internoInterno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, marec 2016 | št. 01

Napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede v letu 2016

Skupina slovenskih znanstvenikov prva Na Svetu dokazala povezaNoSt viruSa zika

z okvaro možganov ploda okužene matere

45 let kronične dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji

v ukC ljubljana Spodbujamo NekajeNje

12

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2016 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, po-šljite v uredništvo najkasneje do 29. aprila 2016. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.

Zaželjena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna veli-kosti fila 300 KB in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

03 UVODNIK: Brigita Čokl, univ. dipl. ekon. v. d. generalne direktorice UKCL

AKTUALNO04 Napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede v letu 201605 Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v UKCL06 Poudarki iz Programa strokovnega dela in razvoja UKCL strokovne direktorice prof. dr. Marije Pfeifer, dr. med.08 Poudarki programa dela in razvoja zdravstvene in babiške nege glavne medicinske sestre UKCL Nevenke brolih, viš. med. sestra, dipl. ekon. 10 Skupina slovenskih znanstvenikov prva na svetu dokazala povezanost virusa ZiKA z okvaro možganov ploda okužene matere12 Gnezdo brez ptičkov je boleče za vso družino, Celostna pomoč družini ob neuspeli nosečnosti14 izjemen uspeh dveh naših strokovnjakinj s Ko za revmatologijo interne klinike UKCL16 45 let kronične dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji – simpozij z mednarodno udeležbo in tečaj ultrazvoka in Dopplerja v dializi in transplantaciji18 izjemen uspeh fotografinje očesne klinike UKC Ljubljana na natečaju, ki ga vsako leto prireja svetovno oftalmološko fotografsko združenje 19 V dveh obnovljenih operacijskih dvoranah na Ko za travmatologijo že potekajo operacije20 Svetovni dan ledvic – 10. marec 2016 21 Nova enota za intenzivni nadzor na Ko za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKCL22 Šolanje s področja zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni z intrajejunalno infuzijo gela levodope 22 Novi člani stalnih strokovnih teles ArrS23 Stečaji podjetij – kako se izgublja zdravje, primer Mura25 raziskava Nutrition day 2015 26 Filmi ob praznovanju 60-letnice iAeA26 Spletni prenos dveh videotorakoskopskih lobektomij pljuč v živo

27 IZOBRAŽEVANJE: Šola enterostomalne terapije v UKCL 28 Denise Hibbert, predsednica Komiteja za edukacijo pri Svetovnem združenju za enterostomalno terapijo, na obisku v UKC Ljubljana

29 Čili v UKCL: V UKCL spodbujamo nekajenje

UTRIP UKCL32 Na Pediatrični kliniki UKCl so se razveselili novega genetskega analizatorja33 Pediatrična klinika UKCL bogatejša za videobronhoskop, elektrokardiograf in elektroencefalograf 35 Triglav, zdravstvena zavarovalnica, pomagala pri nakupu medicinske opreme in potrebščin za bolnišnično šolo; SeTCCe d.o.o. za otroke Pediatrične klinike; Tek na Kristalno palačo; Prostovoljke so s pleteninami obdarile najmlajše na Pediatrični kliniki UKCL36 Predsednik republike na prvi dan novega leta obiskal dežurne ekipe v UKCL 36 KUD KC in MF poklanja slike UKCL37 Letos se je s strehe Pediatrične klinike spustilo sedem božičkov; Ljudje smo drug drugemu dar; Zlato srce za najmlajše38 46. Plečnikov zdravniški koncert – Zadnje srečanje s prof. Pavlom Kornhauserjem (1924–2015)39 Prof. dr. Boris Klun, nestor slovenske nevrokirurgije, devetdesetletnik40 Marku Alaufu ob upokojitvi

PREBERITE41 Tim živi tudi v pisani besedi in dejanjih zunaj oddelkov; Transplantacijska in regenerativna medicina

42 IN MEMORIAM: prof. Pavle Kornhauser, dr. med.; Nekrolog; V spomin: Zehida Hadžić44 KAJ MENIJO O NAs47 sPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Predstavitev knjig založbe Chiara48 NAGRADNA KRIŽANKA

KAZALO

29

16

23

UVODNIK

Brigita Čokl, univ. dipl. ekon.v. d. generalne direktorice UKCL

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljanamarec 2016, številka 01Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednica: Brigita Čokl, univ. dipl. ekon.Uredniški odbor:• prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.• Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl.ekon.• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,

višja svetnica• asist. Dominika oroszy, dr. med.• Nina Pirc, dr. med.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Blanka Šetinc• Lucija Mak UhanLektoriranje : Monika Zanjkovič, s.p.Fotografije: Jolanda Kofol, Tina roš in drugi; istock, 123rF, Photl, Depositphotos, Bigstock, Getty images, Dreamstime, Shutterstock, VectorstockFotografija na naslovnici: 123rF oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Partnergraf d.o.o., naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

Spoštovani sodelavci, spoštovane sodelavke!

V teh dneh smo zapisali novo zgodovino slovenske medicine.

Virus Zika in odkritja znanstvenikov in raziskovalcev na tem področju sta pone-sla v svet tudi ime UKC Ljubljana kot pomembnega soavtorja tega uspeha. Naš ponos bi bil še večji, če bi bili naši zdravniki, znanstveniki in ugledni raziskovalci v slovenskem prostoru prepoznani tako dobro kot naši športniki. Želimo si, da bi bil njihov prispevek pripoznan kot razvojni potencial Slovenije, na katerem naj sloni trajnostni razvoj. Slovenija ne premore velikega števila naravnih bogastev, premalo znamo tržiti lepote naše domovine.

Dokazujemo pa, da imamo v UKC Ljubljana visoko izobraženo in dobro opremlje-no raziskovalno dejavnost, razvito kliničnost na področju medicine in znanost, ki se je sposobna dobro organizirati, sodelovati in zasledovati skupni cilj. To pa so temelji, ki bi bili lahko prepoznani kot razvojni preboj k večji dodani vrednosti, ki bi ponesla Slovenijo v novo razvojno spiralo. Novo zgodbo o uspehu bi lahko gradili na področju razvoja medicine in zdravstvenih storitev vseh vrst. Slovenska družba in z njo slovensko podjetništvo tako zelo potrebuje nove vsebine.

Vprašamo se lahko, ali bomo kot družba zmogli poenotiti poglede in na tej osnovi skupno oblikovali razvojno strategijo, ali pa bomo zamudili tudi to priložnost. Ne dopustimo, da bi se znašli v močvirju egoističnega dokazovanja svoje osebne po-membnosti, ampak stopimo na pota timskega ustvarjanja, kjer prispevek vsakega posameznika šteje, kjer znamo pohvaliti dobro in poosebiti postavljene prioritete.

Vse našteto ima pomembne stranske učinke, ki imajo v medicini negativni pri-zvok kot potencialno nujno zlo, ki ga je potrebno resno obravnavati v procesu zdravljenja, pomenijo pa boljše medsebojno razumevanje, povezovanje, boljše sporazumevanje in izboljšano delovno klimo, kar vse vodi v večje zadovoljstvo za-poslenih. S slednjim bomo naredili tudi zelo veliko za naše bolnike, ki bodo deležni več prijaznega odnosa in osebne obravnave, ki si jo v stiski, ko si želijo povrniti zdravje, tako zelo želijo in jo tudi cenijo.

Hvala in lep pozdrav,

Brigita Čokl, v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana

AKTUALNO4IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Napredovanja zaposlenih v vIšje pLačNe razrede v letu 2016Mateja derganc Levstek, Kadrovska služba UKCL

Iz dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (Ur. l. rS, št. 91/15), parafiranega med vlado in sindikati javnega sektorja, je razvidno, da le-ta ne posega na področje napredovanj javnih uslužbencev v plačne razrede, natančneje v izvedbo napredovanj v letu 2016. To pomeni, da se bo v letu 2016 ponovno izvedlo letno ocenjevanje zaposlenih v UKCL in zaposleni bodo tudi napredovali v višje plačne razrede, torej bodo prejeli višjo osnovno plačo.

S 1. 4. 2016 bodo lahko napredovali tisti zaposleni, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje za napredovanje. To so zaposleni, pri katerih so prete-kla vsaj tri leta (pri štetju treh let je potrebno upoštevati tudi interventno zakonodajo – glej spodnjo tabelo) od zadnjega napredovanja na delov-nem mestu ali od premestitve na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu ali od zaposlitve v javnem sektorju, obenem pa bodo dosegli dovolj visoko število točk, ki pomeni napredovanje. Za en plačni razred napredujejo tisti zaposleni, ki v napredovalnem ob-dobju dosežejo:• ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,• ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,• ob petem najmanj 13 točk,• ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

Zaposleni, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za naj-več dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

Tabela s podatki o napredovanju javnih uslužbencev v višji plačni razred po posameznih letih, ob upoštevanju interventnih ukrepov na področju napredovanja:

Postopki ocenjevanja in preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredo-vanje, kot jih določata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list rS, št. 58/2008 s spremembami in dopolnitvami) in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list rS, št. 51/08, 91/08, 113/09), morajo biti zaključeni 15. marca 2016.

Vse odgovorne osebe in ocenjevalce zato prosimo, da spoštujejo zakon-ski rok za zaključek ocenjevanja za leto 2015, ki se bo iztekel v torek, 15. 3. 2016, saj je temelj za pravočasno izdajo aneksov. To je skrajni rok, ko morajo biti ocenjeni zaposleni seznanjeni z oceno, upoštevanje predpisa-nega roka pa mora biti razvidno tudi iz ocenjevalnih in evidenčnih listov. iz Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Ur. l. rS, št. 95/14) izhaja, da bodo javni uslužbenci, ki bodo na delovnem mestu napredovali v višji plačni razred s 1. 4. 2016, pridobili pravico do višje plače iz naslova tega napre-dovanja z zamikom, in sicer od 1. 12. 2016 dalje.

Za razjasnitev štetja napredovalnega obdobja, upoštevaje interventno zakonodajo, smo pripravili tabelo.

Leto Ali se leto šteje v

napredovalno obdobje?Napredovanje v plačni

razredNapredovanje v naziv Izplačilo višje osnovne plače

2009 DA DA DA DA

2010 DA DA DA DA

2011Ne (četrti odstavek 8. člena ZiU)*

Ne (prvi odstavek 8. člena ZiU)

DA(drugi odstavek 8. člena ZiU)

S 1. 4. 2014 (ZiU odloži izplačilo napredovanja v naziv/višji naziv na 1. 1. 2012, ZDiU12 na 1. 7. 2012, ZUJF na 1. 6. 2013, ZiPrS1314-A in ZiPrS1415 na 1. 4. 2014)

2012DA DA (prvi odstavek 6.

