast in sicer 22,1 % več kot lani ter 6,6 % več od planiranega.


Količinska prodaja pijač Skupine Laško na trge izven Slovenije


Pivo 739.473 673.598 109,8 96,3 78,8 Brezalkoholne pijače 158.152 129.555 122,1 106,6 87,9 Voda 177.285 179.164 99,0 85,0 71,2 Ostale alkoholne pijače - 126 - / /

S K U P A J 1.074.910 982.443 109,4 95,5 78,6

Struktura prodaje Skupine Laško na tujih trgih po članicah je naslednja: 32,7 % Pivovarna Union (351.325 hl), 29,6 % Pivovarna Laško (317.732 hl), 14,7 % Radenska (158.187 hl), 0,3 % Vital (3.219 hl) ter 22,7 % Birra Peja (lastni izdelki in licenčni izdelki 244.447 hl). Birra Peja na Kosovu proizvaja po licenci pivo Laško Zlatorog za trge Kosova, Makedonije, Albanije in Črne gore ter Sola ledeni čaj breskev za trge Kosova in Makedonije.

Na trgu Hrvaške je Skupina ustanovila svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Zagrebu, ki s svojo prodajno ekipo skrbi za pospeševanje prodaje izdelkov Skupine na Hrvaškem. V Bosni in Hercegovini ima Skupina svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Sarajevu za koordinacijo z uvozniki in principali. Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na tujih trgih je za 15,9 % večja od prodaje v dvetih mesecih lanskega leta ter za 2,4 % večja od planirane. Najpomembnejši je segment prodaje piva, manjši delež pa predstavljajo tudi maltozne pijače. Prodaja na trgih Hrvaške, Kosova, Makedonije in Madžarske je večja od lanskega leta in tudi večja od planirane. Na teh trgih, predvsem Hrvaške in Bosne in Hercegovine v segmentu piva raste delež prodaje v PET embalaži, kar je značilno za vse proizvajalce v tej regiji. Tudi pivo Zlatorog prodajamo v 2 l in 1 l PET embalaži, kar je doprineslo k takšnemu povečanju prodaje. K dobrim rezultatom vpliva tudi organiziranost na teh dveh trgih, kjer preko naših podjetij sodelujemo in se dogovarjamo z uvozniki in ključnimi kupci. Na trgu Italije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore ter na ostalih trgih je prodaja večja od lanske, vendar pa ni uspela doseči zastavljenih planov. Na trgu Avstrije in Albanije prodaja ni dosegla lanskoletnih rezultatov, niti ni uspela doseči zastavljenih planov. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na tujih trgih je za 4,4 % večja od prodaje v devetih mesecih lanskega leta ter za 0,3 % večja od planirane. Prodaja piva je za 12,8 % večja od prodaje lanskega leta in 10,3 % manjša od plana, prodaja brezalkoholnih pijač je za 9,9 % manjša od prodaje v lanskem letu ter za 36,4 % večja od planirane, prodaja vode pa je manjša od prodaje v enakem obdobju lanskega leta in manjša od plana. K rasti v segmentu piva je prinesel največ trg Italije ter Bosne in Hercegovine. V Italiji nam je uspelo prodati večje količine tako lastnih blagovnih znamk, kjer je največja rast na točenem pivu in Radlerjih, kot tudi trgovskih blagovnih znamk pri obstoječih ter novih kupcih.


Prodaja na ključnem trgu Kosova je manjša od lanskega leta, a večja od plana. Razlog za manjšo prodajo na tem trgu od lanskega leta, je preselitev dela proizvodnje programa Sola v Birro Pejo. S to selitvijo pa smo pridobili prihodke iz naslova licenčnine. Prodaja na trgih Hrvaške, Madžarske in Makedonije je bila manjša od lanskega leta in manjša od planirane. Prodaja na trgu Avstrije in na ostalih trgih je večja od lanskega leta ter večja od plana.

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na tujih trgih je za 2,4 % večja od prodaje v devetih mesecih lanskega leta ter za 13,9 % manjša od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih se beleži rast na lansko leto, vendar ne dosega plana. Prodaja je manjša od planirane, predvsem zaradi ključnega trga Italije, kjer ne dosega niti lanskoletnih količin. Manjši segment predstavljajo vode z okusi, ostale brezalkoholne pijače ter izvirske vode. Ključni trg Bosna in Hercegovina beleži rast prodaje nad lanskoletnimi količinami ter nad planom. Na ključnem trgu Hrvaška ter na ostalih trgih skupaj prodaja presega lanskoletne rezultate, vendar ne dosega plana. Trgi Avstrije, Madžarske, Makedonije, Kosova, Črne Gore in Albanije pa ne dosegajo niti lanskoletnih količin niti planov.

Vital Mestinje, d. o. o.

Vital na tuje trge prodaja manjše količine sirupov, pri čemer je dosežena manjša prodaja od lanskega obdobja (indeks 82,5) in manjša prodaja od plana (indeks 34,9).

Birra Peja, Sh. a., Kosovo

Prodaja Birra Peje lastnih blagovnih znamk in licenčnih blagovnih znamk na Kosovu in tujih trgih je za 10,5 % večja od prodaje v devetih mesecih lanskega leta ter za 10 % manjša od planirane. Prodaja piva je bila za 2,9 % manjša kot v istem obdobju lanskega leta in manjša od planiranih količin za 5,1 %. Prodaja vode je bila za 23,1 % manjša od prodaje v istem obdobju lanskega leta in za 24 % manjša od planiranih količin. V sredini lanskega leta je Birra Peja začela tudi s proizvodnjo Sola ledenega čaja breskev.


2.3 Investicije V devetih mesecih 2013 smo na nivoju Skupine Laško izvedli vse bistvene investicije, ki smo jih planirali na začetku leta. Večina investicij je naravnana tržno in ponuja z novimi formati pakiranj možnosti boljšega plasiranja naših izdelkov. Finančno in prodajno najpomembnejši projekt – polzaboj pa je potreben močnejše trženjske podpore, da bi lahko zaživel na način, kot smo si ga dolgoročno zastavili. Ostali projekti so bili namenjeni energetskemu in proizvodnem optimiranju, v pretežni meri pa gre za investicijsko vzdrževalne projekte. Glede na finančno težo investicij v proizvodno opremo, ki s sabo lahko prinaša tudi prihranke pri vzdrževanju, energetiki in ekologiji, je dolgoročen vpliv na stroške še toliko večji. Tako so lahko prihranki s pomočjo skrbnega načrtovanja investicij in pravilnega vrednotenja na osnovi stroška lastništva v celotni življenjski dobi proizvajalne opreme, v desetletnem obdobju tudi več kot podvojeni. Zato je zelo pomembno, da investicije in vzdrževanje gledamo agregatno in v medsebojni soodvisnosti v časovnih obdobjih.

1. Investicijska vlaganja v Pivovarni Laško, d. d.

V devetmesečju poslovnega leta 2013 smo izvajali in uspešno zaključevali naslednje investicijske projekte:

Nov format etiketiranja ST3 – papirna hrbtna etiketa – februar 2013,

Odkup objekta Kalinšek – februar 2013,

Ločevanje piva od kvasa VMF / zagon membranske filtrirne glave – maj 2013,

Izdelava orodja za zaboj 10 x 0,5 l / pričetek dobav zabojev – maj 2013

V obdobju januar – september je bilo že izdobavljeno 150.000 novih zabojev 10 x 0,5 l. Z novo embalažo so bila že izvedena tudi prva marketinška testiranja tržišča. Novo razviti zaboj je ob vstopu na tržišče prejel nagrado za najboljšo embalažo v regiji »REGPAK 2013«.

Rekonstrukcija TT – sprejem avtocistern – junij 2013,

Rekonstrukcija polnilne linije PET – nova oblika plastenk »Oda« – junij 2013

Razvita in potrjena je bila nova oblika plastenk 1,5 l in 0,5 l, ki z modernejšo obliko, novo zaporko, kot tudi nižjo težo izpolnjujeta vse tržne zahteve in optimalne proizvodne parametre, ki jih narekuje sedanji čas.

Uvajanje novih plastenk Oda na tržišče je načrtovano v mesecu novembru 2013, ko bomo zaključili še projekt potrebne predelave vseh strojev polnilne linije PET zaradi novih oblik plastenk.

Odkup objekta Slimšek – julij 2013,

Obnova prostorov Servisa točilnih naprav – avgust 2013,

Avgust 2013: pričetek izvedbe projekta »Energetski menagement«, načrtovan zaključek december 2013,

Avgust 2013: pričetek izvedbe projekta »Racionalna raba bioplina«, načrtovan zaključek december 2013,


Sočasno z vsemi ostalimi načrtovanimi projekti potekajo tudi aktivnosti projekta Rekonstrukcija polnilne linije ST2 – suhi del, ki bo omogočil pakiranje v novo embalažo – zaboj 10 x 0,5 l.

Avgusta 2013 je bila izvedena priprava vseh tehnično-tehnoloških in ekonomskih parametrov projekta ter izvršena predaja naročila generalnemu dobavitelju opreme, podjetju Krones.

SPTE 400 kWel + 500 kWel – oktober 2013

V mesecu juliju smo pridobili za projekt vgradnje SPTE gradbeno dovoljenje, definirani so izvajalci del, gradbeno-instalacijska dela so v fazi izvajanja. Pričetek obratovanja prve faze – 400 kWel je zaradi dvomesečne zamude izvajalca del novo načrtovan za mesec december 2013, druge faze – 500 kWel pa v mesecu marcu 2014.

Eko projekt – pilotni preskusi razgradnje pivskih tropin

Na pilotni napravi instalirani na ČN preskusi razgradnje pivskih tropin kontinuirano potekajo že od meseca marca in bodo načrtovano zaključeni v oktobru 2013. Trenutni rezultati kažejo doseganje stopnje razgradnje substrata do 60 %.

Za investicijske projekte in vlaganja v osnovna sredstva proizvodno-tehničnega sektorja, komerciale in IT je bilo v obdobju januar – september 2013 porabljeno 3.066.000 EUR, kar predstavlja 74,5 % celotnih za leto 2013 načrtovanih sredstev za investicijska vlaganja.

2. Investicije Pivovarne Union, d. d.

Sredstva so bila porabljena za:

Nabavo kontrole polnjenja na liniji za povratno steklenico S5, kar predstavlja bistven element pri zagotavljanju brezhibnosti proizvoda. Obe napravi smo namestili in vgradili na polnilno linijo tako, da je kontrola polnih steklenic že v polni funkciji in zagotavlja nadzor nad količino polnjenja, prisotnost etikete in kontrolo zaprtosti steklenice.

Predelava linije za pločevinke na 18 pack in Duess paleto za potrebo izvozne službe je zaključena. Na liniji lahko sedaj kot dodatno formacijo pakiramo in zlagamo 18 pločevink na taso ter zlagamo na polpaleto paleto.

Predelava tehnoloških poti za pivo v fermentaciji, s katero smo pridobili na fleksibilnosti pivskih poti in tankov,

Dokončujemo in testiramo izgradnjo informacijskega sistema MEPIS za spremljanje proizvodnje. Sistem že deluje in na voljo so že prvi podatki. Do konca leta bomo sistem še spremljali in zoptimirali.

Prilagoditev linije na zaboj 10 v lastni izvedbi na obstoječi opremi na liniji S4. S firmo KHS smo postavili projekt prenove suhega dela polnilne linije ter podpisali pogodbo o dobavi in postavitvi opreme. Termin za predelavo je v mesecu januarju in februarju 2014.


Zgradili smo nadstrešnico za parkiranje in polnjenje viličarjev,

Nabavo zabojev 10-ka in steklenic, zaradi česar smo prerazporedili sredstva planirana za prenovo polnilne linije PET 1, katero bomo prestavili v naslednje leto,

Nabavili smo nov zračni kompresor za pripravo tehnološkega komprimiranega zraka in ga tudi že vgradili. Trenutno poteka zagon kompresorja in optimiranje procesa delovanja vseh štirih kompresorjev.

V zaključni fazi je tudi prenova fasade polnilnice I in II, zamenjava starega kopilit stekla in izdelava dveh montažnih odprtin za vnos strojev,

Uspešno smo zaključili sanacijo nosilne plošče fermentorjev,

Del sredstev za investicije smo porabili tudi za nakup vračljive embalaže opreme za pospeševanje prodaje (hladilniki, točilni aparati …),

Povečanje kapacitet polnilnega stroja za pločevinke iz 8.000 na 12.000 pločevink na uro,

Povečanje kapacitete tunelskega pasterja iz 8.000 na 12.000 pločevink na uro,

Novi programi za paletizacijo za pakiranje piva v steklenicah 0,33 l 1/24 in 1/12, 0,5 l 1/12,

Nabava stroja za kontrolo trdnosti pločevink Heuft,

V fazi projektiranja je razširitev polnilne linije za polnjenje pločevink oz. plastenk.

V prvih devetih mesecih je bilo za investicije oz. nove nabave osnovnih sredstev porabljeno 2.600.000 EUR, kar je 41,6 % za leto 2013 načrtovanih sredstev za investicijska vlaganja.

Ostali projekti v skladu s planom investicij zaradi slabe finančne situacije čakajo na izvedbo oz. so v fazi zbiranja ponudb.

3. Poročilo o izvedbi planiranih investicij v Radenski, d. d.

V prvih devetih mesecih 2013 smo v Radenski za vse investicije ter nabavo osnovnih sredstev porabili 454.166 EUR oz. 25,2 % razpoložljivega proračuna. Ob tem smo porabili še 55.530 EUR za dokončanje oz. izvedbo nekaj investicijskih projektov iz leta 2012 ter dodatno 116.956 EUR za nabavo hladilnikov (projekt Hladno), kar je bilo dogovorjeno na nivoju Skupine Laško, vendar ni bilo planirano v investicijskem planu za leto 2013.

Pri investicijah je bila poraba sredstev v tem delu leta v glavnem namenjena za naslednje projekte:

priprava za odstranjevanje mangana iz vode; delno planirano ter izvedeno že leta 2012,

menjava dotrajanih paletnih prog na linijah TPO-1 in TPO-2,

sanacija dotrajanih talnih površin in večja vzdrževalno-investicijska dela,


nadgradnja IS,

nabava kontrolne naprave za nivo polnjenja in zamašenosti na dveh linijah,

nekaj manjših oz. štartnih vlaganj v investicijske projekte, ki so še planirani za leto 2013 ter

vlaganje v trg.

Pri nabavi osnovnih sredstev smo več ali manj nadomeščali dotrajano opremo, prav tako pa je bilo tudi nekaj vlaganja v trg.

Pri nabavi povratne embalaže smo od planiranih 194.750 EUR na letnem nivoju v obdobju januar – september porabili 99,8 % planiranega proračuna oz. 193.740 EUR.

