ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI

6 . aprila 1930 šTev. 14

Naša slovenska mesta: Slovenjgradec z Rahtela. ' (Foto I. Kvac, Slovenjgradec.)

S pogreba velikega istrskega preporoditelja in bivšega hrvatskega bana dr. Matka Laginje

Dr. Leon Vokač o d p r a v n i k poslov češkos lovaškega pos lan iš tva v Belgrudu. P r e j š n j i dolgole tn i pos lan ik dr . Šeba j e bil lani izvoljen v češkoslovaški pa r lament , a novi pos lan ik še ni bi l

izvoljen. 21. niaica so pokopal i v Za

g rebu vel ikega i s t r skega rodo l juba dr . M. Lag in jo . Za k r s t o j e v idet i pokojn ikovi ! sorodstvo, t emu pa s lede zas topniki k r a l ja, v l ade itd. (Foto a t e l j e »Jadran«, Zagreb , Vlaška ul. 75, k i i zboruo uspe le p o s n e t k e p o g r e b a tud i p r e d v a j a v kor is t

d r u š t v a »Istra«.)

Na desn i : Novi most Belgrad—Pancevo jo skoro dogra j en in b o še letos iz ročen p ro metu . Most j e eden na jveč j ih na Ba lkanu , stal j e pa okroglo 500 mili j . d ina r j ev , ii z g r a j e n j e bi l na r ačun r e p a r a c i j . Desni del mos tu j e n a m e n j e n za železnico, levi

pa za vozove in pešce.

.Na levi : T r ina j s t i Shakespeare v našem Nar . gledal išču. Dne 15. ]). m. se j e vrš i la p r emi j e -ra »^i l iar jac , s k a t e r o j e bi la združena tudi p ros l ava stote reži je odl ičnega našega režiser ja , g. prof. Jožefa .Šesta. (Foto Pogačnik .

L jub l jana . )

Oh 25 letnici mariborskega R iba r -skega društva, k i si j e pr idobi lo izrednih zas lug za v z d r ž e v a n j e in n a p r e d e k t amošn jega r i ba r s tva . Z g o r a j : d ru š tveno val išče za gojen je sa lmonidov v S tudenc ih ; na levi: r ib ja steza v Fal i , ena n a j znamen i t e j š ih v naši d ržav i , zgra

j e n a po zas lugi d ruš tva .

Slovenjgradec

Na (lesni: Mestno županstvo v Slovenjgradcu.

\ a levi : Okrajno glavarstvo in sodišče.

Najvažiiejšti luisclhiiiii v Mi-sliiijski dolini jo mestece Slovenj -iriadec. Na vzhodu se dviguje mogočno, gozdnato Pohor je , na zahodu pozdrav l j a do l j aue i)ri jazna cerkvica .Sv. I r š n l e z visokega Ples iš ča (16% ui).

o geol. formaciji j e Misliujska dolina udr t ina .

Zgodovina .Slov en jg radca in Starega t rga j e j e v tesni zvezi. Leta

j e dr . VVinkler z izkopaninami ugotovil s ta ro r imsko nase lb ino >{olatio« na župn i j skem pol ju v Stareu\ t rgu . Misliujska dol ina je

j užuozahodua s t r an .Slciveujgrailca z ožino, k j e r so l)ila nekoč mestna vruta. na levi hotel Goli , r o j . hi.ša p e s n i k a

Col la .

C e r k v e n a ulica v S lovenjgradcu z mestno / u p u o cerkvi jo .

(Foto Kvac.) Pogled na S loven jgradec in na .Mislinjsko dolino.

lO8

Naša mesta:SlovenjgradeC bila gotovo že pred vliodom Keltov iii l l ind janov nase l jena . V r imsko dobo spada tudi -»Mitrovo« svetišče, ki j e s talo pod »Crradom«. k a k o r so i zkopan ine dokazale. V poznejših stoletj ih (kdaj ni znano) se j e na >Cirudu< postavil u t r jen grad . o čemer še d a n e s p r i ča močno, dobro o h r a n j e n o obzidje s s t re ln imi p redor i . Pozne je bržčas v II. s tolet ju, se je grad pre ineni l v ce rkev . Iz kakovos t i s t avbe j e sk lepa t i na v isoko s tarost c e rkve . Vse i o])oke nosi inočni. mra ino rna t i s teber z r imskim kapitoloin. ki j e morebi t i sinžil pop r e j e n a k e m u n a m e n u v »Mitroveui svetišču«. V cerkvi j e epitaf s t a ro t r škega župnika . \ ud re j a T a i č a r j a . škofovskega komisa r j a iz 1. Ift'iS.