člena ZDiU12)DA (prvi odstavek 6. člena ZDiU12)

1. 4. 2014 (ZDiU12 odloži izplačilo na 1.7 2012, ZUJF na 1. 6. 2013, ZiPrS1314-A in ZiPrS1415 na 1. 4. 2014)

2013 DA NE (162. člen ZUJF) NE (162. člen ZUJF) NE

2014

NE (drugi odstavek 62. č člena ZiPrS1314-A, drugi odstavek 68. člena ZiPrS1415)*

NE (prvi odstavek 62. č člena ZiPrS1314-A, prvi odstavek 68. člena ZiPrS1415)

NE (prvi odstavek 62. č člena ZiPrS1314-A, prvi odstavek 68. člena ZiPrS1415)

NE

2015DA DA (prvi odstavek 7. člena

ZUPPJS15)DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

1. 12. 2015 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

2016DA DA (prvi odstavek 7. člena

ZUPPJS15)DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

1. 12. 2016 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

AKTUALNO 5

Merjenje organizacijske klime in zadovoLjSTva zapoSLeNIh v UKCL Služba za organizacijo in razvoj logistike

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) se bo tudi letos vključil v nacionalni projekt za primerjalno raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah z namenom nadaljnjega iskanja priložnosti za izboljšave na področju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. v UKCL smo si ugled med drugim pridobili z zelo dobrimi rezultati dela, katerim so botrovali naši vrhunski strokovnjaki in ostali zaposleni. v prvem trimesečju tega leta bomo zato ponovno izvedli merjenje organizacijske klime in zadovoljstva naših zaposlenih, na podlagi rezultatov pa bomo predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na povečanje zadovoljstva. o rezultatih izvedene ankete in sprejetih ukrepih vas bomo obvestili oziroma jih bomo objavili na intranetu.

Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih bo potekalo po metodologiji SioK (Slovenska organizacijska klima), ki omogoča meritev in analizo organizacijske klime, zadovoljstva zaposlenih ter primerjavo z drugimi organizacijami. Anketni vprašalnik omogoča zaposlenim, da izrazijo svoje mnenje o organizacijski klimi po sklopih (organiziranost, strokovna usposobljenost in učenje, odnos do kakovosti, motivacija in zavzetost, pripadnost organizaciji, notranji odnosi, vodenje …) ter s komentarji, podajo pa tudi konkretne predloge oziroma izrazijo osebno mnenje o zadevah, ki bi jih želeli drugače urediti. Anketni vprašalnik bo kot vsako leto na voljo v papirni obliki. Za vse tiste, ki imate elektronski naslov, bomo kot novost v letošnjem letu uvedli možnost elektronskega izpolnjevanja ankete. Pri izvedbi ankete bo zagotovljena anoni-mnost in enakost vseh zaposlenih.

VAŠE MNENJE ŠTEJE!

Vaše mnenje je zelo pomembno, zato je koristno, da prejeti anketni vpra-šalnik o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposleni izpolnimo objektiv-no, verodostojno in korektno, ker je to ena od možnosti, da vplivamo na odločitve v zvezi z izboljšanjem kakovosti delovnega okolja.

V anketiranje bomo vključeni vsi zaposleni v UKCL, zbiranje odgovorov pa bo potekalo do 14 dni po razdelitvi anketnih vprašalnikov. Vsa druga navodila v zvezi z izvedbo anketiranja bomo prejeli skupaj z anketnim vprašalnikom.

UKCL je kljub kriznim časom še naprej skrben delodajalec, ki skrbi za varno zaposlitev svojih zaposlenih. Kljub zaostreni finančni situaciji in občutnemu nižanju cen naših storitev svojim sodelavcem iz meseca v mesec zagotavlja redno izplačilo plač, prijazno in varno delovno okolje, možnost strokovnega razvoja s stalnim usposabljanjem in izobraževa-njem. To se je v dosedanjih merjenjih odražalo tudi pri merjenju organi-zacijske klime. Vsekakor pa je prihajajoča anketa priložnost, da izrazimo tudi dodatne predloge in morebiti odpremo še druge vidike, pomembne za naše sobivanje v delovnem okolju.

AKTUALNO6IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

poUdarKI Iz prograMa STroKovNega deLa IN razvoja UKC Ljubljana strokovne direktorice prof. dr. Marije pfeifer, dr. med.Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Člani Sveta UKC Ljubljana so na 30. redni seji 8. 12. 2015 soglasno sprejeli sklep o imeno-vanju prof. dr. Marije Pfeifer, dr. med., za stro-kovno direktorico UKC Ljubljana za naslednje 4-letno obdobje, od 9. 12. 2015 dalje.

V nadaljevanju predstavljamo glavne poudar-ke programa dela in razvoja, ki jih je predsta-vila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., članom Sveta UKC Ljubljana.

program dela in razvoja UKC Lju-bljana strokovne direktorice temelji na osnovnih dejavnostih, ki poteka-jo v UKCL – zdravstveni oskrbi bol-nikov, znanstveno-raziskovalni in pedagoški dejavnosti. predstavila je tudi svoj načrt reševanja aktual-ne strokovno-organizacijske proble-matike ter izboljšanja odnosov in komunikacije med zaposlenimi. pri svojem delu si je strokovna direktori-ca zadala tudi cilj spodbujati znan-stveno-raziskovalno in pedagoško dejavnost ter izobraževanje zapo-slenih na strokovnem, osebnostnem in komunikacijskem področju. Izpo-stavila je zelo pomembno področje izobraževanja o sistemu kakovosti. poseben poudarek v programu je tudi na reševanju aktualne strokov-no-organizacijske problematike ter izboljšanju delovne storilnosti in od-nosov med zaposlenimi.

GLAVNI STROkOVNI cILJI NA področju zdravstvene OSkRBE BOLNIkOV:

• spodbujati dosledno uporabo kliničnih poti in izdelati nove za bolezni, kjer klinič-nih poti še nimamo. Dosledno uporabljati varnostne meha-nizme, ki preprečujejo stro-kovne napake;

• izdelati (kjer jih še ni) priročnike s stopnjami nujnosti po diagnozah in se jih striktno dr-žati, posebej še pri čakalnih vrstah za preiskave;

• zmanjševati število hospitalizacij, skraj-ševati hospitalizaci-je s pomočjo boljše povezave s primarnim zdravstvom – nadalje-vanje bolnišničnega zdra-vljenja doma ali v DSo;

• preusmeritev več storitev v enodnevno bolnišnično oskrbo (za diagnostiko in zdravljenje) in v ambu-lantno dejavnost;

• postopno ločevanje sekundarne zdravstvene oskrbe od terciarne in večanje obsega slednje na račun prve;

• postati in ostati referenčna usta-nova za razvoj posameznih panog in strokovnih enot:- sprejemati nove in po potrebi spremi-

njati stare strokovne doktrine, - oblikovati nacionalne strokovne smerni-

ce in posodabljati stare,- posodabljati diagnostične in tera-

pevtske metode v skladu z razvojem stroke v svetu,

- spodbujati formalno pridobitev nazivov center odličnosti oz. referenčni center za zdravljenje epidemiološko pomembnih in tudi redkih bolezni. V UKC Ljubljana že imamo in nepreneho-ma pridobivamo specifična znanja za uvedbo novih diagnostičnih metod in

»Prizadevala si bom izboljšati

medosebne odnose med zaposlenimi v

UKCL, spodbujati pro-fesionalno obnašanje in medsebojno spo-

štovanje.«

AKTUALNO 7

novih načinov zdravljenja. Cilj je sode-lovati pri organizaciji usposabljanja in uvedbi novih uspešnejših metod;

• ponuditi in tržiti visoko kakovostne zdra-vstvene storitve UKC v tujini:- ustanoviti in izpopolniti registre za raz-

lične, posebno redke, bolezni v okviru UKC Ljubljana in za vso Slovenijo,

- vključevanje v mednarodne registre (eU, pri različnih mednarodnih strokov-nih združenjih);

• vzdrževati in izboljšati sodelovanje v že formiranih strokovnih timih in spodbu-jati nastajanje novih timov – povezovanje različnih enot UKC na strokovnem in raz-iskovalnem področju. organizirati redna srečanja timov (konzilije), v katerih sode-lujejo internisti, kirurgi, radiologi, patologi in drugi specialisti;

• izboljšati povezavo in neposredno sode-lovanje s specializiranimi laboratoriji, omogočiti elektronsko naročanje in takoj-šen dostop do izvidov v VSeH laboratori-jih. Posredno to pomeni prihranek časa, izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov in skrajšanje hospitalizacij. Srednjeroč-no – združiti laboratorije, ki izvajajo enake ali podobne preiskave, poenotiti metode, uvesti referenčne analitične metode viso-ke kakovosti (kromatografija – tandemska masna spektrometrija), proučiti, ali je eko-nomsko ugodno uvesti nove laboratorije (mikrobiologija), katerih storitve sedaj zelo drago plačujemo;

• z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreče-vati bolnišnične okužbe, stalno osveščati in izobraževati zdravstvene delavce in bol-nike, kako ravnati, da se okužbe ne bodo širile;

• organizirati izgradnjo posebne enote s podtlakom za izolacijo hudo kužnih bolni-kov (ebola) na infekcijski kliniki;

• uvesti uporabo e-temperaturnega lista (enotno) v vse enote UKC, pred tem pa dopolniti program tako, da bo zaznal ne-pravilnosti (z analizo podatkov) in avto-matično opozarjal na določena nevarna dogajanja pri bolnikih (okužba, sepsa; nezdružljivost predpisanih zdravil – alarm) itd. Dolgoročno – poenotiti e-temperatur-ne liste za vso Slovenijo;

• izboljšati horizontalno in vertikalno komu-nikacijo med zaposlenimi – v obeh smereh (navzdol in navzgor), kar lahko pomembno izboljša sodelovanje med zdravstvenimi delavci, zmanjša nevarnost napak in omo-goča pravočasno opozarjanje na nepravil-nosti;

• izboljšati komunikacijo zaposlenih vseh ravni z bolniki in njihovimi svojci.

Za uresničevanje boljše oskrbe bolnikov po zgoraj navedenih smernicah predlaga or-ganizacijske spremembe, za kar bodo potreb-ne večje prostorske kapacitete za ambulan-tno delo in dnevne bolnišnice:• skrajšati čakalne dobe z uvedbo večjega

števila ambulant; • uvesti kakovostne triažne ambulante, kjer

jih še ni;• doseči pravilno ovrednotenje ambulantnih

pregledov – različno za različne stroke;• z ZZZS izpogajati realne cene za posame-

zne, predvsem na novo uvedene storitve (preiskave in terapevtske posege);

• redno vršiti redne in pp. izredne strokovne nadzore in preverjati, ali se dobra klinič-na praksa nadaljuje tudi po končanih nadzorih;

• povečati obseg in kakovost edu-kacije bolnikov (skupinska, indi-vidualna edukacija).