V zadnjem četrtletju je predvidena intenzivnejša realizacija planiranih investicijskih projektov in nabava nekaterih osnovnih sredstev, saj smo planirali določene nabave in opravila ravno za čas nesezone.

2.4 Finančni položaj

Financiranje v Skupini Laško

Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že od konca leta 2008 prisotna na slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti v okviru visoko zadolžene Skupine Laško, najbolj pa v matični družbi Pivovarna Laško, d. d.

Že nekaj let se srečujemo s težavami pri uravnavanju tekoče likvidnosti in kot običajno, so likvidnostno najslabši predvsem prvi trije meseci leta, ko je naša prodaja zaradi nesezone nižja. V tem obdobju je običajno slabša tudi plačilna disciplina naših kupcev. Vpliv nesezone se je zaradi izrazito neugodnega vremena letos zavlekel še v junij, šele v drugi polovici junija in v juliju je bilo zaznati nekoliko boljšo finančno realizacijo količinske prodaje kot v preteklih mesecih. Največji problem zagotavljanja likvidnosti namreč predstavlja povečana finančna nedisciplina predvsem naših največjih kupcev, ki predstavljajo preko 70 % naše skupne realizacije. Naše terjatve so plačane v povprečju v 70-tih dneh, pri nekaterih grosistih pa celo še v daljšem časovnem obdobju. V prvem kvartalu sta pivovarni imeli še zaveze po kreditnih pogodbah do bank v skladu z lani dogovorjenim reprogramom kreditnih obveznosti do 31. 3. 2013, kreditne pogodbe pa so se po tem datumu podaljšale še do 30. 9. 2013. Skupina Laško je v prvem devetmesečju izpostavljenost do bank iz naslova glavnic kreditov znižala za 13,9 mio. EUR neto, od tega Pivovarna laško 2,2 mio. EUR, Pivovarna Union 5,8 mio. EUR in Radenska 3,6 mio. EUR neto, razlika pa odpade na ostale družbe v Skupini Laško.

Zadolženost znotraj Skupine ostaja na enakem nivoju kot konec leta 2012, kar pomeni, da dolg Pivovarne Laško, d. d., do Radenske in Pivovarne Union iz naslova prejetih kreditov znaša 42,4 mio. EUR in dolg Pivovarne Union, d. d., do Radenske, d. d., znaša 1,1 mio. EUR.

V skladu s pogoji Pogodbe o prodaji in nakupu delnic (SPA) v prodajnem procesu naložbe Mercator smo tri družbe Skupine Laško tj. Pivovarna Laško, Pivovarna Union


in Radenska, dne 29. 7. 2013 z zastavnimi upnicami podpisale pogodbo o skrbniških storitvah (Escrow Agreement). Da bi Skupina Laško lahko zagotovila plačilno sposobnost v celotnem času trajanja prodajnega postopka, smo z vsemi bankami upnicami Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske dogovorili podaljšanje vseh kreditov najmanj do 30. 4. 2014, ko je predviden najkasnejši finančni closing transakcije.

Do 29. 7. 2013 so bile podpisane tako kreditne pogodbe za podaljšanje financiranja z vsemi bankami upnicami družb Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Rdenska, d. d., do 30. 4. 2014, kot tudi Escrow Agreement in tako izpolnjen eden izmed pogojev SPA.

Krovni bilateralni aneks za podaljšanje kreditov do 30. 4. 2014 zavezuje vse tri družbe k izvajanju postopkov operativnega in finančnega restrukturiranja. V teku so pogajanja z bankami za podpis krovne pogodbe o prestrukturiranju družb do leta 2016.

Skupina Laško ob sicer stabilnem uspešnem poslovanju osnovne dejavnosti na nivoju primerljivih družb v branži lahko doseže sprejemljiv nivo dolga z uspešno prodajo premoženja neosnovne dejavnosti in potencialnim vstopom strateškega lastnika za pijačno in pivovarsko dejavnost.

V devetmesečju je imela Skupina Laško do bank za 14 mio. EUR obveznosti iz naslova obresti iz finančnih obveznosti in ustvarila EBITDA v višini 39,6 mio. EUR. Največji delež obresti je odpadel na Pivovarno Laško, d. d., in sicer 8,3 mio. EUR ob ustvarjenem EBITDA-ju v višini 12,8 mio. EUR, kar pomeni, da je ustvarjeni EBITDA za tretjino presegel obveznosti iz naslova obresti do bank.

Poslovodstvo Skupine Laško je ob tesnem sodelovanju bank od februarja 2013 izvajalo pripravo plana operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško. Finančni svetovalec Skupine Laško je skupaj s pravnimi strokovnjaki v procesu operativnega in finančnega restrukturiranja finančno, davčno in pravno analiziral 17 različnih scenarijev finančnega restrukturiranja. Banke upnice pričakujejo čim hitrejšo razdolžitev Skupine Laško na vzdržno raven dolga, zato uprava družbe na podlagi projekta operativnega in finančnega restrukturiranja nadaljuje prodajne procese družb, ki ne spadajo v njeno osnovno dejavnost. S 1. 9. 2013 je pričela tudi s postopkom odprodaje družbe Radenska, d. d., in s 1. 10. 2013 še s prodajo družbe Birra Peja. Predvideni scenariji finančnega restrukturiranja vsebujejo tudi iskanje strateškega investitorja za obe pivovarni s ciljem, da se nadaljuje tradicija in razvoj, da se ohranijo in razvijajo blagovne znamke ter ohranijo delovna mesta. Proces iskanja strateškega investitorja za pivovarsko dejavnost zahteva odgovorno odločanje tudi lastnikov in upnikov in je zaradi potrebnih korporativnih soglasij za uskladitev strategije restrukturiranja s poslovno strategijo in zakonskimi zahtevami tudi časovno zahtevnejši, kar je upoštevano tudi v dogovorjenih mejnikih.


Odprodaja naložb Skupine Laško

Skupina Laško tudi v letu 2013 nadaljuje z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih naložb in tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja. Na podlagi projekta operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško sta se za doseganje cilja razdolžitve Skupine na vzdržno raven in zagotovitve ohranitve uveljavljenih blagovnih znamk in delovnih mest poleg nadaljevanja že začetih procesov dezinvestiranja pričela v septembru 2013 tudi procesa prodaje naložb osnovne dejavnosti, to je družb Radenska in Birra Peja. Projekt prodaje obeh družb vodi M&A svetovalec UniCredit CAIB.

Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., so se v letu 2013 nadaljevali. V januarju je UVK rok za prodajo družbe podaljšal do 31. 3. 2013 in v marcu še do 31. 7. 2013. S potencialnim kupcem je bila podpisana prodajna pogodba z več odložnimi pogoji, ki pa jih kupec do dogovorjenega datuma ni izpolnil, zato je bil postopek prodaje s tem kupcem v začetku aprila neuspešno končan. Družba Delo, d. d., bo z ostalimi potencialnimi kupci nadaljevala razgovore za prodajo družbe ČZP Večer, d. d. V juniju je bila podpisana dvomesečna pogodba o eksluzivnosti s kupcem, ki se je v preteklosti že zanimal za Večer. Kupec je pričel s skrbnim pregledom poslovanja. Dne 26. 7. 2013 je družba Delo na Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) naslovila prošnjo za vnovično podaljšanje roka za prodajo 79,24 % deleža Večera, a je AVK prošnjo zavrnila.

Družba Delo, d. d., si bo še naprej prizadevala za prodajo oz. odsvojitev deleža v družbi Večer, d. d., in nadaljevala dogovarjanja s potencialnimi kupci z namenom, da v čim krajšem času pride do realizacije posla in poplačila ter s tem odpravo neskladja s pravili konkurence.

Prodaja Dela, d. d., je bila v letu 2012 začasno ustavljena, saj nismo prejeli nobene zavezujoče ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Glede na potek prodajnega postopka za družbo Večer bomo tudi s postopki prodaje Dela, d. d., nadaljevali. Projekt prodaje Dela, d. d., v okviru projekta restrukturiranja Skupine Laško vodi M&A svetovalec UniCredit CAIB, ki je s postopki prodaje pričel s 1.9.2013.

Konzorcij prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., Radenska, d. d., Radenci, NLB, d. d., Nova KBM, d. d., Gorenjska banka, d. d., Prvi faktor – Faktoring, d. o. o., Banka Koper, d. d., Hypo Alpe-Adria Bank, d. d., NFD, d. o. o., Banka Celje, d. d., in NFD holding, d. d., je dne 14. 6. 2013, z družbo Agrokor, d. d., podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupnega 53-odstotnega deleža v družbi Mercator, d. d.

Podpis sporazuma o prodaji je rezultat obsežnega postopka, ki ga je vodila londonska skupina mednarodne investicijske banke ING Bank N. V. Postopek je bil voden v skladu z mednarodno dobro prakso in s ciljem vključiti vse potencialno zainteresirane investitorje. Ob tem je bila zagotovljena preglednost postopka in maksimiranje koristi za vse deležnike Mercatorja.

Skladno s prodajnim sporazumom bodo člani konzorcija prejeli plačilo 120 EUR na delnico, kar za skupni 53-odstotni delež predstavlja kupnino v višini 240 mio. EUR oz. za 23,34-odstotni delež družb Skupine Laško kupnino v višini 105,5 mio. EUR.


Zaključek transakcije, kar vključuje nakazilo kupnine, je med drugim vezan na izpolnitev večih pogojev, med drugim izdajo relevantnih regulatornih dovoljenj, reprogramiranje dolgov družbe Mercator in podpis Escrow Agreement-a družb Skupine Laško z zastavnimi upnicami na delnicah MELR. Najkasnejši predvideni datum zaključka transakcije je konec marca 2014.

Prodaja družb Radenska d.d. Radenci in Birra Peja, Sh.a, Peć se je pričela na podlagi projekta operativnega in finančnega restrukturiranja Skupine Laško, in sicer s 1. 9. 2013 pričetek postopkov odprodaje družbe Radenska, d. d., in s 1. 10. 2013 pričetek postopkov odprodaje družbe Birra Peja.

Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je bila v decembru 2012 neuspešno zaključena, saj ni bilo resnih interesentov za nakup. V januarju 2013 smo pričeli s postopki prodaje proizvajalne opreme in ostalega premoženja Jadranske pivovare. S posrednikom pri prodaji smo sklenili sporazum za prodajo proizvajalne opreme, ki se je v delu proizvajalne opreme tudi realiziral in se bo finančno zaključil do konca meseca marca naslednjega leta.

Preko posrednika pri prodaji, NLB, d. d., so v letu 2012 potekale aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško v smislu iskanja in kontaktiranja potencialnih kupcev ciljne družbe, vendar ponudb nismo prejeli. S strani posrednika je bilo ocenjeno, da na trgu trenutno ni zanimanja za nakup večinskega deleža delnic Thermane.

V okviru prodaje neborznih finančnih naložb potekajo pogajanja za prodajo delnic Rudnika Velenje in tudi delnice elektrodistribucijskih družb so še naprej v prodaji.

Tudi v letu 2013 smo nadaljevali s prodajo, za poslovanje, nepotrebnega premoženja, in sicer:

za Pivovarno Laško: hotela Hum v Laškem, športne dvorane Tri lilije v Laškem in skladišča na Letališki 32 v Ljubljani,

za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovna stavba v Radencih,

obe pivovarni pa sta pričeli tudi s postopki za prodajo počitniških kapacitet in del kapacitet že odprodali.

Zaključek prodaje Mercatorja predvidevamo šele do 30. 4. 2014, zato lahko bistveno znižanje zadolžitve do bank pričakujemo šele po tem datumu. To pa ne pomeni, da Skupina ne bo še intenzivneje izvajala vseh prodajnih postopkov, zato se vse aktivnosti dezinvestiranja pospešeno nadaljujejo.


2.5 Finančna tveganja Celotno upravljanje s finančnimi tveganji v Skupini Laško se osredotoča na nepredvidljivost in nelikvidnost finančnih trgov, ki sta v razmerah finančne krize še toliko bolj potencirani, ter skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno stabilnost in uspešnost poslovanja Skupine. Z upravljanjem s finančnimi tveganji se ukvarja predvsem finančna služba, pri kreditnih tveganjih tudi prodajna služba.

Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine je potrebno sprotno in temeljito spremljanje ter ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2013 sledimo zastavljenemu cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanja izpostavljenosti posameznim tveganjem na vzdržno raven. Pred vsemi tveganji se družbe ne morejo zavarovati v celoti, lahko pa jih s pravočasnimi ukrepi zmanjšajo oz. se jim izognejo. V ta namen družbe izvajajo sprotno prepoznavanje in ocenjevanje tveganj ter glede na željeno izpostavljenost tveganjem sprejemajo ustrezne ukrepe. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje, vsa prepoznana tveganja pa imamo evidentirana v registru tveganj, ki se glede na nastalo situacijo po potrebi dopolnjuje. Med finančnimi tveganji so za Skupino in tudi za vsako družbo posebej zlasti pomembna likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Skupina, predvsem pa Pivovarna Laško, d. d., izkazuje znaten presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Da bi se izognili plačilni nesposobnosti, družbe Skupine upravljajo z likvidnostnim tveganjem, oblikujejo in izvajajo politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki vključuje načrtovanje pričakovanih denarnih odlivov in zadostnih denarnih prilivov zanje na letnem ter mesečnem nivoju.

S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu zaenkrat še zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev, vendar ocenjujemo, da bo glede na zaostrovanje razmer na finančnem trgu in glede na še trajajočo finančno krizo likvidnostno tveganje vedno težje obvladljivo. Z vsemi bankami upnicami Skupine Laško smo 29. 7. 2013 sklenili podaljšanja vseh kreditov najmanj do 30. 4. 2014. Z vsemi bankami tudi aktivno potekajo postopki finančnega in poslovnega prestrukturiranja družb Pivovarne Laško, Pivovarne Union in Radenske. Aktivno se izvajajo tudi postopki odprodaje finančnih naložb kot del procesa prestrukturiranja družb do leta 2016.

Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne sposobnosti po ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), ki v svojem 14. členu določa kriterije, po katerih se šteje, da je


podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim posledicam nastanka likvidnostne krize.

V letu 2013 nadaljujemo aktivnosti na področju dezinvestiranja tudi vseh naših ostalih naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena, da bi dosegli vzdržno raven finančnega dolga. V času do zaključka postopkov dezinvestiranja bo Skupina še vedno podvržena težki likvidnostni situaciji. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu ter tudi na celotnem gospodarskem prostoru izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po željenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena. Tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so prikazani finančni odhodki iz oslabitve in odpisov. Obstaja precejšnje tveganje, da bodo tudi v letu 2013 potrebne slabitve nekaterih naših naložb zaradi znižanj poštenih vrednosti na splošno, ne le na slovenskem prostoru, zaradi še vedno trajajoče finančne krize in pomanjkanja likvidnosti celotnega gospodarstva.

