integracija oseb s priznano mednarodno … · 2 integracija oseb s priznano mednarodno zaŠČito na...

INTEGRACIJA OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRGU DELA V SLOVENIJI

Raziskava

2


O Mednarodni organizaciji za migracijeMednarodna organizacija za migracije – IOM je predana načelu, da humane in urejene migracije koristijo tako migrantom kot družbi. IOM kot medvladna organizacija s svojimi partnerji deluje v mednarodni skupnosti z naslednjimi nameni: pomoč pri premagovanju operativnih migracijskih izzivov; temeljito razumevanje vprašanj migracij; spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja skozi migracije in podpora človeškemu dostojanstvu in blagostanju migrantov.

Stališča, izražena v raziskavi, so mnenja avtorjev in niso nujno skladna s stališči Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Uporabljene usmeritve in predstavitev gra-diva skozi celotno raziskavo ne izražata nobenih mnenj s strani IOM glede pravnega sta-tusa katere koli države, območja, mesta ali regije ali njihovih oblasti oz. nobenih mnenj v zvezi z njihovimi mejami.

Pripravo in izdajo raziskave je omogočila finančna podpora Razvojne banke Sveta Evrope – Sklada za migrante in begunce. Stališča, izražena v raziskavi, so mnenja avtorjev in niso nujno skladna s stališči Razvojne banke Sveta Evrope – Sklada za migrante in begunce.

Izdajatelj: Mednarodna organizacija za migracije

Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Tel. št.: +386 1 434 73 51

E-pošta: [email protected]

Spletna stran: www.iom.int

Oblikovanje: kaloop.si

© 2017 Mednarodna organizacija za migracije (IOM)

Vse pravice pridržane. Nobenega dela ni dovoljeno kopirati brez dovoljenja IOM Slovenija.

3


KAZALO VSEBINE

1. UVOD 4

2. OPREDELITEV KLJUČNIH IZRAZOV 7

3. PREGLED POLITIK IN OBSTOJEČIH PRAKS 93.1 Statistični pregled 93.2 Pravica do dela med azilnim postopkom 123.3 Dostop oseb s priznano mednarodno zaščito

do trga dela 14

4. NAČRTOVANI UKREPI ZA PODPORO PRI INTEGRACIJI NA TRGU DELA 18

5. ANALIZA POLSTRUKTURIRANIH INTERVJUJEV 215.1 Profil intervjuvancev 215.2 Ključne ugotovitve 22

6. ZAKLJUČKI IN POT NAPREJ 25

PRILOGA I 29

VIRI 32

4


1. UVOD

Uspešna in dolgoročna integracija oseb s priznano mednarodno zaščito v družbo pred-stavlja izziv za ciljne države. Obenem se strokovnjaki, ki delujejo v praksi, v veliki meri strinjajo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešno in dolgotrajno integracijo v družbo aktivna vključitev in udeležba na trgu dela. Skupna načela za integracijsko politiko pri-seljencev v EU prav tako navajajo, da je »zaposlitev ključni del procesa integracije in igra osrednjo vlogo pri vključitvi imigrantov, prispevkih imigrantov k družbi države gostitelji-ce in vidnosti takšnih prispevkov«.1

Razpoložljive informacije in podatki o vključevanju na trgu dela v zvezi z osebami z med-narodno zaščito na evropski ravni so pomanjkljivi. V preteklosti je bilo prav zaradi po-manjkanja podatkov pripravljenih le malo celovitih raziskav na tem področju. V Sloveniji je Društvo Odnos, ključna nevladna organizacija na področju integracije migrantov, leta 2015 objavilo raziskavo2 v sklopu Evropske migracijske mreže (EMN). V času od objave raziskave je v Sloveniji prišlo do porasta števila prosilcev za mednarodno zaščito, saj je bila v obdobju od oktobra 2015 do marca 2016 Slovenija del t.i. zahodnobalkanske migra-cijske poti. Jeseni in pozimi 2015/2016 so bile dejavnosti vladnih in nevladnih organizacij v Sloveniji osredotočene na takojšnji odziv na terenu. Vendar pa povečanje števila oseb, ki bodo dolgoročno ostale v državi kot osebe s priznano mednarodno zaščito, terja uspešno integracijsko politiko s posebnim poudarkom na ekonomski integraciji, ki bo beguncem omogočala samostojno preživljanje in vzdržne dohodke.

Prosilci za azil in osebe s priznano mednarodno zaščito, ki trenutno bivajo v Evropi, so bolj raznoliki kot v preteklosti. Po podatkih Evropskega azilnega podpornega urada3 je bilo leta 2015 vloženo rekordno število, tj. več kot 1.392.155 prošenj za mednarodno zaš-čito v EU, kar predstavlja 110-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2014 in najvišje število prošenj od začetka zbiranja podatkov na ravni EU leta 2008. Največ evidentira-nih prosilcev za mednarodno zaščito je bilo državljanov Sirije, zahodnobalkanskih držav in Afganistana. Podatki različnih držav članic EU kažejo, da so številni prosilci za azil, ki prihajajo v Evropo, nižje kvalificirani delavci, ki pa so pogosto visoko motivirani za vstop na trg dela in vključitev v družbo na splošno. Dosežena izobrazba in pretekle de-lovne izkušnje pogosto niso skladne s potrebami trga dela v ciljni državi. Nesposobnost

1 Svet Evropske unije. Skupna temeljna načela. Dostopno na: http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/common-basic-principles_en.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

2 Evropska migracijska mreža (EMN). Integracija oseb s priznano mednarodno/ humanitarno zaščito na trgu dela: politike in dobre prakse Evropske komisije. 2015. Dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we do/networks/european_migration_network/reports/docs/emn-studies/emn-studies-25a_slovenia_beneficiaries_international_protection_english.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

3 Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: https://www.easo.europa.eu/informa-tion-analysis/annual-report. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

5


komunikacije v lokalnem jeziku predstavlja velik izziv za iskalce zaposlitve, kar še posebej velja za trge dela, za katere je značilna visoka stopnja brezposelnosti lokalnega prebi-valstva. Prav tako se pogosto dogaja, da osebe s priznano mednarodno zaščito ne mo-rejo prikazati svojih izobrazbenih in poklicnih kvalifikacij zaradi pomanjkanja potrebne dokumentacije iz svoje države izvora. Poleg navedenega pa lahko zaradi prisilne narave njihove migracije doživljajo tudi travmo in duševne stiske, za katere v okviru azilnega postopka ali med integracijskim procesom pomoč ni nujno (takoj) na voljo. Nadalje se ženske spopadajo z dodatnimi ovirami pri vstopu na trg dela, zlasti ko niso na voljo za-nje prilagojene podporne storitve, kot je brezplačno varstvo otrok. Z dodatnimi izzivi pri iskanju zaposlitve se srečujejo tudi mladi brez predhodnih formalnih delovnih izkušenj, starejši in osebe z oviranostjo.

Čeprav prosilci za azil in osebe s priznano mednarodno zaščito ne predstavljajo enotne skupine, so torej lahko pri vključevanju na trg dela še posebej ranljivi, zato zahtevajo cilj-no usmerjene, koordinirane in celovite odzive ter politike. Nekateri ukrepi, ki jih priporo-čajo številni akterji kot načine, ki podpirajo udeležbo te skupine na trgu dela, vključujejo čim hitrejšo vključitev v jezikovne tečaje in oceno veščin, hitro prepoznavanje kvalifikacij (vključno z alternativnimi metodami ocenjevanja, ki upoštevajo predhodno neformalno izobraževanje in delovne izkušnje), kakovostno individualno svetovanje za razvoj integra-cijskih in zaposlitvenih načrtov, pomoč pri iskanju zaposlitve, zagotovitev subvencij ter kakovostno mentorstvo in vodenje.4

Pričujoča raziskava preučuje, v kolikšnem obsegu se osebe z mednarodno zaščito vključu-jejo na trg dela v Sloveniji, analizira ovire pri njihovi integraciji ter predstavlja obetavne prakse in programe, ki jih razvijajo ključni deležniki za izboljšanje možnosti integracije ciljne skupine na trgu dela.

Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene za pripravo raziskave, so analiza primarnih in sekundarnih virov, vprašalniki in polstrukturirani intervjuji. Analiza virov je vključevala pregled znanstvene literature, sekundarnih podatkov in zakonodaje ter politik Evropske unije, Slovenije in drugih držav članic EU z namenom preučitve dobrih praks, ki bi jih lah-ko prilagodili lokalnemu kontekstu. Z namenom, da bi nadgradili že obstoječe informa-cije, smo vzpostavili stik s številnimi organizacijami, ki delujejo na področju integracije oseb z mednarodno zaščito. Vprašalniki so bili poslani slovenskim ministrstvom in držav-nim organom, ki zagotavljajo pomoč in podporo osebam s priznano mednarodno zaščito. Določene informacije smo pridobili od azilnega doma, ki ga upravlja Ministrstvo RS za notranje zadeve. Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je odzvalo na prošnjo za prispevek s tem, da je zagotovilo odgovore dveh svojih organov, tj. Direktorata za trg dela in zaposlovanje ter Zavoda RS za zaposlovanje.

Pisna poizvedba v obliki vprašalnika je bila poslana Zavodu RS za zaposlovanje. Prvotno je bil namenjen ugotavljanju, kako Zavod RS za zaposlovanje nudi podporo osebam z mednarodno zaščito pri vključitvi na trg dela in kakšni dodatni podporni programi so

4 Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

6


predvideni za ciljno skupino v bližnji prihodnosti. Vzpostavili smo stik z azilnim domom, da bi poizvedeli, v katerih vrstah dejavnosti, bodisi plačanih ali neplačanih, lahko prosilci za azil sodelujejo med čakanjem na odločitev o njihovi prošnji za mednarodno zaščito. Poleg tega smo se posvetovali s Svetovalnico za migrante, več bankami in ustanovami, ki zagotavljajo pomoč pri ustanavljanju podjetij. Prošnjo za dodatne informacije smo posre-dovali Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi poizvede-li o vladnih programih, v katere se lahko vključijo osebe s priznano mednarodno zaščito, vključno z aktivno politiko zaposlovanja in drugimi programi, ki podpirajo dostop do trga dela. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju integracije v državi, smo prosili za strokovni nasvet.

V zadnji fazi raziskave smo izvedli polstrukturirane intervjuje z osebami s priznano med-narodno zaščito z namenom identifikacije praktičnih izzivov, s katerimi se soočajo pri do-stopu do trga dela v Sloveniji. Intervjuji so bili izvedeni v dveh največjih mestih v Sloveniji – v Ljubljani in Mariboru, kjer prebiva večina pripadnikov ciljne skupine. Cilj intervjujev je bil tudi pridobiti informacije o tem, kakšna vrsta podpore bi bila potrebna in katere vrste ključnih informacij bi bilo treba zagotoviti ciljni skupini. Podatke smo zbrali s po-močjo protokola intervjuja, ki je priložen kot Priloga I. Vzorec temelji na obeh mestih, da smo s tem zagotovili predstavitev različnih stališč, saj je v času raziskave večina družin ži-vela v Mariboru, samske osebe pa so večinoma bivale v Ljubljani. Intervjuji so bili izvede-ni anonimno z namenom zagotoviti zaupnost in zaščito osebnih podatkov intervjuvancev.

