ZGODBE iz Indije V knjigi je 19 kratkih zgodb, ki na svojski način med nas prinašajo indijsko kulturo in življenje. Tudi če gre samo za zgodbo o slavnem, po holywoodsko vase zagledanem igralcu, ki se prav tako, kot kak ameriški lepotec zapleta v afere in umor, to skozi indijsko pisanje zadiši nekoliko drugače. Zgodbe so slogovno in tematsko različne, a vredne branja, še posebej, ker so do nas prišle po zapletenem prevajanju iz štirinajstih indijskih jezikov v Indiji. Bibhuti Bhushan Banerji: PESEM CESTE Banerji (izg. Banerdži) je poleg Tagoreja eden najvidnejših predstavnikov bengalske književnosti. V ospredju tega odličnega dela je deček Opu, sin revnega brahmana Horihorja Reja, sicer pripadnika najvišje duhovniške kaste. Opu skupaj s starešjo sestro Durgo preživlja po eni strani brezskrbno otroštvo, v katerega pa se zažirata revščina in lakota. Deček si pomaga z umikom v sanjarjenje o tem, kako bo potoval v daljnje kraje, veliko strast pa najde v branju. Zna se potopiti v skrivnosti narave, ji prisluhniti in odkrivati čudesa, za katera so mnogi slepi in gluhi. Nazadnje se mora soočiti s sestrino smrtjo in selitvijo v drug, oddaljen kraj. Roman je po svojih opisih, predvsem narave, mojstrovina. Noel Barber: KAIRČANKA Roman v dveh delih je bil že šestkrat ponatisnjen, kar je precej zgovoren podatek o njegovi priljubljenosti. Zgodba pripoveduje o družbi otrok, katerih očeta sta služila na dvoru kralja Fuada. Igrali so se s kraljevim sinom Farukom, ki je pri 16-ih letih prevzel oblast. Mark in Serena se

privlačita že od otroštva. Ko imata svoji družini, postaneta ljubimca, dodatno se zaplete, ko se v Sereno zagleda kralj Faruk. Obdolžijo jo umora, Mark pa je pravnik, ki jo zagovarja na sodišču...Vse sestavine za napeto branje, postavljene v Kairo, še bolj zavrejo. Zevin Gabrielle: ONKRAJ Liz pri petnajstih letih umre v prometni nesreči. Zbudi se na ladji in kmalu ugotovi, da je to ladja, ki jo pelje v posmrtno življenje. Le počasi se s tem sprijazni in v začetku le ves čas opazuje življenje na zemlji. Druži se z babico, ki je umrla že pred njo, se zaljubi, postane veterinarka, obvlada pasji jezik in se mlajša. Tako teče življenje v deželi Onkraj, dokler se zopet ne rodiš. PANČATANTRA Nekoč je v Indiji živel modrec po imenu Višnu Šarma. Prav takrat je tam živel tudi kralj Amara Šakti, ki je imel tri sinove. Ti fantje so kralju ves čas povzročali skrbi in ni bilo videti, da bodo sploh kdaj sposobni zasesti prestol. Kralj je prosil modreca za pomoč in slednji je fantom, da bi postali modri, začel pripovedoval zgodbe o živalih, basni, ki imajo izrazito vzgojno noto. Zgodbe so v slovenski izdaji razdeljene v pet vsebinskih sklopov: Kako izgubimo prijatelje, Kako pridobiti prijatelje, Kako dolgo živeti, Kako izgubimo pridobljeno in Prenagljena dejanja.