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje in aktivno izvajamo postopke upravljanja s terjatvami, pospešeno izterjujemo dolžnike, tako s pisnim opominjanjem, telefonsko izterjavo kot tudi izterjavo na terenu in izterjavo preko zunanje izterjevalne družbe in tudi po sodni poti. Terjatve do izvoznih kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri zavarovalnici SID, z nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do kupcev detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, s hipoteko na nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo le na avansno in na takojšnje plačilo ter se tako do neke mere izognemo tveganju neplačila za prodano blago.

Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost kreditnemu tveganju. Zlasti v zadnjih mesecih je pri teh kupcih zaznati povečano plačilno nedisciplino, kar se posledično odraža v konstantnih težavah pri zagotavljanju dnevne tekoče likvidnosti Skupine. Zlasti prihaja do zamude pri plačilih s strani naših največjih kupcev, kar nam povzroča še dodatne likvidnostne težave. Ocenjujemo, da obstaja precejšnje tveganje povečanja plačilne nediscipline tudi v nadaljevanju leta 2013, kar je posledica finančne krize na vseh segmentih gospodarstva. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.

Obrestno tveganje predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Tudi v letu 2013 ima EURIBOR tendenco padanja, kar ima pozitiven učinek na stroške financiranja posojil z variabilno obrestno


mero. Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja Skupine, eno tretjino zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju, krajšem od enega leta. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadolženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še vedno visoka, vendar obvladljiva.


2.6 Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov

Dogodki v času obračunskega obdobja

Dosežen dogovor z bankami o reprogramu kreditov

Več o izvajanju aktivnosti Skupine Laško pri realizaciji reprograma kreditov pri bankah je opisano v poglavju Financiranje v Skupini Laško s pričetkom na strani 14 tega poročila.

Postopek prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2013

Več o poteku postopkov pri prodaji delnic družbe Mercator, d. d., je opisano v poglavju Odprodaja naložb Skupine Laško s pričetkom na strani 16 tega poročila.

Postopek prodaje delnic družbe ČZP Večer, d. d.

Več o poteku postopkov pri prodaji delnic družbe ČZP Večer, d. d., je opisano v poglavju Odprodaja naložb Skupine Laško s pričetkom na strani 16 tega poročila.

Odškodninske tožbe zoper Atka-Prima, d. o. o. / Boško Šrot

V začetku leta 2011 so bile pred pristojnimi sodišči vložene odškodninske tožbe zoper toženi stranki Atka-Prima, d. o. o., in Boško Šrot, s katerimi tožeče stranke od toženih strank zahtevajo plačilo odškodnine iz naslova oškodovanja tožečih strank zaradi poslov v letih 2008 in 2009. Tožbe so vložile: dne 12. 1. 2011 Pivovarna Laško, d. d., zaradi plačila 13.336.488,76 EUR s pp ter dne 15. 2. 2011 Pivovarna Union, d. d., zaradi plačila 51.662.307,74 EUR s pp, Radenska, d. d., Radenci zaradi plačila 46.238.893,69 EUR s pp, Delo, d. d., zaradi plačila 8.003.311,06 EUR s pp in Fructal, d. d., zaradi plačila 10.784.720,85 EUR s pp. Postopki so v teku.

Odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, UVK in takratnega direktorja UVK – sedaj AVK

Družbe Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci (v nadaljevanju: družbe Skupine Laško) so dne 14. 9. 2012 vložile odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo oz. Urad za varstvo konkurence RS (v nadaljevanju: UVK) in direktorja UVK. Razlog za vložitev tožb je po mnenju družb Skupine Laško protipravna preprečitev prodaje delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, s strani UVK v letu 2011. Družbe Skupine Laško namreč zaradi odločbe UVK z dne 26. 4. 2011, ki je družbam Skupine Laško v zaključni fazi prodajnega procesa delnic družbe Mercator, d. d., v letu 2011 onemogočila razpolaganje z delnicami družbe Mercator, d. d., zavezujoče ponudbe družbe Agrokor, d. d., za nakup delnic družbe Mercator, d. d., v lasti družb Skupine Laško, niso mogle sprejeti. UVK je po mnenju družb Skupine Laško družbam Skupine Laško protipravno preprečil sklenitev prej omenjenega posla z družbo Agrokor, d. d., zaradi česar je družbam Skupine Laško do dneva vložitve tožbe posledično nastala škoda v skupni višini 59,2 mio. EUR (Pivovarni Laško 21.877.385,84 EUR s pp, Pivovarni Union 31.322.586,77 EUR s pp, Radenski, d. d., Radenci 6.157.355,78 EUR s pp). Postopek je v teku.


Dne 14. 10. 2013 smo prejeli sodbo Vrhovnega sodišča RS, s katero je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zgoraj navedena odločba UVK z dne 26. 4. 2011, nezakonita. Sodba Vrhovnega sodišča bo posredovana sodišču, ki obravnava odškodninske zahtevke tožečih strank.

Dolžnik Infond Holding, d. d.

Zoper dolžnika Infond Holding, d. d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d. d., v višini 1.892.319,26 EUR, Pivovarna Union, d. d., v višini 28.107.482,28 EUR, Radenska, d. d., Radenci v višini 17.062.078,14 EUR in Delo, d. d., v višini 6.771.147,94 EUR, skupaj 53.833.027,62 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.

Dne 24. 9. 2013 je bila izvedena prva vmesna delitev stečajne mase. Pivovarna Laško, d. d., je prejela znesek 89.382,56 EUR, Pivovarna Union, d. d., znesek 1.485.332,23 EUR in Radenska, d. d., Radenci znesek 805.916,99 EUR.

Dolžnik Center naložbe, d. d.

Zoper dolžnika Center naložbe, d. d., je bil konec leta 2009 začet stečajni postopek nad dolžnikom. V stečajnem postopku družbe Skupine Laško uveljavljajo terjatve, kot sledi: Pivovarna Laško, d. d., v višini 6.487.493,35 EUR, Pivovarna Union, d. d., v višini 19.991.859,46 EUR, Radenska, d. d., Radenci v višini 26.414.066,45 EUR in Delo, d. d., v višini 547.784,42 EUR, skupaj 53.441.203,68 EUR. Stečajni postopek še ni zaključen.

Tožba Ere Good

Dne 13. 1. 2012 smo prejeli tožbo tožeče stranke Era Good, d. o. o., zoper tožene stranke Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci, zaradi plačila odškodnine v skupni višini 958.356,00 EUR (Pivovarna Laško 509.749,55 EUR, Pivovarna Union 348.458,24 EUR, Radenska 100.148,21 EUR) z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da politika rabatov, kakršno je vzpostavila Skupina Laško, predstavlja zlorabo prevladujočega položaja po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), saj naj bi bila diskriminatorna. Zaradi politike rabatov Skupine Laško naj bi bila tožeča stranka postavljena v konkurenčno slabši položaj, zaradi česar naj bi tožeči stranki posledično nastala škoda. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 3. 7. 2012 izdalo sodbo, s katero je zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, na katero so tožeče stranke odgovorile dne 26. 10. 2012. Dne 12. 3. 2013 je tožeča stranka umaknila pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo.

Tožba manjšinskih delničarjev Jadranske pivovare – Split, d. d.

Dne 4. 4. 2012 je Jadranska pivovara – Split, d. d., prejela tožbo, s katero 28 malih delničarjev izpodbija odločitev oz. sklep skupščine Jadranske pivovare, ki je bila dne 24. 2. 2012, o iztisnitvi malih delničarjev oz. uveljavljajo ničnost tega sklepa. Dne 13. 2. 2013 je Jadranska pivovara prejela sodbo, s katero je prvostopno sodišče ugodilo tožbi dveh delničarjev in ugotovilo, da je sklep skupščine o iztisnitvi malih delničarjev ničen. Zoper sodbo je Jadranska pivovara vložila pritožbo. Jadranska pivovara je dne


10. 7. 2013 prejela sodbo Višjega sodišča v Zagrebu, s katero je višje sodišče razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Denacionalizacijski zahtevki v Radenski, d. d., Radenci

Postopek poteka pred Upravno enoto Gornja Radgona po ZDen in v sodnem nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem Mestu po ZIKS. Upravičenci zahtevajo vrnitev lastninskega deleža na stvareh, podjetju, blagovnih znamk in vrelcev v času podržavljenja in plačilo odškodnine.

Upravna enota Gornja Radgona je z odločbo z dne 27. 6. 2012 odločila, da se zavrne zahtevek za denacionalizacijo podržavljenega podjetja Zdravilišče Slatina Radenci, Höhn in Comp., javna trgovinska družba v Radencih /s popravnim sklepom z dne 31. 8. 2012 pravilno Kuranstalt Sauerbrun Radein AG/, v deležu 48 %, last Wilhel-mine Höhn Šarič, ki jo je dne 4. 5. 1993 vložil pravni naslednik dr. Rudolf Höhn Šarič. V pritožbenem postopku je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 25. 2. 2013 pritožbo zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona kot neute-meljeno zavrnilo. S strani upravičenca je vložena tožba in se postopek nadaljuje pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.

V nepravdnem sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem Mestu se vodi postopek za vrnitev premoženja po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je bil vložen 20. 12. 2010. Upravičenci so vnuki dr. Antona Šariča. Okrajno sodišče v Novem mestu je izdalo sklep, ki ga je Radenska prejela dne 19. 6. 2013, s katerim je predlog za vrnitev podržavljenega premoženja zavrnilo. Vložena je pritožba na Višje sodišče v Ljubljani.

Tožba Perutnine Ptuj, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Celju dne 31. 12. 2010 zoper Pivovarno Laško, d. d., vložila tožbo zaradi plačila 10.116.488,71 EUR s pp. Tožbo tožeča stranka utemeljuje s tem, da je zakoniti zastopnik Pivovarne Laško, d. d., podpisal patronatsko izjavo z dne 10. 1. 2009, s katero bi se naj Pivovarna Laško, d. d., zavezala, da bo izpolnila obveznost, ki jo ima Perutnina Ptuj, d. d., nasproti družbi Poslovni sistem Mercator, d. d., iz naslova posojilnih pogodb. Postopek je v teku.

Izvršba NKBM d.d. zoper Pivovarno Laško, d. d.

Pivovarna Laško, d. d., je s pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je bila sklenjena dne 5. 6. 2009 med družbami Nova kreditna banka Maribor, d. d., (NKBM) kot upnikom, Center Naložbe, d. d., kot dolžnikom in Pivovarno Laško, d. d., kot zastaviteljem, družbi NKBM zastavila 345.304 delnic družbe Radenska, d. d., Radenci z oznako RARG, za zavarovanje kredita, ki ga je družba Center naložbe, d. d., pridobila pri NKBM. Navedeno pogodbo o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev je v imenu Pivovarne Laško, d. d., podpisal prejšnji direktor Boško Šrot.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 22. 11. 2011 prejela sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je sodišče v gospodarskem sporu tožeče stranke NKBM zoper toženo stranko Pivovarna Laško, d. d., zaradi dopustitve poplačila terjatve v znesku 7.349.552.52 EUR s pp iz vrednosti zastavljenih vrednostnih papirjev odločilo, da se dovoli izvršba na


zastavljenih 345.304 delnic RARG, za poplačilo terjatve v znesku 7.349.552,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2011, ter da je tožena stranka Pivovarna Laško, d. d., dolžna dopustiti prodajo navedenih vrednostnih papirjev in poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene z njihovo prodajo. Sodba je postala pravnomočna in izvršljiva dne 8. 12. 2011.

Na podlagi navedene sodbe oz. predloga za izvršbo NKBM je sodišče v izvršilnem postopku dne 22. 12. 2011 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na zastavljene delnice RARG, s prodajo teh delnic in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Delnice RARG v izvršilnem postopku še niso bile prodane. S strani upnika NKBM je bil predlagan odlog izvršbe, na podlagi katerega je sodišče s sklepom z dne 28. 10. 2013 odločilo, da se izvršba odloži do 1. 10. 2014.

Tožba MIP, d. o. o., zoper Pivovarno Laško, d. d.

Dne 21. 3. 2013 smo od Okrožnega sodišča v Celju prejeli tožbo družbe MIP, d. o. o., Gornji Vakuf – Uskoplje, zaradi plačila 1.135.481,43 EUR. V tožbi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za izgubljeni dobiček v višini 1.085.481,43 EUR, ki naj bi ji nastal zaradi neupravičenega odstopa Pivovarne Laško, d. d., od prodajne pogodbe, in odškodnino zaradi okrnjenega ugleda in dobrega imena tožeče stranke v višini 50.000,00 EUR. Dne 22. 4. 2013 smo podali odgovor na tožbo, v katerem zatrjujemo, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče v tej zadevi še ni odločilo.

Tožba Pivovarne Laško, d. d., zoper MIP, d. o. o.

Pivovarna Laško, d. d., je dne 25. 9. 2012 zoper družbo MIP, d. o. o., vložila tožbo, s katero od tožene strane zahteva plačilo 200.975,51 EUR s pp zaradi neplačila proizvodov, ki jih je Pivovarna Laško, d. d., prodala in izdobavila toženi stranki, ter plačilo 245.316,75 EUR s pp iz naslova nevrnjene embalaže, skupaj torej 446.292,26 EUR s pp. Dne 23. 4. 2013 smo prejeli odgovor na tožbo, v katerem tožena stranka zatrjuje, da zahtevek Pivovarne Laško, d. d., ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče v tej zadevi še ni odločilo.

CEN ADRIA, d. o. o. – v stečaju, Matulji (R. Hrvaška)

Pivovarna Laško, d. d., je zoper Cen Adrio, d. o. o., Matulji v letu 2006 vložila predlog za izvršbo, s katerim je zahtevala plačilo neplačanih računov v skupnem znesku 857.292,53 kn (114.764,73 EUR) s pp. Zoper sklep o izvršbi je Cen Adria, d. o. o., vložila ugovor in se zadeva sedaj nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v pravdnem postopku. Med postopkom je Cen Adria, d. o. o., zoper Pivovarno Laško, d. d., in Jadransko pivovaro – Split, d. d., Vranjic, v letu 2006 vložila nasprotno tožbo, zaradi povračila škode v znesku 25.000.000,00 kn (3.346.720,21 EUR), ki naj bi Cen Adrii, d. o. o., nastala zaradi predčasne odpovedi Pogodbe o poslovnem sodelovanju (Ugovor o poslovnoj suradnji). Zoper Cen Adrio je bil v letu 2012 uveden stečajni postopek. Sodišče v nobeni od zadev še ni odločilo.