Podatki, predstavljeni v raziskavi, so bili aktualni v mesecih junij – avgust 2016. Za po-sodobljene podatke priporočamo, da se obrnete na relevantne organe oz. organizacije, omenjene v dokumentu.

Podatki, pridobljeni v raziskavi, so služili predvsem za oblikovanje informacijske brošure za osebe z mednarodno zaščito na področju vključevanja na trg dela. V kolikor bi želeli pridobiti brošuro, se obnite na pisarno Mednarodne organizacije za migracije v Ljubljani.

7


2. OPREDELITEV KLJUČNIH IZRAZOV

Azil: oblika zaščite, ki jo država zagotovi na svojem območju na podlagi načela nevračanja in mednarodno ali državno priznanih pravic beguncev. Podeljena je osebi, ki ne more pro-siti za zaščito v svoji državi, kjer ji je bilo podeljeno državljanstvo in/ali kjer ima prebiva-lišče, zlasti zaradi strahu pred pregonom iz rasnih ali verskih razlogov, zaradi narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (IOM, 2011).5

Prosilec za azil: oseba, ki želi vstopiti v državo kot begunec in čaka na odločitev o svojih vlogah za status begunca v skladu z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi predpisi. V primeru zavrnitve mora zapustiti državo in je lahko prisilno odstranjen, tako kot vsak drug tujec, ki nima urejenega statusa, razen če mu je bivanje dovoljeno iz humanitarnih ali drugih podobnih razlogov. (IOM, 2006).6

Oseba s priznano mednarodno zaščito: je oseba, ki ji je bil podeljen status begunca ali sta-tus subsidiarne oblike zaščite (poglavje 1, člen 2 (b)).7

Dopolnilna/subsidiarna zaščita: formalno dovoljenje skladno z državnim pravom ali pra-kso za bivanje v državi, ki ga ta država podeli osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za status begunca po Konvenciji iz leta 1951 (IOM, 2011).8

Integracija: postopek, v katerem so priseljenci sprejeti v družbo bodisi kot posamezniki bodisi kot skupina. Zahteve družbe prejemnice so različne od države do države, odgovor-nosti za integracijo pa ne nosi le ena določena skupina, ampak je odvisna od različnih akterjev: priseljencev samih, vlad držav gostiteljic, institucij in skupnosti (IOM, 2006).9

Mednarodna zaščita: »Koncept zaščite obsega vse dejavnosti, usmerjene v zagotavljanje popolnega upoštevanja pravic posameznika skladno z določili in duhom zadevne zako-nodaje, tj. prava s področja človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in begunskega prava. Človekove pravice in humanitarne organizacije morajo te dejavnosti

5 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migratio-n-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

6 Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_8_slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

7 Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standar-dih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do medna-rodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (do-polnjena in spremenjena različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

8 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migratio-n-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016


8


izvajati nepristransko (ne na podlagi rase, nacionalnega ali etničnega porekla, jezika ali spola)« (Stalni medgeneracijski odbor).

Pravna zaščita, ki temelji na mandatu, ki se z mednarodno pogodbo dodeli organizaci-ji, tako da se zagotovi, da države spoštujejo pravice, opredeljene v dokumentih, kot so Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951, ženevske konvencije iz leta 1949 in njihovi protokoli iz leta 1977, pravica do pobude Mednarodnega odbora Rdečega križa, konvenci-je Mednarodne organizacije dela, predpisi o človekovih pravicah (IOM, 2006).10

Migrant: katera koli oseba, ki se premika ali se je premaknila čez mednarodno mejo ali znot-raj države stran od svojega običajnega prebivališča, ne glede na (1) pravni status te osebe; (2) to, ali je premik prostovoljen ali ne; (3) vzroke premika; ali (4) dolžino njenega bivanja (IOM, 2011).11

Begunec: oseba, ki se »zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem politič-nem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države« (druga točka razdelka A 1. člena Konvencije o statu-su beguncev, 1951, kot je spremenjena s Protokolom iz leta 1967). Poleg Konvencije o sta-tusu beguncev iz leta 1951 (člen 1 (2)), begunca opredeljuje tudi Konvencija Organizacije afriške enotnosti (OAU) iz leta 1969. Le ta opredeljuje begunca kot katero koli osebo, ki je prisiljena zapustiti svojo državo »zaradi zunanje agresije, okupacije, tuje nadvlade ali dogodkov, ki resno ogrožajo javni red bodisi na nekaterih območjih države njenega izvo-ra ali nacionalnosti ali v celotni državi.« Podobno Kartagenska deklaracija iz leta 1984 navaja, da med begunce spadajo tudi osebe, ki pobegnejo iz svoje države, »ker so njihovi življenje, varnost ali svoboda ogroženi zaradi splošnega nasilja, tuje agresije, notranjih konfliktov, množičnih kršitev človekovih pravic ali drugih okoliščin, ki resno ogrožajo javni red« (IOM, 2006).12

Status begunca: pomeni, da država članica prizna državljana tretje države ali osebo brez državljanstva kot begunca. Ta status se podeli osebi, ki razumno in verodostojno dokaže, da je v domači državi ogrožena na podlagi rasne, verske, narodne pripadnosti, politične-ga prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini (2011/95/EU, poglavje 1, člen 2 (e))13.


11 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migratio-n-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

12 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_8_slo.pdf . Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

13 Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standar-dih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do medna-rodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (do-polnjena in spremenjena različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

9


3. PREGLED POLITIK IN OBSTOJEČIH PRAKS

3.1 Statistični pregledVečino prošenj za mednarodno zaščito, ki so bile v preteklosti vložene v Sloveniji, so vložili državljani nekdanjih jugoslovanskih republik: Bosne in Hercegovine, Srbije, Nekdanje ju-goslovanske republike Makedonije, Hrvaške in Kosova v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244.14,15 Uradni podatki kažejo, da je Slovenija med letoma 1995 in 2010 po-delila mednarodno zaščito 209 osebam, pri čemer so bili na lestvici najpogostejših petih držav državljani Srbije in Črne gore (49), Nekdanje zvezne republike Jugoslavije (26), Bosne in Hercegovine (19), Irana (13) in Kazahstana (13) (MNZ, 2011).

Od leta 2012 Slovenija beleži naraščajoče število oseb, ki prosijo za mednarodno zašči-to, pri čemer se države izvora prosilcev za azil spreminjajo in so čedalje bolj raznolike. Po uradnih podatkih Slovenske policije med oktobrom 2015 in marcem 2016 je v okviru vzhodnosredozemske oz. vzhodnobalkanske migracijske poti Slovenijo prečkalo 477.791 oseb, ki so svojo pot večinoma nadaljevali v države Severne in Zahodne Evrope. Od zapr-tja migracijske poti marca 2016 je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 364 oseb. Od oktobra 2015 do julija 2016 je bilo skupno v državi vloženih 757 prošenj za mednaro-dno zaščito. Za primerjavo je bilo leta 2015 vloženih 277 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2014 pa 385.16 Podobno kot v drugih evropskih državah je v Sloveniji leta 2016 naj-več prošenj za mednarodno zaščito bilo vloženih s strani državljanov Afganistana, Sirije, Iraka in Irana.

Spodnji graf prikazuje podatke o prosilcih za azil in osebah s priznano mednarodno zaš-čito (skupaj 276) v obdobju od leta 2010 do julija 2016.

14 V nadaljevanju: Kosovo/UNSC 1244.

15 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.


10


Diagram 1: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, 2010–2016 (julij)17

Pet najpogostejših nacionalnosti oseb s priznano mednarodno zaščito v obdobju 2012–2015 je prikazanih v spodnji preglednici.

Preglednica 1: Prvih pet najštevilčnejših narodnosti oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, 2010–201518

2012 2013 2014 2015

DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO DRŽAVA ŠTEVILO

Afganistan 10 Sirija 7 Somalija 18 Iran 19

Somalija 8 Afganistan 5 Sirija 11 Sirija 10

Iran 5 Eritreja 4 Iran 7 Somalija 7

Kosovo/ UNSC 1244 2 Rusija 4 Palestina 1 Demokratična republika Kongo 2

Rusija 2 Iran 3 Nigerija 1 Kazahstan 2

Kot odziv na izjemno visoko število prošenj za mednarodno zaščito vloženih v letu 2015 v Grčiji in Italiji, je bil na ravni Evropske unije dogovorjen program premestitev. Po predlogu, ki ga je pripravila Evropska komisija maja 2015, je Svet sprejel sklepa – (EU)



11


2015/152319 in (EU) 2015/160120 – s katerima sta bila ustanovljena začasni in izredni mehanizem za premestitev 160.000 prosilcev z očitno potrebo po mednarodni zaščiti iz Grčije in Italije, ki bo izveden v letih 2016 in 2017.21 Skladno s to shemo EU je Slovenija potrdila premestitev 56722 prosilcev za azil iz Grčije in Italije, od katerih jih je do 17. av-gusta 2016 s pomočjo IOM v Slovenijo že prispelo 61. Poleg navedenega se je Slovenija obvezala tudi, da bo do konca leta 2017 trajno preselila 60 sirskih državljanov iz Turčije, kar predstavlja del sheme EU za trajno preselitev.

Med septembrom 2015 in aprilom 2016 je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje opravljenih petnajst novih registracij oseb s priznano mednarodno zaščito. Na področju zaposlovanja je bilo v zadnjih desetih letih po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje kot brezposelnih re-gistriranih približno sto oseb s priznano mednarodno zaščito. Skladno z najnovejšimi raz-položljivimi podatki je bilo na dan 16. junija 2016 registriranih kot brezposelnih 50 oseb s priznano mednarodno zaščito. Dne 15. avgusta 2016 se je število oseb s priznano medna-rodno zaščito, registriranih pri Zavodu za zaposlovanje, povzpelo na 78. Predvideva se, da bo število prijavljenih brezposlenih oseb še naprej naraščalo, zlasti zaradi izvajanja sheme premestitev in trajnih preselitev v Slovenijo.

Podatki iz študije EMN kažejo, da je bilo leta 2014 v Sloveniji zaposlenih 18 oseb s pri-znano mednarodno zaščito. Navadno so bila to delovna mesta za določen čas v sektorjih, kot so gostinstvo, gradbeništvo, proizvodnja, živilska industrija, prevoz in obdelava lesa, kjer so delali kot pomožno osebje (EMN, 2015). Če primerjamo podatke Zavoda RS za zaposlovanje, je bilo tekom zadnjih deset let zaposlenih 22 oseb s priznano mednarodno zaščito, in sicer v sektorjih, kot so proizvodnja, gostinstvo in čiščenje.