Mestna knjižnica Grosuplje ENOTA IVANČNA GORICA

Projekt Dežele v besedi in sliki

april/maj 2009

INDIJA

Knjižničarji svetujemo Kratke obnove del

Šahidula Kajsar: MORNARJEVA ŽENA Mornar Kodom se preživlja s trgovanjem po morju. Ko zagreši carinski prestopek, se znajde v zaporu. Žena in hči ne vesta, kaj se mu je zgodilo, čakata ga doma v revščini in lakoti. Vaški mogotec, šejk Lundor zadržuje pošto, zato da bi mlado in lepo Nobitun spravil na kolena s stisko in revščino in bi postala njegova ljubica. Nobitun ne popusti kljub težavam. Ko se Kodom vrne iz zapora, zlobni jeziki poskrbijo za govorice o njeni nezvestobi. Preizkušnja za njuno ljubezen se prične. Kabir: OGLEDALO SRCA Kabir je najbolj poznan klasični indijski poet. Pri iskanju indijskih poetov, ne pozabimo še prevedenih v slovenščino - Hafiza in Rumija. Vsem je skupno, da oznanjajo ljubezen, presežnost in modrosti, ki so s tem povezane. Tako nas Kabir, med drugim, nagovarja: »Izkoristi svoje rojstvo in ne bodi sraka, če si labod...« ☺ DAROVANJKE (Gitandžali) Tagorejeve pesmi, ki zajemajo iz duhovno-filozofskega ozadja, kot je zapisan v Sadhani, imajo pridih psalmov, to je duhovnih besedil, ki opevajo razmerje lirskega subjekta do Boga: hvalnice, žalostinke, prošnje ipd. Pesmi na subtilen način upovedujejo hrepenenje po Najvišjem, ki je enkrat nedvoumno navzoč, spet drugič skrit, kar pesniku povzroča bolečino. Očitne so vzporednice z Visoko pesmijo iz Svetega pisma: tudi tu je lirski subjekt ženska, ki hrepeni po svojemu Ženinu.

RABINDRANATH TAGORE (1861-1941)

Rojen je bil v Kalkuti v Indiji. Leta 1913 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Različnost, kakovost in količina njegovih del je neverjetna. Napisal je preko tisoč pesmi, osem knjig kratkih zgodb, več kot dvajset iger, osem novel in mnogo knjig in esejev o filozofiji, religiji, vzgoji in socialnih temah. Poleg tega je ljubil glasbo in bil skladatelj za preko dvatisoč pesmi. Leta 1929 je začel slikati. Bil je dober poznavalec zahodne umetnosti in znanosti. Rabindranath Tagore je bil genij, velikan celega človeštva, ki ga je navdihnila tako tradiconalna Indija kot moderne zahodne kulture in je vztrajno zagovarjal duhovne vrednote in enotnost človeštva

Rabindranath Tagore: SADHANA (ali Pot k popolnosti) Gre za duhovno-filozofske spise, ki so odsev avtorjeve želje, povezati vzhodno in zahodno duhovno tradicijo. V ospredje svojega razmišljanja postavi povezavo med lepoto (umetnostjo) in ljubeznijo. Besedilo skuša na nov, izviren način zahodnemu bralcu prikazati tisočletno indijsko duhovno

modrost, osrediščeno v Upanišadah. Zanimivo je, da je za Tagoreja dejavnost pomembna, saj je skupaj s kontemplativnostjo nerazdružljiva pot ljubezni. ZGODBA O SAVITRI: pripoved vidca Markandeje iz Mahabharate Zgodba o Savitri je ena najbolj znanih poglavij iz *Mahabharate. Je sama zase zaključena celota in jo lahko beremo samostojno. Savitri je zgodba o življenju in smrti, še lepše povedano - o življenju s smrtjo. Ep govori o Savitri, ki živi s prerokbo, da bo njen ljubljeni umrl. *MAHABHARATA in RAMAJANA

V svetu klasične literature je Mahabharata v mnogih pogledih edinstvena. Nastala je pred 3000 leti. Je največji in najstarejši ljudski ep. Sestavljen je iz več kot 100.000 sanskrtskih verzov. Govori o zgodbi Kuru dinastije, ki je živela v glavnem mestu Hastinapuru, v bližini Delhija, kjer je bilo, že od najzgodnješih časov, glavno mesto Indije. Ep je prepleten z nešteto zgodbami in parabolami. Drugi ljudski ep je RAMAJANA: Oba epa sta nastala na dvorih vojaškega plemstva in kot plod dvorskih in potujočih pevcev, opevata junake iz višjih slojev…