Nepravdni postopki zaradi sodnega preizkusa denarne odpravnine


Predlagatelji Skandij, d. o. o., (384 delnic PULG; pcto: 211.084,80 EUR), Enlux, d. d., (22 delnic PULG; pcto: 12.093,40 EUR), Marko Potočnik (118 delnic PULG; pcto: 64.864,60 EUR in 1451 delnic RARG; pcto: 30.819,24 EUR), BPH d.o.o. (169 delnic RARG; pcto: 3.589,56 EUR), Sonja Slatnar (2063 delnic RARG; pcto: 39.197,00 EUR in 50 delnic PULG; pcto: 24.344,00 EUR), Javna razsvetljava, d. d., (22 delnic PULG; pcto: 12.093,40 EUR), Mif Invest d.d. (50 delnic PULG; pcto: 24.344,00 EUR) in Nina Pintar (100 delnic PULG; pcto: 44.700,00 EUR) so zoper nasprotnega udeleženca Pivovarno Laško, d. d., vložili zahteve za sodni preizkus denarne odpravnine za odkup delnic družbe Pivovarna Union, d. d., oziroma delnic družbe Radenska, d. d., Radenci. Posamezni predlagatelji zahtevajo, da sodišče ugotovi primerno denarno odpravnino za odkup vseh delnic PULG oz. RARG predlagateljev, nekateri od predlagateljev pa tudi, da je glavni delničar Pivovarna Laško dolžan od predlagatelja odkupiti njegove delnice PULG oz. RARG in z njim skleniti ustrezno kupoprodajno pogodbo. V odgovorih na predloge predlagateljev smo zahtevkom predlagateljev v celoti nasprotovali.

Zadeva predlagatelja Enlux, d. d., je pravnomočno zaključena. Preostali nepravdni postopki še niso pravnomočno zaključeni.

Potencialna izravnalna dolžnost po I. odstavku 542. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Družba Pivovarna Laško, d. d., kot obvladujoča družba, je dne 27. 12. 2011 z odvisnima družbama Pivovarno Union, d. d., in Radensko, d. d., sklenila pogodbi o obvladovanju (pogodbeni koncern). Pogodba o obvladovanju med Pivovarno Union, d. d., in Pivovarno Laško, d. d., je veljala od 11. 4. 2012 do 26. 4. 2012, pogodba o obvladovanju med Radensko, d. d., in Pivovarno Laško, d. d., pa je veljala od 6. 2. 2012 do 26. 4. 2012. Pivovarna Laško, d. d., je v skladu s 1. odstavkom 539. člena ZGD-1 dne 26. 4. 2012 podala pisno odpoved obeh Pogodb o obvladovanju, ker je bil to temeljni pogoj, ki ga je ena od bank upnic postavila družbam Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., Radenci za reprogram njihovih finančnih obveznosti. Določilo I. odst. 542. člena ZGD-1 predpisuje, da mora obvladujoča družba odvisni družbi poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo, če ta ni poravnana iz drugih rezerv iz dobička, v katere je bil odveden dobiček med trajanjem pogodbe.

Družbi Pivovarna Union, d. d., in Radenska, d. d., sta v letu 2012 izkazali letno izgubo, zato obstaja za družbo Pivovarno Laško, d. d., potencialna izravnalna dolžnost po I. odst. 542. člena ZGD-1. Za ugotovitev potencialne izravnalne dolžnosti morata odvisni družbi izdelati vmesno bilanco, ki mora biti revidirana, za čas trajanja pogodbenega koncerna. Po izdelavi te vmesne bilance bo ugotovljeno, ali obstaja izravnalna dolžnost. Če bo izravnalna dolžnost nastala, bo znano tudi, kolikšna bo njena višina. Izravnalna dolžnost nastane z vložitvijo oz. postavitvijo izravnalnega zahtevka odvisnih družb.

Kazenska preiskava opr. št. II KP 53791/2010

Pivovarna Laško, d. d., je dne 9. 3. 2012 prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je le-to po pritožbi okrožnega državnega tožilca dopustilo kazensko preiskavo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 3. 6. 2011 že ustavilo. Gre za kazensko zadevo


zoper osumljene Marka Pogačnika, Tomaža Toplaka, Boška Šrota, Igorja Bavčarja, Pivovarno Laško, d. d., in Istrabenz, d. d. Osumljenima Marku Pogačniku in Tomažu Toplaku se očita zloraba uradnega položaja po 244. členu KZ, osumljenima Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ v zvezi s 25. členom KZ, osumljenima pravnima osebama pa se očita kaznivo dejanje goljufije po 217. členu v zvezi s 25. členom KZ za dejanje, ki naj bi ga storila Boško Šrot in Igor Bavčar. Predmet kazenskega postopka v primeru Pivovarne Laško, d. d., je nakup delnic Mercatorja od SOD-a dne 30. 8. 2005. Preiskava še ni zaključena.

Kazenska zadeva opr. št. X K 59294/2010

Kazenska zadeva se nanaša na dva sklopa kaznivih dejanj, in sicer na eni strani na dejanja, povezana s sklepanjem posojilnih pogodb z Infond Holdingom in Centrom naložbe in na drugi strani na dejanja, povezana s prodajo delnic Istrabenz, d. d., z oznako ITBG. Prvotno je bil postopek združen, sedaj pa je postopek s sklepom sodišča razdružen na dva postopka, in sicer zoper obd. Boška Šrota in soobd. Igorja Bavčarja, zaradi kaznivega dejanja po 240/I Kazenskega zakonika-1 (KZ-1).

Dne 7. 3. 2013 je Pivovarna Laško, d. d., zoper obdolžene Boška Šrota, Igorja Bavčarja in ostale, zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prodajo svežnja delnic ITBG v letu 2007 vložila premoženjskopravni zahtevek. S premoženjskopravnim zahtevkom družba uveljavlja povrnitev škode (izgubljenega dobička) v višini 25.490.616,16 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zaradi podcenjene prodaje svežnja delnic ITBG. Provostopenjsko sodišče je dne 19. 7. 2013 v tej zadevi izdalo obsodilno sodbo, Pivovarno Laško, d. d., pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Sprememba v upravi družbe Delo, d. d.

Na seji nadzornega sveta družbe Delo, d. d., dne 12. 9. 2012, se je družba sporazumno razšla z dotedanjim predsednikom uprave, Jurijem Giacomellijem. Začasno je vodenje družbe prevzela predsednica nadzornega sveta, Marjeta Zevnik. V skladu s sklepom skupščine družbe o razširitvi uprave, je nadzorni svet družbe za članico uprave imenoval še Irmo Gubanec, odgovorno za področje financ.

Nadzorni svet družbe Delo, d. d., je na seji, dne 1. 7. 2013, za predsednico uprave družbe Delo, d. d., imenoval go. Irmo Gubanec, dotedanjo članico uprave družbe Delo, d. d., odgovorno za področje financ, za mandatno dobo 5 let. Z nastopom mandata nove predsednice uprave, je prenehal mandat dotedanji predsednici uprave, ge. Marjeti Zevnik, ki je kot članica nadzornega sveta družbe Delo, d. d., septembra lani začasno prevzela vodenje družbe Delo, d. d., na podlagi 2. odst. 273. člena ZGD-1. Nadzorni svet družbe Delo, d. d., je na seji, dne 28. 8. 2013 za članico uprave družbe Delo, d. d., odgovorno za splošno, kadrovsko in pravno področje, imenoval go. Nado Jakopec, za mandatno dobo od 1. 9. 2013 do 30. 6. 2018.

Skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

Dne 20. 6. 2013 je bila izvedena 21. skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d. d. Skupščina se je seznanila z revidiranim Letnim poročilom za leto 2012, s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila, seznanila se je s pokrivanjem čiste izgube, s prejemki članov uprave in nadzornega sveta ter podelila razrešnico upravi in


nadzornemu svetu. Predlagan sklep uprave in nadzornega sveta o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki ni prejel zadostne podpore za sprejem. Zaradi poteka mandata dosedanjim članom nadzornega sveta so bili s 1. 9. 2013 za nove člane nadzornega sveta, predstavnike kapitala izvoljeni g. Peter Groznik, g. Jože Bajuk, g. Enzo Smrekar in g. Goran Brankovič. Skupščina je imenovala družbo Ernest&Young, d. o. o., za revizorja za leto 2013. Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno dne 21. 6. 2013 na portalu SEOnet in na spletni strani družbe www.pivo-lasko.si. Zapisnik skupščine s prilogami je dostopen na spletnih straneh AJPES (Poslovni register Slovenije).

Skupščina delničarjev odvisne družbe Pivovarna Union, d. d.

Dne 23. 7. 2013 je bila izvedena 21. skupščina delničarjev Pivovarne Union, d. d. Skupščina se je seznanila z revidiranim Letnim poročilom za leto 2012, s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila in o preveritvi poročila uprave o odnosih s povezanimi družbami, seznanila se je s pokrivanjem čiste izgube, s prejemki članov uprave in nadzornega sveta ter podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Pod 3. točko dnevnega reda – Soglasje skupščine k Kupoprodajni pogodbi za prodajo delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d., je skupščina na podlagi 330. člena ZGD-1 sprejela sklep, da se je seznanila z elementi oziroma vsebino Kupoprodajne pogodbe za prodajo delnic Poslovnega sistema Mercator, d. d., (MELR) in soglašala, da Pivovarna Union, d. d., proda družbi Agrokor, d. d., 464.390 delnic MELR, kar predstavlja 12,33 % delež v družbi Mercator, d. d., po ceni 120 EUR za delnico. Skupščina je imenovala družbo Ernest&Young, d. o. o., za revizorja za leto 2013.

Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno dne 23. 7. 2013 na spletni strani družbe www.pivo-union.si. Zapisnik skupščine s prilogami je dostopen na spletnih straneh AJPES (Poslovni register Slovenije).

Skupščina delničarjev odvisne družbe Radenska, d. d., Radenci

Dne 30. 8. 2013 je bila izvedena 21. skupščina delničarjev Radenske, d. d., Radenci. Skupščina se je seznanila z revidiranim Letnim poročilom za leto 2012, s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila in o preveritvi poročila uprave o odnosih s povezanimi družbami, seznanila se je s prejemki članov uprave in nadzornega sveta ter podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Skupščina je sprejela sklep, da se del bilančnega dobička v višini 302.557,20 EUR uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,06 EUR na delnico, preostanek bilančnega dobička v višini 197.442,80 EUR pa se razporedi v preneseni dobiček. Zaradi poteka mandata dvema članoma nadzornega sveta je skupščina za nova člana nadzornega sveta – predstavnika delničarjev s 14. 10. 2013 imenovala go. Dragico Čepin in go. Brigito Oplotnik Rajh. Skupščina je imenovala družbo Ernest&Young, d. o. o., za revizorja za leto 2013.

Obvestilo o sklepih skupščine je bilo objavljeno dne 30. 8. 2013 na spletni strani družbe www.radenska.si. Zapisnik skupščine s prilogami je dostopen na spletnih straneh AJPES (Poslovni register Slovenije).


Dogodki po preteku obračunskega obdobja

Pričetek postopka prodaje delnic družbe Radenska, d. d., Radenci, Delo, d. d., in Birra Peja, Sh. a.

Več o poteku postopkov pri prodaji delnic družbe Radenska, d. d., Radenci, Delo, d. d., in Birra Peja, Sh. a., je opisano v poglavju Odprodaja naložb Skupine Laško s pričetkom na strani 16 tega poročila.

Vložitev kazenske ovadbe

Pivovarna Laško, d. d., je dne 25. 10. 2013 zoper bivšega direktorja Pivovarne Laško, d. d., Boška Šrota vložila kazensko ovadbo. Pivovarna Laško, d. d., meni, da obstoji sum, da so v ravnanju bivšega direktorja Boška Šrota pri zastavi 345.304 delnic RARG, ki so bile zastavljene družbi NKBM na podlagi pogodbe o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev z dne 5. 6. 2009, podani znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Višine škode, nastale Pivovarni Laško, d. d., zaradi zgoraj navedenega škodljivega posla, v tem trenutku še ni mogoče oceniti (dejanska škoda bo znana na dan prodaje delnic v izvršilnem postopku NKBM zoper Pivovarno Laško, d. d., – glej dogodek: Izvršba NKBM, d. d., zoper Pivovarno Laško, d. d.), zato bo oškodovana pravna oseba Pivovarna Laško, d. d., premoženjskopravni zahtevek za povrnitev premoženjske škode vložila naknadno.

Sklic skupščine delničarjev Pivovarne Laško, d. d.

Nadzorni svet družbe je dne 11. 11. 2013 sklical 22. skupščino delničarjev Pivovarne Laško, d. d., ki bo dne 13. 12. 2013. Na skupščini se bodo delničarji seznanili z informacijo o obstoju konflikta interesov pri članih nadzornega sveta g. Goranu Brankoviču in g. Enzu Smrekarju, ki sta mandat nastopila s 1. 9. 2013. Delničarji se bodo do nastale situacije opredelili ter odločili ali lahko nadzornika nadaljujeta s svojim delom. Gradivo za skupščino je dostopno na spletni strani družbe www.pivo-lasko.si ter na spletni strani Ljubljanske borze, SEOnet-u.


