implementacija bolonjske reforme - mizs.gov.si · pdf filebr = kompleksen proces, na...
TRANSCRIPT
Implementacija bolonjske reforme
redna prof. dr. Monika Kalin Golob izr. prof. dr. Samo Kropivnik
asist. dr. Andrej Kohont
Cilj je postavitev temeljev za obsežnejše (širše
in podrobnejše, trajnejše) raziskovanje
implementacije BP (ključna področja,
metodologija) in uvodno opisati glavne
značilnosti uvajanja bolonjskih študijskih
programov v Sloveniji .
Oktober 2010 - september 2012 Obseg 3 x 0,07 FTE letno
2
BR = kompleksen proces, na različnih ravneh, vključuje različne deležnike in je na različne načine dolgoročno povezan z družbeno celoto.
Pregledovalni (exploratory) pristop z elementi opisnega (descriptive).
Kolaž podatkov in spletanje metod.
Ravni analiz: - Evropa, Slovenija (okvir)
- UL (pregled) - FDV (primer) - predmeti (nadaljevanje)
3
Podatki: - Objavljene raziskave BP v Sloveniji (npr. članki, razprave)
- Dostopni dokumenti na UL in FDV (izhodišča reforme, smernice za izvedbo, sklepi, razprave, načrti izvedbe, evalvacije ipd.)
- Dostopne baze podatkov UL in FDV (razvid in najava, ankete med študenti in izvajalci, spletni referat)
- Odgovori prodekanov članic UL na vprašanja o uvajanju in izvajanju BP (v okviru projekta).
4
Temeljno priporočilo I
Sistematično zbrati in urediti dokumente o razumevanju BP na ravni izvajalcev (institucionalna in programska raven).
So edini vir za razumevanje implementacije splošno opredeljenega BP, ki je za kakršnokoli evalvacijo nujna. - Obratna pot ni mogoča - Primer dokumentov FDV
5
Empirični kazalci, Razvid, UL: Čas in struktura
6
f/a leto p.enot podrobni/opis/sprememb/programovAG 2008 14=27 2008;/3/leta;/1VS+8UN(5x2sm)=2UN(26s);/AGRFT 2008 4=6 2008;/2x3,/2x4/leta;/4UN=4UN(1x3sm)ALUO 2008 5=11 2008;/3/leta;/4UN(1x2sm)=5UN(9sm)BF 2006 16=14 2006;/3/leta;/4VS(2sm)+9UN(3sm)=4VS(2sm)+9UNEF 2004 17=20 2004;/3/leta;/1VS(9sm)+1UN(8sm)=1VS(9sm)+1UN(11sm)FA 2006 3=1 2006;/5/let;/1UN(3sm)=1UNFDV 2004 16=13 2004;/4/leta/(VS/3);/1VS+7UN(12sm)=1VS+12UNFE 2008/6 13=10 2008/(VS/06);/3/leta;/1VS(5sm)+1UN(4sm6m)=2VS(5sm)+1UN(4sm)FFA 2007 2=3 2007/8;/3/leta/(enoviti/5);/1VS+1UN=3UN(1enoviti)FGG 2007 15=13 2007/8;/3/leta;/2VS(7sm)+3UN(7sm)=2VS(4m)+4UN(5m)FKTT 2009/8 8=5 2009/8;/3/leta;/2VS(3sm)+3UN(2sm)=1VS+4UNFMF 2007U9 12=10 2007U9;/3/leta/(e5);/2VS+3UN(9sm)=2VS+6UN(3sm,1e)FPP 2008 14=9 2008;/3/leta;/3VS(12sm)+2UN=3VS(6sm)+1UNFRI 2008 6=8 2008;/3/leta;/1VS(3sm)+1UN(3sm)=1VS+1UN(8m)FSD 2008 2=1 2008;/4/leta;/1VS+1UN=1UNFS 2007/8 2=6 2007/8;/3/leta;/1VS+1UN=1VS(5sm)+1UNFŠ 2008 4=4 2008;/3/leta;/1VS+1UN(3sm)=4UNFU 2004 4=4 2004/(int/08);/3/leta;/1VS(3m)+1UN=1VS(2sm)+2UN(1int)FF 2008 65=60 2008/(05U9);3/leta;/44UN(4+11x2sm)=47UN(19sm/m)MF 2008 2=2 2008;/6/let;/2UN=2UNNTF 2005/8 12=11 2005/8;/3/leta;/5VS+6UN(2sm)=4VS+7UN(1int)PEF 2008 12=14 2008;/4/leta/(VS3);/1VS+12UN=1VS+7UN(7sm)PF 2008 1=1 2008;/4/leta;/1UN=1UNTEOF 2008 4=4 2008;/3/leta/(e5);/1VS(2sm)+2UN=4UN(1e,1int)VF 2007 1=1 2007;/6/let;/1UN=1UN(e)ZF 2008 7=8 2008;/3/leta;/7VS=7VS+1UNUL 261=282
7
1. Predbolonjski programi se ne razpisujejo več. 2. Dinamika uvajanja nakazuje zadržanost in
previdnost (velika večina zadnji hip in le tri takoj).
