Nedeljsko slavje na Poreznu ob odkritju spominskega obeležja v spomin legendarnega boja borcev Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja.

Leto X X V I I I . Številka 62

Ustanovitelji: obč. konference SZDL pšenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "> I rtič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni upetfnik Anton Miklavčič — Odgovorni

urednik Albin Ucakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Kranj, torek, 19. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

Graničarji naše tromeje

Qnko Urbane je spominsko obeležje, delo Toneta Svetine, predal v varstvo »rhl"h m u drilštvu Cerkno. Planinska postojanka na 1622 metrov visokem

u bofodslej nosila ime po narodnem heroju Andreju Zvanu-Borisu.

Slavje na Poreznu postava borcev Kosovelove brigade in Gorenj-sMga vojnega področja — Slavja na Poreznu se

J* udeležilo več sto ljudi — Svečanosti je poleg tfjl^ih družbenopolitičnih delavcev prisostvoval i a Predscdnik skupščine SR Slovenije dr. Mar-

n Brecelj — Odkrit tudi spomenik v Jesenici pri Cerknem

k0J^a nnsnje slavje, na katerem y

m*> odkrili spominsko obeležje %e

8Pomin na boj na Poreznu, ki ^Je odigral 24. marca leta 1945, 8reAuali p a 8 0 R a borci brigade Ka . Kosovela ter Gorenjske-Uj 0 . v °jnega področja z mnogo W neJftimi silami nemškega raj­nih V 8 P o m i n v t e J borbi pad-SviT n a r ° d n e m u heroju Andreju (j0j ^"Borisu, je le skromna od-k J 1 t e v 7 a njihovo prelito kri,« * M « ' a l n a n e d t , , J 8 k i svečanosti »U metrov visokem Poreznu L ^ n ° 8 t n i govornik - medvojni L/^&ndant XXX. divizije in IX.

^ » a Tone Bavec-Cene.

i

slavnostni govornik na pro-H^vi n a Poretnp /<• bil Ton* oavec Cene.

Nato je Tone Bavec-Cene ori­sal potek borbe na Poreznu.

»Na grebenu Porezna je v celo­dnevnem boju padlo dvaintride-set, ranjenih pa je bilo šestintri­deset borcev, bork in aktivi­stov,« je dejal. »Če k padlim šte­jemo še sedemindevetdeset zve­rinsko pobitih ujetnikov v ore-hovski grapi so znašale naše iz­gube stodevetindvajset ljudi. Kljub hudim izgubam,« je nada­ljeval slavnostni govornik, »pa je sovražnik doživel hud ne­uspeh, kajti borci Kosovelove brigade so bili že 8. aprila skup­no s komando mesta Bled spo­sobni zavzeti utrjeno sovražni­kovo postojanko v Zgornjih Gor­jah. 2e 25. aprila pa se je začel pohod celotnega IX. korpusa proti Trstu in Gorici. Prvi majski dan pa so naši borci zmagoslav­no vkorakali v ti dve mesti.«

»V zadnji ofenzivi, v borbi na Poreznu, je borcem Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja resnično šlo za biti ali ne biti,« je na proslavi dejal nekdanji politični komisar Go­renjskega vojnega področja »Jan­ko Urbane. »Smrt je kosila na vsakem koraku, vsepovsod so le­žali ranjeni tovariši, gorele so domačije, vendar mi kljub utru­jenosti in lakoti nismo odnehali. Namesto zavetja na kopastem vrhu Porezna, ki je na eni strani obdan z Baško grapo, na drugi pa s cerkljannko kotlino, je mno­go naših tovarišev našlo posled­nji dom . . .«

Nato so cerkljanHki planinci sprejeli v čuvanje spominsko obeležje, ki sta ga v spomin boju na Poreznu odkrila nekdanji po­litični komisar Gorenjskega voj­nega področja Janko Urbane ter takratni komandant brigade Srečka Kosovela Andrej Renar.

Osrednja gorenjska proslava ob 15. avgustu, dne­vu graničarjev, je bila ob karavli Rateče na tro-meji TT. Pester kulturni program, slavnostno vzdušje, prijateljsko razpoloženje — Ogled

tromeje Rateče. Obmejni pas. Mejni kamen. Karavla. Tromeja: Jugoslavija,

Avstrija, Italija. Avgustovska pripeka v dolini, v Ratečah, obeta preznojeno čelo in potne roke celo v senci, medtem ko nas visoko nad obmejnim krajem zgornjesavske doline sprejema visokogorski hlad in ob pišu vetra bi najraje nataknili dolge rokave.

Karavla, odeta v bele napise in rdeče zastave, se beli v soncu. Ljudje, slavljenci in gostje, se zbirajo na njenem dvorišču, srečujejo se prijatelji, znanci, se pozdravljajo, stiskajo roke. Pripeljejo se v narodnih nošah, fantje in dekleta, vojaška godba igra zdaj otožno srbsko narodno zdaj staro parti­zansko koračnico.

A prijateljskih stiskov, bežnih besed v nenehnem pričakovanju začetka proslave, kot da še dolgo ne bo konca. Prihajajo novi in novi vabljeni prija­telji, sodelavci, ki bi radi čestitali, ki bi se radi oddolžili in zahvalili vsakemu posebej, vsem tistim, ki ponoči in podnevi žive z budnim očesom tu na meji treh dežela zato, da varujejo svojo, sebe in vso Dolino in domovino pod seboj. Niti trenutka oddiha ne poznajo, tudi v stavljenem petnajstoavgustovskem dnevu ne. Tu niso vsi, ki danes slavijo, na patrolnem pohodu so, okoli karavle usmerjajo svoj vojaški korak, kajti budnost in opreznost ne poznata trenutka sprostitve, trenutka oddiha ali počitka.

Svečanosti na Poreznu se je udeležil tudi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj.

Obeležje je delo kiparja Toneta Svetine.

V soboto so v spomin na pokol šestindevetdesetih partizanov tudi v Jesenici pri Cerknem od­krili spomenik. Šest in pol

metrov visoka skulptura je delo kiparja samorastnika Petra Jo-vanoviča iz Zetine v Poljanski dolini.

Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan

15. avgusta leta 1944 je bil ustanovljen korpus narodne ob-, rambe Jugoslavije — KNOJ. Ustanavljanje enot narodne ob­rambe pa sega že na začetek NOB. Prvi začetki ustanavljanja organiziranih enot narodne ob­rambe Slovenije segajo v leto 1944, ko je bila v bližini Novega mesta ustanovljena vojska dr­žavne varnosti. Sestavljale so jo skupine varnostne obveščevalne službe, ki so nastale leta 1941. Leta 1953 pa se je z odločbo vrhovnega komandanta oboro­ženih sil korpus narodne obram­be preimenoval v graničarske enote.

Kapetan Muharem Smajić s po­zdravnim nagovorom začenja slav­nostni del praznovanja, .številni gostje z vse Gorenjske prisluhnejo. Iz Kranja, iz Radovljice, iz Tržiča, iz Škofje Loke in z Jesenic so prispeli predstavniki občinskih skupščin, de­lovnih kolektivov, ki imajo pokro­viteljstvo nad karavlami, predstav­niki družbenopolitičnih organizacij, športnih in drugih organizacij ter društev. Prišli so, da skupaj z grani­čarji, vojaškimi starešinami počasti­jo njihov in svoj praznik, praznik vojaka-graničarja na meji, praznik vsega obmejnega prebivalstva. Ne­nehna in stalna varnost meje je naloga, ki je ni podcenjevati, je na­loga, ki pomeni državno varnost, je tisto, kar je nepogrešljivo v sistemu družbene zaščite.

Nadaljevanje na 12. strani

j u b i l e j n i m e s a n i c a

V kulturnem programu je sodeloval partizanski invalidski pevski zbor U Irsta.

Naročnik:

»Možgani« odhajajo

Ena od tem nedavne med­narodne konference »Znanost in družba* v Dubrovniku je bil tudi tako imenovani beg »sive tvarine«, beg možgan oziroma raznih strokovnjakov iz dežel v razvoju na razviti Zahod, zlasti v ZDA, Kanado in Evropo. Opisani pojav je postal zlasti zaskrbljujoč v ob­dobju po letu 1965, ko so Indi­ja, Pakistan, Egipt, Libanon, Filipini, južnoameriške drža­ve, pa tudi nekateri predeli Evrope, neprostovoljno »izvo­zili« v tujino sto in stotisoč visokoizobraženih ljudi. To siromašenje se bo v prihodnje še nadaljevalo, napovedujejo poznavalci, saj naj bi po na­povedih ameriškega ministr­stva za delo samo ZDA letos »uvozile« okrog 60000 inženir­jev, znanstvenikov in zdravni­kov, torej kadrov, kijih neraz­viti sami najbolj potrebujejo.

Stop za sumljivo blago

Po 7. septembru naj bi do­končno odzvonilo uvozu, pre­prodaji in razpečevanju dvomljivega blaga, predvsem živil, napovedujejo v zveznem tržnem inšpektoratu. Takrat bo namreč stopil v veljavo novi zakon o kontroli kako­vosti kmetijsko-živilskih pro­izvodov v zunanjetrgovinskem prometu. ZIS je sklenil usta­noviti posebne nadzorne orga­nizacijske enote na 12 mejnih prehodih in v 8 glavnih mestih republik in pokrajin. Očitno se nam obeta precejšnja spre­memba v doslej nepopolnem sistemu odkrivanja sumljivih ali celo zdravju škodljivih prehrambenih artiklov, s ka­terimi so posamezni neodgo­vorni uvozniki pogosto zala­gali tržišče.

Plače le še na knjižice

Zvezni sekretariat za finan­ce pripravlja predpis, po ka­terem naj bi v bližnji prihod­nosti vsi zaposleni Jugoslo­vani namesto v kuvertah dobi­li osebne dohodke le še na knjižice in tekoče račune. V minulih štirih letih se je za takšen način izplačevanja za­služkov odločil že približno en milijon naših državljanov. S spremembo so večinoma zado­voljni, finančniki pa poudar­jajo, da bi splošen prehod na poslovanje prek bank tudi bistveno pripomogel k manj­šanju nelikvidnosti v gospo­darstvu.

BiH v temi? Več kakor sto milijonov

novih din znaša neporavnani dolg Elektrodistribucije BiH do Elektrogospodarstva BiH. Le-to je javno opozorilo, da bo po 20. avgustu ukinilo dobavo električne energije, saj se je znašlo na robu likvidnosti. Grožnja nikakor ni majhna, saj bi njena uresničitev uteg­nila imeti katastrofalne posle dice za bosansko in hercegov­sko gospodarstvo. Čeprav do odklopa verjetno ne bo prišlo, pa je strah pred »mrkom« ven­darle dosegel svoj namen; mnogi dolžniki so končno našli denar ter pokrili vsaj del zaostalih obveznosti do Elek­trogospodarstva. Obenem je kriza pokazala, da bi v bodoče veljalo prodajo električne energije urejati z bolj natanč­nimi in dolgoročnimi pogod­bami, ki izključujejo nastanek nesporazumov ter v končni fazi vodijo k tesnemu sodelo­vanju oziroma združevanju.

Cvička bo letos spet bolj malo

Kot kaže, tudi letošnji pri­delek dolenjskih vinogradni­kov ne bo presegel dokaj pičle lanske bere. Vendar pri Agro-kombinatu Krško upajo na večji odkup grozdja od kme­tov. Slednji v kooperaciji obdelujejo 1014 ha vinogra dov. Odkup od zasebnikov pa bo kajpak odvisen predvsem od cene. Vsekakor bi moral preseči lanskih 51 vagonov grozdja, kajti glede na razpo ložljive površine so zaloge brez dvoma mnogo večje. Po dobno stanje je na Bizeljskem, kjer med vinogradniki vlada huda zaskrbljenost. Slovin se namreč navzlic višjim pro­izvodnim stroškom zavzema za enake odkupne tarife kot preteklo jesen. Bomo mar <> pristnem cvičku in bizeljčanu spet lahko samo sanjali?

Jugoslovanski dan na celovškem sejmu

V sredo, 13. avgusta, je bil 24. celovški sejem v znamenju Jugoslavije. Tiskovne konferen­ce, ki je bila sklicana ta dan na sejmu, so se poleg števi lnih av­strijskih in jugoslovanskih novi­narjev udeležili tudi naš gene­ralni konzul v Avstriji Bojan Lubej, podpredsednik Gospodar­ske zbornice Slovenije dr. Rudi Babic, podpredsednik Gospodar­ske zbornice Hrvatske Zdravko Čirić, predstavnik IS Hrvatske Josip Gavran in drugi.

V uvodni besedi, ki jo je podal dr. Rudi Babic, je bilo dano naj­več poudarka avstrijsko-jugo-slovanskemu sodelovanju v bla­govni menjavi, turizmu in trans­portu. Čeprav imata Avstrija in Jugoslavija, v okviru tega pa Slovenija še posebej, dobre po­goje za aktivno blagovno menja­vo, nas dejansko razmere nika­kor ne zadovoljujejo. Dejstvo je, da v naših izvoznih prizadeva­njih največkrat le dopolnjujemo avstrijski asortiment in podatki kažejo, da naš uvoz pokrivamo le s četrtino izvoza. Da se bo to raz­merje popravilo, bo potrebno več obojestranskih prizadevanj za dolgoročni razvoj vsestranskega obmejnega, zlasti pa še gospo­darskega sodelovanja in na obeh straneh predvideti tudi nove konkretne ukrepe, ki bodo tako sodelovanje pospeševale. Gre predvsem za razne skupne pro­jekte, za skupno znanstveno, tehnično in razvojno sodelova­nje in skupna vlaganja v obmej­ne prometne, energetske in dru­ge infrastrukturne objekte. Želeli bi si več povezovanja v ko­operantskih odnosih — odlično je na primer tako sodelovanje SAVA-SEMPERIT in DONIT-FILTER - za kar imamo kot dvoje gospodarstev, ki se v mno-gočem prekrivata, odlične po­goje.