Študije kažejo, da se osebe s priznano mednarodno zaščito na splošno soočajo z določe-nimi ovirami pri dostopu na trg dela. Študija, ki sta jo izvedla Mednarodna organizacija za migracije in LINET z naslovom »Vključitev nizko kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela« (2012)23 je pokazala, da več kot 80 % vseh oseb med 15. in 64. letom, ki niso državljani EU in bivajo v EU, delajo ali pa so opredeljeni kot nizko kvalificirani ali nekvalificirani. Po podatkih Evropske komisije imajo migranti, ki niso državljani EU in bivajo v EU, podpovprečno raven veščin in kvalifikacij. Obenem pa dve tretjini visoko izobraženih migrantov iz tretjih držav dela v nizko ali srednje kvalificiranih poklicih ali

19 Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=OJ:JOL_2015_239_R_0011. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

20 Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A32015D1601. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

21 Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: https://www.easo.europa.eu/informa-tion-analysis/annual-report. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

22 Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije. Vlada je odobrila načrt o premestitvi 567 oseb iz Italije in Grčije. Dostopno na: http://www.vlada.si/en/media_room/government_press_releases/press_release/article/government_adopts_information_soci-ety_development_strategy_to_2020_and_next_generation_broadband_network_development_plan_to_2020_57800/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

23 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela. 2012. Dostopno na: https://publications.iom.int/books/labour-market-inclusion-less-skilled-migrants-european-union?language=en. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

12


pa so brezposelni.24 Podobno opažamo v primeru državljanov držav, ki niso članice EU, ki bivajo v Sloveniji, na področjih gradbeništva, proizvodnje, prevozništva, gastronomije, zaposlitve v zabavni industriji, dela v gospodinjstvu in negi, ki so glavna področja zapo-slovanja migrantov v Sloveniji.25 Del razloga za to je, da se migrante zaradi njihovih držav izvora na splošno dojema kot slabše izobražene od lokalne populacije, kar še posebej velja za osebe s priznano mednarodno zaščito. Na primer 21 % ruskih migrantov na Finskem ima priznano terciarno izobrazbo, medtem ko je to uspelo manj kot 10 % somalijskih mi-grantov, ki so v večini osebe s priznano mednarodno zaščito. Kot posledica različnih de-javnikov, med katerimi prevladujeta pomanjkanje kvalifikacij in diskriminacija, se osebe s priznano mednarodno zaščito pogosto znajdejo v položaju, ko morajo sprejeti prekarno delo s slabimi delovnimi razmerami kot pomožno osebje.

Razpoložljivi podatki kažejo, da so imeli begunci v preteklosti še posebej veliko težav pri vstopu na trg dela in da so njihovi izidi na splošno zaostajali za izidi drugih skupin mi-grantov. Na ravni povprečja EU je v povprečju trajalo od pet do šest let, da se je več kot 50 % oseb s priznano mednarodno zaščito vključilo v delovno okolje in celo 15 let, da so dosegli 70-odstotno stopnjo zaposlenosti, ki bi bila primerljiva z rezultati oseb, ki so se preselili zaradi dela oz. zaposlitve.26

3.2 Pravica do dela med azilnim postopkomKo posameznik zaprosi za mednarodno zaščito v Sloveniji, je nastanjen v Azilnem domu Vič v Ljubljani ali enem od njegovih dveh izpostav, ki sta bili ustanovljeni leta 2016 zaradi povečanega števila prosilcev za azil v državi (nova oddelka sta bila odprta v Ljubljani – na Kotnikovi za samske moške in v Logatcu za družine). Azilne domove upravlja Ministrstvo za notranje zadeve – Direktorat za notranje upravne zadeve, migracije in naturalizacijo, znotraj katerega je Sektor za statusne zadeve zadolžen za obdelavo prošenj za mednaro-dno zaščito.

Skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti27 imajo prosilci za azil pravico do:

• materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi

• finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu v skladu s tem zakonom

• nujnega zdravljenja

• izobraževanja

24 Evropska komisija, podatkovna zbirka sporočil za javnost. Deset dejanj, s katerimi bi ljudem v Evropi pomagali do boljših kvalifi-kacij – pogosto zastavljena vprašanja. Dostopno na: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-2039_en.htm. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

25 Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela. 2012. Dostopno na: https://publications.iom.int/books/labour-market-inclusion-less-skilled-migrants-european-union?language=en. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

26 Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

27 Republika Slovenija. Zakon o mednarodni zaščiti. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4911 . Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

13


• dostopa na trg dela

• humanitarne pomoči

• žepnine

Poleg brezplačne nastanitve v azilnih centrih so prosilci za azil upravičeni do prehrane, oblačil, obutve, osnovnih higienskih potrebščin in mesečne žepnine v višini 18 evrov. V primeru določenih okoliščin, ki jih opredeljuje zakon, in če to dopuščajo razmere, je mo-goče prosilca za azil nastaniti v drugi primerni ustanovi ali zasebni nastanitvi. V takšnem primeru se jim podeli denarna pomoč (trenutno 144,40 EUR na mesec na posameznika, kar predstavlja 50 % minimalnega dohodka; ob tem je družinam zagotovljena dodatna denarna pomoč).

Zaposlitev tujih državljanov, vključno z osebami z mednarodno zaščito, ureja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (2015).28 Določilo 6. odstavka 6. člena za-kona predpisuje prost dostop do slovenskega trga dela za osebe s priznano mednarodno zaščito (za begunce in osebe s priznano subsidiarno zaščito). Vendar pa je potrebno do-dati, da je pravica do dela zagotovljena prosilcem za azil šele devet mesecev po tem, ko vložijo prošnjo za mednarodno zaščito, če v tem obdobju prosilcu ni bila vročena odločba in krivde za zamudo ni mogoče pripisati prosilcu (8. odstavek 6. člena). Omejitev pravice do dela je v skladu z določitvijo Direktive 2013/33/EU z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, vendar je potrebno dodati, da slovenska za-konodaja upošteva najvišjo določeno mejo, t.j. 9 mesecev.

Ministrstvo za notranje zadeve prosilcem za azil po omenjenih devetih mesecih izda potr-dilo, na podlagi katerega jim je omogočen dostop do trga dela, ne da bi za to potrebovali dodatno delovno dovoljenje.

Tako so prvih devet mesecev azilnega postopka možnosti prosilcev za azil za delo ome-jene. Skladno z 82. členom Zakona o mednarodni zaščiti in Pravilnikom o pravicah pro-silcev za mednarodno zaščito lahko prosilci za azil pomagajo z različnimi dejavnostmi, povezanimi z vzdrževanjem, nastanitvijo in prevajalskimi storitvami v azilnih domovih, za kar prejmejo plačilo skladno z urno postavko Ministrstva za notranje zadeve, kot sledi:

Vrsta dela: Urna postavka:

Lahko fizično delo 2,5 EUR

Težko fizično delo 3,5 EUR

Strokovno tehnično delo 3 EUR

Pomoč pri komunikaciji 4 EUR

Zgoraj navedene postavke za različna dela so objavljene na oglasni deski azilnega doma. Različne plačane dejavnosti se izvajajo v dogovoru z odgovornim socialnim delavcem / socialno delavko, plačane pa so skladno s predloženimi urniki, ki prikazujejo število opravljenih delovnih ur. Moški in ženske opravljajo lažja fizična dela (čiščenje, urejanje

28 Republika Slovenija. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled-Predpisa?id=ZAKO6655. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

14


krajine in pomoč pri vzdrževanju humanitarnega skladišča), strokovna tehnična dela (kot je npr. pleskanje) in pomoč pri komunikaciji z drugimi prosilci za azil oz. prevajalske storitve. Moški lahko opravljajo tudi zahtevnejša fizična dela, kot je seljenje pohištva in premikanje večjih donacijskih predmetov.

Skladno s podatki, ki jih je zagotovil azilni dom, pravico do dela, vključno z informacijami v zvezi s pravico do dostopa do trga dela devet mesecev od datuma, ko je bil začet azilni postopek, prosilcem za azil pojasni socialni delavec / socialna delavka na prvem psiho-socialnem podpornem sestanku. Poleg socialnih delavcev pomoč pri vključevanju na trg dela in iskanju zaposlitve zagotavlja tudi Inštitut za afriške študije in druge civilnodruž-bene organizacije, ki so prisotne v azilnem domu.

Podatki azilnega doma, ki se nanašajo na zadnjih pet let, kažejo, da je bil samo en moški prosilec za azil zaposlen izven azilnega doma, in sicer je šlo za kratkoročno zaposlitev kot skladiščnik. Skladno z odgovori, ki jih je zagotovil azilni dom za namene te raziskave, so najopaznejše ovire, na katere prosilci za azil naletijo pri iskanju zaposlitve, jezikovna ovi-ra in nezmožnost izpolnjevanja izobrazbenih zahtev delodajalcev zaradi težav pri prizna-vanju kvalifikacij brez potrebnih dokazil. Kot možno rešitev te težave azilni dom predlaga organizacijo kratkih izobraževalnih programov v okviru Zavoda RS za zaposlovanje, ki bi prosilcem za azil omogočili, da bi bili bolje pripravljeni in usposobljeni za določeno delo. Nadaljnji ukrep, ki ga priporoča azilni dom, je tudi razvoj programov usposabljanja na delovnem mestu. V naslednjem poglavju bo pojasnjeno, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno razvija nekatere od teh ukrepov.

3.3 Dostop oseb s priznano mednarodno zaščito do trga delaTisti prosilci za azil, katerim je podeljena mednarodna zaščita, zapustijo azilni dom in so nastanjeni bodisi v integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru, s katerimi upravlja Ministrstvo za notranje zadeve in kjer navadno ostanejo eno leto ali v primeru utemelje-nih okoliščin 18 mesecev, bodisi v zasebni nastanitvi. V primeru zasebne nastanitve mini-strstvo prispeva finančno subvencijo za dobo največ treh let. Znesek subvencije je določen z Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito. V času raziskave je znašal 288,81 EUR za samsko odraslo osebo.

Ministrstvo za notranje zadeve zaposluje svetovalce za integracijo, ki spremljajo indivi-dualni napredek oseb s priznano mednarodno zaščito, obveščajo in pomagajo pri vklju-čitvi v novo družbo. Zagotavljajo tudi informacije in pomagajo pri nastanitvi, osebnem načrtovanju, zaposlitvi in izobraževanju. Ta vrsta pomoči je na voljo prva tri leta po tem, ko je podeljena mednarodna zaščita. Svetovalci zagotavljajo tudi psihosocialno podporo (EMN, 2015: 19).

Ministrstvo za notranje zadeve prek javnega razpisa izbere tudi nevladno organizacijo za izvedbo orientacijskih tečajev in integracijskih dejavnosti za osebe s priznano mednaro-dno zaščito. Od leta 2013 dalje je bilo kot organizacija za izvedbo integracijskih dejavno-sti izbrano Društvo Odnos. Obseg zagotovljene pomoči vključuje širok nabor podpore.

15


Poleg izvedbe orientacijskih tečajev vključuje tudi pomoč pri iskanju zaposlitve, odpira-nju bančnega računa, iskanju primerne zasebne nastanitve in komunikaciji z najemoda-jalci, spremstvo v bolnišnice in druge ustanove, pomoč pri učenju ter svetovanje v zvezi z različnimi življenjskimi situacijami.