Poseben izziv bo dolgoročno ure-diti obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami s poudarkom na kakovosti in varnosti novega progra-ma, optimizirati sporazumevanje, timsko sodelovanje, omogočiti najmodernejšo dia-gnostiko in operacijske pristope prilagojene bolnikom in povrniti zaupanje staršev otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKCL.

Prizadevala si bo izboljšati medosebne od-nose med zaposlenimi v UKCL, spodbujati profesionalno obnašanje in medsebojno spo-štovanje. NEkAJ pREDLOGOV STROkOVNE direktorice za izboljšanje kLIME V UkcL:

• vzpostaviti in vzdrževati boljše odnose in pozitivno atmosfero med sodelav-ci s pomočjo letnih kadrovskih in drugih razgovorov z zaposlenimi, seznanjanje zaposlenih s cilji in usmeritvami UKCL, mo-tivacija za skupne cilje, pohvale dobrim de-lavcem in obravnava sporov z mediacijo;

• zmanjšati absentizem;• izboljšati obveščanje zaposlenih od »vrha«

vse do baze in nazaj;• izboljšati komunikacijo na vseh ravneh;• gojiti občutek pripadnosti UKCL v dobrem

in slabem.

poseben izziv bo dolgoročno urediti

obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami s poudarkom na kakovosti in varnosti novega

programa, optimizirati sporazume-vanje, timsko sodelovanje, omogo-čiti najmodernejšo diagnostiko in operacijske pristope prilagojene

bolnikom in povrniti zaupanje staršev otrok s prirojenimi

srčnimi napakami v UKCL.

AKTUALNO8IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

poUdarKI prograMa deLa IN razvoja zdravSTveNe IN babIšKe Nege glavne medicinske sestre UKC Ljubljana Nevenke brolih, viš. med. sestre, dipl. ekon.Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

SODELOVANJE pRI pROGRAMU dela in razvoja ukc LJUBLJANA

• Učinkovito in kakovostno delovanje, načr-tovanje, organiziranje in vodenje ZBN ter oskrbe v skladu s sprejetimi cilji UKC Lju-bljana;

• priprava smernic kadrovske politike, ki omogočajo vzpostavljanje pogojev za ne-prekinjeno delovanje;

• vzpostavitev sistema nadzora in izboljša-nja kakovosti in varnosti;

• skrb za strokovni razvoj stroke in uvajanje sprememb.

pOSLOVNE USMERITVE IN racionalizacija

• obvladovanje stroškov in boljši nadzor nad porabo materiala in pripomočkov v zdravstveni in babiški negi v skladu z upoštevanjem standardov in priporočil za uporabo materialov in pripomočkov v zdra-vstveni in babiški negi;

• spremljanje stroškov dela, stroškov nad-urnega dela ter dela preko študentskega servisa in prilagoditev organizacije dela.;

• spremljanje planov na področju zaposlo-vanja v skladu s kategorizacijo bolnikovih potreb po zdravstveni negi, povečanega obsega dela in širitve programov.

kADROVSkA pOLITIkA

Dokument kategorizacije zahtevnosti ZBN je bil potrjen na Zdravstvenem svetu. Katego-rizacija zahtevnosti bolnišnične ZBN je bila prepoznana kot ustrezna metoda za izračuna-vanje potreb po izvajalcih ZBN. izračuni pri-pravljeni na nivoju UKCL na podlagi Katego-rizacije bolnikovih potreb po ZBN kažejo velik primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic ter manjši primanjkljaj pri zdravstvenih tehnikih, zato bo prioriteta zaposlovanje potrebnega kadra na visokošol-skem nivoju.

Nevenka brolih je člane Sveta za-voda UKC Ljubljana prepričala s svojim programom dela in razvoja zdravstvene in babiške nege (zbN) ter oskrbe v UKC Ljubljana v man-datnem obdobju 2015–2019.

Temeljne usmeritve programa dela in razvoja Nevenke Brolih izhajajo iz strategije razvoja UKC Ljubljana, ki jo sestavljajo poslanstvo, vrednote in vizija, ter na podlagi tega zasta-vljenih ključnih strateških ciljev ZBN UKC Ljubljana. Kot glavna medicinska sestra UKC Ljubljana bo veliko pozornosti namenila iz-vajanju kakovostne in varne zdravstvene in babiške oskrbe, kvalitetni kadrovski politiki, izobraževanju in krepitvi raziskovalne dejav-nosti. ob tem pa je tudi opozorila, da smo v UKC Ljubljana soočeni z zmanjšanjem obsega razpoložljivih sredstev za zdravstveno oskr-bo, zato bo potrebno izvajati vse aktivnosti v okviru finančnega načrta zavoda ter sprejete-ga sanacijskega programa.

Izpostavljamo poudarke programa po posameznih področjih dela:

vizija zdravstvene in babiške NEGE TER OSkRBE

• izvajanje kakovostne, učinkovite, humane in varne ZBN ter oskrbe pacientov;

• uresničevanje načela, da je pacient sredi-šče naše dejavnosti;

• zagotavljanje celostne in individualne obravnavo pacientov z upoštevanjem standardov ter strokovnih in etičnih načel ob doslednem spoštovanju človekovih in pacientovih pravic, pravic otrok;

• delovanje po sodobnih strokovnih smerni-cah;

• vzpostavljanje in vzdrževanje pozitivne organizacijske kulture za uresničevanje te-meljnih vrednot sodobne ZBN in oskrbe ter soustvarjanje podobe »prijazne bolnišnice«.

člani Sveta UKC Ljubljana so 11.

decembra 2015 na kore-spondenčni seji sprejeli sklep o imenovanju Nevenke brolih, viš. med. sestre, dipl. ekon., za

pomočnico generalnega direktor-ja – glavno medicinsko sestro

Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in sicer

za naslednje 4-letno obdobje.

AKTUALNO 9

V letu 2016 bo stopila v veljavo evropska Direktiva 2013/55, ki predvideva enovito iz-obraževanje za medicinsko sestro na visoko-šolskem nivoju, kar nas še dodatno zavezuje k taki odločitvi.

Kadrovsko politiko bo Nevenka Brolih podre-dila zagotavljanju večanja števila zaposlenih, in sicer s pomočjo novih zaposlitev, prestruk-turiranja kadra in z doslednim nadomešča-njem. Potrebe po dodatnem kadru bodo pod-krepljene z izračuni na podlagi kategorizacije zahtevnosti ZBN, povečanega obsega dela in potreb širitve programov.

»povečanje števila zaposlenih nam bo omogočilo manjše število ur dela preko polnega delovnega časa, manjše število ur dela preko štu-dentskega dela in posredno manjšo obremenitev zaposlenih.«

spremljanje in izboljšanje kAkOVOSTI

• redno spremljanje kazalnikov kakovosti (padci pacientov; razjede zaradi pritiska; preprečevanje in obvladovanje bolnišnič-nih okužb; zadovoljstvo pacientov in dru-gih odjemalcev; izdelava kliničnih poti, strokovnih standardov, smernic in navodil za delo) in na podlagi dobljenih rezultatov priprava izboljšav.

izobraževanje in USpOSABLJANJE

• Zagotavljanje vseh oblik formalnega in ne-formalnega izobraževanja zaposlenih;

• nadaljevanje z internimi strokovnimi iz-obraževanji in priprava vlog za licenčno ovrednotenje;

• spodbujanje aktivne udeležbe na strokov-nih srečanjih, tako doma kot v tujini;

• motiviranje zaposlenih za dodiplomski in podiplomski strokovni magistrski študij na Zdravstvenih fakultetah;

• usmerjanje in spodbujanje zaposlenih za delo na pedagoškem področju, tako za po-trebe zaposlenih kakor dijakov in študentov;

• zagotavljanje dodatnih izobraževanj men-torjem za delo s študenti in zaposlenimi;

• uvedba rednega preverjanja usposobljeno-sti pri vseh zaposlenih s področja ZBN.

Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl. ekon.: »Do sedaj sem skupaj z zaposle-nimi dosegla številne zastavljene cilje. Za dosego nekaterih ciljev smo potre-bovali veliko volje, znanja in prilagajanja pri iskanju optimalnih rešitev. Zavedam se, da so najpomembnejši in ključni de-javnik pri uresničevanju sprejetih ciljev ljudje, ki so se pripravljeni vključevati v razvoj stroke ZBN ter oskrbe in zagota-vljati tudi v bodoče kakovostno, učinko-vito in varno ZBN ter oskrbo. Pred nami je še veliko zastavljenih ciljev. Za njihovo realizacijo se bomo morali aktivno vklju-čiti vsi zaposleni, saj bomo le tako lahko zagotavljali sodobno obravnavo naših pacientov. Trudila se bom za partnerski odnos in dobro sodelovanje med vsemi poklicnimi skupinami, saj se zavedam, da bomo le tako lahko tudi v bodoče dosegali zastavljene cilje.«

raziskovalno delo

Spodbujanje raziskovalnega dela s področja zdravstvene in babiške nege ter sodelovanje pri raziskovalnih projektih na področju medi-cine.

STROkOVNO SODELOVANJE

Spodbujanje strokovnega sodelovanja med klinikami in kliničnimi oddelki znotraj UKC Lju-bljana, s pedagoškimi ustanovami, s strokov-nimi sekcijami in združenji.

MOTIVIRANOST IN zadovoljstvo zaposlenih

• Posvečanje pozornosti kulturi komunicira-nja in medsebojnim odnosom, odprti ko-munikaciji, konstruktivni kritiki in hitremu reševanju konfliktov, da bi tako pri zapo-slenih zmanjševali stres in večali občutek pripadnosti kolektivu in delovni organizaciji;

• organizacija izobraževanj s področja kri-znega komuniciranja in izvedba delavnic za premagovanje stresa.