Prav tako v prometu. Možnosti Luke Koper so od naših sosed vse premalo izkoriščane. Av­strijski tranzitni promet skozi Luko Koper sicer kaže tendenco rasti in je lani znašal 152.000 ton, letos pa že v prvih sedmih me­secih 133.000 ton, toda možnosti in kapacitet je tu še ogromno. Prav tako je z železniškim tran­zitnim prometom.

Tudi okrog turizma je tekla beseda. Podatki kažejo, da se je v zadnjih dveh letih število gostov iz Avstrije zmanjšalo za okrog 10 % in so po številu pri nas šele na 13. mestu. Pozdrav­ljamo pa eno od novih oblik v tu­rizmu, ki se je v Avstriji že močno uveljavila in je pri gostih zelo priljubljena, — to je organi­zacija eno- ali večdnevnih izle­tov tujih gostov, ki preživljajo

Kranj

svoj dopust v Avstriji, k nam. Ponovno je bilo postavljeno vprašanje sklenitve mednarod­nega sporazuma za obmejni bla­govni promet, za katerega se Jugoslavija že več let poteguje. Ti sporazumi dajejo tudi možnost višjih oblik gospodarskega so­delovanja obmejnih področij. To potrjuje že praksa takšnega spo­razuma med Italijo in Jugoslavi­jo. In prav rešitev in uskladitev celotnega kompleksa vprašanj z interesi in dejanskimi potreba­mi prebivalstva — sem sodi vprašanje blagovnih list, višina vrednosti blaga, ki se lahko uvozi brez carine, in vprašanje zneska dovoljenega iznosa de­narja — bi bilo še kako pomemb­no za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva na obeh straneh.

Celovški sejem je prav gotovo ena od priložnosti za tesnejše go­spodarsko sodelovanje obeh so­sednjih dežel, izmenjavo izku­šenj in tako medsebojno gospo­darsko povezovanje, ki vodi do ustreznejših gospodarskih rezul­tatov. Seveda pa je pogoj za to, da mora to sodelovanje temeljiti na medsebojnem spoštovanju narodov, narodnosti in manjšin, suverenosti in nevmešavanju v notranje zadeve drugih.

D. Dolenc

Samopostrežna restavracija Kranj Stritarjeva 5 razpisuje prosto delovno mesto

kurjača z izpitom za voznika B kate­gorije Nastop službe možen takoj ali |)o dogovoru. Pismene vloge sprejema uprava podjetja.

Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli

Simona Jenka Kranj

razpisuje 2 DELOVNI MESTI

DELAVK ZA POMOČ V KUHINJI Z NEPOLNIM DELOVNIM ČASOM

Razpis velja do zasedbe de­lovnih mest.

V petek zjutraj je bila v Kranju 61. seja izvršnega sveta občinske skupšči­ne. Sklical jo je podpredsednik izvršnega sveta Kado Pavlin. Izvršni svet je najprej razpravljal o zamenjavi poslovne stavbe na Gorenjesavski testi v Kranju za poslovno stavbo gostilno na Jami v Šenčurju. V nadaljevanju seje pa so obravnavali spremembo sistematizacije delovnih mest v upravnih orga­nih občinske skupščine.

Radovljica V sredo, IS. avgusta, se je VI Radovljici sestal koordinacijski odbor za

spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o skupni porabi. Najprej so ocenili uresniče\'arije določil družbenega dogovora, nato pa razpravljali o pri­pravi osnutkov programov in finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto.

1'red dnevi se je s tridnevnega obiska v prijateljski občini Brus v Srbiji vrnila tričlanska delegacija radovljiške občine, ki so jo sestavljali podpredsed nik občinske skupščine Ivan Cerkovnik, namestnica sekretarja komiteja občinske konferenc« ZK Vlasta Vidic in predsednik občinske organizacije ZRVS Boris Kobič. Radovljiška delegacija se je udeležila slavnostne seje občinske skupščine Brus ob občinskem prazniku te občine in nekaterih drugih prireditev. S predstavniki prijateljske občine pa so se pogovarjali tudi o na daljnjem sodelovanju.

(Mani posebne komisije /a spremljanje stabilizacije gospodarstva v radov­ljiški občini so v petek obiskali nekatere delovne organizacije v občini. S pred stavniki vodstev organizacij in samoupravnih organov so se pogovarjali o pro gramih in ukrepih za stabilizacijo.

Ob 30. obletnici osvoboditve

Pekel na Fužinah Pred kapitulacijo Italije je bil

Franc Carl-Svarun, ki je decem­bra 1942 kot 18-letni fant šel v partizane v drugo Trnovsko četo blizu Vojskega, mitraljezec-kurir v Gregorčičevi brigadi. Takrat so v Črnem vrhu nad Idrijo razoro-ževali italijanske vojake. Kmalu zatem pa je bil ustanovljen Idrij­ski odred, ki je preprečeval prihod Nemcev na osvobojeno ozemlje.

Živo se spominja dogodkov, ko je vstopil v partizane pa do osvo­boditve.

»Po prvem večjem spopadu Idrijskega odreda, v katerem sem bil takrat vodnik voda, z Nemci na Godoviču je bila 26. septembra 1943 v Cerknem ustanovljena Vojkova briga­da. Postal sem komandir prve čete v prvem bataljonu. Spo­minjam se številnih bojev, najhuje pa je bilo potem 6. junija 1944 na Fužinah pri Ži-reh.

V ta del Gorenjske je prišla močnejša nemška enota, ki je prodirala proti Cerknem. Nemci so se tisto noč utaborili v vasi Fužine. Mi smo si zadali nalogo, da jih preženemo. Skoraj nam je že uspelo, ko so jim priskočili na pomoč belo­gardisti in vžgali po nas. Bom­be so treskale vsevprek. Od trenutka, ko se je nad mano močno zasvetilo, kot da se je noč razklala, se ne spominjam več.«

Takrat je bil Franc Carl-Sva­run, rojen 1924. leta v Kanomljah pri Idriji kot sin rudarja in mate­re gospodinje hudo ranjen. Zave­

del se je šele dva ali tri dni zatem v bolnici Pavla v Trnovskem goz­du. Kasneje je ugotovil, da se je po operacijah zbudil iz globoke nezavesti nekako ob istem času, ko so Nemci daleč stran od bolni­ce v Kanomljah požgali njegovo domačijo.

»Iz bolnice Pavla so me kas­neje poslali v bolnico XV. divi­zije na Dolenjskem. Kmalu sem okreval in odšel spet na Primorsko, kjer sem bil nekaj časa zadolžen za lažje delo na terenu, potem pa sem delal v obveščevalnem centru XXXI-divizije. Spominjam se, da je bil štab naše divizije na Voj-skem, ko smo izvedeli, da je po hudi ofenzivi v tistih krajih prišlo do zloma nemškega na­cizma in da smo dočakali svo­bodo. Čeprav sem že od priho­da v partizane 1942. leta bil prepričan, da bodo nacisti i*1

fašisti to vojno zgubili in smo se iz dneva v dan, iz meseca v mesec prepričevali in bodrih* da bo vojne kmalu konec, ta­krat, maja 1945, nismo mogh verjeti, da je res napočil ta trenutek. Veselje med borci je bilo nepopisno.«

Spomini Franca Carla na pred' vojno fašistično Italijo so grenki.

»Hoditi sem moral v itali­jansko šolo. Že takrat sem kot otrok zasovražil fašiste. Zah­tevali so, da imamo črne sraj­ce, da v šoli, trgovini in po­vsod na javnih mestih govori­mo italijansko. Ko sem izpol­nil 18 let, sem na uradu po slo­vensko povedal, da sem prišel po osebno izkaznico. Pretepi1

so me. In v šoli, pri predvoja-ški vzgoji so ravnali z nami kot z živino. Zato sem, ko sem spoznal, da bom moral v itah* jansko vojsko, takrat šel * partizane. In enako pot sta 81 j izbrala tudi oče in brat.«

Po osvoboditvi je Carl služI' 0 ' val v Idriji, Ljubljani, na Jeseni' cah in v Kranju vse do upokoji' ve pri upravi javne varnosti. že 24 let z družino živi v Kranj u ' Kot Skojevec od 1942. leta in ko­munist od leta 1943 je tudi P ° | vojni ves čas delal v različnih ° r '« ganizacijah; največ pa pri ZV6*B vojaških vojnih invalidov, k j ^ J * bil 12 let predsednik organizacij6

Kranj>Center in pri zvezi rezerv­nih vojaških starešin. Kmalu P a

se je posvetil tudi ribištvu in deluj v tej organizaciji. Tako je zdaj ^ vrsto let tajnik zveze ribiških družin Gorenjske. Poleg ribiŠtVI pa je predan še enemu konjičku Je namreč zelo vnet gobar.

A. Zalar

A S T R A tovarna obutve in gumijevih izdelkov Zagreb* Nova Ves 11 razpisuje za svojo prodajalno v Kranju naslednja prosta delovna mesta:

1. poslovodje 2. dveh prodajalcev

Pogoji: pod 1.: kandidat mora imeti V K V ali K V strokovno izobrazbo trgovske smeri, r> let delovnih izkušenj, moralnopolitične kvali­tete. ' Prošnji je treba priložiti potrdilo o nekaznovan ju in potrdilo. ( ' a

ni V sodni preiskavi. pod 2.: kandidat mora imeti K V strokovno izobrazbo trgovske smeri z najmanj 1 leti delovne prakse v t rgovini s čevlji.

Ponudbe je treba poslati v 8 dneh od dneva objave oglasa kadrovskemu oddelku delovne organizacije.

Komunalno, obrtno in gradben0

podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD komunala b.o. ponovno objavlja prosto delovno me»i0

referenta za kanalizacijo

Pogoji: višja strokovna izobrazba gradbene ali komunalne s n ? m najmanj tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna j * , ^ brazba gradbene ali geodetske smeri in najmanj šest let delo izkušenj.

Delo HV združuje /a n e d o l o č e n čas. Kandidati naj pošljejo prošnje na Odbor za medseboj'1

razmerja TOZD komunala b.o.

4

"t

h

s ' i

Ali šolske hranilnice so izvenšolska dejavnost?

Sedanji vzgojnoizobraževalni proces v osnovnih šolah pozna tako imenovano redno šolsko in izvenšolsko dejavnost. Obe sta med seboj tesno povezani in obe vključujeta tako sodelovanje učencev in staršev kot delo pedagogov. V različnih oblikah izvenšolske dejavnosti, kot so razni krožki in podobno, poznamo danes mentorstvo. Mentorji-peda-gogi so tisti, ki skrbijo, da takšna dejavnost v redu poteka.

Vloga mentorja je torej znana in v učnovzgojnem procesu tudi materialno priznana. Bistvenih odstopanj glede vrednotenja mentor­skega dela pri izvenšolskih dejavnostih že nekaj časa ni. Lahko bi celo ugotovili, da je širša skupnost posebno v zadnjem času, ko prehajamo na celodnevno šolo, še kako zainteresirana za razvoj in razširjanje raz­ličnih oblik izvenšolske dejavnosti. Vseeno pa se prav na tem področju kaže nekakšna praznina ali nejasnost.

V mislih imam tako imenovane šolske hranilnice, v katerih učenci varčujejo denar za izlete, šolske potrebščine in podobno. Čeprav učenci te hranilnice sami vodijo oziroma se učijo upravljanja in denarnega poslovanja, skrbijo za pravilno delo in poslovanje in za seznanjanje ter vzgojo učencev mentorji-pedagogi. Lahko bi rekli, da delo mentorja šolske hranilnice ni prav nič drugačno od dela mentorja neke druge izvenšolske dejavnosti. Vseeno pa njuno delo zdaj ni enako vrednote­no. Mentorju šolske hranilnice se delo praktično sploh ne prizna kot izvenšolska dejavnost.

Ljubljanska banka, ki ima v Sloveniji okrog 115 šolskih hranilnic, kranjska podružnica pa jih ima na Gorenjskem 20 oziroma ima pokro­viteljstvo nad njimi je že nekajkrat skušala posredovati, da bi se reši­lo to vprašanje. Nedvomno smo vsi skupaj zainteresirani, da še otroke ~" učence navajamo na varčevanje. Na sestankih mentorjev, ki j ih banka redno organizira, pedagogi ugotavljajo, da šolske hranilnice veliko pripomorejo k tovrstni vzgoji. Čudijo pa se, da njihovo delo ni enako vrednoteno kot druga izvenšolska dejavnost. Banka, ki je kot rečeno samo pokrovitelj hranilnic, je nekajkrat skušala posredovati pri razrešitvi tega vprašanja tako, da je na sestanke mentorjev vabila ustrezne organe (Zavod za šolstvo, temeljne izobraževalne skupnosti, mladinsko organizacijo in druge). Vendar odziva s te strani na Gorenj­skem doslej še ni bilo.