Poleg navedenega Ministrstvo za notranje zadeve prek javnega razpisa izbere tudi šole, ki ponujajo jezikovne tečaje tujim državljanom in osebam s priznano mednarodno zaščito. Osebe s priznano mednarodno zaščito imajo pravico, da se udeležijo brezplačnega tečaja slovenskega jezika v trajanju 300 ur, lahko pa zaprosijo za dodatnih 100 ur tečaja, ki se odobrijo na podlagi vložene prošnje na Ministrstvo za notranje zadeve. Izvajalci in ude-leženci tečajev se večinoma strinjajo, da jezikovne veščine predstavljajo ključni element za uspešno vključitev v družbo in da so ključnega pomena pri vstopanju na trg dela. Kot bo prikazano v naslednjem poglavju, tako intervjuvanci kot vladne ustanove, s katerimi smo se posvetovali za namene te raziskave menijo, da je dobro znanje slovenskega jezika temeljnega pomena za uspešno integracijo in dostop do trga dela.

Osebe s priznano mednarodno zaščito so upravičene tudi do finančne socialne pomoči, otroških dodatkov, socialnega varstva in koriščenja pravic iz naslova javnih sredstev ter splošnih integracijskih dejavnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zadolženo za zagotavljanje minimalnih sredstev osebam s priznano medna-rodno zaščito. Ministrstvo prav tako objavlja javne razpise za organizacije civilne družbe in druge razpoložljive deležnike, namenjene izvedbi socialnih projektov ali programov, ki zagotavljajo podporo in pomoč osebam s priznano mednarodno zaščito. Med njimi so svetovanje, pravna pomoč in psihološka pomoč za osebe s priznano mednarodno zaščito. Ministrstvo igra pomembno vlogo pri omogočanju dostopa do trga dela osebam s prizna-no mednarodno zaščito.29

Odgovorni organ za priznavanje in potrjevanje izobrazbenih kvalifikacij je center ENIC-NARIC30 na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Postopek je brezplačen za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj stroške nosi Ministrstvo za notranje zadeve, ki prek svetovalcev za integracijo pomaga tudi s samim procesom priznavanja kvalifikacij. Treba pa je poudariti, da veliko število prosilcev za azil ne razpolaga s potrebno dokumentacijo ali dokazili o svoji zaključeni izobrazbi. Alternative metode testiranja in priznavanja kva-lifikacij, vključno s tistimi, ki so pridobljene s pomočjo neformalnega učenja, v Sloveniji še niso ustrezno razvite.

V Sloveniji se iskalci zaposlitve registrirajo pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki ima enote v vseh večjih mestih po Sloveniji. Njegove glavne dejavnosti so svetovanje v zvezi z zapo-slovanjem ter posredovanje dela, upravljanje nadomestil za brezposelne in zavarovanj za primer brezposelnosti. Med uporabnike Zavoda za zaposlovanje med drugimi spadajo brezposelne osebe, delodajalci, iskalci zaposlitve ter učenci in študenti, ki potrebujejo strokovno pomoč na področjih usmerjanja pri zaposlitvi in na poklicni poti. Zavod RS za zaposlovanje deluje kot most med delodajalci in iskalci zaposlitve. Brezposelne osebe,

29 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Področja dela. Dostopno na: http://www.md-dsz.gov.si/en/areas_of_work. Zadnji dostop 10. avgusta 2016.

30 Evropska komisija, Svet Evrope in UNESCO. ENIC NARIC. Dostopno na: www.enic-naric.net. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

16


vključno z nezaposlenimi osebami s priznano mednarodno zaščito, se lahko registrirajo kot iskalci zaposlitve in so dodeljeni svetovalcu za zaposlovanje, s komer razvijejo in-dividualni načrt zaposlitve, pri čemer se posvetujejo o svojih veščinah, kvalifikacijah in preteklih delovnih izkušnjah. Svetovalec nato preveri ustrezne in relevantne sektorje, ki ustrezajo profilom iskalcev zaposlitve. Ko je na voljo prosto delovno mesto, iskalci zapo-slitve prejmejo informacijo o tem po e-pošti in se lahko na prosto delovno mesto prijavijo. V primeru razpoložljivega financiranja svetovalec poišče morebitne ustrezne programe usposabljanja, ki lahko povečajo konkurenčnost iskalca, npr. jezikovne tečaje ali usposa-bljanje za pridobitev poklicnih kvalifikacij.

V okviru Zavoda za zaposlovanje deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje, ki vodi skupinska/individualna srečanja, med katerimi zagotavlja nasvete o tem, kako pripraviti dober življenjepis ter kako se pripraviti na razgovor za službo in ga tudi dob-ro izpeljati. Center zagotavlja tudi naslednje informacije: opis poklicev, informacije o ustanovah za (višjo) sekundarno in visokošolsko izobrazbo, informacije o možnostih poklicnega usposabljanja in študija v tujini, informacije o razpoložljivi finančni pomoči za izobraževanje in usposabljanje, objave o izobraževalnih programih, informacije o štu-dentskih nastanitvah, objave delovnih mest, usmeritve in orodja za učinkovitejše iskanje zaposlitve ter nudi računalniške programe za samostojno načrtovanje izobraževanja ali poklicne poti.

Zavod RS za zaposlovanje prav tako gosti Evropsko službo za zaposlovanje (EURES). EURES je mreža javnih služb za zaposlovanje Evropske unije/Evropskega gospodarskega prostora (EU/EGS), ki ga vodi, koordinira in sofinancira Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. EURES upravlja portal s po-datkovno zbirko prostih delovnih mest v državah članicah EU/EGS in Švici. EURES zago-tavlja svetovanje, informacije in storitve posredovanja zaposlitve na evropskem trgu dela ter informacije o življenju in delu v tujini. Prav tako organizira odprte dneve za iskalce zaposlitve, zaposlitvene sejme in druge dogodke, za katere pripravi in predstavi informa-cije o priložnostih za delo in življenje v državi. Pri iskanju zaposlitve bi osebe s priznano mednarodno zaščito lahko preverile možnosti za zaposlitev v drugih državah EU tudi s pomočjo storitev EURES. Vendar pa osebe s priznano mednarodno zaščito nimajo samo-dejno prostega dostopa do evropskega trga dela. Poleg tega morajo izpolnjevati določene pogoje, vključno z jezikovnimi kompetencami, in morajo v nekaterih primerih imeti de-lovno dovoljenje. V določenih in redkih primerih pa lahko oseba z mednarodno zaščito, če jo napoti slovenski delodajalec, dela v tujini kot napoteni delavec, ne da bi potrebovala delovno dovoljenje.

Vse osebe, ki so registrirane pri Zavodu RS za zaposlovanje, uživajo enake pravice, kot je udeležba v ukrepih aktivne politike zaposlovanja, tečajih slovenskega jezika, izobra-ževalnih programih za odrasle, poklicnih kvalifikacijah ter usposabljanju in nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Ta pravica prav tako velja za osebe s priznano mednarodno zaš-čito, ki so registrirane pri zavodu. Udeležba v teh ukrepih temelji na posebni strokovni oceni vsakega kandidata. Prav tako pa je odvisna od razpoložljivosti financiranja. Osebe s priznano mednarodno zaščito lahko prav tako naletijo na jezikovno oviro, ko poskušajo priti do poklicnih usposabljanj in drugih storitev. Zavod RS za zaposlovanje ne razpolaga

17


s podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito, ki so bile v preteklosti vključene v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ).

Podatki iz študije EMN iz leta 2015 kažejo, da je v Sloveniji med letoma 2010 in 2014 v različnih podpornih ukrepih sodelovalo naslednje število oseb s priznano mednarodno zaščito.

Diagram 2: Število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji, ki so sodelovale v raz-ličnih podpornih ukrepih, 2010–201531


18


4. NAČRTOVANI UKREPI ZA PODPORO PRI INTEGRACIJI NA TRGU DELA

Kot je bilo omenjeno v uvodnem poglavju, se je v letu 2016 povišalo število prosilcev za azil v Sloveniji. Medtem ko je bil odziv deležnikov v prvih mesecih osredotočen na ta-kojšnjo pomoč na terenu s posebnim poudarkom na zagotavljanju primerne nastanitve, je pozornost v zadnjem času usmerjena na omogočanje in zagotavljanje uspešne dolgo-ročne integracije v državi. Integracijo na trgu dela so vsi deležniki prepoznali kot ključno komponento, pri čemer številne vladne organizacije prilagajajo obstoječe programe, tako da bi ustrezale potrebam ciljne skupine, ter razvijajo nove programe za spoprijemanje s povečanim številom uporabnikov storitev, vključno z zaposlovanjem novega osebja.

23. junija 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev, na podlagi katere bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo poseben pro-gram javnih del, namenjen okrepitvi pomoči z nemotenim zagotavljanjem oskrbe in nasta-nitve prosilcev za azil in oseb s priznano mednarodno zaščito, katerega bo izvedel Zavod RS za zaposlovanje. Program javnih del bi moral zagotavljati dovolj osebja za nemoteno in celovito oskrbo prosilcev za azil in intenzivno pomoč pri integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito. Vlada je odločitev oblikovala na podlagi ugotovitve, da trenutno raz-položljivo osebje ter standardi zagotavljanja oskrbe in pomoči pri integraciji ne zadoščajo za zagotavljanje kakovostne pomoči pri procesu integracije ter za omogočanje hitre prilagodi-tve življenju v Sloveniji.

Skladno z informacijami, ki smo jih prejeli od Zavoda RS za zaposlovanje za namene te raziskave, njihovi obstoječi in razpoložljivi programi za podporo zaposlovanju niso ustrezni za osebe z mednarodno zaščito ob upoštevanju njihovih kompetenc, jezikovnega znanja in drugih veščin, povezanih z iskanjem zaposlitve. Iz tega razloga je Zavod RS za zaposlovanje skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil de-lovni načrt, ki temelji na dobrih praksah zahodnoevropskih držav, zlasti skandinavskih, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju integracije tujih državljanov. Skladno s tem novim delovnim načrtom se bodo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirane kot nezaposlene, udeležile orientacijskega programa, ki mu bo sledil tečaj slovenskega jezika v obsegu 300 ur. Stroške teh dejavnosti bo krilo Ministrstvo RS za notranje zadeve. Po zaključku jezikovnega tečaja bo izvedena delavnica za zagoto-vitev informacij o posebnostih trga dela v Sloveniji in različnih zahtevah delodajalcev, da bodo udeleženci lahko pridobili kompetence, ki so pomembne pri iskanju dela. Delavnica bo potekala v jeziku, ki ga udeleženci razumejo.

Poleg navedenega bosta v okviru aktivne politike zaposlovanja zagotovljena dva posebna programa. Prvi program bo osredotočen na dostop do usposabljanj v okviru nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter do drugega neformalnega znanja in veščin, ki so bili opredeljeni

19


v zvezi s potrebami na slovenskem trgu dela. Ta program bo najprej opredelil posamezne interese in kompetence pred vključitvijo v usposabljanje za poklicne kvalifikacije in druge neformalne kompetence. Drugi program bo osredotočen na usposabljanje na delovnem mestu. Namen programa je, da se osebe s priznano mednarodno zaščito usposabljajo ne-posredno na delovnem mestu pri delodajalcu, in sicer najdlje za obdobje šestih mesecev. Poleg pridobitve spretnosti in kompetenc potrebnih za delo, je namen programa tudi v tem, da udeležencem zagotovi pomoč pri intenzivnem učenju slovenskega jezika.