Razni \o jvod i (Leopold. Vil jem. .Albreht) so pode l jeva l i s t a ro t r šk im župnikom pr ivi legi je , da sme jo soditi svoje podložne v mestu in okrožju S loven j gradcu. Cesa r Fr ider ik j e 1. l+^'i. jiodelil župn i jo .Staritrg svojemu svetovalcu in škofu »Kneju .Silviju Piccoloniini«, ki j e ]>ozneje postal papež Pij II.

S loven jgradec j e liil v s redn jem veku obdan z močnim obzidjem in j a r k o m , ka te r i os tanki se še deloma vidijo. Na seve rnem in južt iem koncu mes ta so bila vra ta , k i so se vsako noč iz va rs tven ih ozirov za tvor i la . S loven jgradec j e ve l ikokra t men ja l svoje las tn ike . Koncem II. s tolet ja j e bil posestnik mes ta iu »Crada« grof Wer igand . ki j e imel tu glavni sedež od 1090—1125. V l ist inah i z te dobe se be r e ime

Windiskengrae tze« . k a k o r tudi v I. I I 6 \ 1164, 1187. 1206, k a r svedoči že o t a k r a t n i važnosti tega k r a j a . Wer igandovi nas ledniki so bili korošk i vojvodi >Sponheimer-()r te j ibnržani«, mejni grofje v Lstriji iu vojvodi Da lmac i j e od I. 1187—1204. \ zače tku H. stoletju j e bil grad »VViudischgiiitz« s t rgom (Castruin cum foro) z okolico jxisest grofa Bertolda v. Meran in A n d e c h s : (a ga j e podar i l leta 1251. p a t r i a r h a t u og le j skemu. Nada l jn j i poses tn ik i : Leta 1267. ko rošk i vojvoda UIrik, 1. 1270. češki k r a l j O t o k a r IL. ki se j e večkra t mudil v .Slovenjgradcu in podpisal r azne listine. Leta n i 6 . je bil grad z mestom posest rodb ine

»Auffenstein«. ki ga j e leta 1361. odstojjila og le j skemu p ' a t r i a rha tu ; ta ga j e od.stopil zopet avs t r i j sk im vojvodom. P a t r i a r h i ogle jski so imel i povodom svojih obiskov v mestu las tno hišo (danes Unger) . Koncem 13.. zače tkom 14. s tolet ja , so imeli ko rošk i vojvodi svojo kovnico za denar v S loven jgradcu in j e b i lo mesto t a k r a t zelo boga to , ke r so p r iha ja l i sem razn i menja lc i , t rgovci iu ob r tn ik i . L. 1364. j e vojvoda Rudolf zastavi l S loven jg radec š t a j . dež. g lavar ju »Cholo Vuze-uiškemu«. L. 1407. s ta vojvodi Leopold in Erns t zas tavi la Slov. G r a d e c na 2S let b r a t o ma »Reinprech tu in F r i d e r i ku Wallsee*. Po p r e t e k u te dobe se mora S loven jg radec z okolico v rn i t i d e ž e l n e m u