Morda ne bi bilo napak, če bi vsaka osnovna šola na Gorenjskem miela tudi šolsko hranilnico. Na začetku ustanavljanja šolskih hra­nilnic je celo kazalo, da to ne bo in ne sme biti nobena težava. Zaradi omenjenih nejasnosti in nezainteresiranosti ali neprizadetosti neka­terih organov in služb do tega vprašanja pa smo priča ravno nasprotnemu. V marsikateri osnovni šoli se vodstveni oziroma peda­goški delavci danes neradi odločajo za šolske hranilnice. Ugotavljajo, ua ni kadrov in da ni ustreznih prostorov. Marsikje so takšni razlogi najbrž opravičljivi. Vendar pa je po drugi strani tudi res, da v nobeni °o starejših ali novozgrajenih šol včasih ni bil predviden prostor in Pedagog za šolsko hranilnico, a vendar so z zavzetostjo in dobro voljo marsikje to uredili. Skratka, prostori in kadri niso glavni problem. V z r ° k je treba iskati pri tistih organih in službah, ki doslej še niso rekli ne takšne ali drugačne besede o tem. A.Zah

XXV0RDEN OBISK NA SEJMU - Sinoči so v Kranju zaprli jubilejni l70Q^ednarodni Gorenjski sejem. Od 8. do 18. avgusta si ga je ogledalo prek ktošn ^^kovalcev, kar je za dobrih 20.000 več kot lani. Čeprav je bil na Ho r-Q^em SeJmu izbor kmetijskih strojev m avtomobilov manjši kot lani, flosorf 1- ai,0aV(,i vseeno zabeležili lep promet. Največ so prodali pohištva in

Atrijskih aparatov. - A. Z. - Fotoi F. Perdan

S o ? 5 V A NJE TRA KTORISTOV ORA CE v i) "u G

Živinorejsko-veterm a rsA i >(

ti^\'.()renJ^*' Kranj in zveza organizacij za tehnično kulturo Kranj sta fonj J° dopoldne pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata k t*kin^an*Z*ra^a P°dročno tekmovanje traktoristov-oračev. Pomerilo se je fetov °,Va[cev' ki so bili razdeljeni v tri kategorije. V kategoriji zasebni b ^ a c / A I n P°klicni traktoristi so zmagali Ivan Jugovic in Slavko Dra z1 Aru ! kmetijsko posestvo Skofja Loka pri Ljubljanskih mlekarnah) ^«e 8 f / J n -^ 0 / y«r tc (KZ Cerklje). Ekipno pa je zmagala ekipa kmetijskega S *o >° Skofj<* Loka pred KZ Naklo in KZ Cerklje. Med mladimi zadružniki S* S/ a * a " , P e t e r Gr<*sif in Leon Oblak (oba KZ Naklo) ter Franc Hafner 2 * Q lff^' Ekipno so bili najboljši tekmovalci KZ Naklo, pred ekipo KZ H^Ral l n ^ Cerklje I. Tekmovanja sta se udeležili tudi dve traktoristi, t. tpAkrn* *e Ažman pred Danico Gregore (obe KZ Naklo). Prvi trije ii ^ ( j | , f °" . a n ^ a *e bodo v začetku septembra udeležili republiškega I ,>t-Qf!nja' ki bo v Jablah pri Mengšu. Na sliki: Pred spretnostno vožnjo ^u<trUA,n s " tekmovalci morali opraviti tudi teoretični preskus znanja

'J'<j r ' HfroJništva, prometne varnosti in kmetijske zakonodaje. — A. Z. ' Perdan

Vloga delavske univerze

Občinska konferenca ZKS Jese­nice je imenovala delovno skupino, ki rtaj bi proučila položaj delavske univerze Jesenice v sistemu vzgoje in izobraževanja v občini ter o njenem nadaljnjem razvoju. Delov­na skupina se je pri oblikovanju predloga sklepov opirala na stališča in sklepe izvršnega komiteja pred­sedstva C K ZKS o vlogi in o nadalj­njem razvoju delavskih univerz ter nalogah ZK. Zato je pripravila pred­log stališč in sklepov.

Izvršni komite predsedstva C K ZKS predlaga vsem občinskim kon­ferencam ZKS, da kritično pre­gledajo in ocenijo dosedanja priza­devanja za uveljavljanje delavskih univerz, svojo dejavnost pa v pri­hodnje usmerijo predvsem na reševanje doslednega samoupravne­ga ustanavljanja delavskih univerz na novih ustavnih temeljih v okviru združenega dela. Delavske univerze naj bi se v prihodnje tudi kadrovsko okrepile, uredile redno financiranje na temelju svobodne menjave dela, reševale in tudi rešile prostorske probleme, modernizirale vzgojno­izobraževalni proces in opredelile medsebojne odnose med delavsko univerzo ter organizacijami združe­nega dela in družbenopolitičnimi organizacijami.

Tudi jeseniška delavska univerza se že leta in leta srečuje s precejšnji­mi težavami, ki so bile ob sklepih izvršnega komiteja predsedstva os­novno vodilo delovne skupine, ki je predlog pripravila.

Jeseniška delavska univerza se je le delno kadrovsko okrepila, če pa bo razširila svojo dejavnost, bo morala sprejeti še nekaj več strokovnih delavcev. Kot vzgojno-izobraževal-na organizacija mora del stalnih virov financiranja imeti zagotovlje­nih v samoupravni interesni skupno­sti za vzgojo in izobraževanje, ostale vire pa naj bi ustanovila s pogodba­mi in samoupravnimi sporazumi.

S preselitvijo delavske univerze v stavbo Centra srednjih šol in z delno preureditvijo kletnih prostorov Cen­tra bodo delno rešili prostorske pro­bleme ter zagotovili souporabo laboratorijev. Pridobiti pa bodo morali še en prostor, ki ga bo delav­ska univerza uporabljala le za šival-no-krojne tečaje. Opremiti bodo morali tudi kuhinjo za gospodinjski pouk ter nabaviti razne učne pripo­močke.

Za nemoten sistem družbenega izobraževanja v občini so pri občin­ski konferenci SZDL že ustanovili koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje, ki bo usklajeval prizadevanja vseh nosilcev družbe­nega izobraževanja, spremljal dol­goročne programe in sodeloval pri letnih programih družbenega izobra­ževanja. Delavska univerza bo usta­novila stalen predavateljski aktiv, za katerega bo po potrebi organizi­rala dopolnilno usposabljanje na področju andragogike, sodobne me­todike in didaktike. V občini bo treba tudi pot,r*diti dogovor o druž­benem izobraževanju, s katerim bi zagotovili oblike in vsebino družbe nega izobraževanja ter tudi stalne vire financiranja te vrste izobraže­vanja občanov. Pri delavski univerzi bodo z začetkom novega šolskega leta ustanovili marksistični center oziroma strokovno delovno skupino, ki bo skrbela za marksistično vzgojo in izobraževanje v občini.

D. Sede.,

Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Na podlagi 6. in 7. člena samoupravnega spo­razuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavljamo prosto delovno mesto

pravnik za interne zadeve s polnim delovnim časom — za nedoločen čas

Pogoji: — višja strokovna izobrazba pravne ali druge ustrezne smeri; — najmanj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj na pravnem pod­

ročju; — družbeno-politična razgledanost in aktivnost, moralne kvali­

tete, ustvarjalen odnos do samoupravljanja in komunikativ­ne sposobnosti;

— uspešno opravljeno 3- mesec no poskusno delo. Rok za oddajo prijav je 7 dni od dneva objave. Prijave po­šljite na naslov: »Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — kadrovsko družbeni sektor«.

Tovarna obutve Peko Tržič razglaša prosto delovno mesto v samoupravni skupnosti skupnih služb:

šef operativne priprave dela

Pogoji: višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in sedem let delovnih izkušenj

Kandidati naj pošljejo svoje prijave ali se osebno zglasijo v kadrovski oddelek tovarne v roku 8 dni po objavi

Delovna organizacija

A L P E T O U R Skofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta v:

TOZD hoteli, Skofja Loka -penzion K R O N A N K delavka — pomivalka, osebni dohodek 2400 din

TOZD avtoservisi, obrat Labore — Kranj N K delavka č i s t i lka , s s k r a j š a n i m delovnim č a s o m v v e č e r n e m č a s u .

Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec. Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku podjetja v Škofji Loki, Titov trg 4b na razgovor.

Presežke krajevnim skupnostim

Izvršni svet radovljiške skupščine predlaga zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, da se vsi presež­ki dohodkov samoupravnih interes­nih skupnosti iz leta 1974, ki so zna­šali 1,940.000 skupaj s sredstvi izlo­čenimi iz občinskega proračuna v znesku 560.000 dinarjev, namenijo Ml potrebu krajevnih skupnosti. Pro­gram poraoe oziroma razdelitve de­narja naj bi sprejel zbor krajevne skupnosti, vendar pa izvršni svet predlaga, naj bi denar namenili za sanacijo posledic neurja (900 tisoč din), za skupne prednostne naloge KS (600.000), za posamezne pred­nostne naloge K S (milijon). Od omenjenih predlogov je sklep 0 sa­naciji posledic neurja v aprilu letos zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine že sprejel konec aprila.

Pod skupnimi prednostnimi nalo­gami predlaga izvršni svet izgradnjo ceste na Podjelje v Bohinju (za kar naj bi namenili 300.000 dinarjev) in enak znesek za gradnjo mostu na Kupljen ik. Krajevnim skupnostim, ki so se z referendumom odločile za samoprispevek, bi namenili 300.000 dinarjev kot posojilo za čas trajanja referenduma'. Ves preostali denar pa bi po predlogu razdehli krajevnim

skupnostim glede na število zaposle­nih. Ce bo zbor krajevnih skupnosti sprejel takšno stališče izvršnega sve­ta, bi od 700.000 dinarjev krajevna skupnost Bled dobila 125.000 dinar­jev, Radovljica 110.213, Lesce 73.115, Bohinjska Bistrica 62.130, Gorje 63.931, Begunje 48.264 dinarjev itd.

Avgusta 60 nezaposlenih Po podatkih službe zaposlova­

nja radovljiške izpostave Komunal­nega zavoda za zaposlovanje Kranj je ta mesec v radovljiški občini 00 nezaposlenih. Med tistimi, ki iščejo službo, jih je največ iz drugih repub­lik, večina pa nima ustrezne izobraz­be oziroma kvalifikacije. Med žen­skami sta na primer nezaposleni dve z visoko šolo (vseh nezaposlenih žensk je 30), 13 s srednjo, 4 kvalifici­rane in 9 brez kvalifikacije. Pri mo­ških pa je brez kvalifikacije 18 pro­silcev.

Potrebe po novih delavcih so v ra­dovljiški občini trenutno zelo majh­ne. Posamezne delavce sprejemajo le v Verigi in Klanu. JR

Politična šola v Vikrčah

V petek, 22. avgusta, se bo v pro­storih šole za miličnike kadete v Vikrčah pri Ljubljani začela letoš­nja mladinska poletna politična šola. Sola bo trajala do 28. avgusta.

Po predvidevanjih se bo poletne politične šole udeležilo blizu petsto mladink in mladincev iz vseh občin­skih konferenc ZSMS v republiki. Mladim iz vse Slovenije bodo preda­vali znani družbenopolitični in javni delavci, strokovnjaki za posamezna vprašanja družbenega življenja in dela.

Program letošnje šole je izredno pester. Udeleženci se bodo zbrali v Vikrčah v petek ob 17. uri. Najprej bodo izvolili organe šole, si razpore­dili delo ter pripravili javno tribuno. Nato bo v dopoldanskih urah vsak dan na sporedu delo po posameznih skupinah, popoldne se bodo mladi zbrali na plenarnem zasedanju, zvečer pa pripravili javno tribuno. Načrt dela vsake skupine obsega tudi obiske po delovnih organizaci­jah in krajevnih skupnostih. -jg

*JHHB> 3 Torek, 19. avgusta 1975

Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi

proizvaja in dobavlja

PGP Gradnja Žalec

Bohinjske turistične razglednice

Čolnarjenje in ribolov — vsakdanje razvedrilo turistov

T j a od z a č e t k a glavne poletne tu­ris t ične sezone, od zače tka ju l i ja naprej, je v Bohin ju oziroma v na­seljih v obeh dolinah, kjer je okrog 6000 prebivalcev, vsak dan okrog 4000 gostov. M e d tujimi gosti pre­vladujejo Nemci , Holandc i in A n ­gleži. Letos je tudi precej Franco­zov in Belgijcev; od prehodnih go­stov pa zaide v Bohinj največ Cehov in M a d ž a r o v . M e d d o m a č i m i gosti so doslej zabeležil i predvsem turi­ste iz Hrvatske, Vojvodine in precej Beogra jčanov .

Tu r i s t i čn i delavci so zadovoljni. Sicer še ne vedo in j i h skrbi, kaj bo dejansko pokazal večji promet, po­sebno ker so tudi s t roški precej na­rasli . Vendar so veseli, da je Bohinj . letos v primerjavi s prejšnj imi leti vsaj malo bolj zaživel . Tur is tov je n a m r e č več. V hotelu je t ežko dobiti sobo in celo hotel na Voglu je dobro zaseden. T u d i lastniki zasebnih tu­ris t ičnih sob se ne pr i tožu je jo in celo kamp je poln kot že dolgo ne.

In kaj je povzroči lo, da je Bohin j za turiste za kraje kot so Bohinjska Bis t r ica , Ćešnj ica, Srednja vas. Brod , Savica, Kamnje , Polje, Hibčev laz, Stara Fuž ina , Jereka in Bi tn je pr ivlačnejš i? Nedvomno je k temu pripomogla dokaj ugodna zimska se­zona, saj je edino na Voglu bi la mo­goča kol ikor tol iko ugodna smuka. Agencije so tako najbrž laže zaklju­čevale pogodbe za bohinjsko poletno sezono. Po drugi strani pa se je Bo­hinj kl jub investicijskemu mr tv i lu vseeno spremenil in z nekaterimi manjš imi (a pomembnimi razl ikami

S T B I R

v primerjavi z včera jšnj im dnem) popravil t u r i s t i čno ponudbo.

