hrana z domacega vrta

HRA

NA

Z D

OM

AČE

GA

VRT

A

• Podrobna navodila za gojenje, pobiranje, kuho in shranjevanje več kot

100 vrst sadja, zelenjave in zelišč.

• Strokovni nasveti za načrtovanje vrta, razumevanje lastnosti zemlje

in tega, kako jo izboljšati, obrezovanje, usmerjanje rasti, sejanje,

razmnoževanje, izbiranje potaknjencev in druga vrtnarska dela.

• Recepti za džeme, želeje, čatnije, vloženo zelenjavo in sadje ter druge

oblike konzervirane hrane. Recepti za doma pridelana vina, ob katerih

se pocedijo sline. Vse, kar morate vedeti o zamrzovanju, sušenju

in shranjevanju morebitne preobilice pridelkov, da bi bili čim boljši,

ko si jih čez čas privoščite.

HRANA z domačega VRTA

Vse, kar morate vedeti o gojenju, kuhi in shranjevanju sadja in zelenjave

HRANAz domačega VRTA

FOOD FROM YOUR GARDEN-COVER-TISK:Layout 1 27/8/10 13:29


001003-FFYG-SLO-krivulje:A-Z Styling 27/8/10 14:01 Page 1

1Osnovna navodilaza kuhinjski vrt Načrtovanje predelave vrtaPosode in visoke gredicePomembna orodja Vrtnarski pripomočki Vrste zemljeGnoj in gnojilaKompostPrekopavanje in obdelovanjeUrejanje slabega odtekanja vodeNačrtovanje vrtičkaMestni vrtičkiSejanje na prostem Presajanje Pobiranje pridelka in shranjevanjeVoda in zalivanjePlevel in sredstva proti pleveluSadni vrtObrezovanje sadnih dreves in grmovZaščita sadja pred pticamiVzgoja lastnih sadnih grmovRastlinjaki, hladni rastlinjaki in pokrovi

6

Gojenje in kuhanjeNavodila za gojenje in kuhanje več kot 100 vrstpridelkov na vrtu ali najetem zemljišču.

64

226Koledar pridelovalcahraneOd pozne zime do zgodnje pomladiOd sredine pomladi do zgodnjega poletjaOd sredine poletja do sredine jeseni Od sredine jeseni do zime

226

226

Škodljivci in bolezniVse o škodljivcihVse o boleznihPesticidi in fungicidi Naravni nadzor škodljivcev

236

226Domače konzerviranjeZamrzovanjeVlaganjeDžemiŽelejiSadni siri in maslaSirupi in sokoviVlaganje v kisČatnijiOmake in pomake Kisi z dodanim okusomSušenjeOlja z dodanim okusomPridelovanje vina

250

226

Stvarno kazalo

312

VSE

BIN

A

81012141518222427283234394042434649525354

228230232234

252267271277281283285292296299300302304

238242248249

FFYG-004005_SLO_A-Z Styling 2.9.10 15:04 Page 1

FOR

WO

RD

Predgovor

Vse več vrtnarjev znova odkriva izročilo pridelovanja lastnega sadja in zelenjave.

Vrtnarjenje ne prinaša le zadovoljstva ob obilnempridelku, temveč vas tudi nauči, kakšen okus imata sveže sadje in zelenjava. Hkrati pa še skrbite za okolje, saj doma pridelanih živil ni treba prevažati po svetu.

Na najetem vrtičku, v kotičku vrta ali na visokihgredicah ali v posodah lahko pridelate obilo krompirja,paradižnika, fižola, listnate solate, sadja in drugih užitnih pridelkov. Če imate prostor za rastlinjak – morda vsaj za miniaturnega – lahko gojite tudi pekoče in navadne paprike, jajčevce in druge sredozemskepridelke. Še posebno veselje pa prinašajo nenavadnevrste, ki jih ne morete najti v trgovinah, in pa vrste, ki jih le malo gojijo, tako da so v trgovinah drage.

V tem popolnem priročniku za gojenje in kuhanjenajdete vse, kar morate vedeti o več kot 100 različnih vrstah pridelkov – od vsakdanje hrane do bolj eksotičnih živil, kot so navadne in španskeartičoke, pa tudi strokovne nasvete za načrtovanjegredic, sejanje, sajenje, obrezovanje in druga vrtnarska opravila.

V knjigi najdete tudi na ducate slastnih receptov za shranjevanje in pripravo pridelkov, kot so džemi,čatniji in različne vrste vloženega ali kako drugačekonzerviranega sadja in zelenjava. Zato začnite gojiti – in kuhati – ter uživati sadove svojega dela.


Nač

rtov

anje

pre

dela

ve v

rta

| OSN

OV

NA

NA

VO

DIL

A8

Ob dobrem načrtovanjulahko tudi na majhnem

vrtu gojite sadje in zelenjavo.Najboljši načrti namrečuskladijo dele vrta, namenjenepridelavi hrane, z drugimi deli vrta, tako da sestavljajoceloto s površinami, nakaterih se igrajo otroci, in z okrasnimi gredicami.

To ravnotežje lahkoustvarite na več različnihnačinov, o katerih tečebeseda v nadaljevanju.

Na vsakem vrtu vas čakajo tudi izzivi – pa naj bo to oblika, velikost ali pavidez vrta. Sami se morateodločiti, kaj boste gojili – pri tem morate upoštevatizahteve vrta, hkrati pa moratemisliti tudi na tiste vrstesadja in zelenjave, ki jih imavaša družina zares rada.Nekaj idej za začetek.

Skiciranje vrtaKo načrtujete nov vrt ali predelujetestarega, zemljišče najprej izmerite in narišite v pomanjšanem merilu.

Če predelujete star vrt, označiteznačilnosti, kot so poti in drevesa, ki jih lahko vključite tudi v novi načrt.

Preden skicirate novi načrt,naredite seznam vsega, kar želitevključiti vanj. Morda želite rastlinjak,hladne rastlinjake, lopo in posodo zakompost. Morda želite tudi zeliščnivrt. Koliko in kakšne vrste sadnihdreves in grmovja želite posaditi?

Nato se odločite, koliko prostoraželite nameniti za zelenjavo. Čenameravate gojiti le solato, potem je zemljišče oblike 3 x 3 metre

povsem dovolj za redno zalogosolate med poletjem.

Če pa bi radi vse leto pobiralihrano, mora biti zemljišče zazelenjavo veliko 9 x 6 metrov – ali celo večje, če nameravate gojititako zgodnji kot navadni krompir.

Izbira pravega mestaPotem ko ste naredili seznam vsega,kar želite imeti na vrtu, morate to razporediti na najprimernejšamesta. Verjetno boste morali pri tem vseskozi popravljati skico, ki ste jo naredili na začetku. Zelenjava Rezervirajte mesto z veliko sonca in, če je mogoče, z zidom ali ograjo na eni strani za zaščito. Zelenjava ne uspeva namestu, kjer so razpredene koreninedreves ali kjer je čez dan preveč sence (glejte stran 30).Poti Na zelenjavnem vrtu nareditepoti do mest, kot so lopa za orodje,rastlinjak, kompostni kup in hladni

rastlinjak. Dobro urejenih poti bostezelo veseli po hudem nalivu, ko bostemorali po vrtu voziti samokolnico. Sadje Ko na načrtu označujetedrevesa in grmovje, preveritesaditvene razmike (glejte stran 46).Prostor na vrtu dobro izkoristite,tako da posadite drevesa z usmerjenopahljačasto rastjo, in kordone ter špalirje na zidovih in ograjah. Trata in dvorišče To sta najlažeprilagodljiva dela načrta, saj lahkonjuno velikost prilagodite prostoru,ki ga potrebujete za sadje in zelenjavo.V majhnem vrtu lahko trato tudipovsem izpustite in počivate le na dvorišču. Zeliščni vrt Zelišča je najboljeposaditi čim bliže kuhinji. Večinokoristnih zelišč lahko gojite na gredici, veliki 1 x 2 metra. Cvetlice Na vrtu, na kateremprevladujeta sadje in zelenjava, cvetlicenajbolje delujejo v gredicah in ne v ozkih pasovih, posejanih po vrtu.

Rastlinjak Postavite ga na mestu,kjer je vse leto dovolj svetlobe. Če ga postavite v bližino hiše, je laže dostopen v slabem vremenu –ceneje bo tudi položiti napeljavo za elektriko in vodo, če se odločitezanju – pazite pa, da se izognetesenci, ki jo meče hiša. Hladni rastlinjaki Te postavite ob rastlinjak, da boste imeli pripresajanju manj dela. Posoda za kompost Posodo zakompost namestite v kotu vrta,vendar poskrbite, da je dobrodostopna. Lopa Če je mogoče, naj bo lopa v bližini rastlinjaka in hiše.

Oblikovanje pravegaravnotežjaPotem ko se odločite, kaj želite imeti na vrtu, naredite grobo skico v izbranem merilu. Začnite s trato, ki jo hrabro oblikujte tako dolgo,dokler vam njena oblika ni všeč.

Tako lahko dobro ocenite, kolikoprostora vam ostane za gojenjezelenjave in sadja.

Če zanju ni dovolj prostora,zmanjšajte velikost trate in povečajtedel vrta za pridelavo hrane.

Na formalnem vrtu s pravokotnotrato na enak način določite razmerje med obema deloma vrta. To metodo lahko uporabite tudi pri načrtovanju tlakovane površine namesto trate.

Kje gojiti sadjeČe nameravate gojiti prosto stoječa drevesa na trati – morda grm ali nizko vrsto drevesa, jih ne postavite na sredino.

Postavite ga raje nekoliko bolj ob stran. Enako velja za skupine grmov z mehkim sadjem.

Na načrtu preskusite različnerazporeditve, tako da drevo naprimer postavite na trato, kjer lahko deluje kot goriščna točka.

Sadovnjak Če imate nekaj več prostora, lahko jedrnata sadna drevesaposadite kot goriščne točke na trati. Za lepši videz sadno grmovje razporedite kot ozadje in dopolnilo za drevesa.

Načrtovanje obsegaVeliko sadja lahko gojitetudi na majhnem vrtu, če sadne drevnine posadite ob stene in ograje. Kordoni inšpalirji so v okras in lahko tudidobro obrodijo. Sadno grmovjeoblikuje privlačno živo mejo.

RAZMESTITEV SADNIH DREVES IN GRMOV

Načrtovanje predelave vrta


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Načrtovanje predelave vrta

9

Lahko pa z njim zakrijete posodo za kompost ali lopo ali celo sosedovo hišo.

Ko na robu sadite več drevesskupaj z drugimi rastlinami, morate razmisliti, kakšna bodo, ko bodo zrasla v različno visokadrevesa. V vrtnem centru vam lahko pojasnijo, kakšno višino in širino dreves lahko pričakujete(glejte stran 46).