3. Prevladuje 3 + 2 (obdobje uvajanja ne vpliva, tehniški niso 4 letni; ni vzorcev).
4. BR ni prinesla večkrat očitane razdrobitve študija in povečanja programskih enot (skupno v 7 letih iz 261 na 282).
5. Povečala pa se je prepoznavnost programskih enot, ki so v velikem številu primerov postale študijski programi, ki so manj nadalje razdeljeni (zaželjeni učinek).
8
Empirični kazalci (ocene), Najava, UL: Indeksi predmetov, ur, študentov f/a leto p.enot i,predmetov ure,obv. ure,izb. delta,i,št/p,UL
AG 2008 14=27 1.33 2.15 X 0.24
AGRFT 2008 4=6 1.19 1.05 215.00 0.45
ALUO 2008 5=11 1.66 1.31 3.08 0.81
BF 2006 16=14 1.02 0.66 1.32 1.04
EF 2004 17=20 2.67 3.71 9.70 0.4
FA 2006 3=1 0.93 0.79 1.17 1.73
FDV 2004 16=13 1.16 1.09 0.77 0.83
FE 2008/6 13=10 1.03 0.94 2.68 1.17
FFA 2007 2=3 1.89 1.43 3.15 1
FGG 2007 15=13 0.84 0.89 1.60 1.35
FKTT 2009/8 8=5 1.08 0.92 1.19 2.58
FMF 2007O9 12=10 1.61 1.28 7.14 1.29
FPP 2008 14=9 1.30 1.36 5.46 0.6
FRI 2008 6=8 1.06 0.97 X 1.1
FSD 2008 2=1 0.99 0.88 1.37 1.37
FS 2007/8 2=6 0.86 0.67 0.36 2.02
FŠ 2008 4=4 1.37 1.55 0.75 0.7
FU 2004 4=4 3.23 2.03 1.43 0.39
FF 2008 65=60 0.91 0.87 2.17 0.93
MF 2008 2=2 0.96 0.83 3.81 1.49
NTF 2005/8 12=11 1.21 1.09 39.25 2.42
PEF 2008 12=14 0.92 0.99 1.53 1.49
PF 2008 1=1 1.04 1.03 1.41 1.22
TEOF 2008 4=4 1.41 1.08 13.62 0.74
VF 2007 1=1 0.91 0.87 1.89 1.41
ZF 2008 7=8 1.21 1.00 X 1.33
UL 261=282 1.12 1.06 2.44 1
– Ocene so nastale s pomočjo uteževanja, izpeljanega iz vzorca (novi/stari; 1./2. stopnja; prekrivanje/podvajanje; nejasna imena; različne izbirnosti; (ne)izvajanje ipd.). So pribljižki, izračunani na osnovi primerjave 05 - 11.
– Ko jih obravnavamo skupaj, dajo dovolj realno sliko značilnosti uvajanja BP.
– Pravzaprav je vsaka fakulteta ali akademija svoja zgodba, za katero je potrebno poznati tudi zgodovino in posebnosti institucije, še posebej pa njeno razumevanje bolonjskega procesa in konkretne cilje procesa prenove.
9
1. Do večjih sprememb v obsegu izvajanja ni prišlo (12 %, 6 % v 7ih letih). Razlog je v načinu financiranja. 2. Pozitivni premiki v večjo izbirnost (že prej v večjo prepoznavnost) in uvajanje manjših skupin - optimizacija izvajanja znotraj postavljenih okvirjev. 3. Do največjih sprememb je prišlo na nižjih ravneh, predvsem predmetni. Tega se iz indikatorjev ne vidi!
10
FDV (podobno v zadnjem delu tudi drugje): - Iz okvirno 8 na enotno 12 predmetov. - Večja izbirnost med programi. - Od precejšnje različnosti obsega in
obveznosti na: - 60 urne, - semestrske predmete, - s sprotnim delom, - v večih oblikah in - z definiranimi cilji.