3. RAČUNOVODSKO POROČILO

3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 1. Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 9. 2013 (v EUR) 2013 2012

Čisti prihodki od prodaje 209.589.143 214.446.262Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 2.336.835 2.278.910Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve - 162.680Drugi poslovni prihodki 2.701.788 2.884.817Poslovni prihodki iz poslovne združitve Birra Peja - 2.534.344Stroški blaga, materiala in storitev (133.944.817) (132.457.596)Stroški dela (36.389.850) (37.509.683)Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev (13.265.548) (15.394.056)Prevrednotovalni poslovni odhodki (931.846) (1.749.886)Drugi poslovni odhodki (3.711.878) (5.457.080)POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 26.383.827 29.738.712

Finančni prihodki 3.174.404 7.050.276Finančni odhodki (40.110.503) (49.531.941)POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO (10.552.272) (12.742.953)

Davki (247.930) (9.570.043)ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (10.800.202) (22.312.996)

Delež lastnikov neobvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (95.852) (375.706)Delež lastnikov obvladujočega deleža v čistem dobičku / izgubi (10.704.350) (21.937.290)

2. Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine Laško za obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 9. 2013 (v EUR) 2013 2012

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (10.800.202) (22.312.996)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSDobički / (izgube) iz naslova prevrednotenja nepremičnin (47.823) 71.000Odloženi davki iz naslova prevrednotenj (3.520) 1.075.300Drugo - (84.034)DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS (51.343) 1.062.266

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS (10.851.545) (21.250.730)


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 30. 9. 2013 (v EUR) 30. 9. 2013 31. 12. 2012

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 301.609.621 306.665.682Neopredmetena sredstva 77.666.336 78.549.980Opredmetena osnovna sredstva 188.077.117 194.465.281Naložbene nepremičnine 7.086.867 7.199.033Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 427.413 427.413Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.211.189 1.249.643Dolgoročna posojila 388.051 436.335Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 297.199 421.340Dolgoročne poslovne terjatve 8.044 13.198Dolgoročne terjatve za odloženi davek 26.447.405 23.903.459

Kratkoročna sredstva brez kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev 194.593.054 203.370.586Nekratkoročna sredstva za prodajo 6.570.939 6.570.939Zaloge 25.975.192 24.287.198Kratkoročne terjatve iz poslovanja 67.971.962 46.897.886Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka - 1.329.252Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 86.474.104 112.630.152Kratkoročna posojila 4.508.015 9.466.544Denarna sredstva in denarni ustrezniki 3.092.842 2.188.615

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 745.006 378.648

Skupaj kratkoročna sredstva 195.338.060 203.749.234

SKUPAJ SREDSTVA 496.947.681 510.414.916


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 30. 9. 2013

(nadaljevanje) (v EUR) 30. 9. 2013 31. 12. 2012

KAPITAL 81.821.273 92.665.202

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža 7.435.496 7.571.555

Kapital lastnikov obvladujočega deleža 74.385.777 85.093.647Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305Kapitalske rezerve 35.273.055 66.744.172Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.331Presežek iz prevrednotenja 9.463.515 9.655.319Čisti poslovni izid preteklih let 188.284 875.016Čisti poslovni izid (10.704.350) (32.346.133)Prevedbena rezerva 11.637 11.637

OBVEZNOSTI 415.126.408 417.749.714

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 6.650.795 6.904.389Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 4.807.047 4.904.442Druge rezervacije 1.750.501 1.898.251Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 93.247 101.696

Dolgoročne obveznosti 20.044.594 26.094.176Dolgoročne finančne obveznosti 20.044.296 26.093.882Dolgoročne poslovne obveznosti 298 294

Kratkoročne obveznosti 377.787.003 377.287.617Kratkoročne poslovne obveznosti 47.565.724 37.943.110Kratkoročne obveznosti za plačilo davka 620.506 353.494Kratkoročne finančne obveznosti 329.600.773 338.991.013

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 10.644.016 7.463.532

Skupaj kratkoročne obveznosti 388.431.019 384.751.149

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 496.947.681 510.414.916


4. Pojasnila k nerevidiranim devetmesečnim računovodskim izkazom Pojasnila h konsolidiranemu izkazu poslovnega izida in izkazu

vseobsegajočega donosa Skupine Laško v obdobju januar – september 2013

Skupinski računovodski izkazi Skupine Laško so izdelani v skladu z MSRP in vključujejo računovodske izkaze obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., in od nje odvisnih družb, v katerih ima obvladujoča družba večinski lastniški delež in prevladujoči vpliv. Družbe/skupine, vključene v konsolidacijo Skupine Laško za obdobje, končano 30. 9. 2013, so: Skupina Union (Pivovarna Union, d. d., in od nje odvisna družba Birra Peja, Sh. a., Peć), Radenska, d. d., Radenci, Vital Mestinje, d. o. o. Jadranska pivovara – Split, d. d., Laško Grupa, d. o. o., Zagreb in Skupina Delo (Delo, d. d., in od nje odvisna družba Izberi, d. o. o.).

Zaradi materialne nepomembnosti v konsolidacijo niso vključene družbe: Firma Del, d. o. o., Laško, Laško Grupa, d. o. o., Sarajevo, Radenska Miral, d. o. o., Radenci, Radenska, d. o. o., Zagreb in Radenska, d. o. o., Beograd.

a.) Poslovni izid iz poslovanja

Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev v prvih devetih mesecih leta 2013 znašajo 206,1 mio. EUR, kar je za 3,2 mio. EUR oz. 1,6 % manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Na domačem trgu je skupina ustvarila 165,4 mio. EUR, kar je 12,4 mio. EUR oz. 7 % manj kot v preteklem primerljivem obdobju. Kot prodaja na domačem trgu je izkazana tudi prodaja družbe Birra Peja na kosovskem trgu v višini 14,6 mio. EUR v obdobju I. – IX. 2013 ter 14,5 mio. EUR v primerljivem obdobju leta 2012. Na tujem trgu pa so se le-ti v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za 29 % in znašajo 40,7 mio. EUR. V strukturi znašajo prihodki na tujem trgu 19,7 %, medtem ko so v primerljivem obdobju preteklega leta znašali 15,1 %.

Celotni poslovni prihodki prvih devetih mesecev leta 2013, ki znašajo 214,6 mio. EUR, so v primerjavi s primerljivim obdobjem leta 2012 manjši za 5,1 mio. EUR oz. 2,3 %. V prvih devetih mesecih leta 2012 je skupina med poslovnimi prihodki izkazovala tudi druge poslovne prihodke iz naslova poslovne združitve oz. vključitve Skupine Birra Peja v konsolidacijo v višini 2,5 mio. EUR.

Podobno kot poslovni prihodki so se v prvih devetih mesecih leta 2013 gibali tudi poslovni odhodki. Skupina Laško je v tem obdobju realizirala 188,2 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je za 4,3 mio. EUR manj kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Stroški materiala so bili večji za 5,6 % oz. 4,2 mio. EUR, medtem ko so bili vsi ostali stroški manjši. Stroški storitev so bili manjši za 2 % oz. oz 1 mio. EUR, stroški dela za 1,1 mio. EUR, amortizacija za 2,1 mio. EUR, prevrednotovalni poslovni odhodki za 0,8 mio. EUR ter drugi poslovni odhodki za 1,7 mio. EUR.

V prvih devetih mesecih leta 2013 je Skupina Laško realizirala 26,4 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je 3,3 mio. EUR manj kot v primerljivem obdobju leta 2012. Dobiček iz poslovanja preteklega primerljivega obdobja ni povsem primerljiv z letošnjim, saj je bil povečan za prihodke iz naslova poslovne združitve s Skupino Birra Peja v višini 2,5 mio. EUR. Brez vpliva tega enkratnega poslovnega dogodka bi


dobiček iz poslovanja v prvih devetih mesecih leta 2012 znašal 27,2 mio. EUR, kar je za 0,8 mio. EUR več kot znaša letošnji dobiček iz poslovanja v tem obdobju.

Skupina Laško je v prvih devetih mesecih leta 2013 realizirala 39,6 mio. EUR poenostavljenega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ki presega neto obrestne odhodke ter davek od dohodka pravnih oseb za 22,8 mio. EUR. V primerljivem obdobju leta 2012 je znašal EBITDA z vključenim učinkom iz poslovne združitve s Skupino Birra Peja 45,1 mio. EUR, brez upoštevanja tega enkratnega poslovnega dogodka (normaliziran EBITDA) pa 42,6 mio. EUR, kar je 3 mio. EUR več kot v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V tem obodbju je Skupina Laško ustvarila 81 % planiranega denarnega toka iz poslovanja(EBITDA) za leto 2013, ki znaša 48,9 mio. EUR.

b.) Poslovni izid iz financiranja

Skupina Laško je v prvih devetih mesecih leta 2013 izkazala 36,9 mio. EUR negativnega izida iz financiranja, ki je delno posledica obračunanih obresti za posojila v višini 14 mio. EUR, delno pa posledica slabitev finančnih naložb. Finančni odhodki iz naslova oslabitev naložb znašajo 26,2 mio. EUR, pri čemer se večji del (25,4 mio. EUR) nanaša na slabitev delnic Poslovnega sistema Mercator (MELR). Zaradi padca tečaja delnic MELR je prevrednotenje na nižjo pošteno vrednost pripoznano kot trajna slabitev, ki povečuje finančne odhodke in vpliva na poslovni izid. V primerljivem preteklem obdobju je Skupina Laško iz naslova slabitev naložb izkazovala finančne odhodke v višini 33,3 mio. EUR (trajna slabitev delnic MELR je znašala 30,8 mio. EUR).

Finančni prihodki tega obdobja znašajo 3,2 mio. EUR. Finančni prihodki v višini 2,2 mio. EUR se nanašajo na odpravo slabitev oz. poplačilo terjatev iz stečajne mase družbe Infond Holding, d. d., medtem ko 1 mio. EUR predstavljajo finančni prihodki iz naslova zaračunanih obresti in iz naslova poslovnih terjatev.

c.) Celotni vseobsegajoči donos

Na celotni vseobsegajoči donos Skupine Laško, ki je bil v obdobju prvih devetih mesecih leta 2013 negativen v višini 10,9 mio. EUR, je vplival negativni čisti poslovni izid tega obdobja v višini 10,8 mio. EUR ter negativen drugi vseobsegajoči donos v višini 0,1 mio. EUR.

Tudi v primerljivem obdobju preteklega leta je bil celotni vseobsegajoči donos negativen in je znašal -21,3 mio. EUR. Nanj je poleg čistega poslovnega izida (-22,3 mio. EUR) vplival pozitiven drugi vseobsegajoči donos v višini 1,1 mio EUR, ki je nastal predvsem kot posledica preračuna stanja terjatev oz. obveznosti za odloženi davek na nove davčne stopnje. Pojasnila h konsolidiranemu izkazu finančnega položaja Skupine Laško na

dan 30. 9. 2013

a.) Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva na dan 30. 9. 2013 znašajo 77,7 mio. EUR in vključujejo vrednost blagovnih znamk Pivovarne Union v višini 46,5 mio. EUR in dobrega imena


iz naslova naložbe v Pivovarno Union v višini 17,2 mio. EUR ter vrednost blagovnih znak Skupine Delo v višini 9,9 mio. EUR. Preostanek vrednosti v višini 4,1 mio. EUR predstavljajo materialne pravice, računalniški programi, licence ipd … Na dan 30. 9. 2013 cenitev neopredmetenih sredstev ni bila opravljena.

b.) Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30. 9. 2013 znašajo 188,1 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanšala za 6,4 mio. EUR, kar je posledica varčevalne politike na področju investiranja. V prvih devetih mesecih leta 2013 je bilo za nove investicije porabljeno 6,9 mio. EUR, kar je nekoliko več kot polovica stroška amortizacije, ki je v tem obdobju znašal 13,3 mio. EUR.

c.) Naložbene nepremičnine

Vrednost naložbenih nepremičnin Skupine se v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2012 ni bistveno spremenila.

d.) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva dolgoročna finančna sredstva na dan 30. 9. 2013 znašajo 1,2 mio. EUR in se v primerjavi z 31. 12. 2012 niso bistveno spremenila.

e.) Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe

Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v odvisne družbe so izkazane naložbe v odvisne družbe, ki niso vključene v konsolidacijo. Vrednost teh naložb se glede na zadnji dan leta 2012 ni spremenila.

f.) Dolgoročne finančne naložbe v pridružene družbe

Med naložbami v pridružene družbe Skupina izkazuje naložbo v družbo Thermana, d. d., Laško in družbo Slopak, d. o. o., Ljubljana. Obe naložbi sta bili v preteklih letih v celoti oslabljeni, zato je njuna vrednost na dan 30. 9. 2013 enaka nič EUR.

g.) Dolgoročno dana posojila

Dolgoročno dana posojila na dan 30. 9. 2013 znašajo 0,4 mio. EUR in so se v prvih devetih mesecih leta 2013 minimalno zmanjšala za obroke odplačil.

h.) Dolgoročne terjatve za odloženi davek

Neto dolgoročne terjatve za odloženi davek na dan 30. 9. 2013 znašajo 26,4 mio. EUR. V tem obdobju so se dolgoročne terjatve za odloženi davek povečale za 2,5 mio. EUR, kar je predvsem posledica slabitev naložb. Iz naslova slabitve delnic MELR so se terjatve za odloženi davek povečale za 2,3 mio. EUR.

i.) Nekratkoročna sredstva za prodajo

Med nekratkoročnimi sredstvi za prodajo je izkazana vrednost finančne naložbe v družbo Večer, d. d., v višini 5,8 mio. EUR ter vrednost nepremičnine, ki jo namerava skupina odtujiti v roku enega leta. Vrednost nekratkoročnih sredstev za prodajo je izkazana po pošteni vrednosti na osnovi cenitev na dan 31. 12. 2012.


j.) Zaloge

Vrednost zalog na dan 30. 9. 2013 znaša 26 mio. EUR, kar je 1,7 mio. EUR več kot znaša vrednost zalog na zadnji dan leta 2012. Povečanje je predvsem posledica sezonskega vpliva.

k.) Kratkoročne terjatve iz poslovanja

Kratkoročne terjatve iz poslovanja na dan 30. 9. 2013 znašajo 68 mio. EUR, kar je 19,7 mio. EUR več kot so znašale terjatve na zadnji dan leta 2013. Povečanje je delno posledica vpliva sezonske komponente, v znatni meri pa so na povečanje vplivale zamude pri plačilih.

l.) Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva kratkoročna finančna sredstva na dan 30. 9. 2013 znašajo 86,5 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem preteklega leta zmanjašala za 26,2 mio. EUR. Zmanjšanje se v glavnem nanaša na prevrednotenje delnic MELR na nižjo pošteno vrednost (25,4 mio. EUR), ki na dan 30. 9. 2013 znaša 74,8 mio. EUR.

m.) Kratkoročno dana posojila

Kratkoročno dana posojila, vključno z danimi depoziti na dan 30. 9. 2013 znašajo 4,5 mio. EUR in so se v primerjavi z 31. 12. 2012 zmanjšala za 5 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na depozite pri bankah.

n.) Kapital lastnikov obvladujočega deleža

Vrednost kapitala lastnikov obvladujočega deleža Skupine na dan 30. 9. 2013 znaša 74,4 mio. EUR in v strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 15 %. Kapital se je zmanjšal za izkazano izgubo devetmesečnega obdobja v višini 10,7 mio. EUR ter za spremembe v drugem vseobsegajočem donosu v višini 0,1 mio. EUR.

o.) Kapital lastnikov neobvladujočega deleža

Kapital lastnikov neobvladujočega deleža na dan 30. 9. 2013 znaša 7,4 mio. EUR oz. 9,1 % celotnega kapitala. V primerjavi z 31. 12. 2012 se je zmanjšal za 0,1 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša na tekočo izgubo devetmesečnega obdobja leta 2013.

p.) Obveznosti

Celotne obveznosti Skupine na dan 30. 9. 2013 znašajo 415,1 mio. EUR, kar predstavlja 83,5 % celotnih obveznosti do virov sredstev. Finančne obveznosti v vrednosti 350 mio. EUR predstavljajo 70,4 % celotnih virov sredstev. V primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 se je delež finančnih obveznosti zmanjšal za 1,2 %, celotne finančne obveznosti pa so se v prvih devetih mesecih leta 2013 zmanjšale za 15,4 mio. EUR.

r.) Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

Vrednost dolgoročnih rezervacij na dan 30. 9. 2013 znaša 6,7 mio. EUR in se je v primerjavi z 31. 12. 2012 zmanjšala za 0,3 mio. EUR. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade znašajo 4,8 mio. EUR, druge dolgoročne rezervacije 1,8 mio. EUR ter dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0,1 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih


rezervacij v vrednosti 1,5 mio. EUR se nanaša na nerešene tožbe v odvisnih družbah, ki so bile oblikovane na osnovi odvetniških mnenj in ocen.

s.) Dolgoročne finančne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti do bank na dan 30. 9. 2013 znašajo 20 mio. EUR. Njihova vrednost se je v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 zmanjšala za 6 mio. EUR, kar je delno posledica odplačil, delno pa posledica prenosa kratkoročnega dela posojil na kratkoročne finančne obveznosti.