Oblikovanje zaslonovVerjetno si niti najbolj navdušenvrtnar ne želi, da bi ob branju v ležalnem stolu opazoval zelenjavne gredice. Če se odločite za kakšno vrsto zaslona, morateposkrbeti, da se bo dobro prilegalobliki trate ali dvorišča, da ne biučinkoval kot pregrada. Visokecvetoče trajnice ali rožmarinova živa meja so poleti privlačen zaslon. Grmi z mehkim sadjem in drevesa z usmerjano rastjo pravtako delujejo kot lepi in dobri stalnizasloni. Okoli zaslona speljite pot v zelenjavni vrt. To pri obiskovalcihvzbudi zanimanje, kaj se skriva

za zaslonom, hkrati pa poskrbi, da zelenjavni vrt ni na očeh.

Razstavljanje zelenjaveNa majhnem vrtu lahko pridelavohrane povečate tako, da gojiteprivlačno zelenjavo – kot so sladka koruza, paradižnik, zelišča ali solatna zelenjava.

Na travniku v bližini potipripravite primerno velike gredice.Gojite le eno ali dve vrsti zelenjavena vsaki od gredic, da je videzmočnejši in lahko razmere rastiprilagodite tako, da ustrezajo tema vrstama.

Na tlakovanih površinah lahkopustite nekaj prostora za podobnegredice, čeprav se na dvorišču bolje obnesejo visoke gredice.

Na velikih vrtovih so nekdajoblikovali razločne meje med tratami in cvetličnimi robovi ter kuhinjskim delom vrta. Danes so takšno razmejitev bolj ali manj opustili. Zelišča, sadno drevje in grmovje tako neobrodijo le dragocenega pridelka,temveč tudi lepo krasijo vrt.

Če želite drevo, ki cveti spomladi,posadite višnjo 'Morello'. Spomladilepo cveti, pozneje pa obrodi odlične višnje za pripravo džema.

Na zidovih in ograjah gojite sadje –kot so jabolka, hruške, breskve in kosmulje, saj tako prihraniteprostor in oblikujete lep okvir vrta.

Nekatere vrste zelišč in zelenjaveso videti mikavno, ko jih posaditemed cvetlice na robu, hkrati pa tako tudi koristno izrabite rob.

Uresničitev načrtaPotem ko narišete načrt v izbranem merilu, je čas, da se lotite dela. Najbolje napredujete, če se lotite enega opravila naenkrat – vzemite si dovolj časa, da ga postorite do konca, in se šele nato lotite naslednjega.Upoštevajte, da ne delate le hitrelepotne predelave vrta, ampaksnujete nov vrt, ki bo moral obroditi.Nekatera opravila zahtevajo dan alidva, druga pa tudi po teden ali več.

Ne lotevajte se težkih del, razen če ste krepki in telesno dovolj dobro pripravljeni za ta opravila. Ko je treba, poiščite pomoč prisorodnikih in prijateljih ali panajemite koga, da to postorinamesto vas.

Začnite s strukturo Odstranite vse rastje, ki ga ne želite več, instare poti ter tlakovane površine, ki se ne prilegajo novemu načrtu. Če gre za novo zemljišče, gaprekopljite in zravnajte.

Potem ko ste pripravili 'praznoplatno', je čas, da naredite poti.Upoštevajte mere na načrtu in s količki v 30 cm razmikih označiterobove poti. Poti naj bodo široke vsaj 80 cm. Izbira materiala je odvisna od vaših želja.

Beton prek spodnjega ustroja iz gramoza je trajen in učinkovit,

vendar ima precej dolgočasen videz; tlakovci in opeke so privlačni, vendar dragi; pesek hitro nasujete in je tudi videti lepo, vendar ga pri hoji zanašate na trato in v hišo, treba pa ga je tudi pleti.

Ne glede na vrsto materiala, ki ga izberete za poti, hkratiposkrbite tudi za dvorišče, ki ga prav tako označite s količki.

Potem ko naredite poti in dvorišče, se lotite trate.Prekopljite zemljo, jo zravnajte,povaljajte in pograbite. Nato s količki označite obliko, ki ste jopredvideli v načrtu. Če posejetetravna semena – po možnostispomladi ali jeseni –, se držite

meje, ki jo določajo količki, a pustite, da nekaj semen pade tudi prek meje. Potem ko se travadobro razraste, lahko rob tratenaknadno skrbno oblikujete.

Če polagate rušo, jo položite prek mest, na katerih so količki. Odstranite količke in jih namestite na isto mesto na vrhu ruše. Rušo prirežite do črte, ki jo oblikujejo količki. Trato zvaljajte in majhne reže med rušami zapolnite s presejano zemljo.

Nato posadite sadna drevesa in grmovje, postavite rastlinjak alilopo in prekopljite zelenjavni vrt.

Prva sezona rasti se je s tem že tako rekoč začela.

Zidovi Breskve in marelice s pahljačasto usmerjeno rastjo je najbolje gojiti ob zidu, ki gleda na jug. Pahljačaste slive dobro rastejo ob zidovih, ki gledajo na jug, vzhod ali zahod. Podobno velja za navadne slive in robidnice.

Dvorišče V koritaposadite grmičasta zelišča,kot sta lovor in rožmarin,v lončke pa žajbelj inmajaron. Če je dvoriščeobrnjeno na jug, lahkoposadite tudi paradižnik.

Sadno drevje Namesto da bigojili zgolj okrasno drevje, na tratoposadite nizko piramidno hruško(če je v bližini drevo za opraševanje),piramidno slivo, ki se sama oprašuje,ali privlačno višnjo 'Morello'.

PRIMERNA DREVESA, GRMI IN RASTLINE

Zasloni, ki rodijo Poznamo več vrst 'užitnih zaslonov' – pa naj bo to senčnica, obrasla s trto, rožmarinova živa meja ali špalir jabolk ali hrušk.


Poso

de in

vis

oke

gred

ice

| OSN

OV

NA

NA

VO

DIL

A10

Z lončki in visokimigredicami lahko

vsak vrt – celo balkon –uporabite za gojenjeraznovrstnih pridelkov.Potrebujete mesto, ki jesončno večji del dneva, tako da na njem lahko gojite čim širšo pahljačorastlin, vendar tudi na mestu v rahli senci lahkogojite robidnice in drugohibridno jagodičevje, pa tudi nekaj zelišč, kot sta meta in peteršilj.

Lončki, korita in kadiV vsaki posodi, v kateri je kompost,lahko gojite kak pridelek. Koreninjenizkega sadnega grmičevja se lepo razraste tudi v velikem koritu. Večino zelenjave, kot so solata, repa, korenje, pesa in listnatazelenjava, lahko prav tako gojite v koritih, nizke borovnice, zelišča in užitne cvetlice pa so primernetudi za gojenje v lončkih.

Krompir lahko pridelujete celo v črnih vrečah za smeti, tudi jagode in zelišča zahtevajo zelo malo prostora, ko jih gojite v jagodnjakih in sodih. Vhodna vrata okvirite s parom lovorovihdreves, obrezanih v kroglo alipiramido – to je več lovorovegalistja, kot ga potrebujete za kuho.

Ko gojite pridelke na balkonu,morate upoštevati tudi težo. V takšnem primeru so primernejšelahke plastične posode, napolnjene z lahkim kompostom brez zemlje.

Poskrbite, da imajo posode dovolj lukenj za odtekanje vode in da stojijo na podnožju iz deščic ali opek, tako da se te luknje ne bodo zamašile.

Viseče košare in okenski zabojčkiDobro premišljena viseča košara inzabojček na okenski polici sta lahkoprav tako privlačna kot zabojček,posajen s cvetlicami za gredice in rastlinami z okrasnim listjem.Najboljši pridelki te vrste so nizkigrmasti paradižnik, miniaturnepaprike in večkrat rodne jagode,

vendar sta lahko enako rodovitni in okrasni tudi listnata solata inpesa. Plazečo kapucinko ali kakšnodrugo užitno cvetlico posadite meddruge pridelke, da poživite posodo z užitnimi rastlinami. Z zeliščnimitrajnicami, kot so materina dušica,žajbelj, dobra misel, sivka in rožmarin,lahko ustvarite poltrajno košaro ali korito, ki zdrži nekaj sezon.

Rezultat je najlepši, če posaditeraznobarvne različice, ki jih rednoobrezujete ali ščipate.

Visoke grediceTe so koristne zlasti za gojenjepridelkov, za katere je obstoječazemlja prerevna ali pa v njej zastajavoda, vendar so idealne tudi zagojenje na dvorišču. Kupite lahko

Dobro izkoriščanje omejenega prostora

Stolp iz materine dušice Lonček v obliki žare (zgoraj levo) z leporazporejenimi odprtinami je okrasendom za materino dušico in majaron.

Viseča zelišča Namesto plazečelobelije v visečo košaro posaditedrobnjak, žajbelj, peteršilj in morda tudi nekaj rožmarinovihpotaknjencev (zgoraj).


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Posode in visoke gredice11

plastični pribor – izdelan izreciklirane plastike – s stranicami, ki jih hitro in preprosto sestavite;takšna gredica je idealna, če neželite imeti stalne gredice, saj jo tudi razstavite hitro in preprosto. Najboljši pribor ima dvojne stene, ki preprečujejo, da bi se kompostpreveč segrel ali shladil, ko je vreme vroče ali hladno. Zgraditelahko tudi trajnejšo gredico izbetona, opek, kamnov ali železniškihpragov. Gredice iz lesenih tramov so poceni in jih je preprosto narediti, vendar les po nekaj sezonah zgnije.

Obdelovanje gredice je lažje, če gredica ni širša, kot lahko sežetečeznjo, ko stojite ob njej. Izberitekompost za lončnice, ki ga prodajajovrtni centri. Takšnega namreč nitreba menjati vsako sezono. Najboljšaglobina je 30 cm za rastline z velikimikoreninami, kot so kapusnice, zasolate, listnato zelenjavo in nizki fižol pa okoli 15 cm.

Gojitvene vrečeV preteklih dveh desetletjih so gojitvene vreče postale zelopriljubljene, tako da jih lahko kupite v večini vrtnih centrov in podobnih trgovin. Kupite debele vreče, dobro napolnjene s kakovostnim kompostom – takšne so nekoliko dražje, vendar to odtehtajo rezultati.

V gojitvenih vrečah lahko gojitezelišča, jagode in večino zelenjave,vendar višje rastline potrebujejooporo. Vrtni centri prodajajoraznovrstne opore; drugače pa na sončno steno namestite latnik in nanj privežite velike rastline.

KompostKompost brez zemlje je veliko cenejši in lažji za delo kot kompost s primešano zemljo, vendar je

primeren le kot začasna rešitev, kerkmalu izgubi sestavo in kakovost.Vse trajnice in poltrajnice, medkatere spadajo zelišča in sadje, gojite v kompostu za lončnice (za sadno drevje in grmovje izberite kompost za zrele rastline). Te vrste komposta ohranijo sestavo in bolje zadržujejo tudi vodo in hranilne snovi. Upoštevajtepa, da so poltrajne viseče košare ali zabojčki za okenske police, kivsebujejo kompost s primešanozemljo, zelo težki, zato uporabitetrdne nosilce in jih dobro vpnite v steno.