11
Predmetna raven preučevanja bi bila najbolj smiselna za nadaljne raziskave. Treba pa je vzpostaviti bazo standardiziranih podatkov iz učnih načrtov (načrtovana je bila v NAKVISovem informacijskem sistemu).
12
Temeljno priporočilo II
13
Empirični kazalci, Ankete, FDV: Odzivi študentov
14
Šol. leto 2. letnik 3. letnik
Prehodnost 2004 / 05 66.6 % 82.0 %
letnik 2007 / 08 64.8 % 84.6 %
Prehodnost 2004 / 05 73.8 % 65.0 %
generacija 2007 / 08 75.5 % 64.7 %
Povprečna 2004 / 05 7.6 7.8
ocena 2007 / 08 7.7 8.0
Izmenjava 2004 / 05 iz FDV 46 na FDV 51
2007 / 08 iz FDV 123 na FDV 165
Empirični kazalci, Referat, FDV: Uspešnost študentov
15
Široka in temeljita preučitev pričakovanj študentov pred, med in po študiju - za smiselno merjenjenje odzivov za reševanje težav in za načrtovanje).
Vsak ponudnik storitve, četudi je povsem specifična in netržna,
mora poznati pričakovanja uporabnikov, da sploh ustrezno razume njihove odzive. Pričakovanjem se ni treba nujno prilagajati, pričakovanja lahko usmerjamo in spreminjamo. Poznavanje pričakovanj je osnova uspešne komunikacije. Breme (s)poznavanja pa je na strani izvajalca.
Temeljno priporočilo III
16
Za kontinuirano in standardizirano preučevanje odzivov študentov je nujno imeti vsaj en v času in med enotami primerljiv indikator, katerega vrednosti bi bile enotno izmerjene na nacionalni ravni ter dostopne v agregirani obliki (npr. za programe ali zavode).
OP: Različni indikatorji so med seboj močno povezani,
bolj splošni zajame vse bolj specifične.
Temeljno priporočilo III
17
Empirični kazalci, Anketa med prodekani, UL: Razumevanje BP – viri informacij
18
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
vir_prenova_UL"
vir_prenova_SLOpredpisi"
vir_prenova_IN
Tnorme"
vir_prenova_analize"
vir_prenova_drugo"
vir_prenova_omrezje"
Viri$informacij$pri$prenovi$
19
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
vir_pren
ova_UL"
vir_pren
ova_SLOpred
pisi"
vir_pren
ova_INTnorme"
vir_pren
ova_analize"
vir_pren
ova_drugo"
vir_pren
ova_omrezje"
Viri$informacij$pri$prenovi$
pionirji"
zgodnji"
v"roku"
2"val"
20
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
Pinfo_delodajalci_srecanja"
Pinfo_delodajalci_sekundarni"
Pinfo_delodajalci_osebno"
Pinfo_delodajalci_korespondenca"
Pinfo_delodajalci_intervjuji"
Pinfo_delodajalci_ankete"
Pinfo_delodajalci_drugo"
Delodajalci*kot*vir*pri*prenovi*
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
Iodziv_
delodajalci_srecanja"
Iodziv_
delodajalci_osebno"
Iodziv_
delodajlci_sekundarni"
Iodziv_
delodajalci_ankete"
Iodziv_
delodajalci_intervjuji"
Iodziv_
delodajlci_drugo"
Delodajalci*kot*vir*pri*implementaciji*
21
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
40"
Pinfo_delodajalci_sekundarni"
Pinfo_delodajalci_korespondenca"
Pinfo_delodajalci_srecanja"
Pinfo_delodajalci_intervjuji"
Pinfo_delodajalci_ankete"
Pinfo_delodajalci_osebno"
Pinfo_delodajalci_drugo"
Delodajalci*kot*vir*pri*prenovi*
pionirji"
zgodnji"
v"roku"
2"val"
22
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
Pinfo_studen2_osebno"
Pinfo_studen2_srecanja"
Pinfo_studen2_ankete"
Pinfo_studen2_sekundarni"
Pinfo_studen2_intervjuji"
Pinfo_studen2_drugo"
Študen'(kot(vir(pri(prenovi(
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
Iodziv_
studen3_ankete"
Iodziv_
studen3_srecanja"
Iodziv_
studen3_osebno"
Iodziv_
studen3_sekundarni"
Iodziv_
studen3_intervjuji"
Iodziv_