Dolgoročna posojila do bank so v celoti zavarovana z zastavo delnic, zastavo nepremičnin, premičnin, terjatev in danimi poroštvi.

t.) Kratkoročne finančne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti, na dan 30. 9. 2013 znašajo 330 mio. EUR, kar je za 9,6 mio. EUR manj kot na zadnji dan preteklega leta.

Skupina Laško je v prvih devetih mesecih leta 2013 odplačala 13,9 mio. EUR bančnih posojil (kratkoročnih in dolgoročnih). Ker so se istočasno zmanjšali dani depoziti bankam, se je neto zadolžitev pri bankah v tem obdobju zmanjašala za 8,9 mio. EUR.

u.) Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve znašajo 10,6 mio. EUR in se nanašajo predvsem na vnaprej vračunane stroške za neizkoriščene letne dopuste zaposlenih in obračunane odpravnine za tehnološke viške ter na vnaprej vračunane odhodke.

v.) Zavarovanje finančnih obveznosti

Posojila pri bankah, ki na dan 30. 9. 2013 znašajo 346,5 mio. EUR, so zavarovane z zastavo vrednostnih papirjev, hipotekami, zastavo premičnin, zalog in terjatev.

z.) Presežek kratkoročnih obveznosti

Celotne kratkoročne obveznosti Skupine na dan 30.9.2013 znašajo 406,7 mio. EUR, kratkoročna sredstva pa 195,3 mio. EUR. Presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi znaša 193,1 mio. EUR. Poslovodstvo je pripravilo program prestrukturiranja, ki ga je predstavilo bankam. Z bankami potekajo intenzivna pogajanja za podpis dolgoročnega reprograma posojil.


3.2 Pojasnila k posamičnim računovodskim izkazom 1. Pivovarna Laško, d. d.

Izkaz poslovnega izida Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – september 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – september 2013 ob 7,8 % večji količinski prodaji ustvarila 71,3 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je za 0,5 mio. EUR oz. za 0,7 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu ob 3,1 % večji prodaji znašajo 44,4 mio. EUR in so glede na preteklo leto večji za 0,5 mio. EUR oz. za 1 %, čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu pa so ob 15,9 % boljši prodaji večji za 0,9 mio. EUR oz. za 7,9 % in znašajo 12,7 mio. EUR. Delež čistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu v prvem polletju leta 2013 znaša 18 % in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 1,3 %.

Prihodki od prodaje pijač na domačem trgu predstavljajo 77,8 % vseh prihodkov, na tujih trgih 22,2%. Na tujih trgih so prihodki porasli za 7,8 %, na domačem trgu pa za 1,2 %.

Pivovarna Laško, d. d., je v analiziranem obdobju skupaj ustvarila 72,6 mio. EUR poslovnih prihodkov, kar je za 1,1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta ter realizirala 80,9 % planskih prihodkov leta 2013. POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki znašajo 63,2 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 0,2 % oz. za 0,1 mio. EUR. Doseženi odhodki v tem obdobju predstavljajo 79,6 % letno načrtovanih odhodkov in za 2,1 % presegajo načrtovane odhodke za obdobje januar – september 2013.

Dobro tretjino poslovnih odhodkov predstavljajo stroški materiala in znašajo 21,3 mio. EUR, kar je za 1 mio. EUR oz. za 5 % več kot v primerljivem obdobju lanskega leta in je večje kot je povečanje prihodkov, kar je predvsem posledica povečane proizvodnje, ki se odraža na povečanih zalogah. Stroški energije so zaradi nižjih cen, kljub večjemu obsegu proizvodnje, v primerjavi s preteklim letom manjši za 9,6 % oz. za 0,2 mio. EUR.

Stroški storitev predstavljajo 24,4 % vseh poslovnih odhodkov in so večji za 0,9 mio. EUR oz. za 6 % v primerjavi z lanskoletnimi. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga, in sicer je bilo za te namene porabljeno 7,1 mio. EUR, kar je za 3,5 % več kot v letu 2012. Največje povečanje beležijo stroški svetovalnih storitev, ki so večji za 0,4 mio. EUR oz. 60 %, predvsem zaradi procesa prestrukturiranja Skupine Laško in procesov odprodaje naložb.

Amortizacija oziroma odpisi vrednosti v višini 3,7 mio. EUR je za 0,4 mio. EUR nižja kot v preteklem letu. Trend nižje amortizacije se nadaljuje že vrsto let, predvsem


zaradi nižje amortizacije proizvajalne opreme, ki je že v veliki meri amortizirana, investicije v osnovno opremo pa so bile v zadnjih letih močno omejene.

Stroški dela v višini 7,7 mio. EUR so v primerjavi z lanskoletnimi stroški dela za 3,8 % nižji. Stroški dela so manjši za 0,3 mio. EUR, kar je posledica prezaposlitve članov uprave za polovični delovni čas s 1. 3. 2013 na Pivovarno Union, d. d., nižjih plač novo zaposlenih delavcev in manjšega števila izplačanih odpravnin v primerjavi z lanskim letom. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – september 2013 ustvarila 9,3 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 0,7 mio. EUR oz. 8 % več od ustvarjenega v primerljivem obdobju preteklega leta ter 2 % manj kot je bilo planirano za to obdobje. Družba je v prvih devetih mesecih leta 2013 realizirala 91 % letnega plana. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 19,6 mio. EUR, kar je za 21,2 % slabši rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta.

Finančni prihodki v višini 0,5 mio. EUR so v prvih devetih mesecih leta 2013 v primerjavi s primerljivim obdobjem preteklega leta nižji za 94,7 % oz. za 9 mio EUR. V letu 2013 so prihodki na podlagi deležev iz dobička znašali 0,4 mio. EUR, od tega 0,25 mio. EUR od družbe Radenska, d. d. V letu 2012 so ti isti prihodki znašali 9,4 mio. EUR, od tega 4,8 mio. EUR od družbe Radenska, d. d., 2,6 mio. EUR od družbe Union, d. d., in 1,9 mio. EUR od družbe Mercator, d. d.

Finančni odhodki v višini 20,1 mio. EUR so v prvih devetih mesecih leta 2013 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta nižji za 21,8 % oz. za 5,6 mio. EUR in znašajo 20,1 mio. EUR.

Trajna slabitve delnic MELR je v obdobju od januarja do septembra 2013 znašala 9,2 mio. EUR, Probanke 0,8 mio. EUR, medtem ko je v enakem obdobju v letu 2012 znašala slabitev MELR 11,1 mio. EUR, Probanke pa 2,1 mio. EUR. Finančni odhodki za obresti v prvih devetih mesecih leta 2013 znašajo 10 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 za 11,3 % manjši, vendar še vedno presegajo v tem obdobju ustvarjen dobiček iz poslovanja za 0,6 mio EUR. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid v obračunskem obdobju januar – september 2013 je negativen, in sicer v višini 10,3 mio. EUR, kot posledica negativnega finančnega izida.

V tem obdobju je družba ustvarila EBITDA v višini 12,9 mio. EUR, kar je za 4,2 % večkot v primerljivem obdobju leta 2012 in predstavlja 86 % realizacije letnega plana. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Laško, d. d., na dan 30. 9.2013

Bilančna vsota Pivovarne Laško, d. d., na dan 30. 9. 2013 v višini 375,3 mio. EUR se je v primerjavi s stanjem konec leta 2012 zmanjšala za 5,1 mio. EUR oz. za 1,3 %, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. Kratkoročne finančne naložbe


so se zmanjšale za 12,8 mio. EUR, predvsem zaradi naložbe v Mercator v višini 9,2 mio. EUR in zmanjšanja depozitov pri bankah v višini 2,8 mio. EUR. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 niso bistveno zmanjšala. Za 0,8 mio. EUR se je zmanjšala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Povečala se je vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek v višini 0,9 mio. EUR, predvsem zaradi slabitve naložbe v Mercator. Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se v primerjavi z 31. 12. 2012 ni bistveno spremenila. Dolgoročna finančna naložba v odvisno družbo Delo ostaja nespremenjena.

Kratkoročna sredstva v višini 67,9 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 manjša za 5 mio. EUR oz. za 6,9 %. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev na dan 30. 9. 2013 znaša 28 mio. EUR in je manjša za 10 mio. EUR, kar je predvsem posledica prevrednotenja naložbe v delnice MELR na nižjo pošteno vrednost v višini 9,2 mio. EUR in naložbe v delnice Probanke v višini 0,8 mio. EUR. Zaradi velikega padca tečaja delnic MELR, se učinek prevrednotenja izraža kot trajna slabitev ter se v celoti odraža kot finančni odhodek v izkazu poslovnega izida. V primerjavi z 31. 12. 2012 so se za 7,3 mio. EUR povečale kratkoročne poslovne terjatve, za 2,8 mio. EUR so se zmanjšali dani depoziti in kratkoročna posojila. Vrednost zalog se je v primerjavi z zadnjim dnem leta zmanjšala za 0,4 mio. EUR, vrednost denarnih sredstev se je v primerjavi z 31. 12. 2012 povečala za 0,8 mio. EUR.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 82,2 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih devetih mesecev leta 2013 manjši za 9,3 mio. EUR.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so ostale na ravni 31. 12. 2012.

Dolgoročne finančne obveznosti, ki znašajo 2,6 mio. EUR, so se v primerjavi z 31. 12. 2012 zmanjšale za 0,2 mio. EUR.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 30. 9. 2013 znašajo 27,5 mio. EUR in so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 povečale za 6,7 mio. EUR. Povečanje se nanaša delno na večje obveznosti do dobaviteljev, do družb v skupini in delno na prejete kavcije za embalažo.

Pivovarna Laško, d. d., je na dan 31. 12. 2012 izkazovala 259,1 mio. EUR, na dan 30. 9. 2013 pa 256,3 mio. EUR kratkoročnih finančnih obveznosti. V prvih devetih mesecih leta 2013 se je vrednost kratkoročnih finančnih posojil zmanjšala za 2,8 mio. EUR, predvsem zaradi odplačila dolga bankam. Na dan 30. 9. 2013 znašajo kratkoročne finančne obveznosti do bank 213,6 mio. EUR, do družb v skupini 42,8 mio. EUR.


2. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Izkaz poslovnega izida Pivovarne Union, d. d., v obdobju januar – september 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – september 2013 ob 1,3 % slabši količinski prodaji pijač ustvarila 78,4 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem odobju preteklega leta za 5,4 % manj. V primerjavi z letnimi načrtovanimi prihodki dosežena realizacija predstavlja 77,4 % letno načrtovanih prihodkov. V skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih ne dosega plana za 5 % oz. za 4,1 mio EUR.

Prihodki od prodaje na domačem trgu predstavljajo 80 % vseh prihodkov, na tujih pa 20 %. V primerjavi z lanskim primerjalnem obdobjem so zaradi 6,6 % manjše količinske prodaje pijač v Sloveniji prihodki manjši za 9 %, na izvoznih trgih pa so ob 4,4 % večji količinski prodaji višji za 10 %.

Družba je v analiziranem obdobju ustvarila 80,9 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 5 % manj kot v enakem obdobju leta 2012 ter realizirala 79,8 % planskih poslovnih prihodkov leta 2013. POSLOVNI ODHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – september 2013 imela 67,4 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 2,2 % manj kot v enakem obdobju leta 2012 in predstavlja 78,7 letno načrtovanih.

Največji del, kar 46,5 % vseh poslovnih odhodkov, so stroški materiala v višini 31,4 mio. EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 so nižji za 2,3 % oz. za 0,7 mio. EUR.

V skupini materiala so stroški pakirnega in pomožnega materala višji za 0,3 mio. Znižali so se stroški surovin in energije (plina) za 0,7 mio EUR. Na znižanje je vplivala predvsem nižja proizvedena količina pijač. Znižali so se tudi stroški nadomestnih delov, embalaže in ostalih stroškov v višini 0,4 mio EUR. Povečanje stroškov energentov vode in elektrike smo zaznali v višini 0,1 mio. EUR.

Z racionalnejšim poslovanjem smo uspeli zmanjšati porabo nekaterih materialov, kot so palete in pisarniški material.

Stroški storitev v višini 16,6 mio. EUR predstavljajo 24,7 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 1,6 % nižji oz. za 0,3 mio EUR. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga v višini 7 mio. EUR, ki so v primerjavi z enakim obdobjem 2012 višji za 2,3 % oz. za 0,2 mio EUR. V obdobju januar – september 2013 so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 zvišali stroški svetovalnih in odvetniških storitev v višini 0,3 mio EUR. Zvišali so se stroški najemnin in stroški za najem posojila v višini 0,2 mio. EUR. Stroški prevozov so nižji za 0,2 mio EUR, nižji so tudi stroški za vzdrževanje za elektro, strojno, gradbeno,


energetika za 0,2 mio. EUR. Znižali so se tudi stroški pogodbenega dela v višini 0,4 mio EUR. Stroški dela v višini 8,9 mio. EUR so v primerjavi z lanskoletnimi stroški dela višji za 5,6 % oz. za 0,5 mio EUR. Strošek plač se je delno povečal tudi zaradi delitve zaposlitve uprave na obvladujočo družbo in Pivovarno Union, d. d., od marca 2013 dalje.

Odpisi vrednosti v višini 4,6 mio. EUR so nižji za 6,5 % zaradi manjše amortizacije, kar je posledica nizke ravni investiranja v preteklih letih.

Drugi poslovni odhodki v višini 2 mio. EUR so nižji za 20,2 %. Razlog v znižanju stroška je nižja koncesija za vodo in nižji stroški za nakup emisijskih kuponov. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Pivovarna Union, d. d., je v obdobju januar – september 2013 ustvarila 13,5 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 16,9 % manj oziroma za 2,7 mio. EUR kot v enakem obdobju lani. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 15,1 mio. EUR.