Poleg navedenega namerava Zavod RS za zaposlovanje zaposliti dva svetovalca za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki bosta imela vlogo kulturnih mediatorjev. Svetovalca bosta povezovala različne dejavnosti znotraj Zavoda RS za zaposlovanje. Vzpostavljala bosta tudi stik s potencialnimi delodajalci. Zavod namerava zagotavljati dodatne storitve z načrtovanimi ukrepi za osebe s priznano mednarodno zaščito z namenom zagotovitve enakosti z drugimi nezaposlenimi osebami in da bodo postali konkurenčnejši za delo-dajalce. Zavod RS za zaposlovanje prav tako namerava s krepitvijo zmogljivosti okrepiti medkulturne kompetence svojih zaposlenih. Prav tako bo še naprej sodeloval z nevladni-mi organizacijami, ki so aktivne na področju integracije, kot so Slovenska filantropija in Društvo Odnos, ter IOM Slovenija, ki prispevajo k integraciji oseb z mednarodno zaščito na trg dela.

Zavod RS za zaposlovanje je izpostavil, da čeprav večina ciljne skupine trenutno ne koristi možnosti za samozaposlitev in različne oblike podjetništva, kot je socialno podjetništvo, lahko vendarle te oblike zaposlitve predstavljajo ustrezno rešitev za določeno število oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji. Eden izmed ukrepov za spodbujanje tovrstne zaposlitve bi lahko bila na enem mestu organizirana skupinska in individualna svetovalna srečanja s podjetniki, kjer bi lahko udeleženci izvedeli več o zakonodajnem ozadju in prak-tičnih vidikih, kot sta razvoj poslovnega načrta in računovodstvo, da bi bili bolje seznanje-ni s to čedalje bolj prevladujočo obliko zaposlitve. Podatki, pridobljeni z intervjuji, kažejo, da se 14 od 20 vprašancev zanima za samozaposlitev in podjetništvo kljub pomanjkanju potrebnih informacij ali začetnega kapitala. 18 od 20 intervjuvancev prav tako ni bilo seznanjenih s konceptom socialnega podjetništva. Širjenje in prilagajanje možnosti, da bi bilo socialno podjetništvo dostopnejše ciljni skupini, ter omogočanje finančnih spodbud za nova podjetja, vključno z razpoložljivostjo manjše finančne pomoči, bi lahko pripomo-glo k reševanju problematike pomanjkanja sredstev, potrebnih za samozaposlitev.

Vprašalnik, ki je bil predložen Direktoratu za trg dela in zaposlovanje pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je osredotočal na pridobivanje podatkov o aktivnih politikah zaposlovanja ter kako bodo migranti in osebe s priznano mednarodno zaščito vključeni v program. Aktivna politika zaposlovanja je program, ki se osredotoča na izboljšanje zaposljivosti ranljivih skupin in podporo dolgoročno neza-poslenim osebam pri dostopu do trga dela. Z vprašalnikom smo poizvedovali tudi o dru-gih politikah, programih ali ukrepih, ki so jih te ustanove sprejele z namenom krepitve integracije oseb s priznano mednarodno zaščito na trgu dela.

Osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirane kot brezposelne, se lahko vključijo v vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vključitev v ukrepe navedene politike mora biti del individualnega zaposlitvenega načrta. Poleg tega

20


mora za vključitev zadostovati vsem pogojem delodajalca. Osebe s priznano mednarodno zaščito se bodo lahko vključile v aktivno politiko zaposlovanja po zaključku 300-urnega tečaja slovenskega jezika, ki ga organizira Ministrstvo za notranje zadeve.

Ko bodo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so registrirane kot brezposelne, so-delovale v uvodnem programu in jezikovnem tečaju slovenskega jezika, bodo skladno s predpisi o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja upravičene do finančnega pri-spevka ter nadomestila potnih stroškov (slednje velja, če bo program presegal 100 ur).

Glede na pričakovano povečanje števila oseb s priznano mednarodno zaščito, ki se bodo registrirale kot brezposelne, bo Zavod RS za zaposlovanje v prvi fazi izvedel dodatno usposabljanje treh oseb, tj. dveh svetovalcev za zaposlitev oseb s priznano mednarodno zaščito in enega koordinatorja za dejavnosti. V primeru povečanega števila registracij pri Zavodu RS za zaposlovanje se ocenjuje, da bo potrebna zaposlitev dodatnega svetovalca na vsakih 100 na novo registriranih strank.

Koordinator in osebni poklicni svetovalci bodo opravljali tudi obiske v azilnih domovih z namenom, da prosilcem za azil predstavijo slovenski trg dela. Zavod RS za zaposlovanje bo prav tako še naprej sodeloval z nevladnimi organizacijami, ki delajo s ciljno skupino (posebej s Slovensko filantropijo in Društvom Odnos).

21


5. ANALIZA POLSTRUKTURIRANIH INTERVJUJEV

Polstrukturirani intervjuji z osebami s priznano mednarodno zaščito so bili izvedeni ju-nija in julija 2016 v Ljubljani in Mariboru. Stiki z intervjuvanci so bili vzpostavljeni s pomočjo dveh nevladnih organizacij, in sicer Slovenske filantropije in Društva Odnos ter Ministrstva za notranje zadeve. Skupno je bilo intervjujanih 20 posameznikov. Vsi inter-vjuji so bili opravljeni anonimno z namenom zaščite osebnih podatkov vključenih oseb.

Intervjuji so bili osredotočeni na naslednja področja:

• izobrazbeno ozadje in zanimanje za nadaljnje izobraževanje/tečaje

• prepoznavanje izobrazbenih kvalifikacij

• delovne izkušnje in poklicni interesi

• ovire, na katere so naleteli kot iskalci zaposlitve, in kakšno vrsto pomoči potrebujejo

• (socialno) podjetništvo

• dostop do informacij

• seznanjenost z delovno zakonodajo

Poleg pridobivanja informacij za to raziskavo so bile ugotovitve iz intervjujev uporabljene tudi za pripravo tiskanega informacijskega priročnika na področju zaposlovanja, ki ga je avgusta 2016 objavil IOM in ki bo posredovan vsem glavnim deležnikom, da bo na vo-ljo prosilcem za azil in osebam z mednarodno zaščito. Priročnik zagotavlja pregled vseh opredeljenih ključnih področij. S tem omogoča ciljni skupini dostop do različnih virov in odgovarja na najpogostejša vprašanja v zvezi z delovno zakonodajo in postopki, ki so pomembni za iskalce zaposlitve. Namen priročnika je tudi ozaveščanje glede osnovnih pravic delavcev in podajanje usmeritev za pripravo prijav na delovna mesta. Gre za dve področji, za katere je bilo med intervjuji ugotovljeno, da so razpoložljive informacije po-manjkljive ali pa niso na voljo.

Čeprav omejeno število izvedenih intervjujev ne omogoča posploševanja rezultatov na ce-lotno populacijo ciljne skupine, pa je raziskava vključevala osebe s priznano mednarodno zaščito različnih profilov, ki so, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju, vendarle izpostavile zelo podobne ovire, s katerimi se srečujejo pri iskanju zaposlitve.

5.1 Profil intervjuvancev Skupno je bilo udeleženih 20 intervjuvancev, od katerih je bilo 15 moških in 5 žensk. Čeprav je bilo v pridobitev reprezentativnega vzorca obeh spolov vloženega precej truda,

22


pa je bilo zaradi pomanjkljive razpoložljivosti ali osebnih razlogov mogoče vključiti samo pet intervjuvank.

Osemnajst intervjuvancev je imelo status begunca, dva pa imata priznano subsidiarno zaščito. Intervjuvanci so bili državljani 11 različnih narodnosti, kot je prikazano na gra-fikonu spodaj: pet jih je iz Irana, trije iz Afganistana, po dva iz Iraka, Somalije in Sirije ter po en iz Demokratične republike Kongo, Indije, Bosne in Hercegovine, Kazahstana, Sudana in Pakistana.

16 intervjuvancev je bilo starih med 18 in 35 let. Dva intervjuvanca sta bila stara med 35 in 50 let, dva pa sta bila starejša od 50 let. Podatki o starostnih skupinah intervjuvancev so bili skladni s podatki EU, ki kažejo na to, da je polovica prosilcev za azil, ki so v EU prispeli leta 2015, starih med 18 in 34 let.32

Osem intervjujancev je bilo samskih, sedem intervjuvancev je bilo v zakonski skupnosti, trije so bili ločeni in dva razvezana.

14 intervjuvancev živi v Sloveniji tri leta ali več. Nihče od intervjujancev še ni pridobil slovenskega državljanstva.

Od vseh intervjuvancev jih je 17 govorilo angleško in 15 tudi osnovno slovenščino. Analiza njihovega izobrazbenega ozadja je pokazala, da trije niso končali nobene predhodne for-malne izobrazbe, eden je zaključil osnovno šolo, osem jih je zaključilo srednjo šolo in osem jih je imelo izobrazbo, višjo od srednješolske.

5.2 Ključne ugotovitve Šest od dvajsetih intervjuvancev je bilo v času intervjujev vpisanih v izobraževalno usta-novo v Sloveniji. Polovica do njih (tri osebe) je bila vpisana v osnovno šolo, medtem ko so bile tri osebe vpisane v magistrski program. Intervjuvanci, ki so prišli v Slovenijo brez kakršne koli predhodne formalne izobrazbe, so bili v takratnem času vpisani v osnovno

32 Evropski parlament. Begunci: socialno vključevanje in integracija na trg dela (2015/2321(INI)). Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+TA+P8-TA-2016-0297+0+DOC+PDF+V0//EN. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

23


šolo, medtem ko so bili trije od tistih, ki so prišli z izobrazbo, višjo od srednješolske, vpi-sani v magistrske programe.

Preprostost vpisa v različne osnovnošolske in podiplomske programe je bila posledica različnih dejavnikov. V sedemnajstih primerih so lahko osebe, ki so zaključile eno od stopenj izobrazbe v svoji domači državi, predložile dokumentacijo, ki je bila potrebna za priznavanje kvalifikacij v Sloveniji. Sedem od teh oseb je prineslo izobrazbene dokumente ali diplome, da bi se jim v Sloveniji priznale njihove kvalifikacije. Nadaljnji dejavnik je bilo dejstvo, da je bil postopek priznavanja kvalifikacij, vključno s prevodom diplom in po-trdil, brezplačen za osebe s priznano mednarodno zaščito (stroške je nosilo Ministrstvo za notranje zadeve). Šest od oseb, ki so s sabo iz svoje izvorne države prinesle potrdila in diplome, so lahko navedene dokumente brezplačno uspešno prevedle in dosegle njihovo priznanje v Sloveniji. Štirje intervjuvanci so omenili tudi, da je postopek vpisa v različne izobraževalne ustanove v celoti izvedel svetovalec za integracijo. Dvanajst od sedemnaj-stih oseb, ki so odgovorile na to vprašanje, so izrazile tudi, da so po svojem mnenju imele na voljo dovolj informacij v zvezi z različnimi možnostmi izobraževanja v Sloveniji.