knezu. L. 1419. j e us tanovi l Janez pl . Lo.ški mes tno bolnico in s i rot išnico. 7. febr. 1441 j e vojvoda Albreh t VI. povodom svojega b i v a n j a v .Slovenjgradcu pot rd i l s t a r e p r iv i leg i je iu p rav ice mesta . C e s a r F r i de r ik j e dovoli l , da se sme vsako leto na dan .Sv. Elizabe te vršiti se jem. L. 1473.. 1476. in 1478. j e S lovenj g radec hudo t rpe l pred T u r k i , ki so mes to požgali , plenili , ropal i in l judi t i ral i v sužnost . L. 1489. so Ogr i napad l i sGrad« in ga zavzeli z mestom. L. 1493. j e podelil cesar Maks imi l i j an s loven jgrašk i g rad F r a n c u P rage r ju z naroč i lom, da ga na j poruši , k e r j e bil že v s labem s tan ju , zato pa .Scliulz f la inziuger- jev stolp v mestu (grud R o t t e n t h u r m ) u t rd i kot o b r a m b o prot i sovražnim n a p a d o m . L. 1309. j e hud požar upe-pelil vel ik del mesta . Leta 1514. se j e cesar .Maksimil i jan mud i l k r a t k o časa v .Slovenjgradcu. Lis t ine navede jo od 1571 —1725 imena mes tn ih sodnikov, ki so se volili v ce rkv i Sv. Duha . Reformaci ja j e tud i v .Slovenjgradcu in okolici nekol iko razbur i l a l j uds tvo : pa ve r ske novost i so naš le malo pr is tašev. Dne 12. ap r i l a 1632 j e nas ta l zopet požar , ki j e upepel i l skoro vse mesto. .Nad eno s tole t je ne zabeleži k r o n ika potem nič važnega o .Slov. g radcu . Zadnja podelitev pr iv i leg da t i r a od cesar ice Mari je Terez i j e leta 1770. in cesa r ja F r a n c a 1. 1809. Ko so se Francoz i le ta tSlO. pomika l i iz G r a d c a na Kran j sko , j e en odde lek »Macdonald-ovega« k r d e l a , ko raka l skozi .Sloven jg radec . Ker se j e mes to Francozom uprlo , sta bi la dva meščana i)o p r e k e m sodu obso jena na smrt . Enega od teh so us t re l i l i , d r u g e m u se j e pa posreč i lo zbežat i in se j e skr i l v nek i d imnik . Dne 10. m a j a 1811 j e zopet pogorel vel ik del mesta . L. 1848. se j e ustanovila v S loven jg radcu n a r o d n a .straža pod pove l j s tvom s to tn ika K a j e t a n Niess-a. L. 1850. j e bi lo ustanovl jeno o k r a j n o g l ava r s tvo za sodne o k r a j e S lovenj gradec . M a r e n b e r g in Šoštanj . L. 1897. se j e pr iče la grad i t i železnica Ve len j e—Dravograd , ki j e bi la le ta 1899. dog ra j ena . Meseca j a n u a r j a 1900. so se vozili prvi v lak i skozi S loven jgradec . Po n a k l j u č j u j e S loven jg radec p o n o v n o obiskal dne 10. m a j a 1903 vel ik požar , ki j e upepe l i l 88 ob j ek tov . Istega leta v j e sen i j e dobi lo mes to e l ek t r i čno razsve t l j avo od l a s tne e lekt r a r n e . D r ž a v n i p r e o b r a t 1.1918. se j e izvršil popolnoma mirno. Ko so se le ta 1919. pr iče l i boji za Koroško , j e pr iš lo zače tkom m a j a n e k a j mož koroškega Volksvvehra tudi v .Slovenjgradec. Po višjem , ukaza so mora l i vsi naši u r a di mes to zapus t i t i . T a k o j d ru gi d a n so na.še došle če te vpos tavi le zopet red, Volks-vvehrovci pa so odšli p ro t i severu , k j e r .so se drža l i do konca ma ja .

V S loven jg radcu sta dve ce rkv i in sicer župna ce rkev in ce rkev sv. D u h a . Župna

(Konec č lanka na strani 110.)

Pogled na Slov e n j g r a d e c z G r a dom in Ur ško go

ro \ ozadju .

.Na levi : Ernes t Goli (1887 ilo 1912) p o m e m b ni nemšk i pesnik, rodom Slovcuj -

g ra jčau .

S p o d a j : S t a r i t rg pri Sloven jg radcu z G r a

dom.

Znamenite pasijonske freske v cer kvi sv. Duha v S loven jgradcu .

Spodaj : dr. .Alojzij Brat-kovič, odve tn ik in mestni župan v SI. g radcu .

Iv. Romold, deželuosodni sve tn ik in p reds to jn ik s lovenje-

graškega okr . sodišča. Na desni ;

Starotrško župnišče , v k a t e r e m j e dolgo lei živel Da v. T r s t e n j a k na desni župna cerkev

sv. Radegunde . Večino slik za d a n a š n j o ser i jo iz S lovenjg ia |o posnel i gg. Ivo Kvac . dr . Harpf in F . I lovnik

109

Slovenjgradec v XVII. s tole t ju .

Na desni:

Hugo Wolf (1860—1903) sloviti nemški sklad a t e l j , rodom iz

S loven jgradca .

.Spodaj :

Nekdanji grad Rottenthurm, sedaj s lovenjgraška

()siu)vna šola.

Svete stopnice ob zunan j i s t r an i G r a d u p r i S loven jgradcu z z n a m e

ni t imi f reskami .

S p o d a j : Miroslav Viher, vladni sve tn ik in slo-ven jeg rašk i okr . g lavar .

Al. Čižek, duh . svetnik, mes tn i župnik te r ge-ren t okr . h r a n i l n i c e in okr . zas topa v S lovenj

g radcu .