Poleg nekdaj sicer lepe vendar več al i manj edine zabave, če tako reče­mo sprehodom po sl ikovitem Bohi ­nju, je letos predvsem več prireditev. Tur i s tom tudi ob slabem vremenu ni ravno dolgčas. V hotelih so poskrbeli za zabavo. Največ pa je k ž ivahnos t i na tem področju pripomogel preure­jen prireditveni prostor Pod skalco. Nov vodovod je rešil pomanjkanje vode v poletnih mesecih. Hote l

Bellevue je dobil tenis igrišče, obno­v i l i so sprehajalne poti, uredili nekaj restavracij in še bi lahko kaj našteli-Vendar so glavna pr iv lačnos t že omenjene prireditve. N a prostoru Pod skalco je vsak petek in nedeljo al i soboto k a k š n a prireditev. Letos so uspešno pr ipravi l i kmečko ohcet in vasovanje, zelo zanimiva je bila konec ju l i j a folklorna revija in v za­če tku avgusta lovska proslava, ko je lovska d ruž ina Bohinjska Bistrica razvila svoj prapor. Svojevrstna za-

TURISTBIROM

Kamp, ki sprejme okrog 700 gostov, je bil julija in do srede avgusta poln Za izletnike so namestili štiri nove reliefne table

Turistično društvo in krajevna skupnost Stara Fužina sta uredila peš pot proti Stari Fužini

nimivost za turiste je bila tudi pi" 0 ' slava 50- let niče gasilskega društva Polje in potem so še tradicionalni p iknik i vsak petek, pa nastopi doma­čih in tujih ansamblov ter folklornih skupin.

P ro t i koncu tega meseca bod p sicer gostje počasi začeli odhajat'-vendar bo cel prihodnji mesec v Bo­hinju kot kaže še vedno ž ivahno, v s C

tja do 21. septembra, ko bo glavn° tu r i s t i čno sezono sklenil tradicional' ni kravji bal.

Čeprav imajo tu r i s t i čn i delaV'1

nedvomno že vrsto n a č r t o v za P r l ' hodnjo zimsko sezono in leto kasne' je, trenutno o njih raje motf'J0-Poudarjajo sicer, da sedanje hotel­ske in druge tu r i s t i čne z m o g l j i v " , niso ustrezne, da bi bilo treba ve"-investirati in začet i uresničevati n a č r t e in obljube, hkrat i pa ugotav" ljajo, da že majhne spremembe *n

novosti lahko poživijo turistični vsakdan.

Besedilo: A . Žalar | Sl ike: F. Perdan

Ažurna obala (Nadaljevanje iz prejšnje š tevi lke)

G lavno avenijo v Niči, k i je nekoč nosila ime avenija zmage, so preime­novali po nekdanjem ž u p a n u .leanu Medecenu. T a zaslužni mož je prvi začel zbirati in urejati kul turne arhive in odkrivati rimske spomeni­ke, k i danes predstavljajo svoje­vrstno tu r i s t i čno posebnost Niče. Ši roka, z drevoredi ok ra šena avenija od velikega obalnega Albertovega parka pelje ravno do osrednje želez­niške postaje. Začne se na š i rokem okroglem trgu generala Massene. T u d i to ime ima v francoski zgodo vini veliko ceno. Massena je bil eden najbližj ih in najbolj zvestih Napo­leonovih generalov, ki ga je sprem­ljal tudi po prvem pregnanstvu na Klbo. Njegov vnuk je bil poznejši ž u p a n mesta in ima tudi svojo ulico Izpod Albertovega parka in Masse-novega trga teče reka Pai l lon, kar se s» • eda ne vidi , ker je celotna struga te edine reke v mestu pokrita in po zidana. V tem delu mesta, ki ga imajo za središče Niče, je največ imenitnih pa lač v poznoba iočne in slogu, posebno lepa pa je zgradba opere /. ogromnimi stebri in mestna igralnica.

T e ž k o je opisati vse znamenitosti v nekaj s tavkih, vendar pa velja po­sebno omeniti tudi rusko pravoslav­no cerkev s čudovi t imi pisanimi čebu la s t imi kupolami, na moč po­dobnimi t ist im na cerkvi ob Rdečem trgu v Moskvi . Mesto slovi po sve­tovno znanem karnevalu, ki ga pri­rejajo že od 1878. leta in bo torej čez t r i leta slavil že svojo stoletnico. Razen ruske cerkve je tudi velika ž idovska sinagoga m katedrala ter več drugih lepih cerkva.

N a š hotel R i v o l i je bil stara štiri­nadstropna zgradba, ki pomni turi­ste še iz zače tka tega stoletja. Le recepcija in avla hotela je kolikor-tol iko posodobljena, sobe /. visokimi stropi in poh i š tvo pa je še zmerom staromodno. Kdino kar ustreza zahtevam sodobnega tur izma, je v/orna č i s toča perila na širokih francoskih posteljah. Temu bi lahko prištel i še odl ično francosko kuhi

njo, k i j i res ni kaj oč i ta t i , čeprav bi po količini skromnega penzionskega obeda, lahko ostal dober jedec še vedno lačen.

Sicer pa cene izven sezone niso p r i t i m n o visoke. K a v a v dobri re­stavraciji ni d raž ja od 1.2 franka, kokta a l i o r a n ž a d a 2 do 1 franke, kosilo 13 do 15 frankov itd. Ce pri­merjamo s cenami v naš ih letoviščih, so celo nižje kot pri nas.

K N E Ž K V I N A M O N A C O

Meje med Nico, se pravi med Francijo in kneževino Monaco, de­jansko ni. Le napisna tabla ob glavni cesti opo/ori , tla se tod začenja oženil je druge suverene d ržave .

Knežev ina obsega obalni pas gosto naseljenega ozemlja v dolžini .'1,5, š i r ino od 150 ni do 1 km in v skupni površini okoli 15 kv. km.

Vseh podanikov je nekaj nad 28.000, p r e t ežno francoske narodno­sti. T a žepna držav ica se deli na tri dele: Monaco - vladarskega s knež­jim dvorcem in cerkvijo, v kateri so pokopani princ i-predniki in š te je okoli :1000 prebivalcev, pr i s tan iškega Condamina s sidrišči za trgovske, po tn iške in luksuzne ladje in jahte ter na gosto naseljeni poslovni del Monte Car lo s š tevi lnimi hoteli, svetovno znanimi igralnicami, re­stavracijami, trgovinami in tur i s t ič ­n imi agencijami.

PodObDO kot Niča je bil tudi Monac-o dolga leta v lasti razl ičnih narodov od Feničanov , Grkov, Rimljanov, Spancev do najbolj /nan ih genovskih grofov iz d ruž ine Gr in ia ld i , č igar naslednik je tudi današn j i kne/ Rainer. Knežj i naslov so genovski grofi dobil i od španskega kralja Kden najs lavnejš ih monašk ih vladarjev je bil princ K a r i , k i je 185.1. leta I izgradnjo velike igralni­ce, casine, položil temelje še danes na jpomembne j š i tu r i s t i čn i in gospo­darski panogi — igri na srečo.

Mogočna m arhitektonsko izred­no impresivna M-nadstropna /grad ha casina na sami obali morja, je osrednje zbiral išče turistov, ki že več kot stoletje posedajo v njenih

salonih ob ruletah al i pa skuša jo s rečo na š tev i ln ih avtomatih. Okol i carina je ogromen lepo urejen park s skulpturami in fontanami.

Mesto je dobilo svoje ime po skal­nat i gori M o n t e Car lo , k i se mogoč­no dviga nad obalo. Stisnjeno je na ozek del položenega, vselej zelenega podnož ja v pravo betonsko gmoto, v kateri se k a č a s t o vije lepa asfalti­rana cesta. T o d se vsako leto prire­jajo znamenite avtomobilske dirke, ki privabljajo razen najboljš ih špo r tn ih avtomobilistov tudi števil­ne gledalce. Monte Carlo je tudi cilj v Kvropi najbolj znanega avtomo­bilskega relija ter mednarodnih regat jadrnic in motornih čolnov.

Knežev ina Monaco sodi med naj­razvi te jše d ržave V svetu, kjer imajo najvišji standard v Kvropi , takoj za Z D A . Redno zaposluje nad 12.000 ljudi, od katerih kar 8000 iz Francije, ki precej več zasluži jo kot doma, razen tega pa nihče ni dolžan pla­čevat i davka. Zavoljo tega ni nič ne navadnega, če je pritisk Francozov za zaposlitev v tej državici tako močan .

Vsak kvadratni meter zemljišča v Monacu je dobesedno vreden zlata. Parcel za novogradnje eno­stavno ni mogoče dobiti , zato gra­dijo stavbe povečini le v višino. Spodnji priobalni del Monte Ca r l a je dejansko mesto stolpnic. Vzorno urejene parke in palmove drevorede varujejo kot največjo dragocenost.

T u d i v kneževini je zelo gost avto­mobilski promet, ki ga urejajo zali monašk i policaji . T i so razen stotnije pisano uniformiranih knež-lih gardistov edina zašči ta suvereno st i d ržave .

Kot vse obiskovalce in turiste, k i brez slehernih mejnih formalnosti pridejo V Monaco, je tudi nas pot najprej vodila h knežjemu dvoru. MogOCna oker rumena pa lača z belo rdečimi polknicaini na visokih oknih stoji vrhu skalnatega hriba na majhnem polotoku. Obdana je z ob­zidjem in lepimi parki. Razen dvora je vrhu hriba stari strnjeni del mesta Monaco s katedralo in ve l ičas tno marmornato pa lačo oceanografske

Kneževim Monako - Monte Karlo, pristanište m del krožne ceste, na potekajo dirke ca veliko avtomobilsko nagrado.

kot*

ga muzeja, ki velja za edinstveni tovrstni objekt na svetu.

N a prostranem trgu pred proče­ljem dvora se vedno zbirajo množ ice radovednežev z vsega sveta, ki ne­nehno fotografirajo in snemajo dva postavna s t r aža r j a ob velikem por­talu. Posebne pozornosti je deležna izmena s t raže , ko živopisni gardisti po ustaljeni ceremoniji z bobnarji livajajo b rezp lačno predstavo.

Princ Rainer 111. in princesa, nekoč slavna filmska zvezda Grace Ke l lv , ki domujeta V dvorcu, se zeli) redko pr ikaže ta V javnosti. Potna-va lu d ruž insk ih ra/inei vladarske hiše pravijo, da s t a re j ša hči Č a r o b ­ne, brhko dekle kot je, kar naprej uhaja i vajeti. M e n i nič. tebi nič se druži s plejboji in kvari ugled star­šem in kneževini , kar je nekaj nc/.a s l išanega za mladenko plave krvi .

O C E A N O G R A F S K I M U Z E J Razen knežjega dvori je obveten

ogled tudi oceanografakegi muzeja To ie mogoč*na trinaditropni palača z vel ikimi stebri na glavnem pročelju / marmornatimi plast ikami angelov, italijanskega kiparja I )u ssaria. Vstopnina za ogled muzeja / n a š a 10 frankov ali nekaj manj kot štiri stare t isočake. V kletnih prosto­rih je vrsta akvarijev, v pri t l ični kino dvorana /a prikazovanje znan

stvenih filmov o skrivnostih tnO ftkega dna ter muzejski institut oceanografijo, v zgornjem 1 1 , 1

stropju pa so razstavni prostori-Muzej je leta 1853. ustanovi' tt-

in inst i tutu drŽavah sveta.

Se preden vs topiš utore, taradi mraka nenehno tljene s fluorescentno raz>

danji monašk i princ Albert L , Ki ' gre zasluga, da se je slava "

razširi la P"

kletne gj ino <'sV,

zaslišiš lajež dveh tjulnov, K l

j k r ( r nehno uprizarjata Bvojevrftna *JJjjg

okroglem bazenu. nekakšen ***** imata

hacije v katerega tob drsat a napravila neka) ekshibici) v V ' j a it1

spet zlezeta na tobogan ' '"-^otcl 1 1

mahata s plavutmi, kot 1" UoV* 1 * pokazati, kaj /.moreta. P ra v " , Jos*1

si

ogan. Kobacata ne i / baz*1"'1, ivo ita po gladki plošči, nato W ^

sta Seveda imata /.nu*r<,n1 ,„,slo-

teli;«11

občudovalcev , ki se tu vit i od tega majhnega prostranem prostoru ob veliki stekleni akvariji } zeleno vodo. K a r se premik' 1 ^ steklenih pregradah i " " " ' , l

O I

stavljenim skalovjem in

V »o

» < v teH ,,<»-

ski' 1 1

imb rastlin jem, je nekaj na I1'"11 ( ( V . | S t i " Ve ga, kar premore kakšen (

(Se bo nad« ' ' 1 ' •val«!

Č r t o m i r Z o r e č ^

N m a v čriez i z a r o , n ' m a v čriez g m a j n i c o . . .