Finančni prihodki v višini 2,5 mio. EUR so v primerjavi s primerljivim obdobjem preteklega leta manjši za 1,5 mio. EUR oz. za 37,8 %. Zmanjšanje finančnih prihodkov se nanaša na neprejete dividende iz naslova delnic Poslovnega sistema Mercator v primerjavi z lanskim primerjljivim obdobjem, in sicer v višini 2,8 mio. EUR oz. za 94,2 %. Povečali so se finančni prihodki iz danih posojil za 1,3 mio. EUR. Povečanje se predvsem nanaša na izplačilo iz stečajne mase Infond Holdinga.

Finančni odhodki v višini 17,6 mio. EUR so v analiziranem obdobju leta 2013 nižji za 3,7 mio. EUR oz. za 17,6 % v primerjavi z letom 2012. Glavni razlog je manjša slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida v višini 13,4 mio. EUR kar je manj za 17,7 % oziroma za 2,9 mio. EUR v primerjavi z lanskim primerljivim obdobjem. Tudi ostali finanačni odhodki, kot so obresti za posojila, so nižji za 18,1 % oziroma za 0,9 mio. EUR zaradi odplačila dela kreditov. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti poslovni izid v analiziranem obdobju je dosežena izguba v višini 15,1 mio. EUR, ki je predvsem rezultat slabitve delnic MELR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 18 mio. EUR, kar je za 3,1 mio. EUR manj oz. za 14,9 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Union, d. d., na dan 30. 9. 2013

Bilančna vsota Pivovarne Union, d. d., na dan 30. 9. 2013 v višini 209,5 mio. EUR je v primerjavi z 31. 12. 2012 nižja za 0,7 % oziroma za 1,4 mio. EUR, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. Spremenila se je struktura tako sredstev kot obveznosti.


SREDSTVA

Dolgoročna sredsteva so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 zmanjšala 3,2 % ozirma za 0,5 mio. EUR. Za 1,9 mio. EUR se je zmanjšala vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Spremenile so se dolgoročne finančne naložbe, in sicer so se povečale obveznosti za obresti od posojil družbam v skupini v višini 0,3 mio. EUR. Bistveno odstopanje beležijo dolgoročne terjatve za odloženi davek. Tovrstne terjatve so se povečale za 1,1 mio. EUR oz. za 13,2 %. Razlog za povečanje terjatve je povečana slabitev naložbe MELR.

Kratkoročna sredstva v višini 102,6 mio. EUR so so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 manjša za 0,9 % oziroma za 1 mio. EUR.

Družba ima zaloge v višini 9,8 mio. EUR. Te so večje za 19 % oziroma za 1,6 mio. EUR v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012.

Družba na dan 30. 9. 2013 izkazuje 49,4 mio. EUR kratkoročnih finančnih naložb, kar je za 22,6 % oziroma za 14.4 mio. EUR manj kot v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev v višini 46,3 mio. EUR je manjša za 22,5 % oziroma za 13,4 mio. EUR. Razlog za zmanjšanje je slabitev delnic MELR na tržno vrednost. Na zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb je vplivalo tudi vračilo depozita v mesecu juniju, s strani notarke za prejeto kupnino prodaje Fructala v višini 1 mio. EUR.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 42,3 mio. EUR so višje za 38,8 % oziroma za 11,8 mio. EUR. Največ so se povečale terjatve do kupcev, kupcev v skupini in drugih skupaj za 13,1 mio. EUR. Razlog za povečanje v primerjavi z 31. 12. 2012 je sezonski vpliv prodaje in poslabšana plačilna disciplina. Kratkoročnih terjatev za preveč plačani davek od dohodka na dan 30. 9. 2013 ne izkazujemo, zato izkazujemo zmanjšanje terjatve za 1,3 mio. EUR. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 82,1 mio. EUR je zaradi izgube v devetih mesecih leta 2013 manjši za 2,8 % oziroma za 2,4 mio. EUR. V strukturi celotnih obveznosti do virov sredstev predstavlja 39,2 %.

Na dan 30. 9. 2013 je imela Pivovarna Union, d. d., 103,6 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. V primerjavi z 31. 12. 2012 so se zmanjšale za 5,9 mio. EUR zaradi zapiranja revolving kreditov ter odplačila dela kreditov.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 1,3 mio. EUR so manjše za 23,8 % oziroma za 0,4 mio. EUR, predvsem zaradi zmanjšanja obveznosti za del ščitenja obresti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 19,1 mio. EUR so višje za 41 % oziroma za 5,5 mio. EUR. Povečale so se obveznosti do dobaviteljev za 4,5 mio. EUR oziroma za 72,1 %. Ostalo povečanje obveznosti se nanaša na povečanje drugih obveznosti in


obveznosti v skupini za 0,2 mio. EUR in obveznosti za plačilo davka iz dohodka v višini 0,8 mio. EUR.

3. Radenska, d. d., Radenci

Izkaz poslovnega izida Radenske, d. d., v obdobju januar – september 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Radenska, d. d., je v obdobju januar – september 2013 ustvarila 24,1 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je manj za 486 tisoč EUR oz. za 2,0 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Čisti prihodki iz prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu znašajo 24,1 mio. EUR in so glede na preteklo leto manjši za 554 tisoč EUR oz. za 2,5 %. Čisti prihodki iz prodaje na tujem trgu so večji za 69 tisoč EUR oz. za 2,5 % in znašajo 2,8 mio. EUR. Delež čistih prihodkov iz prodaje na tujem trgu v obravnavanem obdobju znaša 11,7 % in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 0,5 odstotne točke. Čisti prihodki iz prodaje predstavljajo 77,4 % na letni planirani ravni, glede na dinamični plan pa so manjši za 2,2 %. POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki v obdobju januar – september leta 2013 znašajo 21,6 mio. EUR in so manjši od primerljivega obdobja preteklega leta (indeks 97,4) in v skladu s planiranimi. Padec beležijo materialni stroški za 49 tisoč EUR zaradi umiritev cen na svetovnem trgu za maso PET, katere nabavna cena na enoto se je znižala glede na primerljivo obdobje za 1 %, umiritev cen sladkorja (-5,8 %) in drugih cen pomembnih materialov. Nadpovprečno rast (+10 %) beležijo cene vseh vrst folij. Stroški storitev so večji za 130 tisoč EUR oz. za 2,2 %. V skupini stroškov storitev beležijo največja povečanja vse vrste oglaševanj zaradi: realizacije projekta nove blagovne znamke Radenska »In«, zaradi uvajanja novih okusov OAZE in ACE-ja ter zaradi oglaševanja blagovne skupine ORA. Strošek amortizacije je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta manjši za 68 tisoč EUR oz. 3,9 %, kar je posledica dokončne amortiziranosti pomembnega dela proizvajalne opreme. Stroški dela so večji za 137 tisoč EUR oz. za 3,3 % in so v skladu s planiranimi. Razlogi za povečanje stroškov dela izhajajo iz nove sistemizacije delovnih mest, ki je bila sprejeta 1. 10. 2012 in so naslednji: višja ocenitev novih delovnih mest, podaljšanje moratorija 118. člena Podjetniške kolektivne pogodbe, po katerem so delavci do 31. 12. 2013 upravičeni do izplačila dodatka za izravnavo (razlika med osnovno plačo po prej veljavni sistemizaciji delovnih mest in plačnem sistemu ter med osnovno plačo, ki jim je določena v novi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni po novi sistemizaciji delovnih mest) ter višja osnovna plača vodilnim delavcem s posebnimi odgovornostmi in pristojnostmi. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Poslovni izid iz poslovanja v analiziranem obdobju 2013 znaša 3,1 mio. EUR in je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta večji za 486 tisoč EUR oz. 18,6%. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Iz naslova financiranja je družba dosegla izgubo v višini 1,2 mio. EUR.


Finančni prihodki znašajo 1,2 mio. EUR in so na enaki ravni kot preteklo leto. Manjši so finančni prihodki za prejete dividende (Poslovnega sistema Mercator, po sklepu skupščine ni izplačal dividende za leto 2012, v primerljivem obdobju znašajo dividende 582 tisoč EUR). Delni razlog za zmanjšanje prihodkov od financiranja so tudi nižje obrestne mere, krajša obdobja in manjša vrednost plasiranih sredstev v depozite. Zaradi nakazila iz razdelitve splošne stečajne mase za Infond Holding je družba Radenska razveljavila oslabitev posojil za omenjeno podjetje in povečala finančne prihodke za 803 tisoč EUR.

Odhodki iz finančnih obveznosti v tem obdobju znašajo 573 tisoč EUR, manjši so od primerljivega obdobja za 180 tisoč EUR oz. za 23,8 % in v celoti predstavljajo obresti. Med finančnimi odhodki so tudi izkazani odhodki iz naslova slabitve naložbe v Poslovni sistem Mercator v višini 2,8 mio. EUR. ČISTI POSLOVNI IZID

V obravnavanem obdobju je družba ustvarila celotni poslovni izid v višini 1,9 mio. EUR, le ta je večji od primerljivega obdobja za 1,4 mio. EUR oz. za 148,7 % in izkazala davek od dohodka v višini 801 tisoč EUR po 17 % stopnji. Odloženi davek iz naslova slabitve naložbe Mercator znaša 446 tisoč EUR.

Dosežen je čisti dobiček v višini 1,6 mio. EUR, v primerljivem obdobju je dosežena izguba v višini 1,5 mio. EUR.

Družba je za obdobje devetih mesecev leta 2013 ustvarila 4,8 mio. EUR denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je za 418 tisoč EUR oz. 9,6 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Izkaz finančnega položaja Radenske, d. d., na dan 30. 9. 2013

SREDSTVA

Sredstva družbe na dan 30. 9. 2013 znašajo 92,7 mio. EUR, kar je za 387 tisoč EUR manj kot konec leta 2012.

Opredmetena osnovna sredstva, ki na dan 30. 9. 2013 znašajo 18,3 mio. EUR, so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 zmanjšala za obračunano amortizacijo v višini 1,7 mio. EUR ter povečala za nove nabave.

Dolgoročne finančne naložbe na dan 30. 9. 2013 znašajo 5,2 mio. EUR. Njihova vrednost se glede na zadnji dan preteklega leta ni bistveno spremenila.

Na dan 30. 9.2013 družba izkazuje neto dolgoročno terjatev za odloženi davek v vrednosti 8,6 mio. EUR. Vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek se je glede na stanje konec leta 2012 povečala za 451 tisoč EUR predvsem zaradi prevrednotenja naložbe Mercator.

Vrednost vseh zalog se je povečala za 125 tisoč EUR oz. za 4,0 % glede na stanje konec leta 2012. Zaloge materiala, gotovih proizvodov in trgovskega blaga izkazujejo padec, zaloge polproizvodov-predoblik izkazujejo porast za 18,8 %.


Kratkoročne poslovne terjatve, ki na dan 30. 9. 2013 znašajo 7,6 mio. EUR, so se v primerjavi z 31. 12. 2012 povečale za 2,6 mio. EUR oz. za 53,2 %, kar je delno posledica vpliva sezone in v znatni meri zamude pri plačilih.

Kratkoročno dana posojila s kratkoročnimi terjatvami za obresti od posojil, ki na dan 30. 9. 2013 znašajo 2,0 mio. EUR, so se v primerjavi z 31. 12. 2012 povečala za 261 tisoč EUR oz. 14,6 %. Na bilančni presečni dan so se povečale terjatve iz naslova obresti od posojil v višini 112 tisoč EUR in povečali depoziti v višini 149 tisoč EUR. Družba Radenska je iz razdelitve splošne stečajne mase za Infond Holding kot upnik prejela nakazilo v višini 803 tisoč EUR. Z nakazilom se je delno pokrila obveznost iz naslova glavnice in sorazmerni del obresti, za katere je bil oblikovan popravek. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital družbe na dan 30. 9. 2013 znaša 72,2 mio. EUR in se je glede na zadnji dan leta 2012 povečal za izkazani dobiček devetih mesecev v višini 1,6 mio. EUR in zmanjšal za druge rezerve iz dobička v višini 500 tisoč EUR. Po sklepu skupščine so so druge rezerve iz dobička, namenjene za oblikovanje bilančnega dobička, uporabile za izplačilo dividend v višini 302 tisoč EUR, preostanek (197 tisoč EUR) se je razporedil na dobiček iz preteklih let.

Dolgoročnih finančnih obveznosti družba na dan 30. 9. 2013 ne izkazuje. V skladu s standardi je bila celotna vrednost dolgoročnih finančnih obveznosti prenesena na kratkoročne finančne obveznosti.

Za analizirano obdobje 2013 je bila izkazana dolgoročna obveznost za odloženi davek v vrednosti 507 tisoč EUR. Obveznost je v celoti pobotana z dolgoročno terjatvijo za odloženi davek, zato družba ne izkazuje obveznosti za odloženi davek.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 30. 9. 2013 znašajo 5,8 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 povečale za 1,2 mio. EUR oz. za 27,3 %. zaradi večje nabave mase PET, nabave steklenic in drugega materiala. Na dan 30. 9. 2013 družba izkazuje tudi obveznost iz naslova dividend v višini 303 tisoč EUR. Glede na primerljivo obdobje ugotavljamo, da je bil prisoten tudi vpliv podaljševanja plačilnih rokov in zamikov pri plačilih.

Na bilančni presečni dan družba izkazuje 621 tisoč EUR kratkoročnih obveznosti za plačilo davka od dohodka. Davek se sestoji iz ocenjene obveznosti za davek od dohodka za tekoče obdobje v višini 801 tisoč EUR in iz neporavnane obveznosti (odobreno obročno odplačevanje davka od DURS) iz naslova davka za leto 2012 v višini 22 tisoč EUR. V devetih mesecih leta 2013 je družba plačala akontacijo v višini 202 tisoč EUR. Neto kratkoročne obveznosti za plačilo davka od dohodka na dan 30. 9. 2013 znašajo 621 tisoč EUR.

Kratkoročne finančne obveznosti na dan 30. 9. 2013 znašajo 11,1 mio. EUR in so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 zmanjšale za 3,6 mio EUR, oz. za 24,6 %.


4. Vital Mestinje, d. o. o.

Izkaz poslovnega izida Vitala Mestinje, d. o. o., v obdobju januar – september 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Vital Mestinje je v devetih mesecih leta 2013 ustvaril 4,04 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 0,2 % več kot v enakem obdobju leta 2012. Prodaja na domačem trgu predstavlja 97,8 %, na tujih pa 2,2 % vse prodaje.

Družba je ustvarila 4,17 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 3,0 % več kot v enakem obdobju leta 2012. POSLOVNI ODHODKI

Družba je v obdobju januar – september 2013 imela 4,14 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 4,7 % več kot v enakem obdobju leta 2012 in predstavlja 75,7 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 74,1 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 3,07 mio. EUR. Ti stroški so v primerjavi z letom 2012 višji za 5,5 %.