Intervjuvanci so bili enakega mnenja kot drugi deležniki, s katerimi smo se posvetovali, da je potrebno dodatno učenje jezika. Šestanjst intervjuvancev je bilo mnenja, da potre-bujejo bodisi več jezikovnih tečajev (slovenščine ali angleščine), računalniških tečajev in orientacijskih tečajev ali različnih kombinacij teh tečajev. V času izvajanja raziskave so številni intervjuvanci sodelovali v različnih prostovoljnih dejavnostih z nevladnimi orga-nizacijami, kot sta Društvo Odnos in Slovenska filantropija, kar jim je omogočalo učenje slovenskega jezika v praksi. Organizaciji poleg tega ponujata različne možnosti usposa-bljanja, na primer na področju tolmačenja in prevajanja.

V smislu preteklih delovnih izkušenj je petnajst intervjuvancev imelo nekakšno obliko za-poslitve v svoji državi ali drugih državah, vključno v tranzitnih državah. Delali so v različ-nih sektorjih in poklicih, vključno s prevajalskimi storitvami, mehaniko, izobraževanjem, zdravstvom, zobozdravstvom, nego otrok, proizvodnjo, kmetijstvom, športom, prodajo in prevozništvom.

V času izvajanja raziskave je bilo osem od dvajsetih intervjuvancev zaposlenih v Sloveniji. Dva sta bila samozaposlena, medtem ko jih je šest delalo v zasebnem sektorju kot proda-jalci, osebje v restavracijah, čistilnih servisih in kot prevajalci/tolmači. Vsi intervjuvanci so izkazali interes za iskanje zaposlitve v Sloveniji in nihče ni poročal o zdravstvenih teža-vah ali drugih osebnih preprekah, ki bi jih ovirale pri delu.

Sedem intervjuvancev je navedlo neznanje slovenskega jezika kot največjo oviro pri iska-nju zaposlitve v Sloveniji. Dva sta bila mnenja, da v državi trenutno preprosto ni nobenih možnosti za zaposlitev, medtem ko je drugih pet navedlo druge ovire, med njimi: pomanj-kanje znanja o tem, kje pridobiti informacije v zvezi z zaposlitvijo in samozaposlitvijo, pomanjkanje relevantne izobrazbe, nepripravljenost delodajalcev za zaposlitev tujih de-lavcev in diskriminacija v procesu zaposlovanja. Šest intervjuvancev ni želelo odgovoriti na vprašanje.

Šest intervjuvancev je imelo izkušnje z vodenjem podjetja v svoji domači državi. Štirinajst intervjuvancev bi bilo zainteresiranih za ustanovitev lastnega podjetja v Sloveniji, vendar

24


bi potrebovali financiranje in dodatne informacije o zahtevah in pravnih vprašanjih glede vodenja podjetja v Sloveniji.

Večina intervjuvancev ni vedela, kje in kako je mogoče pridobiti potrebne informacije. Samo osem jih je odgovorilo, da vedo, kje lahko poiščejo informacije v zvezi s trgom dela v Sloveniji, čeprav jih je nekaj dodalo, da so potrebovali tri leta ali več, da so izvedeli, kje in kako priti do potrebnih informacij. Drugim se je dozdevalo, kje bi lahko prišli do informa-cij, vendar se do sedaj še niso zavzeli za to. Osemnajst intervjuvancev prav tako ni poznalo koncepta socialnega podjetništva. Skupno je bilo šestanjst od dvajsetih intervjuvancev mnenja, da jim primanjkujejo osnovne informacije o možnostih zaposlitve, zakonodaji in trgu dela v Sloveniji.

Kot je bilo omenjeno, se nezaposlene osebe v Sloveniji registrirajo pri Zavodu RS za za-poslovanje, da bi lahko koristile podporne ukrepe in pomoč iz naslova socialnega varstva. Dvanajst intervjuvancev je trenutno registriranih kot brezposelnih. Obstajalo je splošno mnenje, da bi si moral Zavod RS za zaposlovanje prizadevati za posredovanje več infor-macij o trgu dela v Sloveniji, prostih delovnih mestih in možnostih samozaposlitve. Iz pomanjkanja znanja o tem, kaj bi morala vsebovati prijava na delovno mesto, vključno z vsebino življenjepisa in motivacijskega pisma, je bilo mogoče zaznati tudi, da bi moralo biti zagotovljene več pomoči pri pripravi na prijave na delovna mesta in na splošno pri iska-nju zaposlitve.

Intervjuvanci so menili, da naslednji dejavniki prinašajo največje koristi in so v največjo pomoč pri iskanju zaposlitve v Sloveniji. Navedeni so v vrstnem redu po pomembnosti:

• tečaji slovenskega jezika

• obstoj socialne mreže

• pretekle delovne izkušnje

• pomoč s strani nevladnih organizacij

• izobrazbeno ozadje

• pomoč s strani svetovalca za integracijo pri Ministrstvu za notranje zadeve

• podpora Zavoda RS za zaposlovanje

• hitro prepoznavanje izobrazbenih kvalifikacij

Pri tem se zdi, da je tekoče znanje slovenskega jezika najpomembnejši dejavnik za vklju-čevanje na trg dela. Poleg tega je prednost dobra socialna mreža v lokalni skupnosti, saj osebe s priznano mednarodno zaščito pogosto o obstoječih zaposlitvenih priložnostih iz-vedo prek prijateljev in znancev, ki jih prav tako obveščajo o razmerah na trgu dela v državi.

Pri tem petnajst anketirancev ni bilo seznanjenih z delovno zakonodajo v državi, vključno z osnovnimi informacijami, kot sta višina minimalne plače in najdaljši tedenski delovni čas, ki sta urejena z nacionalno zakonodajo, ter nadomestila za nadurno delo in zdra-vstveno ter pokojninsko zavarovanje. Anketiranci tudi niso vedeli, kje lahko prijavijo kršit-ve in diskriminacijo, s katerimi se srečujejo oz. se lahko srečajo na delovnem mestu.

25


6. ZAKLJUČKI IN POT NAPREJ

Raziskava je na podlagi pregleda obstoječih politik in praks proučila, v kolikšni meri se prosilci za azil in osebe z mednarodno zaščito lahko vključijo na trg dela v Sloveniji. Poleg tega je obravnavala ovire pri integraciji, ki so bile opredeljene s pomočjo polstrukturi-ranih intervjujev ter izpostavila nekaj praks, ki jih razvijajo ustrezne ustanove s ciljem izboljšanja procesa integracije v okviru povečanega števila prosilcev za azil v državi.

Najpogosteje izražena potreba, ugotovljena v okviru izvedenih intervjujev in med raz-pravo z deležniki, je bila večji obseg jezikovnega tečaja, saj je bilo pomanjkanje znanja slo-venskega jezika navedeno kot glavna ovira pri dostopu do zaposlitve. Poleg tega ima ciljna skupina skladno z zakonodajo v državi sicer enak dostop do možnosti za izobraževanje in usposabljanje, vendar so tečaji v večini primerov na voljo samo v slovenskem jeziku in so zato ciljni skupini dostopni samo, ko dosežejo ustrezno raven znanja lokalnega jezika. Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko nezmožnost komunikacije v lokalnem jeziku predsta-vlja ključni vidik za delodajalce pri odločitvi, ali bodo zaposlili tujega državljana, tudi ko kvalifikacije prosilca za delo ustrezajo zahtevam na trgu dela. V sklopu dlje trajajočih brezplačnih jezikovnih tečajev bi bilo mogoče jezikovni pouk za osebe z višjo stopnjo zna-nja slovenskega jezika kombinirati s strokovno terminologijo ali združiti z delavnicami, kjer bi ponujali informacije o samozaposlovanju, socialnem podjetništvu in na splošno o zaposlovanju v Sloveniji. Potrjeno je bilo tudi, da je učenje jezika v praksi, npr. med opra-vljanjem prostovoljnega dela, hitrejše in učinkovitejše kot v sklopu tečajev.

Slovenski jezikovni tečaji se morajo zato začeti čim prej, tj. s tečaji, ki so na voljo že v azilnih domovih. Osebe s priznano mednarodno zaščito morajo imeti po zaključku 300 + 100 ur brezplačnih tečajev ter možnost dodatnih jezikovnih tečajev, vključno z razpolo-žljivostjo npr. spletnih tečajev, ki udeležencem omogočajo, da jim sledijo v lastnem ritmu in ob želenem času. Jezikovno usposabljanje, ki je relevantno za posamezna strokovna področja, omogoča lažji dostop do zaposlitve, ki je lahko omejen zaradi pomanjkanja ko-munikacijskih sredstev z lokalnim prebivalstvom. Jezikovno usposabljanje/dopolnilne tečaje je mogoče kombinirati z delovno prakso ali zaposlitvijo, saj za opravljanje številnih poklicev ni nujno tekoče znanje jezika.

Ugotovitve polstrukturiranih intervjujev so pokazale potrebo po izboljšani dostopnosti do informacij, saj se anketiranci večinoma ne zavedajo, kje je mogoč dostop do splošnih infor-macij o zaposlitvi, samozaposlitvi in delovni zakonodaji. Večina se tudi ne zaveda možnos-ti, ki jih ponuja socialno podjetništvo. Večina vladnih spletnih mest v Sloveniji navadno vsebuje zelo izčrpne informacije, vendar so te pogosto na voljo samo v slovenskem jeziku, medtem ko so zgolj nekatere ključne informacije prevedene v angleški jezik. Ministrstvo

26


za notranje zadeve upravlja spletni portal z informacijami za tujce,33 kjer je na voljo veliko informacij, ki so pomembne za tuje državljane. Razširitev njene vsebine bi lahko vključe-vala podrobnejše informacije, ki se nanašajo na trg dela, kar bi bilo koristno, saj je spletna stran uveljavljen vir informacij za tujce v Sloveniji.

Nadalje bi bilo treba za osebe s priznano mednarodno zaščito vzpostaviti eno mesto s celovito ponudbo storitev in informacij. Osnova bi lahko bila primer Info točke za tujce, ki je delovala v okviru Zavoda RS za zaposlovanje med letoma 2008 in 2015 z namenom krepitve delavskih pravic in lažjega vstopa na slovenski trg dela za državljane držav, ki niso članice EU. Takšne storitve lahko zagotovijo širok spekter individualne in prilagoje-ne podpore, kot so pravna pomoč, poučevanje jezikov, opredelitev možnosti za zaposlo-vanje in usposabljanje, združevanje družin itd., ki so na voljo osebno, prek elektronske pošte in po telefonu.