( P o g o v o r i o k o r o š k i h k r a j i h in l j u d e h )

Turistično društvo Železniki je v nedeljo v Železnikih v Selški dolini že trinaj-8 W zapored pripravilo tradicionalni čipkarski dan. Ze v zgodnjih jutranjih u*ah so v prostorih muzeja odprli razstavo čipk. Obiskovalci so imeli mož-*°st, da razstavljene čipke tudi kupijo. Nato so se med seboj pomerile Ktekljarice iz turističnih društev škofjeloške občine. Udeležence čipkarskega Pr(jznika je dopoldne zabaval ansambel »Mladi«, popoldne pa so se obisko-valci zavrteli ob zvokih Fantov Selške doline, (jg) - Foto: F. Perdan

aJsrečnejša na nedeljski trebijski tomboli je bila Marinka Lapajne iz ovejka nad Žirmi. Zadela je glavni dobitek, osebni avto »škoda«, vreden

• U u 4 stare milijone din (slika zgoraj). Tombolo v Trebiji v Poljanski dolini obiskalo več tisoč obiskovalcev. Trebijsko gasilsko društvo bo čisti izku-

rsi L n a m e n i l ° za dograditev domačega gasilskega in kulturnega doma s"*a spodaj), (-jg) - Foto: F. Perdan

A L P L E S Alples tovarna pohištva Železniki

Organizacijsko-kadrovski sektor, ki je v sestavi delovne organizacije SLOVENIJALES ALPLES Železniki objavlja na podlagi 10. člena Samoupravnega sporazuma o medse­bojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delov­no mesto:

organizator za nagrajevanje

Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati le naslad* nje posebne pogoje: — V s Izobrazba organizacijske smeri — zaželena je praksa na takih ali podobnih delovnih mestih.

izbranemu kandidatu homo nudili stimulativne osebne dohodke, ter samostojno in dinamično delo. Zaradi pospešene proizvodnje, dobre prodaje na domačem in tujem tržišču TOZD tovarne pohištva, ki je v sestavi iste delovne organizacije, objavlja naslednji delovni mesti:

2 K V mizarja za delo v šablonami ah montažo pohišl \ a na terenu,

Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delov­nih mest na naslov: SLOVENIJALES ALPLES tovarna

SohiAtva Železniki, organizacijsko-kadrovski sektor, 642*28 elesniki.

Številni izleti v Vintgar

V teh dneh, ko je Bled z okolico poln domačih in tujih gostov, števil­ni radi odidejo na krajši izlet v so­tesko Vintgar. Pred vhodom v sote­sko stoji lična hišica, v kateri proda­jajo vstopnice in razglednice, vsakdo pa se lahko tudi odžeja. Letos so zabeležili že rekorden obisk.

J. Ambrožič

Tekmovanje harmonikarjev

na Pokljuki Spomladi ustanovljeno turistično

društvo Pokljuka bo tudi letos pri gostišču Ob tabornem ognju priredi­lo tradicionalno tekmovanje in sre­čanje harmonikarjev. Tokrat bo tek­movanje, katerega pokrovitelj bosta tudi ob 30-letnici osvoboditve pod­jetje Viator TOZD hoteli Bled in od­bor Prešernove brigade, potekalo drugače kot prejšnja leta. Z diatoni-čno harmoniko bo lahko nastopil vsakdo ne glede na starost, zaigrati pa bo moral dve partizanski in eno narodno pesem. Novost letošnjega srečanja pa so tudi predtekmovanja. Le-ta bodo 24. avgusta in 7. septem­bra. Finalno tekmovanje, na kate­rem se bo pomerilo 30 harmonikar­jev, pa bo v nedeljo, 14. septembra. Nastopajoči bodo tekmovali za na­slov najboljši harmonikar-amater Slovenije. Najboljši pa bodo dobili tudi praktične nagrade.

Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica razpisuje prosto delovno mesto

knjižničarja, P R U .

Nastop 1. 9. 1975. Rok prijave v tajništvu 15 dni po objavi.

Priprave na zimsko

sezono Čeprav se je poletna turistična se­

zona komaj prevesila v drugo polo­vico, se blejski turistični delavci že pripravljajo na prihodnjo zimsko se­zono. Turistično društvo Bled je v začetku tega meseca že izdalo zim­ske turistične informacije. Razen splošnih podatkov o Bledu in okoli­ških krajih zasledimo v njih pregled zimskega poslovanja, penzionskih uslug in cen, nadalje pregled cen za tako imenovane vikend in zimske te­denske turistične pakete, cene v za­sebnih turističnih sobah, avtobusne zveze in obratovanje žičnic na Zatr-niku.

V zimski sezoni 1975/76 bodo na Bledu organizirali smučarsko šolo in smučarske tečaje. Gostje si bodo lahko izposojevali smuči, drsalke in drugo opremo. Pripravljajo tudi raz­lične prireditve. Tako bodo organizi­rali ledeni vlak, če bo jezero zamrz­nilo. Več prireditev pa bo tudi na umetnem drsališču. Urejena bo zim­ska smučarska sprehajalna steza in podobno.

Znan je tudi že cenik za silvestro­vanje. Silvesterski menuji bodo ve­ljali od .'130 do 500 dinarjev; pač od­visno od lokala. V hotelu Toplice bo na primer veljalo silvestrovanje za eno osebo 450 dinarjev, v hotelu Golf pa 500, medtem ko bo v drugih hotelih cena za silvestrovanje za eno osebo 100 dinarjev.

Planika industrijski kombinat Kranj razpisuje licitacijo za prodajo

dostavnega avtomobila zastava-kombi

letnik 1970 za izklicno ceno 1000 din. Licitacija bo v četrtek, 21. av­gusta 1975, ob 10. uri v prosto­rih avto garaž podjetja Plani­ka Kranj.

Dne 8. avgusta 1942 je nemška soldateska izselila iz vasi Korene (Wurzen), obč. Kostanje, zavedno slovensko Streharjevo družino. - Slika je gotovo eden od najpretresljivejših dokumentov o trpljenju naših koroških rojakov, hkrati pa dokaz nemških »kulturnih« metod ...

(81. zapis) Naša pot po onem delu Koroške,

ki je leta 1918 pripadla Italiji, je pri kraju. Vrniti se moramo prav do Vrbe, ki je dala svoje ime velikemu Vrbskemu jezeru. (Nemško ime jezera — VVorther See — se naslanja na drug kraj, na Otok, ki mu po nemško pravijo Maria Worth).

OSOJSKE TURE

S tem in nekaterimi prihodnji­mi zapisi bi rad popeljal svoje zveste bralce še v one koroške

slovenske kraje, ki so nam skoro po­vsem neznani. Beljak, Celovec in Velikovec pa Podjuno, Rož in Ziljo — to vse naši izletniki čestokrat obi­ščejo. Tudi Djekše in Gure, celo Do-brač in vsa dolina do Šentvida in Brež našim popotnikom ni več ne­znana. Toda lepo zeleno pobočje Osojskih Tur — prava neznana De­veta dežela . . .

Pa čeprav je ta del Koroške dal starega bukovnika Drabosnjaka in sodobnega pesnika Andreja Kokota. In dal tudi v času strupenega naciz­ma svoj delež na žrtvenik sloven­stva . . .

S področja občine Kostanje (Ko-stenberg) so bile izseljene v nemški rajh štiri slovenske družine z 29 dru­žinskimi člani. Sliko o izselitvi ene od teh družin (Streharjeve) iz doma­če hiše, priobčujem. Pogled na mlado mater in njene nedolžne otro-čiče s culicami — če to ne vpije do neba, potem razen ogorčenja sploh ne najdem prave besede. Kvečjemu vzklik — tega ne bomo nikoli poza­bili, nikoli odpustili! In še obljubo koroškim rojakom: zvestoba za zve­stobo!

IZ VRBE NA KOSTANJE

R es ne vem, kako je s to rečjo: še nedavno sem bral v Delu podlistek o naših bojih na Ko­

roškem — v tekstu se je neprestano ponavljalo nemško ime za Grebinj (Griffen) pod Svinško planino; potem sem bral o neki regati v Feld-nu (v drugem slovenskem dnevniku), kot da Vrba ob Vrbskem jezeru kar ni pravšnje ime. Da pa narodnostno mlačni malomeščanski polizohra-ženci raje kupujejo v Villachu in KlagenfUrtU kot v Beljaku in Celov­cu, to pa je žal že kar prepogosten pojav.

Naše koroške rojake dostikrat prav zaboli, ko slovenski izletniki sprašujejo, kod vodi pot v Ferlach, v Aruoldstein, v Portschach, v Kruni-pendorf, na Hochostervvitz, v Eberti-dorf in podobno. Ko so vendar v prodaji Selanovi zemljevidi z dosled­no vpisanimi slovenskimi imeni poleg nemških. Obstaja (v prodaji) tudi seznani slovenskih in nemških imen koroških krajev! Torej bomo v prihodnje spraševali le za pot v Bo-rovlje, v Podklošter, Poreče, Krivo Vrbo, na Ostrovico, v Dobrlo ves in podobno.

No zdaj pa je že čas za rahel vzpon na pobočje Osojskih Tur, ki pa niso posebno visoke — saj se dvignejo le nekaj čez 1000 m nad­morske višine. Ker pa leži ob jezerska Vrba že na višini 400 m — so Osojske Ture po višini res kar krotke, še ne 000 m visoke. Torej toliko kot naš •lošt nad Kranjem.

v "Iz svetovljanske Vrbe — naš Bled s svojim turizmom je v primeru z Vrbo kar skromen — odhitimo na­tanko proti severu, prečkamo želez­nico ter novo avtomobilsko cesto — in že smo v zelenem tihem pobočju. Prva vas je Dvor (Krannzelhofen).

V njegovi neposredni bližini je Drabosnjakov domači kraj — Zvrh-nje Drabosinje (Andrej Schuster — Drabosnjak, veliki koroški bukov-nik, ljudski pesnik, tiskar, začetnik koroške slovenske ljudske prosvete, je bil v tem kraju rojen 6. maja 1708) O »porednem paverju v Karentane«, kot se je sam imenoval, bomo še pi­sali, ko se bomo vračali v Kostanj.

Malo naprej od Dvora — ves čas je cesta lepa, asfaltirana, blagega vzpona — bomo na levi (zahodno od ceste) zagledali Jezerce (Saissersee). Zrcali se prav mikavno sredi gozdov in travniškega zelenja. — Na drugi vzhodni plati pa se skriva gozdno jezero (Forstsee). Ne vemo, za kate­rega bi se odločili, tako sta lepi in čisti. Kopalcev ne preneseta — saj sta premajhni. Lastnik Jezerca hotelir Jakob VVrann (najbrž je naše gore list?) pravi, da jezerce nima ne dotoka ne odtoka vode, sanitarij pa tudi ne. Za kopanje pa je itak Vrbsko jezero dovolj blizu. Tako brumni VVrann po svoje skrbi za var­stvo okolja, četudi sebi v škodo (gostje njegovih hotelov bi se radi v Jezercu kopali).

V dobri veri, kako idilična je še ta, nam bolj malo znana deželica — tako vstran in visoko nad našimi običajnimi potmi — pa smo prav razočarani. Le malo je še kmetij v bregovih, takih kot si jih zamišlja­mo: skromnih, nizkih, revnih hribov­skih bajt — skoro povsod le nove hiše, grajene bolj za tuje turiste, ki pa ne prinašajo v vasi le denarja, pač pa tudi tujo, naduto miselnost in — pospešek asimilaciji. . .

V take niČkaj vesele misli zatop­ljeni hitimo skozi Crešnje (Kersch-dorf), Korene (VVurzen) in že smo na Kostanjah (Kosten berg - 790 m). Vas ni tako majhna, a je vsa v zele­nju. Ima 1330 prebivalcev (mišljena je občina, ki obsega tudi okoliške vasi). V farni cerkvi se lahko pogo­voriš z župnikom po slovensko, tudi šolski upravitelj ne skriva svojega slovenskega porekla. Le to je hudo, da je na Kostanjah prijavljenih k slovenskemu dopolnilnemu pouku le 17 otrok . . . V Drabosnjakovi deže­lici . . . kjer je še pred sto leti prav vse domače prebivalstvo marnjalo le po slovenje . . .

Kostanje slove kot letoviški in zdraviliški kraj. Mnogo sonca, obilje ozona iz okoliških gozdov. Na gozd­nat značaj kraja kaže tudi vaški grb — veverica, ki glode kostanj!

Na pokopališču ob cesti pa je le še malo slovenskih napisov, imena pač . . . Tako sem prebral:. Borjanič, Dragašnik, Lipič, Mačnik, Serajnik.

K rižev pot v kostanjški cerkvi pa je še vedno slovenski. Pač zato, ker je to tudi naš križev pot . . .

