1

III.1. IZVLEČEK IZ OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

1.1. Veljavni prostorski akti

- Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Ur.l. RS št. 73/13, 81/16, 25/17,

36/17-UPB)

1.2. Izvleček iz strateškega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica

Notranji razvoj naselij

- Opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na

podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem).

Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in

arhitekturno (lahko tudi s sodobnimi arhitekturnimi principi) prilagajajo tej strukturi v smislu

zagotavljanja tipološke poenotenosti.

- Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven

opremljenosti z GJI in z grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice,

igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim

večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih

javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge,

uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno

umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in

zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.

- Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z

odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.

- Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske

raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini

naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov,

kmetijskih površin in obvodnih prostorov.

Prenova naselij

- Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S

prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve

naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

- Zagotovi se prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot

zavarovana vaška, trška in mestna jedra (naselbinska dediščina).

- Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška

in trška in mestna jedra oziroma deli naselij).

- Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena

območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.

- Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem

javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva

ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na

območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej

strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje

2

sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij

in arhitekture objektov.

- Ohranjajo in prenavljajo se tudi druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in

deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (gradovi, cerkve ipd.),

pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so

pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne

posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.

- Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in

objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

- Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskih jeder Višnje Gore, Šentvida pri Stični,

Stične ter jeder drugih naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi

elementi (Krka, Zagradec, Fužina in drugi). Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih

objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.

- Prenova naselij, ki so spomenik ali registrirana nepremična kulturna dediščina, se načrtuje na

podlagi konservatorskega načrta za prenovo, strokovne zasnove s konservatorskimi izhodišči

in kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja pristojne službe s ciljem

zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove,

uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

Oblikovna podoba naselij

- Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se

prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem

in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s

pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega

oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki med drugim

zagotavlja ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin,

kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora, ureditvami za racionalno rabo energije

in trajnostni promet. Slednji vključuje tudi urejanje površin za pešce in kolesarje ter razvoj

javnega potniškega prometa.

- Pri urejanju podeželski naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih

vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S

kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove

kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj

ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

- Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine,

se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je mogoče le v primeru, da

pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva

kulturne dediščine.

- Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem

komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo

na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

Koncept razvoja naselja Zagradec-Fužina

- Območje urbanističnega načrta Zagradec-Fužina vključuje naselja Zagradec in Fužina na

levem bregu Krke ter Dečjo vas in nekaj zaselkov Grintovca na desnem bregu Krke. Celotno

območje je eno pomembnejših naselij v dolini Krke in se v omrežju naselij razvija kot lokalno

3

središče.

- Ob regionalni cesti se še naprej razvija in oblikuje jedro naselja, na tem območju se spodbuja

razvoj mestotvornih centralnih dejavnosti. Stari jedri Zagradca (ob cerkvi, pokopališču in

osnovni šoli) in Fužine (ob cesti do mostu čez Krko) se celovito prenovita, pri čemer se jedro

Zagradca ureja tudi s širitvijo proti vzhodu.

- Stanovanjske površine se razvijajo predvsem na južnem delu območja urbanističnega načrta,

v Dečji vasi, kjer se z organizirano gradnjo lahko oblikuje sodobnejša, urbana stanovanjska

soseska.

- Spodbuja se razvoj dejavnosti za obdelavo ali predelavo lesa: žaga, mizarstvo in podobno, na

lokaciji, obdani z gozdom vzhodno od naselja. Na jugovzhodnem robu naselja se ohranja

območje za gospodarske dejavnosti, pri čemer se zagotavljajo ukrepi proti poslabšanju

bivalnega okolja v sosednjih stanovanjskih območjih.

- Osrednji element zelenega sistema predstavlja reka Krka, ki teče skozi območje

urbanističnega načrta. Nepozidana zemljišča ob reki se trajno ohranjajo. Ostali elementi

zelenega sistema so manjši (igrišče pri osnovni šoli, pokopališče ipd.), povezujejo se med

seboj v celostno omrežje zelenih površin ter povezujejo se z gozdnatimi in kmetijskimi

površinami v zaledju.

- Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti se

razvijata tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.

-

Urbanistična zasnova - koncept prostorskega razvoja naselja Zagradec – Fužina, grafični prikaz

(vir: Odlok o OPN Občine Ivančna Gorica, Ur.l.RS št. 73/13, www.ivančna-gorica.si)

http://www.ivančna-gorica.si)Prikaz

4

1.3. Izvleček iz izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica

1.3.1. Oznaka prostorske enote in namenska raba:

Namenska raba prostora:

- območja centralnih dejavnosti (C),

- območja stanovanj (S),

- območja zelenih površin (Z),

- območja prometne infrastrukture (P).

Podrobnejša namenska raba:

- CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij, ki so namenjena oskrbnim,

storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

- CDv - območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami,

- SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava, ki je namenjena bivanju in spremljajočim

dejavnostim.

- ZP – parki;

- ZK – pokopališča;

- ZD – druge urejene zelene površine;

- PC – površine cest, železnic in drugih prometnih površin.