Hranjenje in zalivanjeRastline z omejenimi koreninamipotrebujejo redno hranjenje. Hitro rastoče poletne pridelkemorate nahraniti vsaj enkrat na teden s tekočim gnojilom (sadne pridelke gnojite s tekočimgnojilom za paradižnik). Trajnoposajene posode, kot so posode s sadnimi grmi, morate vsakopomlad pognojiti z gnojilom s počasnim delovanjem, nato pa jim vso sezono rasti enkrat na teden dodajajte tekoče gnojilo.

Redno zalivanje je pomembno za vse užitne rastline, ki se ne smejo izsušiti niti za kratek čas.Rastline v kompostu brez primešanezemlje morate poleti zalivati vsak dan (viseče košare in majhne posode tudi dvakrat na dan).

Čim tanjša je stena posode, tem hitreje skoznjo izhlapeva voda. Količina vode pri rednemzalivanju visoke gredice je odvisna od velikosti in izdelave gredice ter globine komposta v njej. Majhne gredice s tenkimi stenamizahtevajo podobno količino vode kot lončki in korita. Stalne posodemorate med dolgimi sušnimi obdobji zalivati tudi pozimi.

Vsestranske visoke gredice Visoke gredice je laže obdelovati kot navadne gredice na tleh. Stalno visoko gredicolahko naredite iz kamenja, opek ali železniških pragov, ki pa pred tem ne smejo biti obdelani s škodljivimi sredstvi.


Pom

embn

a or

odja

| OSN

OV

NA

NA

VO

DIL

A12

Za gojenje zelenjave in sadja za družino

potrebujete le okoli polducata kosov osnovnegaorodja ter zalivalko in cev za zalivanje. Dokler si ne naberete izkušenj, se izogibajte specializiranimvrstam orodja, ki gaprodajajo v vrtnih centrih.

Izberite udobno inpripravno kakovostno orodjeprimerne velikosti in teže.Preden ga kupite, primerjajterazlične vrste med seboj,tako da poskusite ravnati z njimi. Dobro orodje lahkotraja dolga leta – zato prinakupu ne varčujte in nekupujete cenenega orodja, ki ni dovolj kakovostno.

Nujno orodjePri gojenju je potrebno in koristnonaslednje orodje:

Lopata Za kopanje je potrebna vsaj ena lopata z rezilom, ki naj

meri okoli 20 x 30 centimetrov. Če imate težko glineno zemljo, je koristna tudi ožja lopata za robove z rezilom velikosti 15 x 25 centimetrov; ta je primerna tudi za kopanje saditvenih lukenj in lukenj za drogove.

Čeprav so rezila iz nerjavečega jekla sorazmerno draga, ne zarjavijo in z njimi zaradi gladkepovršine tudi laže kopljete v glineni zemlji. Ročaji v obliki črke D, izdelani iz polipropilena, so močnejši kot leseni in manjpogosto povzročajo žulje. Sploščeni gornji rob lopate olajša kopanje in ne poškodujeobutve in škornjev.

Polavtomatska lopata je učinkovita alternativa zlasti za vrtnarje, ki imajo težave s hrbtom. Te lopate zemlje ne dvigujejo, temveč delujejo kot vzvodi, tako da zemljo obračate s kar najmanj truda.

Pri uporabi navadne lopate je pametno, da pustite, da težalopate opravi nekaj dela namestovas. Ob nihajočem ritmičnemzamahovanju z lopato se njeno rezilo laže ugreza v zemljo.

Vile Vile s štirimi roglji potrebujete za drobljenje grud v zemlji, zaprekopavanje gredic med pridelki ter za pobiranje rastlin z globokimikoreninami. Koristne so tudi zaprekladanje komposta in vrtnihodpadkov. Velikost vil naj bo podobnavelikosti lopate ali nekoliko večja.

Kupite lahko tudi vile s ploščatimiroglji za pobiranje krompirja, vendar za pobiranje vrtne zelenjavezadostujejo tudi navadne vile.

Vil ne uporabljajte zaodstranjevanje štorov. Zvite roglje je težko naravnati, tako da je takšnoorodje potem težko uporabljati.

Grablje Za ravnanje zemlje in pripravo setve potrebujete dobro uravnotežene grablje z 10 do 14 roglji. Izberite takšne z lahko glavo in vitkim jesenovimročajem. Težo in uravnoteženostgrabelj preverite, ker pri pravilni rabi tega orodja ne smete preprostovleči po zemlji, temveč morate z roko podpirati vsaj del teže orodja. To namreč zagotovi dobro ugrezanje v zemljo in lažje ravnanje robov in kotanj.

Motika Poznamo štiri glavne vrste motik: Vlečna motika Ta motika ima rezilo, ki je pravokotno na ročaj. Je odlično orodje za pletje plevela v zemlji, kjer se je plevel zelorazrasel, za oblikovanje plitvih brazd, namenjenih sejanju, in zanasipanje zemlje okoli rastlin, kot sta krompir in por. Nizozemska motika Rezilo motike je skoraj poravnano z ročajem, tako da jo morate potiskati inzabadati. Ta motika odkrije plevel s porezanimi koreninami, tako da na površini zemlje oveni in odmre. Patentna motika Te motike so različice nizozemske motike.Primerne so za rutinsko okopavanje,manj primerne pa za pletje zelo razraščenega plevela. Motika s kratkim ročajem To jeminiaturna vlečna motika, ki jeidealna za delo v bližini rastlin, ki jih nočete poškodovati. Uporaba te motike je utrujajoča, če ne klečite ob rastlini. Večina vrtnarjevrazvije svoj način nadzora nadplevelom med vrstami zelenjavnihpridelkov. Najbolje, da pogostookopavate – med obdobjem rastivsak teden, če je le mogoče – tako da plevel zatrete že medkaljenjem. Pridelke, posajene v vrsto, je najlaže okopati tako,

da najprej z roko ali z motiko s kratkim ročajem odstranite plevel med rastlinami v vrsti, nato pa zemljo med popletimivrstami v nasprotni smeri okopljete še z nizozemsko motiko.

Tako odstranite plevel v bližini rastlin, hkrati pa odkrijete večino porezanega plevela. Ker ob takšnem pletju po tem plevelu ne hodite, ga ne potlačite v zemljo.

Izbira in uporaba vrtnih orodijTools in shedLorem ipsum etdolr et doloripsum et flortLorem ipsum etdolr et doloripsum etflortLoremipsum et dolr etdolor ipsum etfflort.

Osnovni vrtni pribor Kljub temu da se dobijo številne naprave, potrebujete le majhen izbor orodja, prikazanega na sliki – in nekaj dobrih vrtnarskihrokavic. To zadostuje za večino opravil na zelenjavnem in sadnem vrtu.

• lopata• vile• grablje• vlečna motika• nizozemska motika• motika s kratkim ročajem• lopatica• sadilni klin• vrvica• vrtne škarje• samokolnica• cev• zalivalka

SEZNAM NUJNEGA ORODJA


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Pomem

bna orodja13

Obe opravili lahko povežete v eno, če uporabite patentno motiko.

Lopatica Izberite močno orodje z dolgim, vendar ne preširokimrezilom. Če dolžino rezila izmerite in si jo zapomnite, lahko z njo odmerjatetudi razmike pri sejanju in sajenju.

Sadilni klin Čeprav lahko za istoopravilo uporabite tudi lopatico, je to orodje idealno za sajenje zeljain drugih kapusnic, pora in zelenesolate. Dobijo se sadilni klini zjekleno konico, lahko pa v sadilni klin preoblikujete tudi ročaj starelopate ali vil.

Potem ko rastlino vtaknete vluknjo, ki ste jo naredili s sadilnimklinom, orodje še drugič zabodite v zemljo le kašna dva in polcentimetra od prvotne luknje, dazemljo potisnete ob koreninje rastline.

Vrvica Za označevanje sicer zadostujeprimerno dolga vrvica z dvema

količkoma, vendar je navito vrvico laže uporabljati, tako da vamprihrani čas. Vrvica mora biti tako dolga kot najdaljša gredica in najbolje je, da je najlonska, saj se takšna ne navlaži in raztegne.

Vrtne škarje To je nujno orodje za obrezovanje sadnega drevja, prav pa pride tudi v zelenjavnem vrtu.Osnovna izbira so škarje, ki imajo dvenavadnim škarjam podobni rezili, alipa škarje z enim rezilom in nakovalom,ob katerem reže rezilo. Obe vrsti staučinkoviti, če le pazite, da škarje ne zarjavijo, in jih redno brusite.

Obrezovalna orodja Čeprav lahko z vrtnimi škarjami obrežete večinozelenjavnih rastlin in mlade vejesadnega grmičevja, za obrezovanjeodraslih sadnih dreves (desno)potrebujete tudi močnejše orodje.Kupite močne škarje za drevesa,vzvodne obrezovalne škarje z dolgimročajem in žago za obrezovanje.

Samokolnica Potrebujete trdnosamokolnico, ki naj ima čim večjekolo. Uporabite jo za prevažanjezemlje, odpadkov in tlakovcev, ko vrt šele delate, pozneje pa za prevažanje komposta, vrtnihodpadkov in požetih pridelkov.

Manj trdno izdelane samokolniceali takšne, ki imajo nizko nasajenokorito na dveh majhnih kolesih, so manj primerne za prevažanjetežkega materiala, dobro pa seobnesejo pri prevažanju listja.

Cev in zalivalka O koristnosti cevi za zalivanje se hitro prepričatena vsakem nekoliko večjem vrtu. Zalivanje z zalivalko je počasno in naporno in ni prav verjetno, darastlinam na ta način zagotovitedovolj vode tudi ob daljši suši.

Ne glede na to, ali imate vretenoali ne, cev pozimi lepo zvijte.Plastične cevi postanejo neuporabne,če jih shranite v prepletenem kupu.Preden cev nataknete na priključekali na podaljšek, konec cevi potopite v vročo vodo, da se zmehča.

Zalivalka s prostornino 9 litrov –plastična ali kovinska z grobim in drobnim pršilnikom – je nujna pri saditvi in hranjenju rastlin in za občasno zalivanje, ki nezahteva razvijanja cevi.

Vzdrževanje vrtnega orodjaSuho shranjevanje – ko z orodjatakoj postrgate vlažno zemljo –zagotovi dolgo življenjsko doboorodja. Še bolje pa je, da orodjenamažete z oljem ali mastjo, potem ko z njega odstranite zemljo. Tega ne naredite le predzimo, temveč vsakič, ko orodja dlje časa ne potrebujete.

Enkrat ali dvakrat na sezononabrusite motiko. Glavo motikipripnite v primež in jo pri temobrnite tako, da lahko nabrusite

Orodja za obdelovanje Z vlečno motiko (zgoraj levo) ruvate plevel in drobite zemljo ali pa jo nasujete okoli krompirja. Ročno lopatico (zgoraj desno) lahko uporabite za veliko opravil, od pletja do sajenja.