»bogastvo vsake ustanove so usposobljeni, pripadni, zdravi in motivirani zaposleni. veliko po-zornost bomo še naprej posvečali kulturi komuniciranja in medseboj-nim odnosom, odprti komunikaci-ji, konstruktivni kritiki in hitremu reševanju konfliktov ter tako pri zaposlenih zmanjševali stres in ve-čali občutek pripadnosti kolektivu in delovni organizaciji. organizira-li bomo izobraževanja s področja kriznega komuniciranja in delavni-ce za premagovanja stresa. zapo-slenim bomo ponovno predstavili delovanje Mediacijskega centra in jih spodbujali, da v primeru reše-vanja konfliktov uporabljajo njihove storitve. z nabavo potrebnih pripo-močkov za delo in večanjem števila zaposlenih bomo ustvarjali boljše delovne pogoje in manjšo obolev-nost med zaposlenimi. redno bom obiskovala klinike in klinične od-delke in tako vzpostavljala neposre-dne stike z zaposlenimi, zaznavala morebitna odstopanja ter iskala re-šitve z zaposlenimi. prav tako bodo ravnale tudi moje pomočnice. Med zaposlenimi so sodelavci, ki so do-bili priznanja zunaj organizacije, zato jim bomo podelili priznanja tudi znotraj organizacije. prav tako bomo identificirali odlične posa-meznike znotraj organizacije. Tako bodo zaposleni dobili sporočilo, da vodstvo opazi odlične sodelavce in jim da tudi priznanje. «

AKTUALNO10IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Skupina slovenskih znanstvenikov prva na svetu dokazala povezaNoST vIrUSa zIKa z oKvaro MožgaNov pLoda oKUžeNe MaTereSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

prestižna medicinska revija New Englad Journal of Medicine je 10. februarja 2016 objavila prelomni prispevek raziskovalcev Medicin-ske Fakultete Univerze v Ljubljani (Inštitut za mikrobiologijo in imu-nologijo in Inštitut za patologijo) ter Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Klinični oddelek za peri-natologijo ginekološke klinike UKC Ljubljana in Klinični inštitut za radi-ologijo UKC Ljubljana), ki dokazu-je, da virus zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. prispevek je prelomen, saj so razi-skovalci doslej samo sumili na to povezavo, s to raziskavo pa je bila prisotnost virusa zika v možganih ploda potrjena.

raziskavo je vodila akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol. Ključni sode-lavci so bili: Jernej Mlakar, dr. med., zn. sod. dr. Miša Korva, univ. dipl. mikr., doc. dr. Na-taša Tul, dr.med., prof. dr. Mara Popović, dr. med., strok. svet. asist. dr. Mateja Poljšak Pri-jatelj, univ. dipl. biol., Jerica Mraz, univ. dipl. mikr., Marko Kolenc, univ. dipl. mikr., Katarina resman rus, univ. dipl. bioteh., Tina Vesna-ver Vipotnik, dr. med., Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., zn. svet. dr. Alenka Vizjak, univ. dipl. biol., prof. dr. Jože Pižem, dr. med., in prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med.

Predstavljene ugotovitve so močan dokaz za plod škodljivih učinkov virusa Zika. Prikaz vi-rusnih delcev in velikega virusnega bremena v vzorcih možganskega tkiva, odsotnost drugih možnih povzročiteljev in sekvenciranje ce-lotne virusne rNK so doslej najprepričljivejši dokazi, da so prirojene okvare osrednjega živčevja, povezane z okužbo z virusom Zika v nosečnosti, posledica razmnoževanja virusa v možganih ploda.

Predsednik Pahor vročil »Jabolko navdiha« skupini raziskovalcev in raziskovalk, ki je prva na svetu potrdila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo

Pomembno odkritje so na novinarski konferenci predstavile akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr.med. in prof. dr. Mara Popović, dr. med.

Slovenska ekipa se je s to

raziskavo v svetovno medicino zapisala z zlatimi

črkami. ob odkritju prejema-jo ogromno čestitk iz vsega sveta, predvsem iz brazilije

in argentine, ki so se jim hkrati zahvalili.

AKTUALNO 11

NEw ENGLAD JOURNAL Of MEDIcINE

New England Journal of Medicine je najstarej-ša in obenem tudi najuglednejša medicinska revija na svetu. od leta 1812 niza prelomne objave medicinskih raziskav od področja ane-stezije v 19. stoletju, prek področij levkemije, kolonoskopije do AiDSa v dvajsetem stoletju ter v zadnjih letih. NeJM ima najvišji faktor vpliva med medicinskimi revijami. Ta je bil v letu 2014 55,873.

Slovenska ekipa se je s to raziskavo v sve-tovno medicino zapisala z zlatimi črkami. ob odkritju prejemajo ogromno čestitk iz vsega sveta, predvsem iz Brazilije in Argentine, ki so se jim hkrati zahvalili. Čestitali so jim tudi predsednik rS Borut Pahor (raziskovalcem je vročil priznanje Jabolko navdiha), predsednik Vlade rS Miro Cerar in med prvimi ministrica za zdravje rS Milojka Kolar Celarc. Čestitkam se pridružujeta tudi vodstvo UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

O prelomnem dosežku skupine stro-kovnjakov, ki je prva v svetu potrdila povezavo med virusom Zika in mikro-cefalijo pri otrocih so raziskovalci po-vedali:

Prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., specialist klinične mikrobiologije in pred-stojnik inštituta in Katedre za mikrobiologi-jo in imunologijo na Medicinski fakulteti na Univerzi v Ljubljani ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij: “Takšne razi-skave navadno trajajo okoli šest mesecev, slovenski ekipi pa je z zelo veliko predano-stjo, delom tudi med prazniki in celo pro bono sodelovanjem biotehnoloških podjetij to uspelo v treh mesecih.”

Doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, subspecialistka za področje feto-maternal-ne medicine in predstojnica Ko za perina-tologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana: “Pri nosečnici, ki se je oglasila na pregled na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana sredi oktobra lani, torej še v času, ko virus Zika še ni bil tako znan v javnosti in strokovni literaturi, smo najprej potrdili predvsem nepravilen razvoj glave in možganov ter tudi posteljice in rasti ploda. Največja sreča je, da v raziskovalnih postop-

kih nismo naredili nobene napake, kar je pri-spevalo k tako kratkemu trajanju postopkov. Sreča je, da je Evropejka, ki se je vrnila z dela in bivanja v Braziliji, prišla k meni na ultrazvočno preiskavo, saj je inteligentna in zelo ozaveščena in je želela preveriti, kako je z razvojem ploda, saj je v Braziliji v času no-sečnosti preživela virozo. Ustaljen postopek je, da v takih primerih vedno sodelujemo tudi z genetiki in drugimi strokovnjaki. Sre-ča je tudi, da je bila pacientka pripravljena sodelovati in pomagati in da nam je dovo-lila nadaljnje preiskave tudi zatem, ko smo odkrili zelo hude okvare ploda in se je zato odločila za prekinitev nosečnosti. Zdaj ima-mo potrjeno diagnozo in vzročno povezavo med virozo pri nosečnici in nepravilnostmi v možganih. Izjemno pomembno je tudi, da je takrat, ko se o virusu Zika še ni kaj dosti ve-delo, o Ziki vedela veliko več kot drugi prav prof. dr. Tatjana Avšič Županc.”

Akademik prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., virologinja in specialistka me-dicinske mikrobiologije, vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz na inštitutu za mikrobio-logijo in imunologijo na Medicinski fakulteti na Univerzi v Ljubljani: “O tem, da smo blizu velikega odkritja, smo bili prepričani, ko smo dokazali, da je virus Zika izključno v možgan-skem tkivu ploda, ne pa tudi v plodovnici, po-

steljici ali katerem drugem delu telesa. Takrat smo vedeli, da je to res nekaj posebnega. Po-tem, ko smo kot povzročitelje izločili še druge viruse in zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na podobne okvare možganov, smo želeli pri-dobiti še popolni genomski zapis virusa Zika, kar bi bil največja potrditev, da je ta virus res v možganih in da je edini. Poskus je potekal med božično-novoletnimi prazniki in bili smo uspešni, dobili smo popoln genomski zapis, ki je tudi pokazal, da se je virus v Brazilijo razširil iz Francoske Polinezije. Prav odkritje genoma je zelo pomemben podatek za razvoj cepiva, zdravil in diagnostičnih reagentov, ki jih zdaj vsi laboratoriji v svetu potrebujejo.”

Prof. dr. Mara Popović, dr. med., speci-alistka patologije, inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani: “Zaradi slabe prognoze, možgani ploda so bili namreč izredno slabo razviti, se je no-sečnica odločila za prekinitev nosečnosti. Obdukcija ploda je potrdila hude strukturne okvare možganov, ki so bili zelo majhni in skoraj popolnoma brez možganskih vijug, hi-drocefalus ter kalcinacije. Pri pregledovanju vzorcev možganov ploda smo virus odkrili v nevronih, s čimer smo potrdili, da Zika na-pada predvsem živčne celice.”

zdrav otrok, z normalno velikostjo glaveotrok z mikrocefalijo

slika vir: CDC - Centers for Disease Control and Prevention

AKTUALNO12IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

gNezdo brez pTIčKov je boleče za vso družinoCelostna pomoč družini ob neuspeli nosečnostidoc. dr. Nataša Tul Mandič, spec. gin. in por., predstojnica Ko za perinatologijo, doc. dr. vislava globevnik velikonja, spec. klin. psih., Lucija pavše, univ. dipl. psih.

Izguba želene nosečnosti in smrt ploda ali otroka v perinatalnem ob-dobju sproži globoko žalovanje, ki je bilo v družbi dolgo minimalizirano in prezrto, danes pa je prepoznano kot eno najbolj bolečih žalovanj, in to ne glede na starost ploda, saj ža-lovanje ni odvisno od te, marveč od osebnega pomena izgube. vloga zdravnikov in zdravstvenih delav-cev je pri soočanju staršev z izgubo ploda v času nosečnosti, med poro-dom ali kmalu po njem, izrednega pomena. zato so na Kliničnem od-delku za perinatologijo ginekolo-ške klinike UKC Ljubljana izvedli seminar »Neuspela nosečnost«. Izdali so zloženko »gnezdo brez ptičkov«, ki je namenjena žalujočim staršem in njihovim družinam, in zloženko »priporočila za obravnavo staršev ob/po prekinitvi nosečno-sti«, ki je namenjena zdravstvenim delavcem.

proces žalovanja po izgubi želene nosečnosti in psihološka pomoč družini

Žalovanje po perinatalni smrti je prepoznano kot eno najbolj bolečih žalovanj. raziskave ža-lovanja in potreb žalujočih staršev v zadnjem stoletju so botrovale tudi spremembam profe-sionalne pomoči od zgolj protektivne v bolj su-portivno. V Sloveniji se sistematično lotevamo te problematike od leta 1997, ko smo organizi-rali prvo izobraževanje za zdravstvene delavce z naslovom “Strah, bolečina, žalost – kako se z njimi soočata bolnik in zdravstveni delavec v perinatologiji” in je vodilo k spremembam dela z žalujočimi starši po perinatalni smrti, izgradnji Parka zvončkov na Žalah za pokop perinatalno umrlih otrok in pomoči pri organizaciji društva Solzice, ki združuje žalujoče starše in ponuja laično pomoč.