(Se bo nadaljevalo)

Torek, 19. avgusta 1975

mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam dva K A V Č A in skoraj no­

vo P I S A L N O M I Z O Alples - tik. Gorjup, K u r a t o v a 24, K o k r i c a , K r a n j \ 2496

Ugodno prodam 2000 kosov rab­ljene S T R E Š N E O P E K E L B . E r ­žen, Kidr ičeva 37, Skofja L o k a 4488

Ugodno prodam globok i ta l i janski O T R O Š K I V O Z I Č E K . Informacije

na telefon 26-500 — popoldne. Šub ic Majda , Cesta 1. maja 61, K r a n j 4489

Prodam plemenskega B I K A . Šen-t u r š k a gora 17, Cerklje 4490

Prodam S T R E Š N O O P E K O folc. Plevel , Zalog 72, Cerklje 4491

Prodam P R A Š I Č K E , 6 tednov stare. J o ž e U r h , Zasip 23, Bled 4492

Prodam enoosni T R A K T O R z vo­lanom in roč icami . Hribernik, Lav-tarski vrh 3, K r a n j 4493

Prodam S A D I K E žive meje »Le-guster« . Telefon 60-922, Skofja L o k a

4494 Prodam E L E K T R O M O T O R 17

K W . Naslov v oglasnem oddelku. 4495

Prodam T E L E V I Z O R R R DI ­P L O M A T 61, eno leto in pol star. Hudobivnik Valen t in , C . 1. maja 65, K r a n j , P lan ina , telefon 25-397 4496

Prodam 2 E L E Z O 6 in 8 mm, cea 400 kg. K o k r i c a , Cesta na Brdo 53

4497 Prodam Š T E D I L N I K na trdo

gorivo in e lek t r ičn i . P u š a v e c Franc Smidova 15, K r a n j 4498

Prodam K R A V E po izbir i . L o k a 22 Trž ič 4499

Prodam S T R U Ž N I C O , 1 m delov­ne dolž ine . Naslov v oglasnem od­delku. 4500

N a zalogi imam k e r a m i č n e vrtne P A L Č K E . Konjedič Franc, Delav­ska 39 a, K r a n j 4501

Prodam novo moško š p o r t n o K O L O na prestave. Jezerska 9, K r a n j 4502

Poceni prodam sobno O M A R O in kompletno S P A L N I C O . K a š m a n Vinko , Kidr ičeva 23, K r a n j , telefon 21-618 4503

Poceni prodam S P A L N I C O . K i ­dr ičeva 10, K r a n j 4504

Prodam hrastove, borove, 5 cm debele P L O H E in L E S za os t reš je . Naslov v oglasnem oddelku. 4505

Prodam K O S I L N I C O B C S in mlado s i v o . plemensko K R A V O . Hafner, Binkel j 7, Skofja Loka 4525

dežurni veterinarji OD 22. DO 29. VIII. 1975: Benulič Marijan, Radovlji­ca, Staneta Žagarja št. 12. tel. 75-043 od 22. do 29. 8. 1975. TERAN Janez, Kranj, Va-Ijavčeva 6, telefon 23-716 ali 21-798 za občočje občine Kranj; VODOPIVEC Davorin, Go­renja vas 186, tel. 68-310 za območje občine Skofja Loka. Številka centralne dežurne službe 25-779

kupim K u p i m rabljeno O T R O Š K O K O ­

L O za 7 let starega otroka. Trstenik 48, Goln ik 4509

K u p i m rabljen B E T O N S K I M E ­Š A L E C . Naslov v oglasnem oddelku

4510 K u p i m gradbene E L E M E N T E

L I P Bled. Telefon 061-843-031 1511 K u p i m rabljen B E T O N S K I M E ­

Š A L E C . Naslov v oglasnem oddelku 4512

Prosim osebo, k i ima kopalnico iz nežno roza ploščic in iste barve krog s č r t a m i v obl iki sonca, kupim 20 al i vsaj 10 P L O Š Č I C . P l a č a m dobro, ker j i h nujno rabim. Telefon 81-671 Jesenice od 7. do 14. ure. 4513

vozila Prodam razne dele za Š K O D O

1000 M B in motor D K W 175 ccm. Grab ič , Suha 3, Skofja L o k a 4526

Izdaja CP (.1»-. Kranj . Ul ica MoAe Pijadeja 1. Stavek: G P dorenjski tisk Kranj , tink: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov u redn i š tva in uprava lista: Kranj , Mose Pijadeja 1. - Tekoči r ačun pri S D K v K r a ­nju š tevi lka 51500-601-12594 - Te­lefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-100, uredni­š tvo 21-835, novinarji 21-H60, mul«, oglasni in na ročn i šk i oddelek 21-104. - Na ročn ina : letna 140 din, polletna 70 din, cena /.a 1 š t ev i lko 1,50 dinarja. — Oproščeno promet­nega davka po pristojnem mnenju

421-1/72.

Prodam Z A S T A V O 750 in S T R O J ter dele za katrco. Božič, N o v i svet 6, Skofja L o k a 4440

Ugodno prodam A M I 6, letnik 1967. Fern M i l a n , C . 1. maja 63, K r a n j , telefon 26-478 4506

Prodam A U S T I N 1300, letnik 1971, delno lahko na kredit. Telefon 26-089, K r a n j 4507

Prodam avtomobil N S U 1200 C v voznem stanju in skrbno ohranjen. Cena ugodna. Kovačev ič M i l a n , N a -zorjeva 10, K r a n j 4508

stanovanja N a S T A N O V A N J E sprejmem so­

lidnega moškega do 62 let z vso oskrbo. Ponudbe pod »Takoj« 4518

Miren in poš t en š t u d e n t išče SO­B O v Kran ju , al i okol ici . Cenjene ponudbe pošl j i te na naslov: Dolenc Franc, Stara vas 8, 66230 Postojna

4519 M i r n a š t u d e n t k a nujno išče s 1.

oktobrom ogrevano S O B O v Kran ju . Š u n k a r , K a m n i k , Pot na Poljane 15

4520 Dvosobno opremljeno S T A N O ­

V A N J E v K r a n j u oddam za dve leti . Ponudbe pod »Predplači lo« 4521

posesti Prodam zazidljivo P A R C E L O v

okolici Trž iča . Naslov v oglasnem oddelku. - 4522

zaposlitve Sprejmem samostojnega M I Z A R ­

J A . Jare, Grmičeva 1, K r a n j 4335 F R I Z E R S K O V A J E N K O sprejme

takoj Frizerski salon K U N S T E L J , K r a n j , P re še rnova 4 4452

Iščem žensko za V A R S T V O štiri-mesečnega otroka v K r a n j u . Naslov v oglasnem oddelku al i po tel. 23-596 dopoldne. 4514

O O Z S M S Mošnje išče A N S A M ­B E L za prirejanje plesov. Interesen­ti naj se oglasijo vsak dan od 19. do 21. ure V K D Mošnje . 4515

Žensko iščem za varstvo H I Š E po 14 dni na mesec. P l a č a m dobro. N a ­slov v oglasnem oddelku. 4516

obvestila Z D R U Ž E N J E Š O F E R J E V I N

A V T O M E H A N I K O V K R A N J ob­javlja vpis v V E Č E R N O Š O L O za strokovno izobraževan je pokl icnih voznikov motornih vozi l . Informaci­je in prijave do 5. septembra pri Mravl je Vinko , K r a n j , Staneta Roz­mana 5, tel. 23-623 4480

S p o r o č a m cenjenim strankam, da bom imel zaradi letnega dopusta Z A P R T obrat od 22. 8. do 2. 9. Pro­sim za razumevanje Ogris Andrej , Trojarjeva 9, S t raž išče , K r a n j 4423

Kranj CENTER 19. avgusta i t a l . harv. f i l m PO BOZ.JI MILO­

STI ob 1«., 18. i n 20. uri . 20. avgusta amer. harv. film U J E T N I K I V E S O U A o b l b . , 1«. in 20. uri

21. avgusta amer. barv. film I N Š P E K T O R MADIC.A N ob Ki., 18. in 20. uri

Kranj STORŽI C 1». avgusta amer. film STANIO IN O U O -

K R A T E K S T I K ob 18. i n 20. uri 20. avgusta amer film S T A N I O IN OLIO -

K R A T E K S T I K ob 18. i n 20. uri

Trzic l!». avgusta amer. barv. film UMAZANI-;

R O K E N A D M E S T O M ob 18 in 20. un 20. avgusta amer. barv. film U M A Z A N E

R O K E N A D M E S T O M ob 18. i n 20. uri 21. avgusta amer. Iwrv. film U J E T N I K I V E ­

SOLJA ob 18. 111 20. u r i

Kamnik DOM lf*. avgusta ital.-franc. barv. film ANGEL

S K E N U N E ob 18. i n 20. uri 20. avgusta ital.-franc. barv. film A N G E L ­

S K E N U N E ob 18. i n 20. u r i 21. avgusta amer. barv. film U M A Z A N E

R O K E N A D M E S T O M ob 18. i n 20. un

Jesenice RADIO 19. avgusta amer.-ital. barv. film S T R E L N A

("RTA 20. avgusta j a p . harv. C S film T A J N I

A G E N T 101

Jesenice PLAVŽ H*, avgusta jugos l . -nemški barv. CS film ZA­

K L A D V S R E B R N E M J E Z E R U 21 avgusta amer. barv. CS film UHOJI N A

V I K E N D U

Kranjska gora 20. avgusta amer.-ital. barv. film S T R E L N A

C R T A

BLED 1!». avgusta amer. barv. film S T A R I DIVJI

Z A H O D ob20. uri 20. avgusta amer. barv. film S T A R I DIVJI

Z A H O D ob20. u r i 21. avgusta amer. barv. film G O S P O D A R

O T O K A ob 20. uri

Radovljica 19. avgusta nemški barv. film S M E Š N E

S T R A N I Ž I V L J E N J A ob20. uri 20. avgusta nemški barv. film S M E Š N E

S T R A NI Ž I V L J E N J A ob20. u r i 2-1. avgusta amer. barv. film S T A R I DIVJI

Z A H O D ob20. uri

Skofja Loka SORA 19. avgusta amer. V i l m Č L O V E K Z V Z H O D A

ob 20. uri 20. avgusta amer. film Č L O V E K Z V Z H O D A

OB 18. in 20. uri 21. avgusta amer. film P O L E T N E Z E I J E -

Z I M S K E S A N J E oh20. uri

Železniki OBZORJE 20. avgusta amer. film P R I V A T N I D E T E K ­

T I V ob 20. uri

zahvala D R U Š T V O I N V A L I D O V K R A N J

se naj lepše zahvaljuje delovnemu kolektivu podjetju za P T T promet K r a n j , za dodeljena f inančna sred­stva v humane namene v znesku 10.000,00 din . Obenem mu č e s t i t a m o za obč insko priznanje, katero mu je bilo dodeljeno ob praznovanju ob­činskega praznika. D r u š t v o inval i ­dov Kran j 4524

Gore terjale novo žrtev Poleg Gabrijela Kogovška, rojenega 1953, iz Idrije, ki seje smrtno

ponesrečil v nedeljo na Komni, se je v soboto za Akom pod Špikom težko poškodoval tudi Janez Furlan, rojen 1944, iz Bistrice pri Tržiču — Smrt tudi na Mali planini nad Kamnikom

10 Torek, 19. avgusta 1975

V nedeljo, 17. avgusta, ob petih popoldne so miličniki v Bohinjski Bis t r ic i zvedeli, da se je med Do­mom na K o m n i in slapom Savica pripetila gorska nesreča s smrtnim izidom. Žr tev naj bi bil mlajši moški . Z dvema spremljevalcema, se je gla­silo prvo poroči lo, je na poti k Savici krenil na bližnjico, kjer mu je zdrs nilo. V a l i l se je po pobočju in nato padel v 60 metrov globok prepad, kjer je obležal mrtev.

Stekla je gorska reševa lna akcija, ki je bila zaradi noči prekinjena. N a ­daljevala se je včera j . Reševalc i in mil ičniki iz Bohinjske Bistr ice so ugotovili , da je pones rečen i Gabri jel Kogovšek, rojen leta 1953, iz Idrije. Njegova sopotnika na zadnji poti v planine pa sta bila S i l v i Bezeljak in E m i l Š inkovec iz Idrije.

Nesreča za A k o m pod Šp ikom v Ju l i j c ih , pripeti la se je v soboto, 16. avgusta, se je s rečneje konča la . H u ­do poškodovan i Janez Fur lan , rojen 1. 1944, iz Bistr ice pr i T rž i ču , že okreva v jeseniški bolnišnici . Dru ­š tvo inženir jev in tehnikov Bom­bažne predilnice in tkalnice je pri­pravilo v soboto za A k o m slovesnost in s m u č a r s k o tekmovanje v spomin pred tremi leti t r ag ično preminulega sodelavca. Janez Fur lan znan inva­lidski špo r tn ik , še posebno dober s m u č a r , je zapeljal po plazu, zgrešil progo in padel. Hudo si je rani l hrbtenico, tako da je bilo njegovo življenje kljub fizični in psihični

Smrt na tirih V petek, 15. avgusta, je šel Feud

M u r a n o v i č (1951) s Spodnjega Plav­ža na Jesenicah peš od valjarne Bela proti Cest i talcev in na Koro ­ški Be l i neprevidno prečka l žele/ niško progo. Tedaj je z Jesenic pri peljal vlak št. 44923, zbi l Ferida M u ranov iča med tire ter ga še 42 me­trov potiskal pred seboj. Za pone­s rečenca ni bilo pomoči . -jk

kondicij i v nevarnosti. V akcijo so odšli gorski reševalci iz Kranjske gore, ki so se j i m kmalu pr idruži l i tudi Trž ičan i . K e r je bila pošk<xlba huda, so pokl ica l i na pomoč heli­kopter Republ i škega sekretariata za notranje zadeve. Poletel je ob š t i r ih popoldne in poldrugo uro kas­neje pones rečenca že pripeljal v jese­niško bolnišnico.

N a M a l i p lanini , imenovani Pod-golca, nad K a m n i k o m se je v soboto smrtno ponesreči l Brane Krempelj iz Zduš pri K a m n i k u . S prijateljem je nabiral planinske rože . Pr i presto pu z ene skale na drugo mu je spodrsnilo. Omahni l je 60 do 70 met rov globoko v prepad in obležal mrtev. J . Košnjek

Motorist trčil M i l k a A ž m a n iz Ribnega pr i Bledu se je v petek, 15. avgusta, ob 20.20

zvečer peljala z osebnim avtomobilom iz Ribnega prot i Bledu. N a Ribenski cesti na Bledu, v bližini hiše 12 a, jo je začel prehitevati motorist Boris Miko-lič iz Radovljice. V tem hipu je z dvor išča pr i hišni š tevi lki 12 a na Ribenski cesti zapeljal en meter na cesto avtomobilist J o ž e P e r n u š . K e r sta se mu z desne bl ižala voznica M i l k a A ž m a n in motorist Boris Mikolič, je ustavil, vendar je Mikolič zaradi neprimerne hitrosti in valovite ceste vseeno trčil v P e r n u š e v osebni avtomobil . Motor i s ta , motor je upravljal brez vozniškega dovoljenja, so zaradi poškodb prepeljali v jeseniško bolnico, škoda pa znaša v

pribl ižno 10.000 dinarjev.