Skrbite, da bo orodje vseskozi ostro Orodje redno čistite, brusite in mažite z oljem ali mastjo. Ostro orodje obesite na steno, da se izognete naključnim poškodbam in da ne poškodujete rezil.

rezilo. Uporabite široko pilo, ki jovlecite le v eni smeri: stran od telesa. Drugo stran rezila pogladite le z nekaj lahkimi potegi.

Najem motornegakultivatorjaZa povprečno velik vrt se vam ne izplača kupovati motornegakultivatorja, pametneje je, da ga za kak dan najamete. Na voljo sta dve vrsti:

Motorni kultivator z roglji Pri tehkultivatorjih so roglji na prednji strani

kultivatorja ali pod njim in vrtenjerogljev potiska stroj naprej ter pri tem prekopava zemljo. Robustnikultivatorji te vrste so idealni zapripravo novega kuhinjskega vrta. Motorni kultivator s kolesi in roglji Tak kultivator ima roglje nameščene pod ohišjem na zadnji strani. Zemljo drobnoprekoplje, tako da je idealen zapripravo zemlje pred sejanjem.Majhni modeli niso primerni za začetno prekopavanje težke zemlje – zlasti če ne sežejo preveč globoko v zemljo.


Vrt

nars

ki p

ripo

moč

ki| O

SNO

VN

A N

AV

OD

ILA

14

Ob dobrem orodju in strojih,ki vam olajšajo obdelovanje

in pridelovanje, potrebujete za gojenje zelenjave in sadja še nekaj nujnih pripomočkov. Ti spadajo v grobem v šestkategorij: pribor za vzgojorastlin, sredstva za zaščitopred vremenom, sredstva proti škodljivcem, sredstva za privabljanje živali, napraveza pripravo komposta in palice ter vezi.

Pribor za vzgojo rastlinLončkov ni nikoli dovolj – povejteprijateljem, da jih nimate dovolj –veliko vrtnarjev jih ima preveč.Plastični lončki so zelo higienični in jihje preprosto čistiti. Lončki iz terakoteso krhki, tako da morate paziti, ko ravnate z njimi in jih shranjujete.

V vrtnih centrih lahko pocenikupite plastične setvene pladnje.Dobijo se različno težki pladnji.Trdnejši lahko trajajo vse življenje,vendar tudi nekoliko manj trdni –prodajajo jih po več skupaj – zdržijonekaj let, če pazite, ko ravnate z njimi in jih shranjujete.

Kupite lahko tudi lesene pladnje, ki imajo sicer lep videz, vendar netrajajo dolgo in so lahko vir okužb, če jih ne sterilizirate po vsaki uporabi.

Ko kupujete cvetlice za gredice in druge majhne rastline, ohraniteplastične lončke. Takoj ko jih izpraznite,jih dobro umijte, da jih pripravite na vnovično uporabo.

Vlakneni lončki so koristni, sajomogočajo, da rastlino posadite, ne da bi se dotaknili njenih korenin.

Velik setveni pladenj je pripraven,če želite, da miza v rastlinjaku (alicelo na vrtu) ostane čista, ko delate s kompostom.

Koristno je tudi vrtno sito, s katerimpresejete kompost za semena; boljgrobo sito lahko uporabite za sejanjekamnite zemlje ali komposta z boljgrobo sestavo.

Zaščita pred vremenomVrtnarske koprene dajejo zavetje pred vetrom in zmrzaljo. Poleti lahko kopreno zamenjate s pletenimiplastičnimi mrežami. Te omogočajoboljše kroženje zraka in prepuščajoveč sončne svetlobe ter preprečujejodostop pticam, škodljivcem innekaterim boleznim. S pridelkom, ki ga zaščitite s kopreno in mrežo, ko raste, je ponavadi le malo težav.Takšno prekrivanje ublaži tudiizhlapevanje vode iz zemlje in transpiracijo rastlin.

Če je zemljišče vetrovno, vetrolomiublažijo poškodbe pridelkov, vodne in toplotne izgube, erozijo zemlje in bolezni, ki jih prenaša veter.

Sredstva proti škodljivcemPri zaščiti pred škodljivci lahkoreciklirate staro hišno opremo:

za ovratnike kapusnic uporabiteodrezke tenke preproge ali deleplastičnih talnih oblog. Med pridelkeobesite tudi zgoščenke, ki se jihpogosto bojijo ptice. Med fižolovkenapnite star trak za magnetofon alikasetofon, ki v vetrovnem vremenupovzroča plahutanje, ki plaši ptice.Nekateri vrtnarji zatrjujejo, da součinkoviti tudi plahutanje plastičnihvreč za nakupovanje v supermarketuali tanke folije ali pa staromodnaptičja strašila. Nobena vrsta zaščitepa ne deluje dlje časa – zato morateposkrbeti za spremembo, še preden se ptice navadijo na zaščito.

Krte včasih preženete tako, da vbližino krtin zakopljete steklenice. Krtinamreč ne marajo zvoka vetra, ki pihaprek ustja steklenice. Podoben učinekima tudi ropotanje otroških mlinčkovna veter, ki jih zapičite v zemljo.

V rastlinjaku zmanjšate številoškodljivcev, kot so ščitkarji, tako da med pridelki razobesite rumenelepljive trakove. Delujejo enako kotmuholovke, vendar le z lepilom – niso obdelani s sredstvom protimrčesu, temveč so popolnomaorganski. Kupite jih lahko v vrtnihcentrih ali prek spleta.

Za nadzorovanje jabolčnega aličešpljevega brstnega zavijača uporabiteferomonske pasti, s katerimi se lahkoizognete škropljenju pridelkov. Pastitrajajo dolga leta, če jih po uporabisnamete in previdno shranite; pasti lahko kupite pri dobaviteljihpripomočkov za organsko pridelavo.

Privabljanje živaliČim več je na vrtu živali, tem bolj jerodoviten. Poskrbite za okolje, primernoza metulje, čebele, pikapolonice

in mrežekrilce in za bivališča za ježe in žabe, tako da nastane uravnoteženoekološko okolje, ki koristi tako vamkot okolju okoli vas. Posvetujte se s sadjarji ali biologi, kako bi najboljeprivabili te živali, in z dobaviteljipripomočkov za organsko vrtnarjenje.

Pripomočki za pripravokompostaNa vsakem vrtu mora biti vsaj enaposoda za pripravo komposta. Čeimate dve (ali več), lahko začnete z novo, ko je prva posoda polna in v njej zori kompost. Plastične posodemorajo biti čim večje in morajo imetidober pokrov ter dostop na dnu za izkopavanje komposta.

V posodah z dvojnimi stenamikompost zaradi izolacije hitreje in učinkoviteje zori – izolacijo imajosicer tudi lesene posode, vendar ne trajajo dolgo.

Pravokotna posoda zasede manjprostora za enako količino kompostakot okrogla posoda.

Komposta ni treba zračiti, ker gadovolj prezračite vsakič, ko dodajatematerial. Preveč zračenja lahko tudiupočasni gnitje.

Hišica za deževnike Deževnikilahko pripravijo zemljo, ki je podobnapresejani šoti, in tekočino, ki jorazredčite in uporabite za gnojilo.Deževniki so idealni za predelavokuhinjskih odpadkov. Hišico lahkonaredite sami ali pa kupite pribor.Skrbno upoštevajte navodila, drugačedeževniki poginejo ali pa pridelate le smrdljivo mešanico.

Palice in veziNa zalogi imejte različno dolgepalice, klopčič mehke vrvice in nekajplastičnih električnih kablov (ki jihdobite v prodajalnah z električnimmaterialom; so veliko cenejši kotvrtnarske vezi za rastline).

Lončki in semenski pladnji Plastični lončki in semenski pladnji so higienskiin jih zlahka očistite. Celo slabše izdelane pladnje za enkratno uporabo lahkouporabljate več sezon. Zelenjavne sadike, ki jih gojite v vlaknenih lončkih,lahko posadite na prosto kar v lončku, tako da jim ne vznemirjate korenin.

Vrtnarski pripomočki


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Vrste zem

lje15

Kakovost zemlje je edenizmed najpomembnejših

dejavnikov, ki določajo, kako uspešno pridelujetesadje in zelenjavo.

K sreči lahko skoraj vsakovrsto zemlje pripravite tako,da dobro obrodi. Da bi karnajbolje izkoristili vrt, pamorate najprej dobro razumeti,s kakšno zemljo imate opravka.

Spoznavanje zemljePoznamo pet glavnih vrst zemlje –glineno, ilovnato, peščeno, kredno in šotno – vendar lahko le malo vrtov uvrstimo v eno od teh vrst.Večina ima mešanico različnih vrstprsti, čeprav ponavadi prevladujeena od vrst.

Naslednja navodila vam bodopomagala ugotoviti, kakšno zemljoimate in kako jo lahko kar najboljeizkoristite. Ta navodila uporabiteskupaj z nasveti sosedov in vrtnarskihzdruženj, ki dobro poznajo zemljo v vašem kraju.

Da bi zemljo dobro razvrstili, najprejugotovite, kako se obnaša v skrajnihvremenskih razmerah, kot sta sušaali dlje trajajoče močno deževje.

Če po dežju še dolge ure ali celodneve ostajajo luže in zemlja medsušo postane trda kot kamen, imateglineno zemljo.

Če voda tudi po močnem deževjusorazmerno hitro odteče, a jo šenekaj dni potem težko obdelujete,imate ilovnato zemljo.

Če voda celo po hudi nevihti odtečev nekaj minutah, imate verjetno lahkoin peščeno zemljo. Ob suši je trebatakšno zemljo vseskozi namakati ali jo prekriti z debelo zastirko. Čepa voda hitro odteka in je površinazemlje med sušo prašno bela ali siva,imate kredno zemljo.

Razvrstitev zemlje v gornje vrste sama po sebi še ni dovolj.Naučiti se morate tudi, kdaj jomorate obdelati, kdaj pa jo moratepustiti pri miru. Zlasti obdelovanjeglinene zemlje zahteva skrbno izbiro časa.

Če imate na izbiro, gojite pridelke in različice pridelkov, ki so najprimernejši za vrsto zemlje, ki jo imate. V lahki zemlji gojite na primer dolgo korenje, v težki pa različice s krajšimi koreninami. Na kredni zemlji gojite krompir, ki je odporen proti krastavosti.

Upoštevati morate, da v vsakivrsti zemlje lahko pridelate le toliko,kolikor vložite vanjo. Za ohranitev in izboljšanje rodovitnosti moratezemlji dodajati gnoj in druga gnojila (glejte strani 18–19).

Težka ali glinena zemlja To vrstozemlje je najteže obdelovati, ker jo je težko kopati ob vsakem vremenuin skoraj nemogoče obdelovati meddeževjem. Sezona rasti je krajša, ker morate s pomladnim sejanjem in sajenjem počakati, da se vlažnazemlja dovolj segreje in posuši.

