Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetnitvo za mlade -Strokovne podlage, 2016 Inovacije pogoj za uspeh pri zaposlovanju in v ivljenju, ddr. Matja Mulej in dr. Zdenka enko

1

Avtorsko delo, predstavljeno v nadaljevanju, je nastalo decembra 2016 kot strokovna podlaga za potrebe projekta Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetnitvo za mlade, ki ga izvaja IRDO Intitut za razvoj drubene odgovornosti v letih 2016-2018. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 20142020, prednostna os: 8. Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile; prednostna naloba 8.2 Trajnostno vkljuevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobraujejo ali usposabljajo, vkljuno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljuenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljuno prek izvajanja jamstva za mlade; specifini cilj: 8.2.1 Znianje brezposelnosti mladih. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja urednitva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem jeziku. Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije, Republike Slovenije in IRDO - Intituta za razvoj drubene odgovornosti.

Inovacije pogoj za uspeh pri zaposlovanju in v ivljenju

ddr. Matja Mulej in dr. Zdenka enko

Povzetek:

Iskanje zaposlitve in/ali poslovanje v lastni organizaciji v sodobnih razmerah, ko najbolj manjkajo potrebe odjemalcev, je zelo zapleteno. Zaposlitev in/ali poslovanje predstavljata za mladega loveka poskus inovacije, tj. ustvarjanja nove koristi za odjemalce in kasneje tudi za sebe, v invencijsko-inovacijsko-difuzijskem procesu (IIDP). Tak poskus je lahko uspeen, e ga pripravimo in izvedeno im bolj celovito, ne le enostransko, ampak z interdisciplinarnim sodelovanjem vseh bistvenih strok. Za trajno zaposlitev je zelo izjemoma dovolj monosti, e se zgodi zaposlitev v organizaciji, za katero je IIDP nenehna in hkrati ne zelo stresna vsakdanja praksa. Kandidat za zaposlitev ali samostojno poslovanje ima zelo verjetno toliko ve monosti za uspeh, kolikor bliji so mu IIDP in drubena odgovornost, zato pa sistemsko ravnanje. Kljune besede: sistemsko ravnanje, drubena odgovornost, inovacije, kandidat, zaposlitev, celovitost, potrebe, organizacija, odjemalci, invencija, difuzija

Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetnitvo za mlade -Strokovne podlage, 2016 Inovacije pogoj za uspeh pri zaposlovanju in v ivljenju, ddr. Matja Mulej in dr. Zdenka enko

2

0. Izbrani izziv in vidik obravnavanja

Ta prispevek za projekt MODEL M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetnitvo za mlade izhaja iz opredelitve,

- da je iskanje zaposlitve in/ali poslovanje v lastni organizaciji v sodobnih razmerah, ko najbolj manjkajo potrebe odjemalcev, zelo zapleteno,

- da zaposlitev in/ali poslovanje predstavljata za mladega loveka poskus inovacije, tj. ustvarjanja nove koristi za odjemalce in kasneje tudi za sebe, v invencijsko-inovacijsko-difuzijskem procesu (IIDP),

- da je tak poskus lahko uspeen, e ga pripravimo in izvedeno im bolj celovito, ne le enostransko, ampak z interdisciplinarnim sodelovanjem vseh bistvenih strok,

- da je za trajno zaposlitev zelo izjemoma dovolj monosti, e se zgodi zaposlitev v organizaciji, za katero je IIDP nenehna in hkrati ne zelo stresna vsakdanja praksa.

Zajema poskus odgovora na opredelitev Evropske Unije, da je za uspeh invencijsko-inovacijskih procesov nujno uporabljati sistemsko razmiljanje1,2 (EU, 2000, s. 4, Prikaz 6 v tem prispevku). Zato v njem poskuamo na kratko prikazati osnove kar najbolj celovitega razmiljanja, pri katerem uporabljamo eno od sodobnih teorij sistemov3,4 dialektino teorijo sistemov. Prikaz