Na levi:

Slovenjgradec 1. 1888.

file:///udrejafile:///ojvodi

110

Ix slovenfgrašRi oRolice

ce rkev sv. Klizabete je bila zg ra j ena le ta 1291. Popre j j e stala na tem mestu le kapel ica . C e r k e v j e p rece j p ros to rna , ima 1 liifljo in j e zidana v gotskem slogu iz |>oznejše dobo. Ima 6 o l ta r jev , od ka t e r ih j e o l t a r sv. Ka ta r ine na j s ta re j š i , čez 300 let. G l a v n i o l ta r sv. Klizabcte jo bil pos tav l jen v ba ročnem slogu leta 1754., za časa mes tnega sodnika Južcfa J id iar t -a . Tega so izdelal i Par iii N iedc i ina i c r . mizar ja v .Sio\. g radcu , Janez Sehov. po-d o b a r \ Clradcu in Karschek . s l ikar v Celovcu. V tem ol ta r ju se naha ja lepa I)odoba sv. Klizabete. k a t e r o j e izgotovil domači s l ikar . Mihael S t ranss leta 1752. .Med spomen ik i v ce rkv i pokopanih ()S('])Mosti j e tudi g l o b O tona Meri), pl. Kul-merja (T 1746).

C e r k e v sv. Duha j e iz leta I4')4. v č is tem gotiškeni slogu. Na levi s t ran i so znamenite freske pasi joi iskih | ) o d o b . V levem straiisktMii o l ta r ju j e kip sv. Troj ice , v desnem pa kip sv. F lor i jana \ go tskem s l o gu v spomin na požar 1. 1652.

V Slovenjgradcu j e sedež v s e h loka l i i i l i d ržavni l i ob -histev in naprav , ima r n z n e š o l e in zavxKJe. Dobro uspeva t rgovina in i ndus t r i j a .

S loven jg radec i m a zelo roman t i čno in s l ikovito okolico, ki nud i razn im ))r i ja te l jem n a r a v e prav hva ležne izlete.

P r i j azna ce rkv ica na »Gra-

111

Spoduj : Kom II Itisi irli i k i a v n l i so o/ ixcl i /-opct skoro po \scli ( l r / a \ a l i . zlasti pa še po oiiili. ki se imajo lioritt z raznimi no-tianjii i i i in j>()s|)o(larskiini t ežkočami in kjor j e / a t o komiinistie no g ihanjo p rece j močno. Zlasti ostro nas topa jo komunis t i v Nemčij i in v .Vmcriki. a tudi Češkos lovaška , Franc i ja , Špani ja iii d i u g e države imajo z njimi mnogo o p r a v k a . Naša slika nam kaže u e w y o i s k o komun i s t i čno ; 'g i ta tor ico. k i j e vodila demons t r ac i j e i r c d t amošnj im magis t ra tom in j o pe l je

s t r ažn ik v zapor .

Voditelji češkoslovaške republike. Od leve na desno : min is te r Beclivne, pred sednik p a r l a m e n t a Malvpe t r . p r e d s e d n i k r epub l ike Masarvk . p redsedn ik sena tu dr . Soukup , min i s t r sk i ) ) iedsednik Udr-žal in podpredsedn ik senata Doiiat. .Slika j e posne ta ob pr i l iki g la \n i l i s lovesnost i na čast M a s a r y k o v e 80 letnice dne 7. p . m.

Na d e s n i : Lord Balfour, znan i ang lešk i d ržavn ik , vodi te l j k o n s e r v a t i v n e s t r a n k e in \ e č l e t -ni anglešk i ministr.ski p redsednik , ki j e

umrl 19. p . m., s ta r 82 let. Na desn i :

Tudi Filipinci zahtevajo avtonomijo. Fi l ip inski otoki so last Zdriižeiiili d r žav ili zadn je čase se j e začelo t a m vel iko g iban je , k i s t remi za čim na jveč jo neodvisnost jo otočja od A m e r i k e . Naša sl ika n a m kaže pogled na og romno zborovan je v g lavnem mestu Manila , k j e r j e p r eb i

vals tvo t i r ja lo av tonomi jo .

Spotlaj : Največja in najhitrejša parnika sveta sta s eda j -»Bremen« in »Fivropa«. last severnonemSkega Lloyda . Ima ta po 51.000 ton, pot iz F v r o p e v A m e r i k o je pa p r e brodi la j F v r o p a « p r a v k a r v 4 dneh in 17 u rah . Naša sl ika nam kaže oba ve l ikana, k i .sta se s luča jno sešla v B remenu .