Glinena zemlja pa ima nekatereprednosti poleti in se ne izsuši takohitro kot peščena. Na njej zrastekakovosten pridelek – zlasti fižol,kapusnice, grah, krompir (če muzagotovite dovolj komposta), solatnazelenjava, špinača, večina mehkegasadja in veliko navadnega sadja.

Na slabo obdelani zemlji pa se ob dežju zelo drobni delci zemlje – ti so vsaj tisočkrat manjši kot v peščenizemlji – sprimejo v lepljivo zmes, ki postane trda, ko se zemlja osuši.

V takšnih razmerah korenine izzemlje le težko črpajo hranilne snovi,s katerimi se hranijo rastline. Kljubtemu je v glineni zemlji veliko tehsnovi in z izboljšanjem sestavezemlje lahko rastlinam omogočite,

Vrste zemlje

Preskus sestaveVsaka zemlja jekombinacija sestavin –peska, blata, gline aliorganskega materiala.Razmerja med temisestavinami določajosestavo zemlje na vrtu.

To sestavonajpreprosteje preveritetako, da zajamete pestzemlje in jo podrgnetemed kazalcem in palcem. Hitro ugotovite, ali imate v rokah pesek, lepljivo glino ali drobljivo ilovico – ali pa mešanico tehmaterialov.

Glinena zemlja (zgoraj)ima gladko milnatosestavo, ko jo navlažite in podrgnete medkazalcem in palcem.

Peščena zemlja (desnozgoraj) je zrnata na otip,ko jo podrgnete med prsti.

Šotna zemlja (desno) je drobljiva in vlaknata, ko jo prijemate, ker vsebuje velikoorganskega materiala.

PRESKUSITE SESTAVO ZEMLJE


Vrs

te z

emlje

| OSN

OV

NA

NA

VO

DIL

A16

da jih izkoriščajo. To naredite na dvanačina – z dodajanjem veliko gnojain z jesenskim prekopavanjem, prikaterem zemljo zdrobijo zmrzali.

Če je glina kisla, vkopavanje apnaolajša obdelovanje zemlje. Apna pane dodajajte bazični zemlji, znani kot krednata prodnata glina.

Vsako jesen ali zgodaj pozimi

v zemljo vkopljite ves organski material,kar ga imate – vrtni kompost, dobrozgnit gnoj in listni kompost. Kokompost in gnoj razpadata naprej,zrahljata sestavo zemlje, tako da se korenine laže širijo. Pomagatatudi lesni pepel in grob pesek.

Ko zemljo jeseni prekopavate,grude pustite na površini, kjer

jih zmrzal zdrobi. Ko se zemljaspomladi posuši – tedaj ima rjav videz – lahko površinoprekopljete in dosežete stopnjo, ko jo lahko pograbite in pripravitesestavo zemlje, ki je primerna za sejanje semen.

Vsako tretje leto po prekopavanjupo površini potresite tudi okoli 250 g apna na kvadratni meter. Ne vdelujte ga v zemljo, temvečpustite, da ga vanjo na naravennačin spere dež.

Če je odtekanje vode iz zemljeslabo in po dežju na zemlji ostajajoluže, morate morda položiti cevi za odtekanje vode. To je drag

poškropite s 60 g amonijevegasulfata na kvadratni meter, da ublažite kislost zastirke.

Rastline na peščeni zemlji se dobro odzivajo na splošno gnojilo.Med sezono rasti jih večkratpognojite z manjšo količino tegagnojila, kar je bolje, kot da jih le enkrat močno pognojite.

V peščenih tleh pogostoprimanjkuje kalija, zato splošnemu gnojilu dodajte tudi po 30 g kalijevega sulfata nakvadratni meter ali pa tekoče gnojilo za paradižnik, ki vsebujeveliko kalija.

Korenovke, krompir in čebule,zgodnje pridelke pod pokrovom,paradižnik na prostem, beluše in nekatere manj odporne vrstesadnega drevja, kot so breskve in marelice, lahko uspešno gojite tudi na dobro obdelani peščeni zemlji.

Nekatere vrste zelenjave pa so manj primerne za lahko zemljo. Navadni fižol na primer bolje uspeva kot laški fižol innovozelandska špinača ponavadi bolje obrodi kot poletna.

Kredna zemlja Tanek sloj vrhnje zemlje navadno prekrivakredni ali apnenčasti spodnji sloj,čeprav je skozi gornji sloj pogostomogoče videti tudi kamenje. V nekaterih predelih je krednazemlja očitna iz sivkaste barvegornjega sloja zemlje. Kreda se v mokrem vremenu prijema načevlje, vendar površina le redko ostane vlažna dlje kot nekaj ur.

Ta zemlja je močno bazična – ima visoko vrednost pH –, tako da ji je le redko treba dodajati apno, vendar potrebuje velikoorganskega materiala.

Vsako jesen ali zimo vkopljite v zemljo ves razpoložljivi kompost

postopek in bolje je nekolikopočakati in ugotoviti, ali ta težava po dveh ali treh letihobdelovanja izgine.

Srednja ali ilovnata zemljaZaradi ravnotežja med glino inpeskom je ta zemlja zelo rodovitna in tudi obdelovati jo je lahko.Ponavadi je temna in vsebuje veliko humusa. Ko je vlažna, niprodnata niti lepljiva. Ko je suha, se zdrobi v drobno prst. Če pa joobdelate prekmalu po dežju, sesprime v grude. Na ilovici lahkogojite vse vrste zelenjave in sadja.

Lahka ali peščena zemlja To vrsto zemlje je lahko obdelovati in spomladi se hitro ogreje, tako da je dragocena za gojenjezgodnjih vrst pridelkov.

Slaba stran te zemlje je velikaprepustnost, zaradi katere voda iz nje neprestano izpira hranilnesnovi. To ublažite z vkopavanjemkomposta ali dobro zgnitega gnoja.Tako nastane humus, ki pomagaohranjati vlago.

Za ublažitev izgub zaradi izpiranja kompost ali gnoj rajedodajte pozno pozimi ali zgodajspomladi, namesto da ga vkopavate, preden se začneta glavno zimsko deževje in sneg.

V lahki zemlji je treba velikopridelkov poleti zalivati. Pogostostzalivanja lahko zmanjšate z vsaj 8 centimetrov debelo plastjozastirke v vrstah z rastlinami.Primerne zastirke so listni kompost,pokošena trava, slama in vrtnikompost. Zemljo lahko prekrijetecelo s črnim polietilenom, vendar je tak vrt na pogled precej grd.

Preden zemljo prekrijete z zastirko, jo dobro navlažite. Če nameravate uporabiti ostružke iz lubja ali slamo, zemljo najprej

Preskus zemlje v vodi Sestavo zemlje zelo nazorno ugotovite, če jozmešate z vodo. Žlico zemlje primešajte kozarcu vode in pustite, da seposede. Na levi je mešanica glinene zemlje in nekaj malega peska – glina se je potopila na dno, nato jo je prekrila tanka plast peska. V sredini jeskoraj povsem peščena zemlja; na desni je zemlja, bogata s humusom – lahek organski material plava na gladini.


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Vrste zem

lje17

ali dobro zgnit gnoj. Kot nadomestek,ki je sicer drag, ji lahko dodate tudi šoto, okrepljeno s posušenimpiščančjim gnojem ali gnojilom, ki je enako učinkovito.

Pridelkom, ki so prezimili, kot stapomladno zelje in brokoli, spomladidodajte po 60 g amonijevega sulfataali natrijevega nitrata na kvadratnimeter. Ta zelenjava je namreč pogostobleda in slabotna po zimi, prestani v kredni zemlji, vendar ji dušikovognojilo hitro vrne barvo in moč.

Kredna zemlja se tako hitro izsuši, da jo je treba v nekaterihsezonah zalivati in zastirati že maja ali celo aprila. Vendar tudi v tem primeru rastline, ki so se že dobro ukoreninile, poznejepokažejo simptome suše kot v peščeni zemlji. Če zastirko dovolj zgodaj potresete, rastlinedobro rastejo v skoraj vsehrazmerah, če le suša ni prehuda.

Gredice s črnim ribezom,malinami in jagodami morate za dobro uspevanje prekriti s stalno zastirko iz 5–8 cm debelega sloja vrtnega komposta.

Ko je kredna zemlja dobroobdelana, je primerna za večinozelenjave razen za krompir, ki imaraje rahlo kisle razmere. Kislost lahko ustvarite tudi umetno, tako da pri sajenju vsak gomolj prekrijete s prgiščem kislega komposta.

Sadje s koščicami, zlasti slive in ringloji, dobro uspevajo v krednizemlji, vendar morate na novoposajena drevesa prvo leto medsušnim obdobjem zalivati.

Šotna zemlja To je najredkejšavrtna zemlja. Poznamo dvepopolnoma različni vrsti te zemlje:močvirno šoto, ki je verjetnonajbogatejša in najrodovitnejša vrsta zemlje; in kislo šoto, ki jekiselkasta in pogosto zadržuje

vodo, tako da jo je težko spremeniti v rodovitno zemljo.

Kisla šota ponavadi nastopa na robu močvirij, kjer se nad vlažno, neprepustno ali skalnatospodnjo plastjo zemlje nabirarazpadajoče rastlinje. Takšni zemlji primanjkuje apnenca, tako da ima zelo nizko vrednost pH in le malo hranilnih snovi.

Če želite obdelovati takšno zemljo, je morda treba ureditiodtekanje vode (glejte stran 25).Vsako jesen zemlji dodajte po 250 g kalcijevega karbonata na kvadratni meter.

Med sezono rasti zemlji dodajte tudi po 60 g splošnegagnojila na kvadratni meter. Dokler se zemlja ne izboljša, se omejite na pridelke, za katere veste, dauspevajo tudi v kisli ali nevtralnizemlji, kot so borovnice in krompir.

Močvirno šoto pa je zelo lahkoobdelovati, saj v njej uspevajo skoraj vsi pridelki.

Prevzem novega vrta Vsakdo, ki se je preselil, lahkopričakuje nekaj presenečenj in težav, ko prevzame nov vrt.Največji izziv je selitev v novo hišo, kjer je gradbeno podjetje na vrtu pustilo odpadni gradbenimaterial in spodnjo plast zemlje, ali pa v staro mestno hišo z vrtom, na katerem je zemlja že povsem izčrpana.

Ko gradite hišo, se dogovorite z gradbenim podjetjem, da gornji sloj zemlje odstrani s temeljev in ga shrani na kup, spodnji sloj pa odstrani. Ko pozneje urejate vrt, lahko z zemljo s kupa prekrijete zelenjavni vrt.

Če prevzemate novo hišo, ki je že dokončana, na nekaj naključnoizbranih mestih izkopljite jame, da ugotovite, kako debel je gornji

sloj zemlje in kje je spodnji sloj zemlje tik pod površjem.