Številni anketiranci so kot najpomembnejše vire različnih informacij navedli nevladne organizacije. Telefonske informacijske linije ali druga sredstva za dostop do informacij v zvezi z zaposlovanjem, katere bi upravljale namenske NVO ali vladne ustanove, bi lahko pripomogle k večji informiranosti, vključno z razpoložljivostjo določenih kontaktnih točk pri različnih ustanovah, kot se tega loteva Zavod RS za zaposlovanje, ki zaposluje nove svetovalce s ciljem zagotovitve prilagojene pomoči, ki bi bolje ustrezala potrebam njihovih strank. Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2014 objavilo publikacijo »Integracija v slo-vensko družbo: informacije za tujce«, ki odgovarja na številna vprašanja, ki si jih pogosto zastavljajo državljani, ki niso iz držav članic EU, med delom in življenjem v Sloveniji. Podobne informacijske pakete bi bilo mogoče razviti za osebe s priznano mednarodno zaščito in jih prevesti v jezike, ki jih najpogosteje uporabljajo.

V zvezi z na novo razvitimi programi različnih ustanov je treba vzeti v obzir, da so za ustrezno svetovanje prosilcem za azil in osebam s priznano mednarodno zaščito potreb-ne dodatne kvalifikacije izvajalcev storitev. Te predvsem vključujejo znanje tujih jezikov, medkulturne kompetence, posebno pravno znanje in sposobnosti socialnega mreženja. Ta izčrpen seznam veščin je treba upoštevati pri zaposlovanju novega osebja in njihovem uvajanju na delovno mesto. Poleg medkulturnih kompetenc lokalnega osebja bi uvedba modela kulturne mediacije omogočala premagovanje jezikovnih ovir, ki so ga kot ključni izziv dosledno izpostavili tudi vsi udeleženci, prav tako pa tudi omejitev, ki izhajajo iz različnega razumevanja kulture, vzorcev, obnašanj itd. Na splošno so pristopi, ki temeljijo na sodelovanju ter vključujejo ciljno skupino pri razvoju, izvajanju, spremljanju in ocenjeva-nju programov, koristni kot pomoč pri reševanju konkretnih praktičnih ovir, ki jih ciljne skupine doživljajo v svojem vsakdanjem življenju.

V nadaljevanju predstavljamo nekatere nadaljnje predloge za izboljšanje zaposljivosti prosilcev za azil (po pridobitvi dostopa do trga dela) in oseb s priznano mednarodno zaš-čito ter za njihovo lažje vključevanje na trg dela.

33 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Informacije za tujce. Dostopno na: http://www.infotujci.si/index.php. Zadnji dostop 10. avgusta 2016.

27


Skladno z ugotovitvami Evropske komisije, ki je predlagala »Orodje za profiliranje veščin« kot del prihajajočega Programa znanj in spretnosti za Evropo,34 je potrebno čim hitreje v sklopu azilnega postopka pričeti s prepoznavanjem izkušenj, usposobljenosti in motivacije nanovo prispelih prosilcev za azil. Številni akterji namreč opozarjajo na pomembnost ta-kojšnje pravice do dela in zaposlovanja prosilev za azil, ki je v Sloveniji trenutno mogoča šele po devetih mesecih od dneva vložitve prošnje.

V sodelovanju s pristojnim ministrstvom za delo in izobraževanje je potrebno opredeliti deficitarne poklice in omogočiti pripadajoča poklicna usposabljanja, ki bi bila na voljo zain-teresiranim osebam s priznano mednarodno zaščito.

Zagotoviti je treba temeljitejše poklicno in izobraževalno usmerjanje, vključno z mentorski-mi programi in/ali dejavnostmi. V izvedbi programov je mogoče tudi sodelovanje kulturnih mediatorjev s podobnim ozadjem, kot ga imajo osebe s priznano mednarodno zaščito, zaradi česar lahko pomagajo pri komunikaciji in medkulturnem razumevanju. Razviti bi bilo mogoče tudi zagotavljanje individualne podpore po meri, vključno z mentorstvom, svetovanjem, poklicnim usmerjanjem, pripravništvi in podobnim.

Okrepiti je treba spodbujanje podjetniških pobud z zagotavljanjem usposabljanj, individual-nega mentorstva in finančnih spodbud, kar bi podprlo samozaposlovanje oseb z različnimi znanji in sposobnostmi.

Prav tako bi bil koristen razvoj ukrepov, ki podpirajo vzpostavitev socialnih omrežij, kot so mladinski klubi in skupna usposabljanja z različnih tematskih področij.

Potrebno je okrepiti tudi sodelovanje z delodajalci. Medtem ko bi zagotavljanje mentorjev in kulturnih mediatorjev na delovnem mestu v sodelovanju z delodajalci prispevalo k re-ševanju jezikovnih in kulturnih razlik, pa je obenem treba delodajalce seznanjati s prav-nim statusom oseb s priznano mednarodno zaščito, saj niso seznanjeni s ciljno skupino, do njih so pogosto nezaupljivi in jih stereotipizirajo, kar predstavlja ovire pri njihovem zaposlovanju. Na voljo morajo biti praktične smernice in informacijska orodja za deloda-jalce, ki bi vsebovale informacije o pravnem statusu oseb s priznano mednarodno zaščito in o drugi zadevni zakonodaji na področju zaposlovanja.

Glede na to, da je ciljna skupina vse bolj raznolika, kar se je pokazalo tudi v intervjujih, bi bilo potrebno razvijati programe, ki bi naslovili določene ranljivosti, povezane z dolgotrajno brezposelnostjo nekaterih posameznikov in skupin, katerih dostop do zaposlitve je omejen, npr. pri mladih brez predhodnih delovnih izkušenj, ženskah in starejših. Na splošno so intervjuji pokazali zelo visoko motivacijo za zaposlitev, prostovoljno delo in pomoč dru-gim osebam, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Vendar pa je ciljna skupina raznolika, zato je potreben individualni pristop, ki bi obravnaval interese po dodatnih usposabljanjih in izobraževanjih ter zagotovil podporo, npr. pri podjetništvu in poslovnih začetkih.

34 Evropska komisija. Program znanj in spretnosti za Evropo. Dostopno na: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&lan-gId=en. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

28


Ne glede na razlike v posameznikovih kompetencah, znanjih in interesih ciljna skupina zahteva celovitejši dostop do informacij. Glede na prekarno naravo dela, ki je večinoma na voljo osebam s priznano mednarodno zaščito, bi se bilo treba močneje osredotočiti na informiranje ciljne skupine o nacionalni delovnopravni zakonodaji, vključno z zaščito pravic delavcev in zavedanjem o tem, kjer poiskati pomoč v primeru diskriminacije in kršitev na delovnem mestu.

Navsezadnje pa je glede na to, da to ni bilo področje raziskovanja, treba opozoriti, da lahko ekonomska integracija beguncev z vidika države gostiteljice pomaga pri odpravi de-mografskih vrzeli in vrzeli pri ponudbi delovne sile zaradi starajoče se družbe. Čeprav so lahko integracijski ukrepi dragi, ne bi smeli spregledati prispevka beguncev h gospodar-skemu razvoju, vključno s plačilom davkov od dohodka in prispevkov za socialno varstvo. Slednje je poudarilo več anketirancev v raziskavi, ki so izrazili željo prispevati h gospodar-stvu države, ki jim je zagotovila zaščito. Obseg njihovega prispevka se nanaša na hitrost procesa vključevanja na trg dela, ki mora biti dolgoročna zaveza različnih udeležencev. V državah Vzhodne in Srednje Evrope, kot je Slovenija, je izziv glede delovne integracije oseb s priznano mednarodno zaščito razmeroma nov in bo dolgoročno zahteval usklajen pristop deležnikov.

29


PRILOGA I

SMERNICE ZA VODENJE INTERVJUJEV

VKLJUČEVANJE OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO NA TRG DELA

Datum in kraj intervjuja:

Anketar/-ji:

Pojasnite intervjuvancu:

Cilji intervjuja: Zbiranje in analiza izkušenj oseb s priznano mednarodno zaščito pri vklju-čevanju na trg dela v Sloveniji za namene raziskave, ki jo je opravila IOM in je financirana s strani Sklada za begunce in migrante Razvojne banke Sveta Evrope.

Sodelovanje v intervjuju je prostovoljno in anonimno.

Intervju lahko zaključite kadar koli, prav tako vam ni treba odgovoriti na vsa vprašanja.

Vašo privolitev v sodelovanje je mogoče kadar koli umakniti brez navedbe razlogov.

PROFIL

1 Starost

2 Spol (ženska/moški/drugo)

3 Država rojstva

4 Državljanstvo

5 Zakonski status (poročen/-a, ločen/-a, razvezan/-a, samski/-a, vdovec/vdova)

6 Kako dolgo živite v Sloveniji?

7 Kakšen je vaš pravni status (prosilec/prosilka za azil/mednarodna zaščita/

subsidiarna zaščita)?

8 Katere jezike govorite/razumete?

IZOBRAŽEVANJE

9 Kakšna je vaša izobrazba/stopnja izobrazbe?

10 Ali ste trenutno vpisani v šolo/na univerzo/drugo izobraževalno ustanovo?

Če je odgovor pritrdilen, kakšen je program/usmeritev vašega študija?

Ali ste prejeli kakršno koli pomoč pri postopku vpisa (štipendija, pomoč pri

dokumentaciji itd.)?

30


11 Kakšno uradno izobrazbo ste pridobili v svoji matični državi?

12 Ali lahko predložite dokumentacijo, ki dokazuje vaše kvalifikacije? Ali ste s sabo

prinesli potrdilo o izobrazbi / diplomo/-e?

Če je odgovor pritrdilen, ali je/so vaša/-e diploma/-e prevedena/-e in

ratificirana/-e oz. priznana/-e? Če je odgovor pritrdilen, kje?

Ali ste morali plačati za postopek priznanja svojih kvalifikacij? Če je odgovor

pritrdilen, koliko?

Ali ste naleteli na kakšne težave pri procesu priznavanja svojega/-ih certifikata/-

ov / diplom/-e / kvalifikacij? Kaj bi predlagali drugim, da bi se izognili tem

oviram?

13 Ali bi rekli, da imate dovolj informacij o različnih vrstah izobraževalnih

priložnosti v Sloveniji? Če ne, kakšne vrste informacij bi vam pomagale?

14 Ali bi si želeli obiskovati dodatne jezikovne, orientacijske ali računalniške tečaje?

15 Če bi zase lahko izbrali katero koli usposabljanje/izobraževalni program, kakšen

bi bil? Zakaj?

16 Ali ste ali boste sodelovali v kakšnem neformalnem izobraževanju (npr. tečaji,

organizirani pri nevladnih organizacijah)?

Če je odgovor pritrdilen, katerem?

ZAPOSLITEV

17 Ali ste pred prihodom v Sloveniji delali v svoji matični državi ali drugi državi?

Če da, kakšen je bil vaš poklic?

18 Ste bili zaposleni v javnem/zasebnem sektorju ali ste imeli svoje podjetje

(samozaposlen/-a ipd.)?

19 Ali imate trenutno službo?

20 Če da, na katerem področju?

Ste zaposleni v javnem/zasebnem sektorju ali imate svoje podjetje

(samozaposlen/-a ipd.)?