Višji stroški surovin so nastali zaradi drugačne strukture polnjenja pijač. Letos smo v obdobju januar – september napolnili za 2,7 % več sirupov, kateri vsebujejo dražje substance. Porabili smo za kar 15,6 % več sladkorja oziroma za 96 tisoč EUR.

Stroški energije so znašali 363 tisoč EUR in so za 2,3 % višji od primerljivega obdobja preteklega leta.

Stroški vzdrževalnih del v obdobju januar – september so višji, in sicer za 26,4 %. Posledica tega je remont na Pure-pak liniji v višini 16 tisoč EUR, ki ga lani ni bilo.

Stroški storitev v višini 223 tisoč EUR so višji za 7,2 %. Večji strošek v letu 2013 med storitvami je strošek marketinga v višini 59 tisoč EUR, ki je višji zaradi novih stroškov, in sicer trade marketinga – pospeševanje prodaje trgovina.

Stroški dela v višini 513 tisoč EUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 nižji za 0,1 %.

Odpisi vrednosti v višini 207 tisoč EUR so nižji za 8,9 % zaradi manjše amortizacije.

Drugi poslovni odhodki v višini 19 tisoč EUR so nižji za 4,9 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Vital Mestinje je v devetih mesecih leta 2013 ustvaril 30 tisoč EUR dobička iz poslovanja, kar je za 68,4 % manj kot v enakem obdobju leta 2012.


POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba v tem obdobju izkazuje pozitiven finančni izid v višini 15 tisoč EUR in je za 11 tisoč EUR boljši kot v primerljivem obdobju preteklega leta. Finančni prihodki zanašajo 20 tisoč EUR, finančni odhodki pa 5 tisoč EUR. Finančni odhodki v višini 5 tisoč EUR so v devetih mesecih leta 2013 nižji za 41,17 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012. ČISTI POSLOVNI IZID

Čisti dobiček poslovnega obdobja znaša 45 tisoč EUR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 237 tisoč EUR, kar je 26,2 % manj kot v primerljivem obdobju. Izkaz finančnega položaja Vitala Mestinje, d. o. o., na dan 30. 9. 2013

Bilančna vsota Vitala Mestinje na dan 30. 9. 2013 se je povišala glede na 31. 12. 2012, zvišale so se tako kratkoročne poslovne terjatve kot kratkoročne poslovne obveznosti. SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb.

Kratkoročna sredstva v višini 2,6 mio. EUR so večja za 9,1 % oziroma za 218 tisoč EUR. Družba ima povečane zaloge materiala za 1,9 % oziroma za 16 tisoč EUR, nedokončane proizvodnje za 234,9 %, večje so tudi zaloge proizvodov, in sicer za 29,5 % oziroma za 117 tisoč EUR. Vrednosti za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev nimamo.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 1,06 mio. EUR so višje za 26,3 %. Razlogi za povečanje so predvsem v povečani prodaji pijač ter iz naslova kavciranja embalaže (palete). Na sistem kavciranja smo prešli s 1. 1. 2012.

Denarna sredstva v višini 86 tisoč EUR so nižja za 17,4 %. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 3,5 mio. EUR je višji za 45 tisoč EUR zaradi čistega dobička poslovnega leta.

Dolgoročne obveznosti so ostale nespremenjene glede na stanje 31. 12. 2012.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 19 tisoč EUR so nižje za 78,9 % zaradi mesečnega odplačevanja obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 753 tisoč EUR so višje za 6,3 % oziroma za 45 tisoč EUR, predvsem zaradi povečanja obveznosti do dobaviteljev in daljših plačilnih rokov.


5. Delo, d. d., Ljubljana

Izkaz poslovnega izida družbe Delo, d. d., v obdobju januar – september 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Družba Delo, d. d., je v prvih devetih mesecih leta 2013 ustvarila 32,5 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v skladu z načrtovanim in 7 % manj kot v enakem obdobju leta 2012. V primerjavi z načrtovanimi prihodki v letu 2013 so prihodki od naklade za 1% nižji, nižji so oglasni prihodki za 5%, za 4 % višji prihodki eksterni tisk.

Družba je ustvarila 32,8 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, ki so v skladu z načtovanimi in 10,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2012. POSLOVNI ODHODKI

V obdobju januar – september 2013 je družba Delo izkazala 32 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je v skladu z načrtovanim in 10,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2012.

Stroški materiala, ki v največjem delu predstavljajo papir za tisk časopisov, so za dobrih 8,7 % višji od načrtovanih stroškov, kot posledica novo pridobljenih poslov za eksterni tisk. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so stroški materiala nižji za 3,7 %.

Stroški storitev v višini 11 mio. EUR, so za 5 % nižji od načrtovnih in za 10,4 % nižji od lanskih. Največji strošek med storitvami je strošek raznosa časopisov, ki znaša 2,6 mio. EUR in so za 4 % nižji od načrtovanega ter 10 % nižji od realizacije v preteklem letu. Nižji od načrtovanih so tudi stroški intelektualnih storitev, promocija, pogodbe o delu, poštne storitve, stroški študentskega servisa. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so nižji še stroški prevoza, avtorski honorarji.

Stroški dela v višini 12,5 mio. EUR so nižji od načrtovanim za 79 tisoč EUR, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 so nižji za 1,6 mio. EUR oz. 11,3 %.

Odpisi vrednosti v višini 1,7 mio EUR so za 9 % višji od načrtovanih zaradi višjih popravkov vrednosti terjatev.

Drugi poslovni odhodki v višini 329 tisoč EUR so od načrtovanih nižji za 3 %. POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

Družba Delo, d. d., je v prvih devetih mesecih leta 2013 iz poslovanja ustvarila pozitivni izid v višini 679 tisoč EUR, v enakem obdobju leta 2012 -35 tisoč EUR. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA

Družba je v prvih devetih mesecih leta 2013 realizirala -263 tisoč EUR negativnega finančnega izida, v enakem obdobuju leta 2012 547 tisoč EUR pozitivnega izida, ki pa je bil posledica zadržane are od prodaje naložbe ČZP Večer v višini 925 tisoč EUR.


Finančni prihodki v tem obdobju znašajo 267 tisoč EUR in se v glavnem nanašajo priliv iz stečajne mase Infond holdinga (obresti in delno poplačilo glavnice danega posojila).

Finančni odhodki v višini 530 tisoč EUR so nižji od načrtovanih za 4 % in za 5 % nižji od enakega obdobje lanskega leta. Glavnina finančnih odhodkov predstavljajo obresti od najetih kreditov. ČISTI POSLOVNI IZID

V prvih devetih mesecih 2013 je družba realizirala čisti dobiček v višini 416 tisoč EUR. V lanskem enakem obdobju je družba poslovala z izgubo v višini -41 tisoč EUR. Izkaz finančnega položaja družbe Delo, d. d., na dan 30.9.2012

Bilančna vsota Dela, d. d., na dan 30. 9. 2013 v višini 35,8 mio. EUR se je v primerjavi z 31. 12. 2012 znižala za 1,4 mio. EUR oz. za 3,7 %, kar je posledica znižanja dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, nekoliko so se povečale aktivne časovne razmejitve. Ravno tako pa so se znižale dolgoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve. SREDSTVA

Dolgoročna sredstva v višini 25,3 mio. EUR so se v primerjavi z zadnjim dnem leta 2012 znižala za 1,2 mio. EUR. Znižala so se za 434 tisoč EUR neopredmetena dolgoročna sredstva in za 684 tisoč EUR opredmetena osnovna sredstva zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij. Zaradi slabitve dolgoročnih finančnih naložb so se finančne naložbe v vzajemne sklade znižale za 44 tisoč EUR.

Kratkoročna sredstva v višini 10,2 mio. EUR so se v primerjavi z obdobje 31. 12. 2012 znižale za 371 tisoč EUR. Za 438 tisoč EUR so se znižale kratkoročne terjatve iz poslovanja. Zaloge v višini 1 mio. EUR so se v primerjavi z obdobjem 31. 12. 2012 povečale za 7 % oz. 71 tisoč EUR.

Aktivne časovne razmejitve v višini 373 tisoč EUR so višje za 67 % oziroma 150 tisoč EUR. Gre za razmejitev stroškov, ki se vsebinsko nanašajo na obdobje oktober – december 2013. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 15,9 mio. EUR je v primerjavi z letom 2012 večji za 415 tisoč EUR, kar je v glavnem zaradi ustvarjenega dobička v prvih devetih mesecih leta 2013.

Delo, d. d., je imelo konec leta 2012 12,7 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 30. 9. 2013 se je zadolženost v primerjavi s koncem leta 2012 znižala za 707 tisoč EUR. Za 1,1 mio. EUR so se znižale dolgoročne finančne obveznosti ter za 350 tisoč EUR povečale kratkoročne finančne obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 4,1 mio. EUR so nižje za 5 % oz. za 213 tisoč EUR. Za 485 tisoč EUR so se znižale druge kratkoročne obveznosti, povečale pa so se obveznosti do dobaviteljev v višini 272 tisoč EUR.


6. Birra Peja, Sh. a., Kosovo

Izkaz poslovnega izida družbe Birra Peja, Sh. a., v obdobju januar – september 2013

POSLOVNI PRIHODKI

Družba Birra Peja, Sh. a., je v obdobju januar – september 2013 zabeležila 16,0 mio. EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je na nivoju plana in za 1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Vrednostna rast prodaje se nanaša predvsem na lastne proizvode (indeks 117), medtem ko je prodaja trgovskega blaga zaradi nadomeščanja trgovske s proizvodno dejavnostjo (zlasti program SOLA) padla za slabo tretjino. Strukturni delež čistih prihodkov od prodaje lastnih proizvodov se je iz lanskih 64 % povečal na 75 % in za pričakovati je, da se bo ta trend povečevanja proizvodne dejavnosti na račun zmanjševanja trgovske še nadaljeval. Vrednostno predstavlja prodaja na kosovskem tržišču v primerjavi z geografsko sosednjimi več kot 90 %, po vrstah pijač pa se največ (55 %) proda piva, sledijo brezalkoholne pijače (več kot 35 %) ter voda.

Družba je v obdobju januar – september 2013 zaradi spremenjene strategije zaračunavanja nevrnjene povratne embalaže zabeležila tudi 298 tisoč EUR drugih poslovnih prihodkov, kar je dobrih dvakrat več v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. STROŠKI

Upad stroškov prodanega trgovskega blaga za 40 % je glede na zmanjševanje trgovske dejavnosti družbe pričakovan, medtem ko je povečanje med stroškovnimi postavkami materialov in storitev opaziti delno zaradi povečevanja proizvodne dejavnosti na račun trgovine (tudi povečanje licenčnin med stroški najemnin je posledica tega), delno pa zaradi povečanih izdatkov v marketing v primerjavi z opazovanim obdobjem leta 2012. Stroški dela ostajajo na nivoju preteklega leta, amortizacija pa je 17 % nižja zaradi vse večje zamortiziranosti opredmetenih osnovnih sredstev. EBIT, EBITDA, ODHODKI FINANCIRANJA IN ČISTI POSLOVNI IZID

Kljub skoraj enakim prihodkom od prodaje in povečanim stroškom storitev v primerjavi z opazovanim obdobjem leta 2012, je družba v 2013 dosegla 9 % višji EBIT (I.-IX./2013: 650 tisoč EUR; I.-IX./2012: 594 tisoč EUR), ob 10% nižjih stroških financiranja (obresti) pa je družba zabeležila znatno nižjo čisto izgubo, in sicer -203 tisoč EUR (I.-IX./2012: -357 tisoč EUR). Doseženi poenostavljeni denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je zaradi zmanjšanja stroškov amortizacije v strukturi vseh stroškov v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta nižji (I.-IX./2013: 2.373 tisoč EUR; I.-IX./2012: 2.670 tisoč EUR).


Izkaz finančnega položaja družbe Birra Peja, Sh. a., na dan 30. 9. 2013

SREDSTVA

Bilančna vsota na dan 30. 9. 2013 znaša 27,2 mio. EUR in je za dobra 2 % manjša kot ob koncu leta 2012. Dobro 6 % zmanjšanje dolgoročnih sredstev (30. 9. 2013: 20,7 mio. EUR) v primerjavi s koncem prejšnjega leta predstavlja amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, medtem ko so se kratkoročna sredstva v opazovanem 9-mesečnem obdobju, predvsem zaradi večjega obsega terjatev do kupcev, povečala za 13 % (30. 9. 2013: 6,5 mio. EUR). OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Na kapital družbe (30. 9. 2013: 4,5 mio. EUR) je v opazovanem 9-mesečnem obdobju vplival le zabeleženi čisti poslovni izid. Največji pozitiven premik opazovanega obdobja je družba dosegla z zmanjšanjem svoje finančne zadolženosti, saj so njene skupne finančne obveznosti upadle za več kot 1,3 mio. EUR (30. 9. 2013: 16,1 mio. EUR; od tega 10,3 mio. EUR do družb v Skupini Laško), skupno povečanje kratkoročnih poslovnih obveznosti (30. 9. 2013: 6,0 mio. EUR; od tega 2,5 mio. EUR do družb Skupine Laško) in kratkoročnih PČR (30. 9. 2013: 0,6 mio. EUR) pa se v tem obdobju vrednostno ujema s povečanjem kratkoročnih sredstev. ZADOLŽENOST

Družba se še vedno spopada z resnimi likvidnostnimi težavami, ki pridejo do izraza zlasti v prodajno nesezonskih mesecih. Na dan 30. 9. 2013 so kratkoročne obveznosti presegale kratkoročna sredstva skoraj za slabih 15 mio. EUR in le slabih 17 % sredstev je bilo lastniško financiranih. Kljub stalnim resnim pozivom poslovodstva družbe Birra Peja, Sh. a., lastniki družbe še niso uspeli najti skupnega jezika glede njenega likvidnostnega reševanja. DRUGO

Omeniti velja, da je dolgoletni drugi solastnik družbe Birra Peja, Sh. a., g. Ekrem Lluka, svoj 42 % delež v družbi sredi julija 2013, potem ko sta se tako sama družba Birra Peja, Sh. a., kot tudi solastnik, družba Pivovarna Union, d. d., odpovedali statutarni predkupni pravici, prodal družbi Globosos, Sh. p. k., iz Prištine, katere lastnik je kosovski poslovnež, g. Blerim Devolli.

Poslovodstvo družbe Pivovarna Union, d. d., je v okviru procesa razdolževanja Skupine Laško do bank družbo Birra Peja, Sh. a., uvrstilo med naložbe, ki jih namerava v transparentnem proocesu prodati.

7. Posamični računovodski izkazi Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja

gradivo za sejo ns devetmesecje 2013 19 11 2013 po seji ns

Documents