Trčenje v Srednji vasi V nedeljo, 17. avgusta, ob š t i r ih popoldne se je pripeti la na cesti

Š e n č u r —Luže prometna nesreča , v kateri je bi la sopotnica v enem od osebnih avtomobilov ranjena in so jo prepeljali najprej v kranjski Zdravstveni dorn, odtod pa v ljubljansko bolnico. Voznik osebnega avtomobila Mihae l Balantič iz G l in j pr i Cerk l jah se je peljal iz Šenčur ja proti L u ž a m in v Srednji vasi prp-hiteval neznani kolesarki, k i sta vozi l i 'vš t r ic . Pred nepreglednim ovinkom J u

je začel prehitevati. Nasprot i mu je kl jub omeji tvi hitrosti na 40 kilometrov na uro prehitro pripeljal Ljubo K r m e c iz Bri tofa . V o z i l i sta trčil i . Milena K o ž a r iz Zaloga pri Cerkl jah, sopotnica v B a l a n t i č e v e m avtomobilu, je bila pri t r čen ju ranjena.

Nesreča mopedista Leopold Ferlež iz Dobja v Pol janski dol ini se je v nedeljo, 17. avgusta,

opoldne peljal na mopedu iz Trebije prot i Škofji L o k i . V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je t rči l v zadnji blatnik avtomobilistke Anice Lampreht iz Kra­nja, k i je zavijala desno. Leopold Ferlež je padel in obležal nezavesten. P i " e ' peljali so ga v ljubljansko bolnišnico.

Zadel v kozolec V nedeljo, 17. avgusta, ob osmih zvečer se je pripeti la pr i Savskem mostu

pri Mojs t ran i prometna nesreča , v kateri se je poškodova l mopedist Anton Zalokar s Hruš ice . Pones rečen i se je peljal od Mojstrane proti Jesenicam. P1*1

Savskem mostu je zaradi vinjenosti zapeljal s ceste in padel ter obenem zadel v steber bl ižnjega kozolca. An tona Zalokarja so prepeljali v jesen iško bolniš­nico -jk

Družinska tragedija v Žirovnici Alojz Zupan, rojen leta 1948, je ponoči s sobote na nedeljo v sta­novanju v Žirovnici 42 zabodel očeta Ernesta, rojenega leta 1918, ki je ranam podlegel, in nato odšel v železniško električno napajalno postajo in poklical ter počakal miličnike

nato pa odšel na bližnjo električno napajalno postajo, od koder je dejfl' nje pr i javi l po telefonu na j e s e n i ^ milico in v napajalni postaji tudi počaka l na aretacijo.

Oče Ernest in sin Alo jz sta se P 0 ' gosto sporekla. Oče je sina najpog 0 ' š te je pregovarjal, naj pr ične prime1"" neje živeti , opusti p i jančevanje i n

najde redno zaposlitev. Med nj im 8

je nastal večji spor pred leti, k« ) e

sin vzel oče tu denar, za kar je bil ob­sojen na 17 mesecev zapora. Kazen je prestal lani . Zaposlil se je v jese­niški Železarni in nato v Ključavni­ča r s tvu na Selu. Zadnji teden pre d

tragedijo je bil spet brez zaposlitve. J . Košnjek

Temel jn i vzrok za t rag ičen dogo­dek gre iskat i v pogostih nesoglasjih med upokojenim oče tom Ernestom in sinom Alo jzom. Tako je bilo tudi usodne noči . A lo jz je odšel v soboto zjutraj pomagat prijatelju. Pred pri­hodom domov se je oglasil še v vino-toču . V stanovanje je prišel precej pozno. M e d oče tom in sinom se je vnel prepir, k i ga je sl išala in videla tudi pokojnikova žena in »ujela« si­novo grožnjo, da bo oče ta ubi l . Alo jz je okrog ene ure zjutraj potegnil iz predala večji kuhinjski nož in dva­krat zabodel oče ta v levo stran hrbta! Ernest Zupan je v kuhinj i ra­nam podlegel. S in Alojz je po deja­nju odšel v svojo p o d s t r e š n o sobo, preoblekel srajco in vanjo zavi l nož.

Zahvala Ob prerani smrti dragega moža , oče ta , sina, brata in strica

Petra Podobnika se iskreno zahvaljujemo vsem dobrini sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem in g. župn iku za cerkveni obred ter vsem, k i so ga v tako velikem števi lu spremili na njegovi zadnji poti in zasuli s cvetjem. Hva la tudi sosedu Damjanu za poslovilne

besede.

Calu joč i : žena Helena, otroka M a r k o in Pe terček , mama, bratje Jane/, in Ludvik z d r u ž i n a m a , Tone in sestra Mar ica

z d ruž ino ter ostalo sorodstvo.

Skofja Loka , Javorje, Re teče , 15. avgusta 1975

S p o r o č a m o ža los tno vest, da je t r ag ično preminil tovar i š

Alojz D r a g o š član občinskega komiteja ZKS Kranj

Od njega M bomo poslovili v torek, 19. avgusta 1975, ob 16. ur i izpred mrl iške veže na pokopal išču v Kran ju .

K O M I T E O B Č I N S K E K O N F E R E N C E Z K S K R A N J

Štembergerjeva trikratna prvakinja SRS

N a Kolez i j i v Ljubl jan i je bilo re­publiško prvenstvo v plavanju za starejše pionirje, kjer je bilo doseže­nih spet veliko dobrih rezultatov in tudi rekordov. Za l med mladimi slovenskimi plavalci n i bilo kranj­skega pionirja Boru ta Pe t r i ča , k i bi osvojih vsekakor nekaj naslovov za kranjski Tr iglav in verjetno zabele­žil spet kakšen rekord.

Uvrsti tve najbol jš ih : pionirj i — J00 m k ravi 1. Pogačnik (Ljubljana) 1:02,0 200 prsno 1. Rodič (Fuž ina r ) 2:54,6 2. Jerman (Triglav) 3:03,6, 3. Seligoj (Triglav) 3:06,6, 400 m meša­no - l . K o s ( F u ž i n a r ) 5:39,4, 2. Vozel (Rudar) 5:47,8 (rekord S F R J mlajši pionirji A ) 3. Jerman (Tr i ­glav) 5:50,4, 4 X 100 kravi . 1. L j u ­bljana 4:24,8 (rekord S R S stare jš i pionirji),.3. Tr iglav 4:49, 400 m kravi ~ 1. Pogačnik (Ljubljana) 4:47,8, 200m delfin 1. Vozel (Rudar) 2:41,0 (rekord S F R J mlajši pionirj i A) , !00m hrbtno - 1. K o s ( F u ž i n a r ) 1:11,2, 6. Sladoje (Triglav) 1:19,7, 4 X 1 0 0 m m e š a n o — 1. F u ž i n a r 5:07,9, 3. Tr iglav 5:25,2 200 m kravi — 1. Pogačn ik (Ljubljana) 2:15,4, J500m k ravi - 1. Vozel (Rudar) 1 8:55,6 (rekord S F R J mlajši pionirji

A) 100 m prsno — 1. Rodič (Fuž ina r ) 1:20,2, 3. Jerman (Triglav) 1:26,2 200 m hrbtno - 1 Kos (Fuž ina r ) 2:31,2, 2. Novak (Rudar) 2:35,0 (rekord S F R J mlajši pionirj i A ) 100 m delfin - 1. K o s (Fuž ina r ) 1:10,8, 200 m m e š a n o - 1. K o s (Fuž ina r ) 2:36,8, 4 X 200 m kravi -1. Ljubl jana 9:42,7, pionirke — 100 m kravi — 1. Vehovec (Ljublja­na) 1:06,3, 200 m prsno - 1. Š tem-berger (Triglav) 3:01,8, 6. B r a d a š k a (Triglav) 3:14,3, 400 m m e š a n o - 1. Blažič (Rudar) 5:46,0, 2. Š temberge r (Triglav) 6:01,8, 4 X 100 m kravi -1. Ljubl jana 4:51,9, 400 m kravi - L Blažič (Rudar) 5:08,2, 200m delfin - 1. Š t emberge r (Triglav) 2:55,0, 2. Rodič (Fuž ina r ) 2:55,6 (rekord S F R J mlajše pionirke A) , 100 m hrbtno — 1. Blažič (Rudar) 1:14,6, 3. Š tember ­ger (Triglav) 1:21,3, 4 X 100 m meša­no - 1. F u ž i n a r 5:25,1, 200 m kravi - 1. Kl inec (Ilirija) 2:27,8, 800 m kravi 1. Blažič (Rudar) 10:30,0, 100 m prsno — 1. Rodič (Fuž ina r ) 1:24,0, 2. Š temberge r (Triglav) 1:27,2, 200 m hrbtno - 1. Blažič (Rudar) 2:38,2, 3. Š temberge r (Tr i ­glav) 2:54,0,100 m delfin - 1. Š tem­berger (Triglav) 1:19,0, 200 m meša­no - 1. Blažič (Rudar) 2:44,6, 2. Š temberge r (Triglav) 2:47,6. J . J .

Olimpija najboljša

Koša rka r j i ljubljanskega prvoliga­ša Olimpije so zmagovalci I. košar­karskega turnirja v počas t i t ev ob­činskega praznika Kran ja . Poleg zmagovalcev so nastopili še košar­karji Velenja, ljubljanskega Slovana in domačega Tr iglava.

Dvodnevne borbe so prinesle do­bro koša rka r sko igro, saj so ljubitelj i koša rke gledali kvali tetna in razbur­lj iva s rečanja , posebno pa je navdu­šila tekma za prvo mesto med T r i ­glavom ih Olimpijo. V tem srečanju sta moštv i dali vse od sebe, domač in i pa so nudi l i m o č a n odpor renomira-nemu nasprotniku, k i je nastopil le brez Gvard janč iča , Volaja in Po-lanca ter v zadnji tekmi še brez Zorge.

Izidi tekmovanja: Tr iglav : Vele­nje 69:65 (32:13), Slovan : Ol impi ja 32:51 (14:38), za 3 . - 4 . mesto: Slo­van : Velenje 64:40 (39:23), za 1.-2. mesto: Tr iglav Ol impi ja 97:99 (54:48).

Tr ig lav: Košir 18 (2:0), M a v r i c 6 (2:2), Štefe 2, Šilar 2, Zupan 9 (2:1), Skubic 26 (2:0), K l a v o r a 4, Lipovac 12 (2:2), Urlep 2, Fartek 12 (2:2).

Ol impi ja : Lorbek 16 (4:2), Sibolič 21 (2:1), Vujačič 6 (2:2), Ivanovič 31 (16:13), K r i ž n a r 10, Jakhel 13 (2:1).

D . Humer

V Alžir pet

Kranjčanov V letošnjih sredozemskih

Športnih igrah, ki bodo v Alžiru konec avgusta in v začetku septembra, bodo med 189 športniki Jugosla­vije nastopili tudi naslednji kranjski športniki: plavalci Petrič, Linhart in Porento-va, strelec Peternel in kole­sar Valenčič. J . J .

Sovjetski alpinisti pri nas

V petek je prispela v Slovenijo skupina 15 alpinistov iz Sovjetske zveze, ki so člani a lp in is t ičnega k lu ­ba Avantgard s K r i m a . Goste so v Ljubl jani pozdravil i predstavniki PZS in Planinskega d r u š t v a K r a n j , * i je gostitelj sovjetskih alpinistov. Kran jčan i so gostujoče alpiniste od­peljali v Premanturo na krajše po­čitnice, od koder se bodo vrn i l i 22. a v g u s t a in odšli na alpinis t ični tabor v Vrata . -jk

Kej žar in Bizjak tretja v ZRN N a doslej na jkva l i t e tne j šem tek­

movanju s m u č a r s k i h skakalcev v Reit in VVinklu v Zahodni Nemčij i so jeseniški in kranjski skakalci do­segli zelo lepe uvrstitve. V konku­renci 60 skakalcev pred okol i 3000 gledalci se je v č lanski konkurenci najbolje uvrs t i l od naš ih J e sen i čan D u š a n Jus t in , k i je zasedel solidno šes to mesto. V mladinski konkurenci je odl ično skakal K r a n j č a n Bojan Kejžar , k i bi lahko osvojil prvo mesto, vendar se mu je drugi skok ponesrečil tako da se je moral nato zadovoljit i s tretjim mestom, kar pa je za njega doslej največj i uspeh. Kran jsk i pionir M i r o Bizjak pa se je izkazal med 25 pionirji Zahodne Nemči je , Avstr i je in Jugoslavije, ko je osvojil odl ično tretje mesto. N a tekmovanju so nastopili skoraj vsi najboljši z a h o d n o n e m š k i in avstrij­ski skakalci , Jugoslavijo pa sta za­stopali ekipi Jesenic in kranjskega Triglava.