studen3_drugo"
Študen'(kot(vir(pri(implementaciji(
23
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
Pinfo_izvajalci_srecanja"
Pinfo_izvajalci_osebno"
Pinfo_izvajalci_ankete"
Pinfo_izvajalci_intervjuji"
Pinfo_izvajalci_sekundarni"
Pinfo_izvajalci_drugo"
Izvajalci)kot)vir)pri)prenovi)
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
Iodziv_
izvajalci_srecanja"
Iodziv_
izjalaci_osebno"
Iodziv_
izvajalci_ankete"
Iodziv_
izvajalci_sekundarni"
Iodziv_
izvajalci_intervjuji"
Iodziv_
izvajalci_drugo"
Izvajalci)kot)vir)pri)implementaciji)
24
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
priprava_izvajalcev_katedreitd"
priprava_izvajalcev_odzgorajindividualn
o"
priprava_izvajalcev_internoizobrazevanje"
priprava_izvajalcev_evalvacijastarega"
priprava_izvajalcev_samoizobrazevanje
"
priprava_izvajalcev_ekste
rnoizobrazevanje
"priprava_izvajalcev_drugo"
Priprava'izvajalcev'
25
0"
5"
10"
15"
20"
25"
30"
35"
40"
45"
50"
priprava_izvajalcev_intern
oizobrazevanje"
priprava_izvajalcev_eksternoizobrazevanje"
priprava_izvajalcev_samoizobrazevanje"
priprava_izvajalcev_katedreitd"
priprava_izvajalcev_odzgorajindividualno"
priprava_izvajalcev_evalvacijastarega"
priprava_izvajalcev_drugo"
Priprava'izvajalcev'
pionirji"
zgodnji"
v"roku"
2"val"
Živeti z bolonjo
Monika Kalin Golob
1. Študija primera (raziskava z udeležbo: prodekanja 2005 ̶ 2011): 2005/06 začetek novih programov s 1. letnikom 1. stopnje.
2. Ankete med prodekani UL: odprto vprašanje.
à Konkretne težave posamezne fakultete = generalizirati
Velika reforma: vsebinska aktualizacija, mednarodna primerljivost
Spremenjen način dela ̶ enako financiranje
Individualizacija – masovni študij
Internacionalizacija kot strateška mantra brez vsebine
Kadrovske omejitve
Prostorske omejitve
Pripravljenost študentov, učiteljev
Zakonska osnova
Aktualne, nerešene prvine študijske reforme 1. individualizacija študija: 400, 200, 150, 75, 50 študentov zagotavljanje KT, število izdelkov in sprotnega dela
à preobremenjenost U in Š
2. izbirnost: tretjinska, vsi predmeti tudi izbirni, urniki
prekrivanja, slabe izbire
3. ZVŠ: 36. člen dodatni letnik: ustvarjanje neenakosti med programi 3 + 2 : 4 + 1
à pretočnost študentov, diskriminacija
4. Financiranje + neustrezno financiranje 2. stopnje
à krčenje izvedb, nejasne obremenitve, socialna
varnost učiteljev
5. doktorski študij inflacija doktorjev znanosti
doktorat stroke, znanstveni magisterij
6. “strateška” internacionalizacija brez strategije in transparentnega sistema
à tuji študenti kot breme, slovenski učni jezik kot ovira
7. pravno-formalni okvir:
- trajanje študija, število opravljanje izpitov
- n.p.o. (63. člen)
- 20- do 30-urna organizacija P V S (37. člen)
Ključni izzivi pri implementaciji reforme
1. Optimizacija in organizacija programov: razlikovanje VŠ – UNI, povezovanje 3 stopenj.
2. Financiranje – pomanjkanje in nejasnosti glede prihodnjega financiranje, neupoštevanje novih potreb (internacionalizacija).
3. Izbirni predmeti (izvedba, organizacija, predznanje).
4. Obremenitve študentov, nivo zahtevnosti, obseg: ECTS.
5. Pripravljenost študentov na sprotno delo.
6. Nejasnost, nedodelanost zakonodajnega okvira.
7. Zagotavljanje kakovosti v takih razmerah.
Uravnoteženost
Okvir Kakovost
možnosK za kakovost
stabilnost visokošolskega dela
transparentnost
Dober zakon
Stabilno financiranje
Jasna pričakovanja
Uravnoteženost: zaupanje
Država
Š
U