Z napredkom medicine, ki omogoča vse zgo-dnejše odkrivanje nepravilnosti pri plodu, pa narašča skupina staršev, ki se soočajo s prav

posebno obli-ko žalovanja po prekinitvi želene nosečnosti na željo staršev za-radi ugotovljene nepravilnosti pri plodu. Žalovanje teh staršev še posebej obarvajo izraziti občutki krivde in ambiva-lenca med pravil-nostjo take odlo-čitve in težavami življenja s priza-detim ali hudo bolnim otrokom. Tudi ta skupina staršev, ki večinoma prekinja nosečnost v 2. trimesečju, ko je prekinitev nosečno-sti opredeljena kot splav, zahteva našo posebno pozornost. Prav tako žalujejo za izgubo želenega otroka in imajo podobne potrebe kot starši, ki izgubijo otroka po dopolnjenem 22. tednu no-sečnosti oz. s porodno težo nad 500 grami, ko je po medicinski terminologiji in zakonodaji že opredeljena perinatalna smrt s posledičnimi pravicami povezanimi s porodom in rojstvom. Zdravstveni delavci bi morali ponuditi enake možnosti vsem staršem, ki izgubljajo želeno nosečnost, pred ali po 22. tednu, zaradi spontanega splava ali zaradi ugo-tovljene nepravilnosti pri plodu, da lahko vidijo svojega umrlega otroka, si ustvarijo spomine nanj in se poslovijo od njega, če to želijo.

Žalujejo tudi stari starši – ne samo za vnukom, ki so ga izgubili, hudo jim je tudi zaradi svojega otroka. Zlasti če so sami pred leti izgubili otro-ka, jim vnukova smrt ponovno obudi spomine in lahko spet začno žalovati za svojim otrokom. Nekatere vnukova smrt spomni na lastno umr-ljivost in se bojijo, da ne bodo dočakali svojih vnukov. Pomagamo jim lahko z nasveti, kako lahko pomagajo svojemu žalujočemu otroku. Svetujemo, da staršema pokažejo svojo ža-lost in sočutje, ju poslušajo in se pogovarjajo

z njima. Pomembno je, da omenjajo otrokov obstoj. Hkrati pa naj se ne vsiljujejo, če želita biti starša sama in naj ju ne obremenjujejo še s svojo žalostjo. Ponudijo naj čisto praktično pomoč v gospodinjstvu ali pri skrbi za starejše otroke v družini (4).

Tudi otroci so čustveno prizadeti ob izgubi bratca ali sestrice, ki so ga pričakovali. Šoloob-vezni otroci, ki že razumejo, kaj smrt pomeni, žalujejo, čeprav na drugačen način kot starši. Mlajši morda ne bodo točno razumeli, kaj se je zgodilo in sami ne bodo žalostni, bodo pa čutili žalost in nemir staršev, četudi bodo le-ti skušali to pred otrokom skriti. otroci, ki so do-

»čustvena izku-šnja perinatalne smrti, spon-

tanega splava ali medicinskega splava zaradi odkrite nepravilnosti pri plodu namreč ni zgolj izguba želenega

otroka, pač pa je izguba dobre samopodo-be, vloge roditelja, zaupanja v sposobnost

imeti zdravega otroka, izguba dela sebe, izgu-ba prihodnosti in pričakovanj, izguba lastne moči. Izguba želenega otroka ustvari ozračje obupa in zmedenosti v celotni družini, ki se je

veselila srečnega dogodka,« je povedala doc. dr. vislava globevnik velikonja,

spec. klin. psih., na Ko za perina-tologijo ginekološke klinike

UKC Ljubljana.

AKTUALNO 13

umrlega sorojenca, misel na samomor). Kljub začetnim težavam pa izguba sorojenca dolgo-ročno vpliva na večjo zrelost ter spremembo vrednot.

psihološka pomoč družini ob izgubi želene nosečnosti

Prisotnost suportivne in svetovalne pomoči znotraj zdravstvenega sistema v tem obdobju je lahko staršem v pomoč pri obvladovanju krizne situacije ob izgubi in omogoča zdrav proces žalovanja ter preprečuje patološke prilagoditve. Predporodno, obporodno in po-porodno psihološko svetovanje je smiselno v obsegu, ki ga določajo okoliščine in potrebe staršev. Svetovanje je lahko razširjeno na celo družino, zlasti moramo biti pozorni do ostalih otrok v družini.

Psihološko pomoč je smiselno ponuditi staršema že kmalu po sporočeni slabi no-vici o ugotovljeni hudi nepravilnosti pri plodu ali njegovi smrti. Starša lahko potrebujeta psi-hološko svetovanje že pri odločanju glede pre-kinitve nosečnosti ali življenja s prizadetim ali bolnim otrokom. Potrebujeta poštene, popolne informacije in čas za sprejem lastne odločitve, ki jo nato spoštujemo. Na začetku pogosto ne verjamejo oz. upajo, da so se zdravniki zmoti-li, iščejo drugo mnenje ali pa se sprašujejo po vzrokih in iščejo krivca.

Zelo pomembna je psihična priprava na sam poseg prekinitve nosečnosti, medicinski splav ali porod mrtvega otroka. Starša potrebujeta natančne informacije tudi o načinih lajšanja bolečine, o možnostih sobivanja partnerja oz.

»V Sloveniji se že dolgo lotevamo žalovanja zaradi izgube ploda, sistematično od leta 1997 po prvem izobraževanju za zdravstve-ne delavce z naslovom Strah, bolečina, žalost – kako se z njimi soočata bolnik in zdravstveni delavec v perinatologiji, ki je vodilo k spremembi dela z žalujočimi starši po perinatalni smrti, gradnji Parka zvončkov na Žalah za pokop perinatalno umrlih otrok in pomoči pri organizaciji dru-štva Solzice, ki združuje žalujoče starše in ponuja laično pomoč,« je poudarila Pred-stojnica Ko za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. in še dodala: »Ob takih dogodkih se tudi zdravstveno osebje pogo-sto izčrpa. Tudi zato si prizadevamo, da bi zaposlili vsaj še eno klinično psihologinjo in bi psihologi lahko pomagali tudi zdra-vstvenemu osebju, kar je sedaj mogoče le v najhujših primerih, ko psihično povsem obnemorejo.«

Lucija Pavše, univ. dipl. psih., je pouda-rila: »Izguba ploda je še vedno precejšen tabu, o katerem se premalo govori tako v strokovnih kot v laičnih krogih. Zato je po-membno, da starši ob tragičnem dogodku vedo, da se lahko od ploda oziroma otroka ne glede na njegovo starost dostojno po-slovijo, ga vzamejo v roke, fotografirajo, vzamejo odtise stopal in rok ter ga dostoj-no pokopljejo. Tudi ti spomini jim bodo lah-ko kasneje olajšali žalovanje in preprečili psihične težave v naslednjih nosečnostih.«

»Žalovanje je normalen proces in zdravil za žalovanje ni. Zdravniki pogosto zelo hitro na-pišejo pomirjevala v prvih dneh po izgubi in antidepresive v akutni fazi žalovanja, čeprav bi ženska bolj potrebovala sočuten pogo-vor. Načeloma jih v procesu normalnega žalovanja odsvetujemo in uvedemo šele, če po nekaj mesecih ženska še ni sposobna za normalno socialno in delovno funkcioniranje ali če se razvije drugačna psihopatologija,« je razložila doc. dr. Vislava Globevnik Ve-likonja, spec. klin. psih.

od leve proti desni: spec. klin. psih., Lucija Pavše, univ. dipl. psih., doc. dr. Nataša Tul Mandič, spec. gin. in por., predstojnica Ko za perinatologijo in doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja,

moža in njegovi prisotnosti v porodnišnici ob visokem splavu oz. porodu. Za žensko, ki ve, da bo morala roditi mrtvega otroka, je še posebej pomembno, da se že pred porodom na svoj in-timen način poslovi od otroka in mu dovoli, da se rodi. Zavedati se moramo, da je porod zelo psihosomatski proces in če ženska razumsko sicer ve, da mora roditi, psihično pa tega ni za-res sprejela, se porod lahko podaljša.

Po splavu ženski pripadajo od 2 do 4 tedni bol-niškega dopusta, po porodu mrtvega otroka pa 42 dni porodniškega dopusta. ob izteku tega obdobja je večina v akutni fazi žalovanja in nekatere potrebujejo bolniški dopust, ki ga do 30 dni ureja osebni zdravnik, nato pa potrebuje

jenčka kakorkoli videli, bodo drugače doživljali, kot tisti, ki te izkušnje niso imeli.

Tudi pri otrocih se kažejo simptomi žalovanja, kot so motnje v razvoju, vedenjske in duševne težave (motnje spanja, motnje hranjenja, po-slabšanje medvrstniških odnosov, poslabšanje učnega uspeha, preokupiranost z mislijo na

nadaljevanje na naslednji strani

AKTUALNO14IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

ženska priporočilo specialista in zahtevo obravnava komisija na zavarovalnici. Potrdila, ki ute-meljujejo potrebo po bolniškem dopustu zaradi psihičnega sta-nja, lahko pišeta psihiater ali specialist klinične psihologije. Marsikatera ženska ima velike težave s ponovnim vključeva-njem v delovno okolje in potre-buje nasvete, kako naj pripravi sebe, nadrejene in sodelavce na svoj ponovni prihod v službo. Pri-poročilo lahko napiše tudi osebni ginekolog ali ginekolog, ki je so-deloval v obravnavi neuspešne nosečnosti.

Virov pomoči v procesu žalova-nja je veliko. Pomembno je, da je ženska seznanjena z njimi in da ve, kje jih lahko najde. Stro-kovna pomoč je znotraj mreže psihiatrične in klinično psiho-loške pomoči po zdravstvenih domovih, na Kliničnem oddelku za perinatologijo GK UKC Ljublja-na (“Porodnišnica Ljubljana”) in v UKC Maribor. Laično pomoč ponuja društvo Solzice, ki orga-nizira srečanja žalujočih staršev po Sloveniji. Nekateri imajo raje anonimno možnost pogovora na medmrežju (Med.over.net: Ko starši žalujejo, različne klepetal-nice, Skupine žalujočih mamic na Facebooku …), nekaterim veliko pomeni tudi knjiga Prazna zibka, strto srce. V ta namen smo na Ko za perinatologijo Gi-nekološke klinike UKC Ljubljana pripravili informativno zloženko, ki bo dostopna tudi na spletu.

»Strokovnjaki, ki skrbimo za ža-lujoče starše, imamo enkratno priložnost, da ponudimo pomoč s priznavanjem njihovega žalo-vanja, omogočanjem ritualov, ustvarjanjem spominov in spod-bujanjem, da pripovedujejo svo-jo zgodbo. Z nobeno intervenco ne moremo vrniti nazaj njihove-ga otroka, z ustrezno pa lahko spodbudimo okrevanje po izgubi želene nosečnosti,« doc. dr. Vi-slava Globevnik Velikonja, spec. klin. psih.