1 Na osnovi mednarodne prakse naslov predmetnega podroja, ki se ukvarja z ustvarjanjem in uveljavljanjem novosti, sicer je Inovacijski management, a v resnici gre za dve tako bistveno razlini fazi, da je smiselno govoriti o invencijsko-inovacijskem managementu. Poleg tega je veliko vplivov iz invencijske faze na inovacijsko fazo dokaj posrednih, le redke invencije postanejo inovacije. Potreben je torej management ustvarjanja invencij kot novih in morda obetavnih zamisli in management inoviranja kot procesa spreminjanja invencij v novo korist za odjemalce in avtorje, tj. ustvarjanja inovacij ter management inovacij kot procesa, v katerem se nekaj, kar je naelno e postala inovacija, uveljavlja med uporabniki in iri med ve ljudi s tim. difuzijo novosti. (Mulej, v Mulej idr., 2008, 2013). Zato bomo govorili o IIDP, tj. invencijsko-inovacijsko-difuzijskem procesu; razleniti ga kae na e ve faz. 2 V angleini se proces inoviranja in njegov izid inovacija imenujeta enako. Tudi to dela teave pri dojemanju, za kaj sploh gre v danem primeru. 3 Teorija sistemov je nastala pred skoraj sedemdesetimi leti kot splona teorija sistemov. Z njo so eleli oslabiti pretirano (!) specializacijo in okrepiti celovitost, zato prikazati vsem delom narave, vkljuno s lovetvom, skupne splone lastnosti, zato da bi se posamine, e tedaj hudo, ali celo preve specializirane vede, mogle zbliati. Pokazalo se je (ponovno na tevilnih konferencah in v knjigah in revijah o teoriji sistemov in njeni uporabi), da neogibna ozka specializacija niti ni dovolj niti ni v posebno pomo pri trudu, da bi dojeli in obvladali zapleteno sodobno ivljenje toliko celovito, da ne bi s svojimi posaminimi dejanji povzroali ve kode kot koristi. Tako se je poleg splone teorije sistemov razvila vrsta nadaljnjih. Med njimi se naa dialektina teorija sistemov ukvarja z lastnostmi ljudi, da bi podpirali inoviranje, in metodami, ki bi pomagale ljudem priti blije do celovitosti pri delu, zlasti glede inoviranja, ki je zelo zapletena tematika. O tem ve v slovenini v knjigi M. Muleja in soavtorjev INVENCIJSKO-INOVACIJSKI MANAGEMENT Z UPORABO DIALEKTINE TEORIJE SISTEMOV (PODLAGA ZA URESNIITEV CILJEV EVROPSKE UNIJE GLEDE INOVIRANJA), 2008. Vsa knjiga je njena raba. al knjiga e ni zastarela. Dobite jo lahko pri M. Muleju elektronsko in brezplano. Tudi ta prispevek temelji na njej. 4 al ima v vsakdanjem govoru pojem sistem ogromno razlinih vsebin, kot so: ureditev, zapletena celota, povezane rastline ali drugi deli narave, obravnavani pojav itd. Sistemsko ravnanje nam pomeni trud za im vejo celovitost. Govorili bomo o celovitosti pristopa in obravnave, ki je hkrati potrebna in zadostna. Popolna celovitost ni za ljudi izvedljiva. Na posamien vidik ali stroko omejena celovitost je navidezna in zato nevarna.

Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetnitvo za mlade -Strokovne podlage, 2016 Inovacije pogoj za uspeh pri zaposlovanju in v ivljenju, ddr. Matja Mulej in dr. Zdenka enko

3

bo kratek in prilagojen uporabi tistih, ki se ukvarjajo z obvladovanjem ustvarjanja novosti (=invencij in inovacij5,6). Le-te so dovolj nujen in zapleten pojav v sodobni drubi in njenem gospodarstvu, da se jim ne moremo izogniti in da jih ne moremo obvladati uspeno, e nismo dovolj celoviti, ampak preve enostranski. Kot posamezniki, ki ne sodelujejo z drugimi, seveda ne zmoremo biti dovolj celoviti, zato moramo za svoje miselno izhodie vzeti naravno in ekonomsko dejstvo, da smo soodvisni,7,8,9 etudi poskuamo pravno biti neodvisni, da nas ne bi smel nihe zlorabljati. Smo pa zaradi ogromnih koliin znanja in vednosti lovetva kot posamezniki nujno ozko specializirani na neki drobec, zato potrebni drugim in potrebujemo

5 Neko niso razlikovali invencij in inovacij. Potem so jih sicer razmejili, a tako, da so za inovacije teli samo del inovacij, namre tiste, ki so po posledicah drobne, po nastanku izven poklicne dolnosti, po vsebini tehnino-tehnoloke. Po letu 1971 (v Jugoslaviji po l. 1981, v Sloveniji tudi danes) ne velja ve tista opredelitev inovacije: to je zdaj vsaka novost, ki jo odjemalci tejejo za sebi koristno (glej: EU 1995; EU 2000). Invencija je zamisel, ki obeta, da bo morda kdaj obiajno z veliko dodatnega napora in nalob postala inovacija. Zato je invencij veliko ve, neposredne koristi od njih ni, a so nujna surovina za inovacije, eden od pogojev za njo in s tem za korist. Prikaz 1. 6 Uspena zaposlitev ali lastno novo poslovanje je inovacija, a samo, e je uspena/uspeno za uporabnike, ne vsaka. 7 Novi slovenski pravopis ne pozna (ve) besede soodvisnost, ampak medsebojno odvisnost. V stroki je toliko doma, da ga bomo vseeno uporabljali. 8 Sluajno smo pisali neko inaico za ta del gradiva za knjigo, na katero se opiramo, v asu, ko se je v New Yorku na zasedanju skupine Organizacije zdruenih narodov dogovarjalo o usodi sveta kot celote 150 predsednikov drav in vlad, kar je najve v zgodovini lovetva dotlej. Ko je TV CNN o tem poroala 06. 09. 2000 pozno zveer, je izpostavil stavek najvplivnejega dravnika tistega trenutka, predsednika ZDA Billa Clintona: e hoemo ali noemo, vse bolj smo soodvisni. Soodvisnost je temeljni pojem teorije sistemov vseh skoraj 70 let, odkar obstaja, in temelj neformalnega sistemskega razmiljanja vsa tisoletja, odkar ga neki del lovetva uporablja kot podlago za svoje dovolj celovito razmiljanje in s tem za svoj uspeh (Prim.: najin drug prispevek za to strokovno gradivo). Kibernetika pa je nastala iz prakse interdisciplinarnega sodelovanja. Brez njiju ne bi bilo sodobnih telefonov in drugih aparatov niti sodobnega sodelovanja. Vsi dananji problemi so posledice preibke uporabe sistemskega ravnanja. 9 Hawken (1994), ki zelo nazorno kae posledice pomanjkanja celovitosti na primeru skrbi ljudi za ohranitev zdravega naravnega okolja kot pog