Spoduj na desn i : H. Vasquez, p r edsedn ik ma le r epub l ike San Domingo ( Amer ika ) , k i j e izzval s svoj im samolas tn im pos topan jem revolu

cijo v svoj i državi .

file:///scli

Naš filatelistični kotiček

Italija J u b i l e j n e z n a m k e za 1400 le tn ico bened ik t in ske opa t i j e na Monte

Cess ino.

Spominske z n a m k e ob p r i l i k i p o r o k e laškega p re s to lonas l edn ika z belg i j sko pr incez in jo . Zadnj i dve se p roda j a ta s p r i b i t k o m 10. oziroma 25 C za rdeč i kr iž .

A. Derental :

Singapurska krasotica Povest

Naposled se je zaslišalo nekje daleč, onstran stene, zamolklo ploskanje. Menda se je bilo končalo dejanje, v katerem je nastopala Haruin Čandana. In res je trenutek pozneje naglo stopila v sobo v spremstvu iste rumene, zoprne starke. Rahnianov je vstal. Harum Čandana mu je ponudila do ramena golo roko z dvema starinskima zapestnicama nad komolcem. .Vii ji naj poljubim roko?«, je pomislil Rahnianov. rajši ne. imjbrž domačini tu nist) tega v a j e n i . . . * Stresel ji je samo desnico po angleški navadi. Charli pride takoj.« je rekla Harum Čandana. »Zelo je bil vesel, ko sem mu rekla, da ga hočete tudi vi videti!« Odšla je s starko na ono stran zastora, kjer je menda imela svoj kotiček. Slišati je bilo, da se pogovarjata v malajščini. Starka je stopila izpod zastora, snela eno izmed oblek, ki so visele nu steni, iu zopet izginila. V tem trenutku so se odprla vrata. Na pragu je stal oni visoki zamorec, ki se je včeraj tako zanimal za Rahma-nova.

Zdaj, prav od blizu, je bilo videti, da si je z rdečilom povečal usta in tudi njegov s črno barvo namazani obraz v resnici ni imel nobenih zamorskih potez. Nasmehnil se je in pogledal Rahmanova. »Me ne morete spoznati?«, je slednjič rekel z zaianim glasom po rusko.

Rahmanov je stopil blizu, si ga pazuo ogledal in samo zmajal z glavo. »Pri moji veri, ne morem! Nikakor n e . . . Glas se mi zdi brez dvoma znan, a čigav glas je to — tega nikakor ne morem povedati!«

Zamorec se je zasmejal. »No, nočem vas mučiti s spominjanjem . . . Saj še lastnega brata ne bi spoznali, če bi se tako lepo prepleskal! Nekoč sva res bila znana, čeprav dokaj površno . . . Jaz sem — baron Kierstein!«

Rahmanov je nehote stopil korak nazaj. Nikakor si ni mogel misliti, da bo kjerkoli srečal baš tega človeka! Zdaj pa je stal pred njim tu in v tej noši! Molče sta si stisnila r o k e . . . Presenečenje je Ralimanovu za trenutek vzelo besedo, pa tudi ni vedel, kaj bi se spodobilo povedati po slični desetletni ločitvi. Zadnjič sta se videla v Petrogradu na Nevski promeimdi in zdaj sta se sestala v igralski oblačilnici Malajskega gledališča v Singapuru, mestu ob ravniku.

Zamorski baron je prvi prekinil molk. »Včeraj sem se tudi jaz prav tako zavzel, kakor vi zdaj! Nisem vedel, kaj bi si mislil, ko sem stal na odru in zagledal vas. Že dolgo je od tega. kar sem citai v šanghajskem ruskem dnevniku, da ste bili vi ustiel.jeni na Sibirskem.. .«

Rahmanov je samo obupno zamahnil z roko. Kdo bo zdaj še zaupal dnevnikom! Tudi jaz sem videl na lastne oči vaše ime v seznamu izgubljenih na solunski f r o n t i . . . Tako so poročali francoski l i s t i . . . Dobil sem jih i)ri načelniku italijanske vojne misije v našem generalnem štabu, v Mohiljevu . . .<

Kiei-stein se je zasmejal. Imel je še vedno isti presekani, mrki smeh kakor nekoč. : Konec pač delo hvali! Veseli me, da vas vidim . . . .VInogo inmva drug drugemu p o v e d a t i . . . A zdaj vas moram zai)ustiti. Grem zopet na oder. čas je že . . . Pridite torej . . . natančno vam moram povedati, kam, sicer ne imjdete tega kraja. Čez eno uro bom prost, pa se lahko razgovoriva! Čakajte, tako-le bova napravila!«

»Čelorong!