Če je zemljo nemogoče urediti tako, da jo s samokolnicoprevažate z enega konca vrta na drugega, kupite tovornjakgornjega sloja zemlje, s katerimlahko zagotovite ustrezno debelinotega sloja na zelenjavnem vrtu. Trata lahko raste tudi na precejplitvem gornjem sloju zemlje,zelenjava in sadje pa zahtevata vsaj 20–25 cm debel gornji sloj zemlje.

Zanemarjeno zemljo dobronahranite V prvih letih v zemljo na zelenjavnem vrtu vkopljite čim več dobro zgnitega gnoja. Prvosezono velik del vrta namenitekrompirju, ki pomaga odstranitiplevel. Posadite tudi grah in fižol, ki zemljo obogatita z dušikom, in hitro rastoče vrste solate. Pozneje lahko preidete na načrtkolobarjenja (glejte stran 29).

Zemlja na zanemarjenem vrtustare mestne hiše je ponavadi kisla in vsebuje veliko žvepla. Kisli dež je namreč v obdobjuodprtih ognjišč na premog in tovarniških dimnikov brez filtrov v zemljo spiral tudi velike količine žvepla.

Takšno zemljo je bolje obravnavati kot spodnji sloj zemlje, namesto da ji poskušatevrniti življenje. Če si to lahkoprivoščite, prek stare zemlje nasujte debelo plast dobre nove zemlje – ker je takšna zemlja draga, raje obdelajte majhen del zelenjavnega vrta, kot da na velikem delu tega vrtaposkrbite le za tanek sloj dobrezemlje. Druga možnost je, da starozemljo temeljito prekopljete in jidodate gnoj ali kompost, apno ingnojila, da ji izboljšate rodovitnost.

Pribori za preskušanje zemlje Kupite lahko preprost pribor za določanjevrednosti pH zemlje – pa naj bo kisla, bazična ali nevtralna. Upoštevajte priloženanavodila. Vzorec zemlje zdrobite (zgoraj levo) in ga dajte v preskusno epruvetoskupaj s kemičnim sredstvom, ki ga vsebuje pribor. Dobro pretresite in pustite, da se zemlja posede, nato s priloženo kartico z barvami ugotovite, kakšne barve je tekočina. Zelenkasta (zgoraj levo), rumena (povsem zgoraj desno) in okrastabarva (zgoraj desno) pomenijo, da je zemlja bazična, kisla in nevtralna.

Z vzorci zemljeravnajte previdnoVzorcev zemlje neprijemajte z golimirokami, ker lahkovrednost pH rok vplivana rezultat merjenja.

Preskusite večvzorcev Vzorcezberite na različnihkoncih vrta.

PRIBOR ZA DOLOČANE KISLOSTI ZEMLJE


Gno

j in

gnoj

ila| O

SNO

VN

A N

AV

OD

ILA

18

Rastline tako kot ljudje dobro uspevajo,

če imajo uravnoteženoprehrano. Tako kot dobronačrtovan obrok vsebujebeljakovine, vitamine inogljikove hidrate, je tudidobro obdelana zemljabogata s hrano, ki jopotrebujejo rastline.

Glavni trije elementi, odkaterih je odvisno življenjerastline – dušik, fosfor in kalij – se topijo v vodi,tako da jih lahko pijejo tenke koreninice na koncukorenin. Ogljik, vodik in kisik rastline črpajo tako iz zraka kot iz zemlje.

Glavna hranila Vsakopomembnejše hranilo ima življenjsko pomembno nalogo. Dušik spodbuja rast listov in stebla. Zemlja, bogata z dušikom, je idealna za gojenje zelenjave, kot so zelje, zelena, por, zelenasolata in čebula. Dušik voda kmalu izpere, zato ga je treba vsako leto obnavljati.

Fosfor je pomemben za močan razvoj korenin, rast rastline in oblikovanje cvetov ter semen. Korenovke, kot sokorenje, pastinak in navadna ter švedska repa, najbolje uspevajo v zemlji, ki vsebuje veliko fosfatov. Fosfati ostanejo v zemlji za hrano rastlinam še dve do tri leta po tem, ko jih vkopljete.

Kalij je pomemben za vzdrževanjerasti in za zagotovitev odpornostiproti boleznim in neugodnimrazmeram. Prispeva tudi k oblikovanju škrobov in sladkorjev,

ki jih vsebuje zelenjava, zlastikrompir, korenje, pastinak, pesa in sladka koruza.

Kalij potrebuje tudi vse mehkosadje. V zemlji ostane dve do tri leta po dodajanju.

Elementi, ki so potrebni v majhnih količinah Ob trehglavnih hranilnih snoveh rastlinepotrebujejo tudi majhne količinemagnezija, žvepla, mangana, železa, bora, cinka, bakra, klora in molibdena. Rastline in zemljapotrebujejo tudi kalcij ali apno. Razen apna lahko vsem drugimpotrebam rastlin zadostite tako, da zemljo obogatite z gnojem, ki vsebuje živalske iztrebke,pomešane s slamo in drugo steljo.

Visoko rodovitni viktorijanskikuhinjski vrtovi so dobivali velikekoličine hlevskega gnoja in naravniprocesi v zemlji, ki jim je pomagalodovolj apna, da je bila zemlja 'sladka', so zagotovili, da vrtnarjem ni bilo treba preveč skrbeti zapodrobnosti rastlinske prehrane.

Ta preprosta rešitev za večino ni več uporabna. Namesto tega smoodvisni od organskega materiala, ki je na voljo, in od kemičnih gnojil.

Organski material nastaja izrazpadajočega materiala – rastlin, ki razpadajo ali pa so jih prebavileživali. Množica gliv in bakterij v zemlji jih pretvarja v rastlinskohrano. Organski gnoj hrani zemljo in prek naravnih funkcij zemlje tudi pridelke. Deluje počasi in izboljša sestavo zemlje ter ji iz leta v leto povečuje rodovitnost.

Anorganska gnojila hranijopridelke bolj neposredno, sajvsebujejo hranilne snovi, ki jihrastlina takoj vsrka. Ne izboljšujejo pa sestave zemlje in lahko celoosiromašijo zaloge organskih snovi v njej. Zato skušajte

vzpostaviti pravo ravnotežje, tako da dodajate čim večorganskega gnoja in gnojila dodajate le za dopolnitev tistih hranilnih snovi, za katere veste, da jih v zemlji primanjkuje.

Razsut organski gnojNa vrtu prideta v poštev dve vrsti organskega gnoja, ki imatarazličen namen. Razsut kmetijskignoj vkopavate pozimi, poleti pa ga potresate kot zastirko. Vse vrstegnoja sicer niso bogate s hranilnimsnovmi, vendar zemlji dodajajohumus in izboljšajo pogoje rasti.

Druga vrsta organskega gnoja je iz obdelanih materialov, kot so kostna moka in posušena kri. To koncentrirano hrano ponavadiuporabljajo za pripravo sejanja ali za dodajanje rastlinam, ki rastejo. Zemlji dodajo le malohumusa. Med razsutimi vrstamignoja nastopajo naslednje vrste.

Vrtni kompost Za mestne vrtnarje je kompostni kup pogosto edini vir razsutegaorganskega materiala, vendar dobro pripravljen kompost lahkovsebuje dvakrat več rastlinske hrane kot hlevski gnoj.

Hlevski in drugi kmečki gnojiKonjskemu gnoju pravijo, da je 'vroč' – to pomeni, da hitrofermentira, zato so ga včasihuporabljali za pripravo toplih gred, v katerih so gojili zgodnje vrste pridelkov. Gnoj, ki ga prodajajojahalni hlevi, pogosto vsebuje v glavnem le slamo, prepojeno s sečem, in le malo iztrebkov; zatohitro razpade v precej majhen kup.

Prašičji gnoj počasi fermentira. Ko je svež, je pogosto jedek, tako da ožge korenine rastlin. Najbolje ga je zmešati s slamo in pustiti,

da pred uporabo tri mesece počiva.Goveji gnoj je iz slame. Je bolj vlažen in vsebuje manj hranilnihsnovi kot konjski gnoj. V zemlji pa počasi razpada in je idealen za peščeno zemljo.

Rabljen gobji kompost Gobekomercialno gojijo na kompostu, ki je v glavnem iz konjskega gnoja.

Ta gnoj skrbno pripravijo, da za nekaj časa, ko pridelek zori, nastane nadzorovana temperatura. Ko poberejo vse gobe, ta kompostprodajajo na kubične metre ali pa v vrtnih centrih z njim napolnijovreče, ki jih lahko prevažate v avtomobilskem prtljažniku. To je dober vrtni gnoj ali zastirka, ki vsebuje humus in rastlinsko

Hranjenje zelenjave in sadja

Pripravite mešanico Ko rastlinesadite v lončke in viseče košare,kompostu primešajte mešanicodrobcev sredstva, ki zadržuje vodo, in granularnega gnojila.

Za velika območja Veliko površinos tekočim gnojilom najpreprostejepognojite tako, da na konec cevinamestite ustrezen nastavek.

Naredite si pripravo za potresanjeZa enakomerno potresanje drobnihdelcev gnojila si pripravite napravoza potresanje, tako da plastični lončekvstavite v drugega in luknje zaodtekanje vode nekoliko zamaknete,da nastanejo majhne odprtine.

POLETNE REŠITVE ZA HRANJENJE


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Gnoj in gnojila

19

hrano. Vsebuje tudi kredo, zaradikatere je manj primeren za zemljo,ki je že bazična.

Mešanica perutninske stelje in gnoja Delno zgnito steljo s piščančjih farm lahko kupite pri kmetih, ki se ukvarjajo z rejopiščancev in druge perutnine, vendar je neprimerna za vrtnarje, ki živijo v pozidanih predelih. Gnoj je ponavadi suh in prašen in ga jetreba kompostirati pred uporabo. Ko je kompostiran, vsebuje velikodušika, le malo pa kalija in fosforja.

Gnoj, ki je pomešan z lesnimiostružki ali slamo, potrebuje nekajtednov, da razpade. Med tem časom kup tega gnoja neprijetno diši; zato ga je celo na deželi treba narediti čim dlje od hiše.

Listni kompost Čeprav lahkokompostirate listje vseh vrst, je najboljši listni kompost izhrastovega in bukovega listja.

Kup sestavite iz slojev listja in zemlje, debelih okoli 5 cm.Razpadanje pospešite tako, da listje poškropite s splošnimgnojilom. Kup naj ne bo višji od 1 metra. Vsaka dva ali tri mesece ga obrnite.

Kompost dozori v približno enem letu. Nato ga vkopljite po eno vedro na kvadratni meter.

Hmeljevi odpadki Velike pivovarne prodajajo hmeljeveodpadke podjetjem, ki izdelujejognojila. Ta hmelju dodajo hranilnesnovi in to prodajajo v vrečah kot hmeljev gnoj. Je odličen, vendar drag, zlasti če ga uporabite večjo količino.