Izjemen uspeh dveh naših strokovnjakinj s Ko za revMaToLogIjo Interne klinike UKCLSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Ni prav pogosto, da imajo zapo-sleni na UKC Ljubljana vabljeno predavanje na uglednih ame-riških univerzah. Tudi ni prav pogosto, da na teh univerzah predavajo o svojih raziskovalnih dosežkih. še bolj redko pa pride vabilo iz najuglednejše medicin-ske fakultete harvard Medical School, boston, za pomoč pri postavitvi metode, ki jo v Slove-niji že dalj časa uporabljamo v rednem kliničnem delu.

v novembru 2015 sta imeli mag. alojzija hočevar, dr. med., in dr. Katja Lakota, mag. farm., obe zaposleni na Ko za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana, vabljeni predavanji na medicin-ski fakulteti harvard Medical School in na Univerzi Stanford.

Mag. Alojzija Hočevar, dr. med., specialistka revmato-logije, je zaposlena na Ko za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana od leta 2002. Magistrirala je leta 2004 z naslovom magistrske naloge: Pomen ultrazvočne prei-skave obušesnih in podčeljustnih žlez slinavk v diagno-stiki primarnega Sjögrenovega sindroma. To je ena bolj pogostih kroničnih vnetnih revmatičnih bolezni, ki priza-dene predvsem ženske (razmerje M : Ž je 1 : 10) po 40. letu starosti.

Leta 2005 je v ugledni angleški reviji rheumatology ox-ford objavila rezultate magistrske naloge z naslovom: Ultrasonographic changes of major salivary glands in pri-mary Sjoegren's syndrome.

Med prvimi v svetu smo ultrazvočno preiskavo velikih žlez slinavk uvedli v diagnostični postopek v vsakodnevni praksi. Torej smo rezultate raziskovalnega dela prenesli v redno klinično delo in s tem izboljšali diagnostični po-stopek. Ultrazvočna preiskava omogoča bolniku prijazen, enostaven, široko dostopen in hiter način odkrivanja bo-lezni. Uporabnost našega točkovnika so preverile tudi nekatere druge raziskovalne skupine tako v evropi kot Aziji. Maja 2015 smo prejeli prošnjo iz bolnišnice Massa-chusetts General Hospital, ki je del medicinske fakultete Harvard Medical School v Bostonu, za pomoč pri uvajanju

»Med prvimi v svetu smo ul-

trazvočno preiskavo velikih žlez slinavk

uvedli v diagnostični postopek v vsako-

dnevni praksi.«

ultrazvočne prei-skave velikih žlez slinavk na njiho-vem oddelku. V juniju 2015 pa tudi uradno povabilo prof. John Stona mag. Alojziji Hočevar, dr. med., za predavanje in praktični pouk o vlogi ultrazvoka slinavk pri diagnostiki Sjögrenovega sindroma. Tretjega novembra je mag. Alojzija Hočevar, dr. med., imela 45-minutno predavanje, v ka-terem je opisala vlogo ultrazvočne preiskave slinavk, različne protokole ultrazvočnega pre-gleda, naše izkušnje in več različnih metod ocenjevanja prizadetosti slinavk.

Zdravniki te ugledne univerzitetne ustanove namreč želijo preveriti uporabnost ultrazvoč-ne preiskave žlez slinavk pri bolnikih z redko sistemsko boleznijo (z imunoglobulinom igG4 povezano boleznijo) in njeno zmožnost razliko-vanja od Sjögrenovega sindroma. Pri tem bi jim bil v pomoč natančen UZ pregled žlez slinavk in sistem ocenjevanja prizadetosti, kakršnega opravljamo pri nas, pa tudi naše dolgoletne izkušnje.

Po predavanju je sledila še učna delavnica, pri kateri je mag. Alojziji Hočevar, dr. med., praktično pokazala naš način ocenjevanja žlez slinavk. ob zaključku obiska smo skupaj izrazili

AKTUALNO 15

Sjögrenov sindrom je ena najpogostejših kroničnih vnetnih revmatičnih boleznih, ki prizadene predvsem ženske po 40. letu

starosti. Pri nas za to boleznijo vsako leto zboli 80 ljudi. Kaže se kot prizadetost žlez z zunanjim izločanjem, najznačilnej-

ša simptoma pa sta suhost oči zaradi prizadetosti solznih žlez in suhost ustne sluznice zaradi prizadetosti žlez sli-navk. odkrivanje bolezni ni enostavno in testiranja na to bolezen ne poznamo. Zato se je v svetu uveljavilo več diagnostičnih metod in meril. Na Ko za revmato-

logijo UKC Ljubljana smo že leta 2002 začeli s pomočjo ultrazvoka pri bolnikih razlikovati zdrave velike žleze slinav-

ke od obolelih, saj so te bolezensko spremenjene. Pri tem nam je v pomoč poseben točkovnik, ki je prav tako plod našega raziskovalnega dela. To preiskavo smo že leta 2005 kot nov po-stopek uvedli v vsakodnevno prakso.

ob tem je mag. Alojzija Hočevar, dr. med., povedala: »Smo edina evropska država, kjer že deset let uporabljamo to metodo ugotavljanja bolezni.«

Dr. Katja Lakota je magistra farmacije, zaposlena na Kliničnem oddelku za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana od leta 2004. Doktorirala je leta 2014, njena disertacija pa ima naslov: Vloga serumskega amiloida A pri vnetju in njegov vpliv na prido-bljeno imunost. Kot Fulbrightova štipendistka je leta 2013 devet mesecev raziskovalno delala v laboratoriju prof. John Varge na Northwestern University v Chicagu.

V želji spodbuditi transatlantsko sodelovanje in pretok informacij je ameriško/evropsko združenje za revmatologijo (ACr/eULAr) letos podelilo 10 štipendij v okviru izmenjevalnega programa, katere prejemnica je bila tudi dr. Katja Lakota, mag. farm. Poleg dr. Lakote so bili izbrani še raziskovalci iz Nizozemske (4), Nem-čije (2), Grčije (1), Norveške (1) ter Švedske (1).

Poleg plačila stroškov udeležbe na ameriškem revmatološkem kongresu (ACr) v San Franciscu (7.–11. nov. 2015) je bil organizi-ran tudi eno- in poldnevni program na Univerzi Stanford, v okviru katerega je imela dr. Lakota vabljeno predavanje o svojem raz-iskovalnem delu z naslovom: Novosti v sistemski sklerozi (New developments in scleroderma). »Predavanje je bilo lepo sprejeto, ali bo iz tega nastalo še kaj več, pa bomo še videli,« je povedala dr. Katja Lakota, mag. farmacije.

pobudo tudi za nadaljnje sodelovanje obeh univerzitetnih klinik na razi-skovalnem področju. Prvega decembra 2015 smo od kolegov iz Bostona prejeli obvestilo, da so za predvideni raziskovalni program izbrali našo metodo, mag. Alojzijo Hočevar, dr. med., pa za zunanjo sodelavko (inter-national Collaborator).

podpiramo raziskovalno delo. naša prednost so mladi strokovnjaki.

»Na KO za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana zelo podpiramo raziskovalno delo. Povezujemo se tudi s tujimi inštitucijami, je pa to naše prvo sodelovanje z univerzo Harvard,« je delo sodelavcev pohvalil pred-stojnik prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Tako Univerza Harvard kot Univerza Stanford sodita med najuglednejše svetovne raziskovalne in učne ustanove.

Mentorica pri raziskovalnem delu je bila biologinja doc. dr. Snežna Sodin Šemrl. Zelo je pohvalila organizacijo raziskovalnega dela v UKC Ljubljana in dobro sodelovanje med klinikami, raziskovalci in laboratoriji. »Naša dobra plat so mladi strokovnjaki, za katere si ne želimo, da bi odšli v tujino,« je povedala doc. dr. Snežna Sodin Šemrl. Tudi sama se je pred desetletjem vrnila iz ZDA, kjer je delala na Univerzi v ilinoisu. Med izzivi, kako še pomagati raziskovalcem v UKC Ljubljana, pa je omenila pomoč na tehnološkem področju, pri patentni zaščiti, prijavljanju na razpise eU za financiranje projektov, poenostavljen način naročanja materiala, hiter dostop do vsakodnevnih potrebščin pri raziskovalnem delu ter posebno financiranje najboljših raziskovalcev, ki bi omogočalo, da bi se lahko po-svečali predvsem raziskovanju – na račun svojega običajnega dela.

od leve proti desni: doc. dr. Snežna Sodin Šemrl, mag. Alojzija Hočevar, dr. Katja Lakota, prof. dr. Matija Tomšič

Sistemska skleroza je redka, neozdra-vljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem ženske (razmerje M : Ž je 1 : 9). Dr. Katja Lakota je letos, kot prva avtorica, objavila pomemben izvirni članek, ki opisuje akutno fazni protein Serumski amiloid A kot pokazatelja pljučne vpletenosti v sistemski sklerozi. Kot kažejo najnovejše raziskave, ki so jih objavili prof. John Varga in sodelavci, ki so bile posebej izpostavljene na ACr med 10 najpomembnejšimi temeljnimi raziska-vami, je pri sistemski sklerozi ključna preo-brazba maščobnih celic podkožja v vezivne celice (fibroblaste), ki proizvajajo velike količine beljakovine kolagena. Dr. Katja La-kota je s sodelavci že leta 2012 predlagala uporabo občutljivega biološkega pokazate-lja adiponektina, ki ga pretežno proizvajajo maščobne celice in kaže na obseg vezivno kožnih sprememb pri bolnikih s sistemsko sklerozo. Pri svojem delu raziskuje poseb-no molekulo v koži, ki je možen biološki označevalec in bi pomagal pri diagno-stiki in spremljanju stanja bolezni. Na osnovi te molekule bi lahko morda v prihodnje razvili zdravilo za zdravljenje sistemske skleroze. »Raziskave opravljamo na celicah pacientov, naslednji korak pa je raziskovanje učinka na bolnikih,« je povedala dr. Katja Lakota, mag. farm.

Prvega de-cembra 2015 smo od

kolegov iz bostona prejeli obvestilo, da so za predvi-deni raziskovalni program izbrali našo metodo, mag. alojzijo hočevar, dr. med., pa za zunanjo sodelavko

(International Colla-borator).

AKTUALNO

mejniki dialize in transplantacije v Sloveniji:• 1970 – začetek kronične hemodialize in prva transplantacija

ledvice v UKCL Ljubljana.• V naslednjih letih odpiranje dializnih centrov po Sloveniji (SB

Slovenj Gradec, SB Celje, UKC Maribor, SB Šempeter, ostali).• 1998 – Center za otroško dializo in transplantacijo (Mestna

otroška bolnišnica, 2009 preselitev v novo Pediatrično kliniko).

ko za nefrologijo interne klinike UkC ljubljana:• eden največjih oddelkov v UKCL, 200 zaposlenih (80 % žensk). • 20 specialistov, 16 specializantov.• 13 fakultetnih učiteljev, 16 doktorjev znanosti.• Hospitalni oddelek: 32 postelj.• Nefrološka ambulanta > 8.000 pregledov letno.• Center za transplantacijo ledvic. • UKC Ljubljana ima 5 dializnih centrov, 4 na interni kliniki in enega

na Pediatrični kliniki: Center za akutno in komplicirano dializo (1970), Center za peritonealno dializo (1984), Center za dializo Leonišče (1990), Center za dializo Stare pravde – MoB (1998), Center za dializo na Pediatrični kliniki (2009).

16IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

45 LeT KroNIčNe dIaLIze in transplantacije ledvic v Sloveniji – simpozij z mednarodno udeležbo in tečaj ultrazvoka in Dopplerja v dializi in transplantacijiprof. dr. jadranka buturovič, dr. med.

45 let kronične dialize in transplan-tacije ledvic v Sloveniji – simpozij z mednarodno udeležbo in tečaj ultrazvoka in dopplerja v dializi in transplantaciji

V UKC Ljubljana smo ob 45. obletnici začetka kronične dialize in transplantacije v Sloveniji organizirali simpozij z mednarodno udeležbo, na katerem so predstavili dosežke slovenske dialize in transplantacije. Dogodka so se ude-ležili tudi vrhunski mednarodni strokovnjaki.

Udeleženci simpozija so imeli priložnost uče-nja od vrhunskih mednarodnih strokovnjakov, predstavili so tudi lastne uspehe slovenskim nefrologom in medicinskim sestram ter kole-gom iz drugih držav.

Simpozij so zaključili v soboto z enodnevnim tečajem ultrazvoka in Dopplerja v dializi in transplantaciji. Tečaj je vključeval delavni-ce in sodelovanje s Simulacijskim centrom UKC Ljubljana. Vse večjo uporabo ultrazvoka pri ledvičnih bolnikih v največji meri razvijajo nefrologi. Nove pristope uporabljajo tako pri kliničnem kot pri raziskovalnem delu.

rezultati zdravljenja z dializo in presaditvijo ledvice so sicer pri nas primerljivi z najbolj razvitimi državami, navaja organizator simpo-zija, to je Klinični oddelek za nefrologijo inter-ne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica je ob otvoritvi simpozija izpostavila: »KO za nefrologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je z 200 zaposlenimi eden največjih kliničnih oddel-kov v UKC Ljubljana. Od 20 zaposlenih specia-listov je 13 fakultetnih učiteljev. Za prihodnost vzgajamo nove učiteljske kadre. Vzgajamo tudi novo generacijo odličnih specializantov iz ne-frologije, ki so garancija uspešnega razvoja nefrologije, dialize in transplantacije v nasle-dnjih desetletjih. Intenzivno jih vključujemo v klinično, raziskovalno in pedagoško dejavnost.

Tesno in timsko sodelujemo z medicinskimi sestrami in zdravstveno administracijo ter rastemo skupaj, v prid pacientom.«

Skoraj polovico vseh slovenskih bol-nikov v programu nadomestnega zdravljenja neposredno zdravijo v UKC Ljubljana, bolnike iz preostalih 18 diali-znih centrov pa zdravijo v UKC v primeru hujših zapletov.

Bolniki sicer pristanejo na dializi, ko jim od-povedo ledvice. Druga možnost zdravljenja je presaditev ledvice. Če bolnika ne bi zdravili, bi kmalu po dokončni ledvični odpovedi nastopi-la smrt.

»Visok nivo slovenske nefrologije, dialize in transplantacije so gradile generacije sloven-skih nefrologov in medicinskih sester. Rezultati zdravljenja so primerljivi z najbolj razvitimi drža-vami, v nekaterih področjih jih celo presegamo. V zadnjem desetletju jih spremljamo tudi skozi slovenski Register nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki je vključen v evropski re-gister (ERA-EDTA Registry). V podatkovni bazi spremljamo prav vse dializne in tran-splantirane paciente v Sloveniji, vključno s pediatričnimi pa-cienti in pacienti, ki se zdravijo v zaseb-nih dializnih centrih. Transplantaci jsko zdravljenje posebej spremljamo skozi po-datkovno bazo Euro-transplanta in dolgo-letno sodelovanje pri raziskavi CTS (Colla-borative Transplant Study), največji sve-tovni podatkovni bazi za transplantirane bolnike s sedežem v Heidelbergu. Dobro dokumentirani in ka-

kovostni rezultati zdravljenja so bili ključni, da smo slovenski model dialize in transplantacije v Evropskem parlamentu predstavili kot po-tencialni model za vzor (»a model to follow«),« navaja predstojnica Ko za nefrologijo interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Jadranka Butu-rović Ponikvar, dr. med., višja svetnica.

Na hospitalnem oddelku Ko za nefrologijo in-terne Klinike UKC Ljubljana zdravimo bolnike z vsemi vrstami ledvičnih bolezni in sistem-skih bolezni s prizadetostjo ledvic, zdravimo

AKTUALNO 17

Prof. dr. Jadranka Buturovič, dr. med., in prof. dr. Andrezej Wiecek, dr. med. (predsednik evrop-skega združenja za nefrologijo, dializo in transplantacijo), ob otvoritvi simpozija

bolnike v akutnem obdobju po transplantaciji ter obravnavamo vse za-plete po transplantaciji, izvajamo diagnostiko na terciarnem nivoju ter obravnavamo bolnike z najzahtevnejšimi motnjami elektrolitov in aci-dobaznega stanja. Poleg kronične dialize, ki jo izvajamo v vseh dializnih centrih UKCL, v Centru za akutno in komplicirano dializo zagotavljamo akutno hemodializno zdravljenje, kontinuirne dializne metode in afere-zno zdravljenje 24 ur dnevno 7 dni v tednu, za odrasle bolnike, otroke in novorojenčke. Dializne in aferezne metode izvajamo tako v dializnem centru kot v intenzivnih enotah UKC Ljubljana in onkološkega inštituta. Skrbimo za vzpostavitev ter reševanje vseh vrst žilnih pristopov pri od-raslih in otrocih. Bolnike na peritonealni dializi vodimo v Centru za peri-tonealno dializo. V enoti za ultrazvok izvajamo ultrazvočno-dopplerske preiskave lastnih in transplantiranih ledvic, žilnih pristopov za dializo in specialne ultrazvočne preiskave. Poleg tega izvajamo biopsije nativnih in transplantiranih ledvic. Neprekinjeno zdravstveno varstvo zagota-vljamo v obliki troizmenskega turnusa, ki ga vodi turnusni konziliarni nefrolog, ki poleg že naštetih aktivnosti sprejema tudi klice iz eurotran-splanta in odloča o sprejetju ali odklonitvi ponudbe za transplantacijo. Pripravo izbranega kandidata za presaditev pa zagotavlja zdravnik, ki je v stalni pripravljenosti za transplantacijo. Bolnike s kronično in akutno ledvično boleznijo obravnavamo v nefrološki ambulanti, ki poleg obrav-nave bolnikov skrbi za edukacijo bolnikov in svojcev o kronični ledvični bolezni in nadomestnem zdravljenju.

NEfROLOŠkI cENTRI V SLOVENIJI

• V Sloveniji imamo 24 ledvičnih centrov, 23 dializnih (7 od teh je za-sebnih centrov) in en transplantacijski center. Večina dializnih bolni-kov (okrog tri četrtine) ze zdravi v javnih dializnih centrih.

• V Sloveniji imamo približno 2.100 bolnikov na nadomestnem zdra-vljenju, od tega se jih skoraj polovica zdravi v Univerzitetnem klinič-nem centru Ljubljana.

• Letno v Sloveniji potrebuje dializno zdravljenje okrog 250 novih bol-nikov, od tega jih je polovica starejših od 69 let.

• V Sloveniji živijo bolniki, ki se z dializo, transplantacijo ledvice ali kombinacijo obeh metod zdravijo več kot 30 in nekateri celo več kot 40 let. Najdaljše tovrstno zdravljenje do sedaj je 43 let kronične hemodialize (gospa se zdravi v UKC Ljubljana).

TRANSpLANTAcIJA LEDVIcE V SLOVENIJI

V UKC Ljubljana smo prvo transplantacijo ledvic naredili leta 1970. Tran-splantacijski center v UKC Ljubljana je do oktobra 2015 skupaj opravil 1.153 transplantacij ledvic. Letno opravimo približno 60 transplantacij ledvic, večinoma od umrlega darovalca. Trenutno zdravimo 740 odra-slih bolnikov z delujočo transplantirano ledvico. Tesno sodelujemo s pe-diatri nefrologi, ki trenutno skrbijo za 15 otrok s transplantirano ledvico.

• V letu 2015 smo opravili 64 transplantacij ledvic, kar je najvec v 45-letni zgodovini transplantacijske dejavnosti.

• V letu 2015 smo v UKC Ljubljana prvič opravili tretjo presaditev led-vice pri naši bolnici.

• Povprečna čakalna doba na presaditev ledvice je v Sloveniji manj kot eno leto.

• V Sloveniji izvajamo tudi zgodnje transplantacije ledvice od umrlega darovalca (pred začetkom dialize).

V Sloveniji se trudimo zagotoviti ustrezno število organov za vse naše bolnike, ki presaditev potrebujejo. To po-membno nalogo že leta uspešno vodi SlovenijaTransplant. od 1. januarja 2000 je Slovenija članica eurotransplanta. Poleg zagotavljanja ustreznega števila transplantacij skrbimo za visoko kakovost zdravljenja, tako kratkoročno kot dolgoročno. Posledica te skrbi je dejstvo, da je dolgoročno preživetje transplantirane ledvice in bolnikov v Sloveniji pomembno boljše kot povprečje eurotransplanta.

ambiciozni načrti tudi za v prihodnje

Na Ko za nefrologijo interne klinike UKC Ljubljana imajo zastavljene ambiciozne načrte tudi za v prihodnje. Že aprila letos bo v sodelova-nju s Centrom za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana potekala Slovenska šola transplantacije (z mednarodno udeležbo). Na področju zdravstvene nege bodo nadaljevali s »Hemodializno šolo zbadanja«, ki jo uspešno izvajajo v sodelovanju s Simulacijskim centrom UKCL. Pri-čakujejo že leta načrtovano odprtje hospitalnega oddelka za transplan-tirane bolnike, po preselitvi Ko za pulmologijo v nove prostore. Delo z bolniki ter pedagoško in raziskovalno delo se bo razvijalo in raslo. Za uspešno opravljanje vseh zahtevnih nalog je potrebno timsko in par-tnersko delo vseh zaposlenih ter negovanje prijaznega in spoštljivega odnosa do vsakega posameznika. Tako bomo najbolje skrbeli za naše bolnike, kar je vedno bila naša najbolj pomembna naloga.

v UKCL smo prvo transplantacijo

ledvic naredili leta 1970. Transplantacijski center v

UKCL je do oktobra 2015 skupaj opravil 1.153 transplantacij

ledvic. Letno opravimo približno 60 transplantacij

ledvic, večinoma od umrlega darovalca.