Rezultati: ČLANI - 1. Schwa-bl (Avstrija) 235,2 (53,52), 2. Pungg (Avstrija) 231,9 (50,5, 51), 3. Federer (Avstrija) 230,6 (51,5, 51,5), 4. Tusch (ZRN) 229,0

(51,50), 5. Schwinghammer (ZRN) 223,5 (51, 50), 6. Justin (Je­senice) 216,4 (49, 50), 8. A. Cuznar (Jesenice) 212,0 (48, 48), 9. Gor-janc (Triglav) 204,9 (47, 47), 10. Rožič (Jesenice) 202,0 (46, 45), 14. L. Prešeren (Jesenice) 187,8 (44, 45), 16. Krznarič (Jesenice) 173,7 (42, 43) 19. Grosar (Triglav) 157,4 (39, 40); MLADINCI: 1. Angerere (ZRN) 201,3 (45, 47), 2. Schwarz (ZRN) 199,4 (45,5 46), 3. Kejžar (Triglav) 197,6 (47, 46), 8. Zelnik (Triglav) 172,5 (40,5 43), 9. Br. Finžgar (Triglav) 170,9 (43, 41), 13. Z. Prešeren (Jesenice) 156,2 (38,5 39), 16. Langus (Jese­nice) 136,4 (36, 33), 17. Jemc (Jesenice) 127,1 (34, 34), PIONIR­JI: 1. Sternkopf (ZRN) 187,5 (43, 43), 2. Speicher (ZRN) 153,2 (37, 40), 3. Bizjak 150,5 (37, 39), 8. Bevc 125,6 (34, 34), 12. Globočnik 104,4 (36,5 p., 35), 13. Bernard 104,0 (28,5, 30), 14. Bo. Finžgar 99,1, (30, 28), 16. Hrovatin 91,7 (28, 27) 18. Šink 90,0 (26, 27,5), 19. Ropret 80,4 (30, 29 p.), 20. Vesel 75,4 (28, 28,5 p.), 21. Gašpirc (vsi Triglav) 73,0 (24,22). J . J .

NIKOLI NISTE KUPILI KVALITETE TAKO POCENI!

ZNIŽANJE

5 - 4 0

R A Z P R O D A J A O P U Š Č E N I H P R O G R A M O V P O H I Š T V A L A S T N E P R O I Z V O D N J E

DO 31.VIII.1975

Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, tudi ob nedeljah od 9. do 19 ure

DOSTAVA IMA DOM

SPALNICE - REGALI - KOM BINIRANE OMARE - VITRINE - OTROŠKE POSTELJICE -OTROŠKO POHIŠTVO - KO SOVNO POHIŠTVO

Za obisk se priporočamo tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju — Hala

KRANI - PRIMSKOUO

Košarkarski klub Triglav Kranj je organiziral v počastitev občinskega praz­nika Kranja kvalitetni košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Olimpije, Slovana, Velenja in domačega Triglava. Turnir je bil v soboto in v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja. Na fotografiji trenutek s tekme Triglav : Veisnje, ki so jo dobili domačini z 69:65. (-jk) — Foto: F. Perdan

II. zvezna vaterpolska liga

Se štiri točke Le še srečanje G O C : Triglav in

padla bo zavesa na le tošnjem tek­movanju v drugi zvezni vaterpolski ligi. V dveh tekmah v K r a n j u je T r i ­glav vknjižil še štiri n a č r t o v a n e to­čke, saj je v d o m a č e m bazenu pre­magal Riviero in neposrednega tek­meca za prvo mesto Mladost iz B i ­jele.

N a lestvici vodi sedaj Triglav, ki ima odigrano eno srečanje več kot Mladost . Ce bo šlo vse po nač r t i h , bo o naslovu prvaka in novem prvoli­gašu odločalo tretje s rečanje Tr ig la­va in Mlados t i v nevtralnem bazenu.

TRIGLAV : MLADOST 9:7 (2:1,2:0,2:3,3:3)

Letn i bazen: gledalcev 800, sodnik Klemenč ič (Split)

Tr ig lav: Vidic , Z. Malovaš ič 1, K o -dek 1. Velikanje, Švarc 2, Balderman

Ali bomo uspeli? Tako nedvomno razmišlja mladi kranjski vaterpolist Švarc ob robu bazena tik pred za ključkom prvenstva v drugi zvezni vaterpolski ligi (jj). Foto: M. Zivulo-vič

3, Švegelj 1, Mohor ič , Stariha, M . Malovašič , Nad iža r 1.

Igra je bila razburljiva, domač in i so se zavedali pomembnosti s rečan ja in so zaradi tega vložili maksimum napora in so zas luženo osvojili obe točki .

TRIGLAV : RIVIERA 11:6 (4:0, 1:2,3:2,3:2)

Letn i bazen: gledalcev 400, sodnik Klemenčič (Split)

Strelci za Tr ig lav: Balderman 4, Švegelj 3, Mohor ič , Z. Malovaš ič , M -Malovašič , Stariha po enega.

T o je bila lepa in zas lužena zmaga kranjskega Triglava. B i l i so boljši v vseh pogledih, žal pa so v zadnjih dveh č e t r t i n a h nekoliko popustili .

D . Humer

Kapetan Tomo Balderman.in trener Nadižar budno spremljata trening vaterpolistov Triglava pred finišem v drugi zvezni ligi, kjer se Kranjča­nom nudi edinstvena priložnost, da postanejo spet prvoligaši (jj) — Foto: M. Zivulovie

Velik odziv za trim značko

plavalca V torek in sredo minuli teden (12.

in 13. avgusta) je plavalni klub Ra­dovljica v sodelovanju z občinskim svetom zveze sindikatov organiziral na letnem kopališču plavanje za tr im značko. Čeprav je bilo precej hladno, M je odzvalo veliko mladih in s ta re jš ih plavalcev. P rv i dan je pivHo 57 plavalcev, drugi dan pa kar 163. Vsi so izpolnil i pogoje in dobili t r im značko plavalca. J R

t : \

B. Petrič spet odličen Na tekmovanju za evrop­

ski plavalni pokal skupine B v Sofiji je trinajstletni Kranjčan Borut Petrič spet potrdil svojo nadarjenost in ugotovitve strokovnja­kov, da nam raste odličen plavalec, kakršnega v Ju­goslaviji verjetno še ni bilo. V disciplini 400 m kravi je spet izboljšal državni re­kord, ki ga ima sedaj s 4:13,92. S tem rezultatom pa je osvojil tudi odlično tretje mesto. J . J .

k LAS 11 Torek, 19. avgusta 1975

Vojaški vsakdanjik pripad­nikov obmejnih enot, vojakov-graničarjev, je več ali manj naporen, več ali manj povezan s številnimi urami obhodov, premagovanjem predvsem vre­menskih neprilik v gorah, ki so včasih kar preveč radodarne z nevihtami, snežnimi meteži, viharji. Najhuje in najteže je prav gotovo v patrolah, na straži, pri opravljanju dolž­nosti.

Vendar se današnjemu voja-ku-graničarju, po težkem in napornem dnevu ni treba vr­niti več v le delno opremljene karavle, kajti skoraj vse so da­nes že modernizirali, skoraj vse imajo elektriko, vodovod, sodobno opremljene in ogreva­ne prostore.

Ob letošnjem dnevu grani-čarjev, 15. avgustu, smo popra-šali tri graničarje na karavli Rateče, na tromeji, kako pre­življajo dneve in ure v vojaški obleki, kakšno je njihovo živ­ljenje v tem odmaknjenem kraju nad Ratečami.

ja sprememba vreme, ki tudi v najbolj vročem poletju v tem kraju ne prinaša vročine. Zime resda na karavli še nisem pre­živel, vendar stari vojaki-gra-ničarji pravijo, da na tej. višini nasuje kar precej snega. V takih pogojih je seveda najtež­je. Sicer pa se mi ne pritožuje­mo, nismo tako osamljeni kot se zdi. Navezujemo prijatelj­ske stike z mladino in drugimi, ki nas večkrat obiščejo. Z njimi prirejamo tudi tekmova­nja — predvsem športna.«

Radiša Lazić, doma iz Loznice: »Letošnjo zimo sem že preživel na tej karavli nad Ratečami. Prihajam iz krajev, kjer ni strmin in hribov, iz »ravnine«, zato se je bilo sprva kar težko privaditi novega živ­ljenjskega in delovnega okolja. Vendar je naša karavla zelo dobro, zelo moderno opremlje­na, tako, da se vsi graničarji v njej zelo dobro počutimo. Cas si krajšamo z raznimi igrami in se pripravljamo na nove dolž­nosti. Teren okoli je ves hribo­vit, zato je potrebno kar precej fizične vztrajnosti, da se po­stopoma navadiš vsega in da ti tudi obhodi ne delajo težav. Tudi pozimi ne, ko zapade kar precej snega.«

Mile Pavlić iz Otočca: »Ker sem doma iz okolice Re­ke, je bilo morda zame na jveč-

Pera Isajlović, doma iz Zeleznika pri Beogradu: »Ponoči, ko je zelo hladno, je najhuje na straži. Tudi zdaj poleti, posebno pa še pozimi. Starejši pravijo, da zapade tudi do tri in štiri metre snega. Mene zima na karavli še čaka, premagovati jo bo treba, vsak dan /nova, tako, kot so jo pre­magali že mnogi drugi. Vojak-graničar mora imeti kar precej fizične vzdržljivosti, sicer je hudo. Mejo je treba budno ču­vati, jo varovati. V zadnjem času prek tega odseka meje ni bilo pobegov, tako, da I tem nimamo težav. Sicer pa smo prav vsi zadovoljni, predvsem pa ponosni, da lahko služimo vojaški rok kot graničarji, kot čuvarji naših meja.«

Proslave so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delov­nih kolektivov, društev in organizacij iz vse Gorenjske ...

Člani AMD Radovljica so pod karavlo nad Ratečami prikazali ta lep in zanimiv šport vsem udeležencem proslave ...

Na proslavi so podelili pokale prvouvrščenim na nedavnem športnem sreča­nju v Podmežakli na Jesenicah ...

Josip Petrinič iz Varaždina je ob 15. avgustu opravljal svojo dolžnost na straži...

X X I I I . gostinsko-

turistični zbor Republiški sindikat delavcev go­

stinstva in turizma Slovenije bo le­tošnji triindvajseti gostinsko-turisti-čni zbor Slovenije, ki bo 2. in 3. ok­tobra, organiziral v Kranjski gori. Tako kot na vseh dosedanjih tovrst­nih srečanjih, ki so bila v glavnem na Bledu in v Portorožu, bodo tudi tokrat pripravili več različnih prire­ditev. V okviru zbora bodo organizi­rali razstavo pogrinjkov, kuharskih izdelkov, slaščičarskih izdelkov, raz­stavo jedilnih listov in cenikov pijač" in razstavo turističnih in gostinskih propagandnih edicij. Na program11

bodo tudi strokovna tekmovanja ku­harjev v pripravi menujev, tekmo­vanja barmanov v mešanju pijač in tekmovanja v poznavanju pij*.' Udeleženci zbora pa se bodo pomeri­li še v šahu, streljanju, kegljanj11,

tenisu m namiznem tenisu, odbojki-malem nogometu, plavanju, vesl a ' nju, malem golfu ter v hitri hoji 8 pladnji, valjanju sodčkov in v teku * kozarci.

Sicer pa na vsakem gostinsko-tu* rističnem zboru gostinski in turistič­ni delavci iz cele Slovenije izmenjajo tudi enoletne delovne izkušnje.

A . 2-

Na osrednji gorenjski proslavi so številne goste in graničarje tudi iz sosed njih karavl pozdravili z najprisrčnejšimi čestitkami za njihov praznik

Graničarji naše tromeje

Nadaljevanje s 1. strani

Ob kulturnem programu folklorne skupine iz Dovjega, ob recitacijah »starih« prijateljev graničarjev v Ratečah — pionirčkov iz počitniške­ga doma v Kranjski gori — ob slav­nostnih govorih, nagovorih, ob pre­branih čestitkah naših najvišjih vo­jaških predstavnikov, ob podelitvi pokalov najboljšim ob nedavnem športnem srečanju — vsako minuto se prisrčnost in spontano tovariško vzdušje ob karavli stopnjuje . . . Nič poveličevanja, nič vznesenosti V be­sedah, a kar največ zanosa in pogu­ma v pogledih in mislih vseh, ki so vabili ter kar največ hvaležnosti in izjemno prijateljskega vzdušja pri vseh, ki so prišli.

Ker namenoma ni bilo Utrujajo-<Vga kopičenja besed, ker so misli in stiki zgovorno govorili, ker je krat-kost in jedrnat ost proslave že takoj na začetku odgnala morebitno monotonijo, ki bi utrujajoča in pre večkrat ponavljajoča lahko enačila slavje s katerimkoli drugim, ni bilo ob koncu nikogar, ki bi si želel takoj oditi. Ni bil vabljiv le Ogled tromeje ali vojaški golaž, vabila je preprosta beseda, pogovor, kramljanje "a klopi pod karavlo, izmenjava besed med graničarji in obiskovalci. In iz vsega so se naravno in preprosto in priča­kovano isčftalj novi datumi medse bojnih srečanj, ki bodo vsaj nekaj krat na leto takšni, kot je bil petnaj­st oavgustovski praznik.

Slavje so pestrih tudi člani A M D i/. Radovljice, mladi in pogumni 1110 tokrosisti, ki so prikazali pravo dirko na pobočju pod karavlo. Med njimi komaj 12-letni Roman Upnik i/. Ra« dovljice in državni prvak .Janez Faj-far, ki sta obenem z drugimi vozila med vratci in prikazala vse svoje sposobnosti, povezane z znanjem, talentom in treningom. Bili so nad­vse privlačna točka proslave, pro stavljanja nad Ratečami, na karavli, ki jo je tega dne prežemalo eno samo: pristno tovarištvo . . .

1). Sedej Koto: V. Perdan

i p b l e d j

T R G O V I N A na Rečici, tel. 064 77 328

VELIKO ZNIŽANJE CEN

pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje

pot rošn i šk i kredit brez porokov Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. \>te

ob torkih do 18. ure in sobotah do 12. u'e

ftjd lip bled

LIP BLED lesna industrija I iiihljanska c. 32 tel 064 11 384