Krajevne posebnosti Če živite v bližini majhne pivovarne, jihpovprašajte, ali bi vam prodali

uporabljen hmelj. Neobdelan hmelj izboljša sestavo zemlje, vendar ne vsebuje veliko hranilnihsnovi. Zato ga uporabite skupaj s splošnim gnojilom.

Morsko rastlinje vsebuje veliko hranilnih snovi za rastline,zlasti dušika in kalija, in tudi hitrorazpade v humus. Mesec ali dva gapustite na kupu, da dež spere iznjega večino soli. Nato ga vkopljitepo eno vedro na kvadratni meter.

Volneni gnoj – odpadki iz tovarnvolne – so na primer tradicionalnaoblika gnoja ponekod v Angliji. Tiodpadki vsebujejo do 14 odstotkovdušika, ki ga počasi oddajajo okoli tri leta. Gnoj vkopljite, ne da bi gakompostirali. Primerna količina je po 500 g na kvadratni meter.

Koncentrirani organski gnojMed koncentriranimi vrstamiorganskega gnoja, ki vsebujejo veliko hranilnih snovi za rastline, so naslednje vrste gnojil.

Posušen perutninski gnojTa gnoj vsebuje veliko dušika, zato ga uporabljajte varčno.Primeren je tudi za spodbujanjerazpadanja komposta.

Kostna moka Živalske kosti, ki jih prodajajo grobo ali bolj drobno zmlete v kostno moko,vsebujejo veliko fosfatov.

Grobo mleta kostna moka fosfate počasi oddaja vsaj dve leti, drobno zmleta pa deluje hitreje, vendar se v enem letu izčrpa.

Grobo mlete moke dodajajte po 120–180 g na kvadratni meter,preden posadite sadna drevesa in grmovje. Pred sejanjem alisaditvijo zelenjave enako količino te moke pograbite v zemljo.

Kopita in rogovi Ti so glavni vir dušika v nekaterih komercialnihvrstah komposta, kot je kompost za lončnice. Dušik počasi oddajajodlje časa, vendar je ta gnoj dvakratdražji od amonijevega sulfata alinatrijevega nitrata, ki sta glavnaanorganska vira dušika.

Posušena kri To je hitro delujočedušikovo gnojilo, ki lahko nadomestiamonijev sulfat ali natrijev nitrat.Potresite ga v vrsto zelenjave po 30 g na meter vrste.

Ribja moka Čeprav je ribja moka odlična hrana za rastline, je danes redka in draga. Ponavadi jo uporabljajo v mešanicah ribje in kostne moke ter krvi. Predsejanjem je dodajte po 90 g na kvadratni meter.

Enostavna anorganskagnojila Kemična ali umetna gnojila se delijo na enostavna, ki vsebujejo le eno ali dve gnojili od treh glavnih hranilnih snovi, in mešanagnojila, ki vsebujejo uravnoteženorastlinsko hrano. Ta gnojila sonaslednjih vrst.

Amonijev sulfat To dušikovo gnojilo lahko pred sejanjempograbite v zemljo. Primerna količina je 30 g na kvadratni meter. Lahko pa ga potresete tudi med pridelke, ki že rastejo, zlasti zelje in sorodne vrste zelenjave ter solate. Primernakoličina je 15 g na meter vrste. Učinke amonijevega sulfata opazite v 10 do 14 dneh. Če ga uporabljate samega, zemlja postane kisla. Zato najbolj učinkuje na kredni zemlji ali zemlji, ki ste ji dodali dovolj apna. Najbolje pa je, da ga

uporabite skupaj s superfosfatom in kalijevim fosfatom v mešani obliki gnojila (glejte spodaj).

Natrijev nitrat To je hitro delujoče dušikovo gnojilo, ki ga pogosto uporabljajo za spodbujanje rasti pridelkov, zlasti tedaj, ko to rast zaustavijoneugodne vremenske razmere.Primerna količina je 30 g nakvadratni meter.

Mešanica kalcijevega karbonata in amonijevega nitrata Tudi to je dušikovo gnojilo, ki je koristno za kislo zemljo, ker kislosti ne povečuje.Potresite ga le po površini, po 30 g na kvadratni meter.

Superfosfat To je najboljpriljubljeno gnojilo s fosfati.Pograbite ali z vilami vkopljite v zemljo, ko sejete ali sadite.Primerna količina je 60–120 g na kvadratni meter. Deluje prepočasi, da bi ga potresali po površini, v zemlji pa zagotovi hrano za rastline za nekaj let.

Kalijev sulfat To je najboljpriljubljeno gnojilo, ki vsebuje kalij, ker ga lahko varno uporabite na vseh rastlinah.Potresite ga po površini po 30–60 g na kvadratni meter prek območja s koreninami sadnih dreves in grmovja ter vzdolž vrst rastlin, ki bodo dolgo v zemlji. Zmešate ga lahko tudi z amonijevim sulfatom in superfosfatom v mešano obliko gnojila.

Kalijev klorid To gnojilo je bolj koncentrirano kot kalijev sulfat in lahko poškoduje jagode,rdeči ribez, kosmulje in paradižnik.

Na drugih rastlinah in grmovju ga lahko uporabite tako, da gapotresete po površini po 30–60 g na kvadratni meter.

Anorganska mešana gnojila Rastline potrebujejo uravnoteženo sestavo hranilnih snovi. Komercialna mešana gnojila vsebujejo tri glavne hranilne snovi – dušik, fosfor in kalij – ter elemente, ki jih rastline potrebujejo v manjšihkoličinah, kot sta železo in magnezij. Priporočena količinagnojila je ponavadi navedena na zavitku.

Tudi sami lahko pripravite mešano gnojilo tako, da temeljitozmešate 2 kg amonijevega sulfata, 2,5 kg superfosfata in 1 kg kalijevega sulfata. Za večino rastlin dodajte po 60 ggnojila na kvadratni meter.

Tekoča gnojilaKoncentrirana mešana gnojilaprodajajo v trdni in tekoči obliki in jih morate pred uporabo razredčiti. Ta gnojila je preprosto nanašati površinsko in rastline jih hitro vsrkajo.

Nekatere tekoča gnojila izdelujejo iz morskega rastlinja in izvlečkov humusa; druga izdelujejo le iz kemičnih elementov.

Zmešana so v različnih razmerjih, tako da je na voljo bogat izbor gnojil, ki so primerna za različne vrste rastlin in zemlje.

Listna hranilaRastline potrebujejo nekaj dni, da hranilne snovi vsrkajo prekkorenin. Ta proces lahko pospešitetako, da liste rastlin popršite z razredčenim gnojilom.


Gno

j in

gnoj

ila| O

SNO

VN

A N

AV

OD

ILA

20

Gnojila za pršenje po listih prodajajo vrtni centri. Nekatera so izdelana iz topljivih anorganskihgnojil, druga pa pripravljajo iz organskih snovi, kot je morsko rastlinje.

Listna hranila morate obravnavati kot dopolnilo gnoja ali gnojil in ne kot edino oblikohranjenja rastlin. Koristna so prirastlinah, ki imajo slabo razvitekorenine, ali med sušo, ko rastlinehranilne snovi le težko črpajo iz zemlje.

Hranjenje in uporaba gnojilGnojila je ceneje kupovati na debelokot v majhnih količinah, vendar jihmorate v tem primeru pravilno hraniti.

Gnojila hranite na suhem, ker hitro vsrkajo vlago iz zraka in se sprimejo v trdo ali lepljivomaso. Papirnatih vreč na hranite na betonu ali ob steni. Najbolje je, da gnojila hranite v plastičnih vrečah, posodah ali pokritihkovinskih škatlah.

Gnojila ne uporabljate v večjih količinah, kot jih priporoča izdelovalec. Površino, ki jo želite pognojiti, grobo izmerite, nato pa priporočenokoličino gnojila odtehtajte nakuhinjski tehtnici. Če ste prej vkopali kmečki gnoj ali vrtnikompost, uporabite le polovicopriporočene količine gnojila.

Štirinajst dni pred setvijoenakomerno potresite splošnognojilo in ga z motiko ali grabljamiprimešajte površju prsti. Ne vkopljitega, saj ga dež kmalu spere v globljeplasti zemlje, kjer ga lahko črpajokorenine rastlin. Gnojila ne trosite v bližini lukenj s semeni, saj lahkopoškoduje kaleče sadike. Namestotega ga potresite po površini obstraneh vrste in ga z motiko rahloprimešajte vrhnji plasti zemlje. Ne pustite, da bi anorganska gnojila – razen posebnih listnih hranil – prišla v stik z listi rastlin, ker jih lahko ožgejo.

V suhem vremenu po dodajanjugnojila zemljo dobro zalijte, sajrastline lahko vsrkajo hranilne snovišele po tem, ko so dobro raztopljene.

Tudi razmere v zemlji in vremenarekujejo, katera gnojila je najboljeuporabiti. Lahka peščena prst naprimer potrebuje več kalija kot težkaprst, zlasti če gojite mehko sadje.

Na območjih z močnim deževjemdež hitro spere dušikova gnojila, zato jih je treba nadomeščati z rednim dodajanjem amonijevegasulfata ali natrijevega nitrata.

Popravljanje zemlje, ki je prekisla ali preveč kredna Kislost ali bazičnost zemlje merivrednost pH, ki sega od 0 do 14;nevtralna zemlja ima vrednost 7.Vrednosti, ki so večje od 7, pomenijo,da je zemlja bazična, vrednosti, ki somanjše od 7, pa, da je zemlja kisla. Čeprav večina zelenjave najboljeuspeva v zemlji, ki je rahlo kisla inima vrednost pH okoli 6,5, nekaterevrste zelenjave – med njim kapusnice,fižol, čebula in beluši – zadovoljivorastejo tudi v rodovitni zemlji, ki ima vrednost pH okoli 7. Ta raven pa ni idealna za krompir ali jagode,ki imajo raje nekoliko kislo zemljo.

Večina sadja zahteva nevtralno ali nekoliko kislo zemljo, čeprav fige in grozdje prenašajo tudi rahlo bazično zemljo.

Večino zemlje lahko obdelate tako, da ublažite skrajne vrstekislosti. S priborom za merjenjevrednosti pH ugotovite, katererazmere prevladujejo v vaši zemlji (glejte stran 17), in se držite priloženih navodil.

Dodajanje apna Če je zemlja v zelenjavnem vrtu preveč kisla, pa ne veste koliko, je najbolje, da steprevidni in se izogibate pretiranemudodajanju apna. Potem ko jeseni alizgodaj pozimi zemljo prekopljete, ji dodajte po 180 g gašenega alivrtnega apna na kvadratni meter ali pa po 250 g zmlete krede ali apnenca na kvadratni meter.

Apno potresite po površini in pustite, da ga v zemljo spere dež. Ne vkopljite ga, ker bo v temprimeru površje ostalo neobdelano.Glinena zemlja je pogosto, a nevedno, prekisla. S priborom zapreskus vrednost pH ugotovite, ali to velja tudi za vašo zemljo.