21 Če ne, kakšne so po vašem mnenju glavne ovire pri iskanju zaposlitve v

Sloveniji?

22 Ali želite najti zaposlitev v Sloveniji?

Če ne, lahko pojasnite zakaj?

23 Če ste delali v matični (ali drugi) državi, ali bi želeli nadaljevati delo na istem

področju?

Kakšen poklic želite opravljati/pridobiti?

24 Ali obstajajo zdravstvene ovire, ki lahko preprečijo, da bi v prihodnosti dobili

službo?

25 Ali ste trenutno registrirani kot brezposelni na Zavodu RS za zaposlovanje?

Če ne, ali ste bili (kadar koli) registrirani?

Vprašajte samo, če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen.

26 Ali vam je kdo pomagal pri registraciji na Zavodu RS za zaposlovanje?

Ali ste bili med razgovorom s svetovalcem za zaposlovanje sami ali je bil kdo z

vami?

31


Kateri jezik je bil uporabljen med razgovorom s svetovalcem za zaposlovanje?

Katero vrsto pomoči ste prejeli?

Ali ste med prijavo na delovno mesto prejeli pomoč pri sestavljanju življenjepisa

in spremnega pisma?

Ali ste zadovoljni s storitvami Zavoda RS za zaposlovanje? Ali lahko pojasnite,

zakaj ste/niste?

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje storitev?

27 Kateri dejavniki so po vašem mnenju najpomembnejši ali pomagajo pri iskanju

zaposlitve? (Vsakemu dajte od 0 do 10 točk, pri čemer je 0 najmanj pomembno

in 10 najpomembnejše.)

a) Pomoč svetovalca Zavoda RS za zaposlovanje

b) Jezikovni tečaji

c) Izobraževanje

d) Priznavanje kvalifikacij

e) Delovne izkušnje

f) Pomoč svetovalca Ministrstva za notranje zadeve

g) Razpoložljivost dobrega socialnega omrežja

h) Pomoč s strani nevladnih organizacij

i) Drugi dejavniki, za katere menite, da so pomembni:

PODJETNIŠTVO

28 Ali imate izkušnje z vodenjem lastnega podjetja v matični državi (ali drugi

državi)? Da/Ne

Če da, za kakšno podjetje je šlo?

29 Ali imate izkušnje z vodenjem lastnega podjetja v Sloveniji?

Če ne, ali vas zanima zagon lastnega podjetja v Sloveniji?

Če da, kaj bi potrebovali za zagon?

30 30. Ali ste seznanjeni s konceptom socialnega podjetništva?

Če da, ali bi vas zanimal?

DOSTOP DO INFORMACIJ

31 Ali menite, da imate dovolj informacij o zaposlovanju in trgu dela v Sloveniji?

32 Kakšne dodatne informacije o trgu dela (ali kakršne koli druge informacije) v

Sloveniji bi vam koristile?

33 Ali veste, kje lahko pridobite te informacije?

34 Ali je mogoče preprosto pridobiti informacije, ki jih potrebujete?

Če ne, kakšne so ovire, s katerimi ste se soočali, in kaj bi bilo treba storiti za

premagovanje teh ovir?

35 Ali ste seznanjeni z delovno zakonodajo v Sloveniji? Na primer najvišje število

delovni ur, minimalna plača, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prijava

zlorabe ali kršitve?

36 Ali nam želite povedati ali predlagati še kaj drugega?

32


VIRI

Generalna skupščina ZN. Mednarodna konvencija o statusu beguncev, 28. julija 1951, Združeni narodi, Zbirka pogodb, zvezek 189. Dostopno na: http://www.unhcr.org/1951-refugee-convention.html. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Evropska komisija. Program znanj in spretnosti za Evropo. Dostopno na: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=en. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Evropska komisija. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-soci-alnemu odboru in Odboru regij. Akcijski načrt za integracijo državljanov tretjih držav. Dostopno na: https://ec.europa.eu/migrant-integration/news/europe-integration-action-plan-of-third-country-nati-onals-launched. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Evropska komisija, podatkovna zbirka sporočil za javnost. Deset dejanj, s katerimi bi ljudem v Evropi pomagali do boljših kvalifikacij – pogosto zastavljena vprašanja. Dostopno na: http://europa.eu/ra-pid/press-release_IP-16-2039_en.htm. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Evropska komisija. Evropska služba za zaposlovanje (EURES). Dostopno na: https://ec.europa.eu/eures/public/homepage. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Evropska komisija, Svet Evrope in UNESCO. ENIC NARIC. Dostopno na: www.enic-naric.net. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Evropska komisija, Eurostat. Države izvora prosilcev (ki niso državljani EU) za azil v državah čla-nicah EU-28 leta 2014, 2015 in 2016. Dostopno na: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-expla-ined/index.php/File:Countries_of_origin_of_(non-EU)_asylum_seekers_in_the_EU-28_Member_States,_2014_and_2015_(thousands_of_first_time_applicants)_YB16.png. Zadnji dostop 23. junija 2016.

Evropska komisija, Eurostat. Prošnje za azil (oseb, ki niso državljani EU) v državah članicah EU-28, 2005–2015, 2016. Dostopno na: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/File:Asylum_applications_(non-EU)_in_the_EU-28_Member_States,_2005-15_(%C2%B9)_(thou-sands)_YB16.png. Zadnji dostop 23. junija 2016.

Evropska migracijska mreža (EMN). Integracija upravičencev do mednarodne/humanitarne zaščite na trgu dela: politike in dobre prakse Evropske komisije. 2015. Dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we do/networks/european_migration_network/reports/docs/emn-studies/emn--studies-25a_slovenia_beneficiaries_international_protection_english.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Evropski azilni podporni urad. Letno poročilo o stanju na področju azila v EU. Dostopno na: https://www.easo.europa.eu/information-analysis/annual-report. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (dopolnjena in spremenjena

33


različica), 20. decembra 2011, UL L 337/9. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Evropski parlament in Svet Evrope. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. ju-nija 2013o določitvi standardov za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L št. 180, 29. junija 2013, str. 96). Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=celex%3A32011L0095. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Evropski parlament. Begunci: socialno vključevanje in integracija na trg dela (2015/2321(INI)). Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+TA+P8-TA-2016-0297+0+DOC+PDF+V0//EN. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, Tematski sektor A: Gospodarska in znanstvena politika. Integracija beguncev na trgu dela: Strategije in dobre prakse. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/578956/IPOL_STU(2016)578956_EN.pdf. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Indeks politik vključevanja migrantov (MIPEX). Slovenija. 2014. Dostopno na: www.mipex.eu/slove-nia. Zadnji dostop 16. junija 2016.

Mednarodna organizacija za migracije. Glosar migracij. 2006. Dostopno na: http://publications.iom.int/system/files/pdf/iml_8_slo.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Mednarodna organizacija za migracije. Slovarček izrazov s področja migracij. 2011. Dostopno na: www.iom.int/key-migration-terms. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vključitev nižje kvalificiranih migrantov v Evropski uniji na trg dela. 2012. Dostopno na: https://publications.iom.int/books/labour-market-inclusion-less-skil-led-migrants-european-union?language=en. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vprašalnik Zavoda RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Republika Slovenija, junij 2016.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vprašalnik za azilni dom Ljubljana, Ministrstvo za not-ranje zadeve, junij 2016.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM). Vprašalnik Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Republika Slovenija, junij 2016.

Nacionalni center Europass Slovenija. Europass. Dostopno na: www.europass.si. Zadnji dostop 24. av-gusta 2016.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), indeks boljšega življenja. Slovenija. OECD. 2016. Dostopno na: www.oecdbetterlifeindex.org/countries/slovenia/. Zadnji dostop 5. julija 2016.

Republika Slovenije. Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 40/1999.

Republika Slovenije. Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 106/2002.

Republika Slovenije. Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji. Uradni list RS, št. 67/2008.

Republika Slovenije. Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Uradni list RS, št. 20/2011.

Republika Slovenije. Uredba o pogojih in načinih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaš-čito. Uradni list RS, št. 55/2011.

34


Republika Slovenije. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, ZPIZ-1 in ZPIZ-2). Uradni list RS, št. 106/1999, 96/2012.

Republika Slovenije. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Uradni list RS, št. 21/2013.

Republika Slovenije. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD, ZUTD-A, ZUTD-B, ZUTD-C). Uradni list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013, 100/2013.

Republika Slovenije. Zakon o minimalni plači (ZminP). Uradni list RS, št. 13/10, 92/2015 .

Republika Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Strategija eko-nomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/Strategija_ekonomskih_migracij-2010-2020.pdf. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dostopno na: www.mddsz.gov.si/. Zadnji dostop 10. avgust 2016.

Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Področja dela. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/en/areas_of_work. Zadnji dostop 10. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Dostopno na: www.ess.gov.si. Zadnji dostop 23. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Dostopno na: www.id.gov.si. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance. Dostopno na: www.mf.gov.si/. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ministrstvo za izobraževanje, zna-nost in šport. Dostopno na: www.mizs.gov.si/. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za javno upravo. Ministrstvo za javno upravo. Dostopno na: www.mju.gov.si/. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za javno upravo. Enotna kontaktna točka za tuje poslovne subjekte. Dostopno na: www.eugo.gov.si. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve. Dostopno na: www.mnz.gov.si/. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

Republika Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve. Informacije za tujce. Dostopno na: http://www.infotujci.si. Zadnji dostop 10. avgusta 2016.

Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Odločanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite po letih. 2015. Dostopno na: www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 16. junija 2016.

Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistično poročilo Direktorata za migracije in integracijo. 2011. Dostopno na: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 16. junija 2016.

35


Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve. Statistika. Statistični podatki o tujcih v Sloveniji. Dostopno na: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Področja dela. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/en/areas_of_work/. Zadnji dostop 10. avgusta 2016.

Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije. Vlada je odobrila načrt o premestitvi 567 oseb iz Italije in Grčije. Dostopno na: http://www.vlada.si/en/media_room/government_press_releases/press_re-lease/article/government_adopts_information_society_development_strategy_to_2020_and_next_generation_broadband_network_development_plan_to_2020_57800/. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Republika Slovenija. Zakon o mednarodni zaščiti. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled-Predpisa?id=ZAKO4911. Zadnji dostop 18. avgusta 2016.

Republika Slovenija. Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6655. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Singleton, A., A.C. Heiermann in D. Kierans. 2016. Migration, Asylum and Refugees in Germany: Understanding the Data. Center za analizo globalnih migracijskih podatkov (GMDAC), 1. izdaja.

Svet Evropske unije. Skupna temeljna načela. Dostopno na: http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/common-basic-principles_en.pdf. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1523 z dne 14. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal--content/EN/ALL/?uri=OJ:JOL_2015_239_R_0011. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Svet Evropske unije. Sklep Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal--content/EN/TXT/?uri=celex%3A32015D1601. Zadnji dostop 19. avgusta 2016.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Dostopno na: www.zzzs.si. Zadnji dostop 24. avgusta 2016.

integracija oseb s priznano mednarodno … · 2 integracija oseb s priznano mednarodno zaŠČito na...

Documents