Dopustne gradnje, dejavnosti in objekti glede na namensko rabo:

- CU

- Dopustne dejavnosti: poleg bivanja so dopustne dejavnosti trgovina ter storitvene dejavnosti,

gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo

in socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge

dejavnosti. Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih stavb je dopustna

pod pogojem, da se v stavbi ohranja vsaj eno stanovanje – praviloma v nadstropju ali v

mansardi oziroma v duhu tradicionalne razporeditve funkcij prostorov in v skladu z

dopustnimi dejavnostmi v okviru PNR. Izjemoma se dopusti odstopanje, da se za javno

dejavnost nameni tudi cela stavba, vendar le v primeru, ko gre za izrazito mestotvorno

dejavnost, ki povečuje prepoznavnost jedra naselja in privablja obiskovalce. Sem spadajo

kulturne dejavnosti, gostinstvo in turizem, kot galerija, hotel, knjigarna, izobraževalne

dejavnosti in podobno.

- Tipologija zazidave: eno- ali večstanovanjske hiše, prostostoječe ali v nizu, stavbe v javni rabi,

v tipologiji historične zazidave na območjih naselbinske dediščine ali v tipologiji oblikovanja

jedra na preostalih območjih..

- Dopustne vrste objektov: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski

objekti, enostavni in nezahtevni objekti.

- Druga merila in pogoji: oprema avtobusnih postajališč in ulična oprema (tlaki, konfini, klopi,

korita za cvetje in zelenje) je poenotena. Njihova postavitev in oblikovanje morata upoštevati

urbanistično-arhitektonske in krajinske značilnosti prostora; namestitev zabojnikov za

odpadke na za to označena mesta ne sme razvrednotiti spomeniško-varstvenih in drugih

kvalitet prostora; dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, oblikovani skladno s

stavbo, na katero so nameščeni. Najmanjša svetla višina do izveskov oziroma senčnikov, ki

segajo v ulični prostor, je 2,5 m, širina pa ne sme presegati polovice širine pločnika;

5

plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen oblikovanih stebrih in panojih ter na

posebej rezerviranih mestih; umeščanje naprav in objektov ter elementov, kot so satelitske in

druge antene, pokrovi revizijskih jaškov, nadstreški, kioski, stojnice, lokacije in oblika posod

za odpadke, gostinski vrtovi, druga urbana oprema, omarice za plin, zunanji deli klimatskih

naprav, oglasne in info table, zračni vodi elektrike in ostale inštalacije, mora biti podrejeno

zahtevam za ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih ter dediščinskih kakovosti jedra

naselja. Dimenzije, oblike, materiali in barve teh elementov naprav in objektov morajo

upoštevati obstoječe kvalitete v jedru naselja.

- CDv

- Dopustne dejavnosti: dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče gostinske dejavnosti in

izobraževanje.

- Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni

objekti.

- Druga merila in pogoji: ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve; območja se

oblikujejo prepoznavno, kot posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije.

- SSs

- Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjska prostostoječa hiša.

- Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi

dejavnostmi, za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih

skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene

dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura,

vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina

prostorov za dejavnost do 80 m2), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega

prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z

zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta –

stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;

- neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;

- brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja

hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve;

- dejavnosti so dopustne v pritličju stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni

stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno,

izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno;

- v stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih

sob in apartmajev) pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.

- dopustne vrste objektov: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski

objekti, enostavni in nezahtevni objekti.

- ZP

- Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter

spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).

- Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, parki, paviljoni, stojnice, namestitev klopi,

6

ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave, gradbeno

inženirski objekti.

- Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem

kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih

območij. Niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih

značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in

javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru

oziroma na prostoru, ki ga je mogoče primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in

sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko

izvedejo le na za to predvidenih površinah.

- ZK

- Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti.

- Dopustni objekti: pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov,

pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so enostavni in nezahtevni

objekti, poleg tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč in stojnica kot začasni objekt,

če služijo potrebam pokopališča. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.

- ZD

- Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin.

- Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, poleg tega pa še ureditve zelenih površin,

namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave.

Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.

- Druga merila pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu

oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.

- Varovanja in omejitve

- Območje naravnih vrednot,

- Varovalni pas regionalne ceste 15m,

- Priobalno zemljišče reke Krke 40m,

- Območje varovanja kulturne dediščine.

1.3.2. Posebni PIP:

- ZAF-OPPNa – OPPN Prenova jedra Zagradca: Predviden OPPN za prenovo starega jedra

Zagradca. Predvsem v pasu ob regionalni cesti se spodbuja razvoj centralnih dejavnosti,

predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih. Uredijo se parkovne površine ter zelena bariera

v pasu ob gospodarski coni, da se ohranijo bivalne kakovosti novega stanovanjskega

območja. S prenovami, nadomestnimi in dopolnilnimi gradnjami se zagotavlja ohranjanje

kakovostne strukture pozidave. Ločijo se peš in prometne površine. Ohranjajo se značilni

pogledi, predvsem vizure na cerkev in arhitekturna zasnova kakovostnih objektov. Predvidi se

sanacija neustrezno oblikovanih objektov. Z novimi zapolnitvami se prostor racionalno izrabi,

tako da se ohranijo dostop ter možnost priključitve na gospodarsko javno infrastrukturo tudi

nadaljnjim gradnjam na nepozidanih stavbnih parcelah. Za posege na območje registrirane

kulturne dediščine veljajo splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena

tega odloka. Posegi na območje varstva narave se uskladijo s pristojno službo za varstvo

narave.

7

1.3.3. Podrobnejša namenska raba, varovanja in omejitve, grafični prikaz

(vir: Odlok o OPN Občine Ivančna Gorica, Ur.l.RS št. 73/13, www.piso.si)