Apno kisli glineni zemlji koristi na dva načina. Ublaži kislost zemlje,izboljša pa tudi sestavo prsti, saj spodbudi sprijemanje zemlje v drobce, to pa izboljša odtekanje vode in olajša rast korenin.

Pretirano nanašanje apna lahko zmanjša donos zelenjave.Kredni zemlji ne dodajajte apna;težki zemlji, ki leži nad kredno ali apnenčasto spodnjo plastjo, dodajte le zmerno količino apna.

Druga težka zemlja, pa tudiilovnata in kisla peščena zemlja, pa skoraj gotovo zahtevajo rednododajanje apna kot del programakolobarjenja (glejte stran 28). Apnododajte, preden začnete gojiti zelje,cvetačo in druge vrste kapusnic.

Nevtralizacija apnenčaste zemljeKislo zemljo je sorazmerno preprostoizboljšati, teže pa je spremenitiapnenčasto zemljo v nevtralno.Metoda, ki jo je vredno poskusiti, je ta, da jeseni zmešate 20 g žvepla v prahu z vedrom šote – po možnostimahovnate šote, ki je kisla. Nato zgrabljami v zemljo pograbite po enovedro mešanice na kvadratni meter.Pomaga tudi sama šota brez žvepla.

Čez eno leto znova preskusitevrednost pH zemlje. Če se jeizboljšala, ponovite obdelavo. Če se ni, ne zapravljajte denarja zasorazmerno drago žveplo v prahu.Namesto tega zemlji dodajte humusz gnojem in šoto. Ko morate dodatidušik, uporabite amonijev sulfat.

Simptomi pomanjkanjamineralovIzgubljanje barve ali lise na listih,steblih in sadju so lahko znakpomanjkanja nekaterih elementov ali slabega ravnotežja hranilnih snovi v zemlji. Pogosto je težko določiti,katerega elementa primanjkuje, ker so simptomi pomanjkanjapodobni pri različnih elementih.

Namesto tega poskusite obogatiti humus v zemlji, tako da ji redno dodajate dobro zgnit gnoj ali vrtni kompost in priporočenokoličino gnojila. Načrt kolobarjenja(glejte stran 28) je najboljši način za vzpostavitev ravnotežja.

Čeprav rastline zahtevajouravnoteženo sestavo hranilnih snovi, nekatere elemente potrebujejobolj kot druge. Izberite pridelke in različice, ki se dobro obnesejo na vrsti zemlje, ki jo imate – naprimer kapusnice na apnenčastizemlji in krompir na rahlo kisli zemlji. Pred posajanjem sadnih dreves na apnenčasti zemlji povprašajtebližnjega prodajalca, katere različicenajbolje uspevajo v vašem kraju.

Ta preglednica prikazuje približne odstotke dušika, fosforja in kalija, ki je rastlinam na voljo v glavnih vrstah gnoja in gnojil. Izdelovalcignojil na zavitkih navajajo dejanske deleže dušika, fosforja in kalija v navedenem zaporedju. Odstotki so podani s kemično formulo – N za dušik, P2O5 za fosforjev oksid in K2O za kalijev peroksid – ali pa le kot razmerje deležev. Uravnoteženo gnojilo je v tem primeruoznačeno na primer s 7–7–7, kalijev nitrat (KNO3) pa s 13–0–44.

GNOJILO DUŠIK FOSFAT KALIJ

kmečki gnoj 0,25 0,25 0,25

amonijev sulfat 20 0 0

grobo mleta kostna moka 3,30 29 0

natrijev nitrat 16 0 0

drobno mleta kostna moka 1,30 29 0,2

mešanica kalcijevega karbonata in amonijevega nitrata 15,5 0 0

posušena kri 9,5 0,8 0

superfosfat 0 20 0

kopita in rogovi 13 2 0

kalijev sulfat 0 0 49

ribja moka 9,5 8 0

kalijev klorid 0 0 60

uravnoteženo gnojilo (npr. 'Growmore') 7 7 7

kalijev nitrat 13 0 44

RASTLINSKA HRANA V ORGANSKEM GNOJU IN GNOJILIH


OSN

OV

NA

NA

VO

DILA

| Gnoj in gnojila

21

ELEMENT SIMPTOMI POMANJKANJA OBČUTLJIVI PRIDELKI ZDRAVLJENJE

dušik

fosfati

kalij

magnezij

mangan

železo

bor

molibden

Slaba rast; kratki poganjki; listi so majhni in rumene kapusnicepostanejo rožnate, nato pa oranžne. Sadeži ali gomolji so majhni.

Korenine in popki so slabo razviti in rastlina včasih kaže enake simptome kot pri pomanjkanju dušika. Na listih lahko nastanejo rjave lise ali pa porjavijo robovi listov. Sadeži imajo kiselkast okus.

Rast je slaba in listi postanejo motno modro-zeleni. Vršički in robovi listov tudi porjavijo ali postanejo lisasti. Listi rastlin s širokimi listi se povesijo. Sadeži lahko odpadejo, ko še niso povsem zreli.

Magnezij je sestavina klorofila in zelenega barvila v listih in steblu. Pomanjkanje tega elementa se zato pokaže kotizguba barve ali kot rdeči, oranžni, rjavi in vijoličasti odtenkibarve. Pomanjkanje lahko nastopi tudi zaradi prevelikekoličine kalija, ki preprečuje vsrkavanje magnezija.

Pomanjkanje mangana je pogosto v peščeni in bazični zemlji in pogosto nastopa skupaj s pomanjkanjem železa.Listna bledica, pri kateri listi obledijo ali spremenijo barvo, se začne na starejših listih. Pri grahu se to pomanjkanje pokaže v obliki rjavih lis na listih in votlih semen. Pri pesi se na listih pokažejo rdeče lise.

Listna bledica (izguba barve) se pokaže na vršičkih mladihpoganjkov in na mladih listih. Žile pri tem ostanejo zelene.Poganjki nato sčasoma odmrejo. To stanje ponavadi nastopi v apnenčasti zemlji, v kateri kalcijev karbonat rastlinam ali sadnemu drevju preprečuje, da bi vsrkavali železo, ki ga po naravi vsebuje zemlja.

Korenine pese in švedske ter navadne repe porjavijo; na steblu zelene se naredijo rjave razpoke; peščišče jabolk postane plutasto; rastoči vršički rastlin odmrejo.

Na listih se zlasti pri brokoliju in cvetači pojavi motnja, pri kateri listi zakrnijo in se zvijejo do osrednje žile, tako da so podobni repkom. Pri paradižniku listi dobijo lise in se prav tako zvijejo. Grah in fižol kažeta podobne znake kot pri pomanjkanju dušika.

Črni ribez,kapusnice in krompir.

Pesa, krompir in švedska ternavadna repa.

Jabolka, cvetača,ribez, grah,kosmulje, krompir inparadižnik.

Jabolka, pesa,kapusnice, češnje in krompir.

Jabolka, pesa, češnje in grah.

Jabolka in hruške,zlasti na apnenčastizemlji.

Jabolka, fižol, pesa, kapusnice,zelena, grozdje,hruške, švedska in navadna repa.

Fižol, brokoli,cvetača, zelenasolata, grah in paradižnik.

Po površini potresite natrijev nitrat, amonijev sulfat ali mešanico kalcijevega karbonata inamonijevega nitrata. Primerna količina je 60 g na kvadratni meter. Za trajnejšo rešitev vkopljite čim več vrtnega komposta ali kmetijskega gnoja.

Pred setvijo ali saditvijo dodajte po 25 g superfosfata na meter vrste. Z motiko ga zagrebite, da hitreje doseže korenine – superfosfat deluje prepočasi, da bi ga potresli le po površini. Lahko pa vkopljete tudi grobo ali drobno mleto kostno moko. Primerna količina je 120 g na kvadratni meter.

Pred sejanjem in saditvijo z motiko površinskozagrebite po 60 g kalijevega sulfata na kvadratnimeter. Enako količino nanesite tudi na meter vrste z zelenjavo. Januarja ali februarja potresiteobmočje korenin sadnega grmovja in dreves. Primerna količina je 30–60 g na kvadratni meter.

Takoj ko posumite, da rastlinam primanjkujemagnezija, jim liste poškropite z raztopinomagnezijevega sulfata. Primerna količina je 250 g te snovi v 12 litrih vode, ki ji dodajte tudi nekaj kapljic detergenta.

Rastline popršite z raztopino manganovega sulfata. Primerna količina je 50 g v 12 litrih vode, ki ji dodajte tudi nekaj kapljic detergenta. Druga možnost je, da zemljo zalijete z raztopino 275 g mangana v 24 litrih vode.

Za hiter in kratkoročen ukrep rastline popršite s tekočim železovim gnojilom. Januarja s tekočim železovim gnojilom pognojite tudi zemljo. Uporabite količino, ki jo priporoča izdelovalec.

Dodajte po 30 boraksa na vsakih 17 kvadratnihmetrov zemlje. Zmešajte z lahkim peskom, da bo gnojenje enakomernejše

Uporabite raztopino natrijevega molibdata. Primerna količina je 30 g te snovi v 8 litrih vode; to zadostuje za obdelavo 8 kvadratnih metrov zemlje.

PREPOZNAVANJE SIMPTOMOV POMANJKANJA MINERALOV V ZEMLJI

Prepoznavanje problema Predensklepate, da je slab donos pridelkov posledica pomanjkanjamineralnih snovi, preverite, ali je za to morda kriv napadškodljivcev ali bolezni(glejte strani 238–247). Če ste zemljo primernonahranili z gnojem in uravnoteženimi gnojili, je to zelo verjeten vzrok vaših težav. Ne poskušajte pa rešiti pomanjkanjaelementov tako, dapovečujete količino gnojila ali apna, saj to poruši ravnotežjemineralov v zemlji.


HRA

NA

Z D

OM

AČE

GA

VRT

A

• Podrobna navodila za gojenje, pobiranje, kuho in shranjevanje več kot

100 vrst sadja, zelenjave in zelišč.

• Strokovni nasveti za načrtovanje vrta, razumevanje lastnosti zemlje

in tega, kako jo izboljšati, obrezovanje, usmerjanje rasti, sejanje,

razmnoževanje, izbiranje potaknjencev in druga vrtnarska dela.

• Recepti za džeme, želeje, čatnije, vloženo zelenjavo in sadje ter druge

oblike konzervirane hrane. Recepti za doma pridelana vina, ob katerih

se pocedijo sline. Vse, kar morate vedeti o zamrzovanju, sušenju

in shranjevanju morebitne preobilice pridelkov, da bi bili čim boljši,

ko si jih čez čas privoščite.

HRANA z domačega VRTA


HRANAz domačega VRTA

FOOD FROM YOUR GARDEN-COVER-TISK:Layout 1 27/8/10 13:29 Page 1

hrana z domacega vrta

Documents