AKTUALNO18IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Izjemen uspeh FoTograFINje očesne klinike UKC Ljubljana na natečaju, ki ga vsako leto prireja svetovno oftalmološko fotografsko združenjeSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Svetovno oftalmološko fotograf-sko združenje ophthalmic photo-graphers' Society, katerega članica je tudi oftalmološka fotografinja očesne klinike UKC Ljubljana bar-bara Klemenc, vsako leto prireja tekmovanje/natečaj slik. barbari Klemenc je na letošnjem natečaju uspelo zmagati v dveh kategorijah, poleg tega je osvojila eno drugo in eno tretje mesto, kar je izjemen uspeh.

Žirija, ki jo sestavljajo tako oftalmološki foto-grafi kot oftalmologi specialisti, izbirajo najbolj-ša poslana dela v različnih kategorijah s celega sveta. Žirija je tokrat ocenila 600 prijavljenih očesnih fotografij in v vsaki kategoriji nagradila tri najboljše.

Najboljše tri v vsaki kategoriji razglasijo na letnem srečanju American Academy of Ophthalmology (letos je bilo v Las Vegasu, 13.–16. novembra) in razstavijo na posebni spremljevalni razstavi oPS Scientific exhibit kot tudi na izbranih dogodkih skozi celo leto.

Svetovno združenje oftalmoloških fotografov ophthalmic Photographers' Society deluje že skoraj 50 let. V združenje je včlanjenih 1.500 fotografov specialistov za očesno fotografijo.

Barbara Klemenc je bila prva specializirana fotografinja na očesni kliniki UKC Ljubljana, kjer je zaposlena od leta 2000. Pred tem je kot medicinska fotografinja delala na Stomatološki kliniki in Ko za maksilofacialno kirurgijo Kirur-ške klinike UKC Ljubljana. S pomočjo zdravni-kov iz očesne klinike se je več let izobraževala o anatomiji očesa in očesnih boleznih. Z uče-njem in specializacijo je postala ena najboljših medicinskih fotografinj na svetu za posnetke očesnih bolezenskih sprememb. Njene foto-grafije pomagajo oftalmologom diagnosticirati in zdraviti očesne bolezni.

Čeprav je poklic oftalmološkega fotografa pri nas še razmeroma nov (ponekod oko še vedno fotografirajo zdravniki sami), je po svetu v velikem vzponu. Vsaka večja oče-sna klinika v razvitih državah ima povprečno zaposlenih vsaj deset oftalmoloških fotogra-fov, pri nas imamo sedaj tri.

»Za ta poklic sta potrebna ustrezno oftalmološko znanje in specifična usmeritev fotografa. Ne zado-stuje le poznavanje fotograf-ske tehnike in računalništva, potrebno je tudi ciljno prepo-znavanje patologije in mikro-skopskih sprememb v očeh,« je poudarila Barbara. in doda-la: »Pri oftalmološki fotografiji moraš vedeti, zakaj slikaš dolo-čen del očesa. Če slikaš napačni del očesa, takšna slika ne pomaga zdravniku. Da lahko postavi diagnozo ali spremlja učinkovitost zdravila in potek zdravljenja, potrebuje kakovostne slike. Danes je oftalmološka slikovna diagnostika v razcvetu. Nova biološka zdravila so prinesla dodatne zah-teve za tovrstne slike.« Barbara Klemenc, oftalmološka fotografinja, očesna

klinika UKC Ljubljana (foto: fotograf Aleš Černivec)

Kategorija špranjska svetilka: prvo mesto – kritje revmatične razjede roženice z amnijsko membrano

Nagrade so barbarino ime povzdi-

gnile med najbolj prepo-znavne in iskane oftalmolo-ške fotografe na svetu. Leta

2014 je prejela vabljivo ponud-bo za delo v tujini. odločila

se je, da ostane doma, torej na očesni kliniki

UKC Ljubljana.

AKTUALNO 19

Nagrajene fotografije Barbare Klemenc po kategorijah:

Kategorija barvna slika očesnega ozadja:prvo mesto – krvavitev pred mrežnico (zgoraj prvi obisk pacientke, srednja slika 14 dni kasneje, spodnja slika 2 minuti po laserskem posegu)

v dveh obnovljenih operacijskih dvoranah na Ko za travmatologijo že potekajo operacijeSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Na Kliničnem oddelku za travma-tologijo Kirurške klinike Univer-zitetnega kliničnega centra Ljubljana smo decembra 2015 odprli dve preno-vljeni operacijski dvora-ni na »stari travmi« na zaloški cesti. dvorani smo dogradili in preno-vili in te dni že izvaja-mo program endoprotez kolkov po poškodbah ter določene nenujne posege. obnova in dogradnja je sta-la okvirno 750.000 evrov in je bila končana pred pogodbenim rokom.

Predstojnik Ko za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., je izpostavil: »Poškodbe nas spremlja-jo vsak dan. So prvi razlog za obolevnost, invalidnost in smrt pri najbolj kreativnem delu populacije od 15. do 45. leta starosti. KO za travmato-logijo je osrednja slovenska bolnišnica za oskrbo svežih poškodb in nji-hovih zapletov. Organizirani smo tako, da pregledamo vse poškodbe na širši ljubljanski regiji (od praske do najtežje politravme), hkrati pa smo referenčni center za najtežje poškodbe in zaplete za večinsko področje Republike Slovenije. Tako po številu postelj in številu operativnih posegov se uvrščamo med največje tovrstne bolnišnice v Evropi. Opravimo 70.000 operacij na leto. «

Glavna medicinska sestra operacijskega bloka Kirurške klinike UKC Lju-bljana Katarina Pirnat, dipl. m. s., je ob odprtju izrazila zadovoljstvo in povedala: »Operacijski blok je služba skupnega pomena za Kirurško kliniko Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ena od enot Ope-racijskega bloka je tudi Operacijska enota na Zaloški 2, kjer so operirani pacienti s KO za travmatologijo, kjer izvajamo najzahtevnejše operativ-ne posege z najnovejšimi pristopi in tehnikami. Operacijske medicinske sestre smo strokovnjaki v operacijski zdravstveni negi ter del multidisci-plinarnega tima. Zaposleni v Operacijskem bloku smo stalno vključeni v razvoj operativne dejavnosti. Naša ključna naloga je ustvarjanje varnega, spodbudnega okolja za naše paciente, ki vstopajo v neznano okolje, ki so prestrašeni in zaskrbljeni. Z veliko mero empatije, strokovnega in splo-šnega znanja vstopamo s svojim delom v perioperativno obravnavo naših pacientov, z istim ciljem vseh sodelujočih – strokovno, varno in optimalno operiran pacient. Z vztrajnostjo, s sklepanjem kompromisom vseh, ki smo bili vključeni v prenovo Operacijske enote na Zaloški 2, smo prišli do da-našnje otvoritvene slovesnosti. Namesto ene operacijske dvorane smo pridobili dve, kar je za lažjo organizacijo dela zaradi dislociranosti enote izjemno pomembno. Današnji trenutek je čas za zadovoljstvo ob zaključku prenove, jutri bo zopet čas za opravljanje našega poslanstva.«

orodja za delo oftalmološkega fotografa so večinoma posebne digi-talne aparature oziroma kamere, med njimi tudi laserske. Zahtevajo mojstrsko ravnanje, saj je treba posamezne dele očesa, denimo očesnega ozadja, posneti natančno in ostro v samo nekaj sekun-dah po vbrizgavanju barvila (barvilo se sicer vbrizga v žilo, v 15 se-kundah pripotuje do očesa). Po tem opazujejo, kako se očesne žile obarvajo in tako razberejo, kaj je treba zdraviti.

Svetovni dan

ledvic

AKTUALNO20IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

TvegaNje za razvoj KroNIčNe LedvIčNe boLezNI je večje, če SodITe v eNo od SKUpIN S povečaNIM TvegaNjeM za NaSTaNeK KroNIčNe LedvIčNe boLezNI, Ker IMaTe: sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, bolezen srca ali ožilja, sečne kamne, povečano prostato, avtoimunske bolezni, dedno ledvično bolezen ali svojce,

ki so jim ledvice odpovedale, prekomerno telesno težo, ste kadilci, če nimate nič od naštetega,

pa ste starejši od 50 let.

v odsotnosti zgornjih dejavnikov so presejalne preiskave smiselne po 50. letu starosti in če so negativne, jih ponavljamo na tri leta.

Letošnji Svetovni dan ledvic smo obeležili 10. marca 2016. Svetovni dan ledvic je namenjen ozavešča-nju ljudi o pomenu delovanja ledvic, o kronični ledvični bolezni, njenem zgodnjem odkrivanju in o njenem preprečevanju. Namen osveščanja je zaustaviti epidemijo kronične ledvič-ne bolezni v razvitem svetu in zmanj-šati s tem povezano veliko umrljivost. Kronična ledvična bolezen je namreč zelo pogosta, ima jo vsaj eden od de-setih odraslih ljudi. večinoma je po-sledica nezdravega načina življenja, ki privede do nastanka sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni.

ob Svetovnem dnevu ledvic smo zdravstveni delavci Ko za nefrologijo skupaj s člani Društva ledvičnih bolnikov Ljubljana, dijaki zdravstvene šole, študenti visoke šole za zdravstvo, farma-cije in medicine v avli glavne stavbe UKC Lju-bljana in na Polikliniki izobraževali obiskovalce o pomenu zdravja ledvic in brez-plačno merili krvni tlak, krvni sladkor, na Polikliniki v urinskem laboratoriju pa je osebje KiKKB testiralo seč na pri-sotnost beljakovin.

Kronično ledvično bolezen ima več ljudi kot je bolnikov s sladkorno boleznijo. Lahko se pojavi v kate-rem koli starostnem obdo-bju, vzroki za njen nastanek pa so različni in se razlikujejo glede na starost. Pri odraslih nastane okvara ledvic večinoma zaradi nezdravega načina življenja in jo pov-zročijo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni. Dosti redkeje se kronična ledvična bolezen pojavlja pri otrocih, ki lahko zbolijo že v zgodnjem otroštvu, najpogosteje zaradi prirojenih ali dednih bolezni ledvic. Šele kasneje so vzroki podobni kot pri odraslih.

Večina ljudji niti ne ve, da imajo okva-ro ledvic, saj nimajo prav n o b e n i h težav. Ker nič ne boli, jo lahko zgodaj odkrijemo samo s preiskavami seča in krvi, ki so zelo enostavne, poceni in dostopne v vsa-kem laboratoriju: do-loči se kreatinin v krvi, iz katerega izračunajo, kako dobro delujejo ledvice, in pregleda vzorec seča, v katerem je za kronično ledvično bolezen značilna predvsem prisotnost beljakovin (pro-teinurija), ki jo opazimo kot penjenje seča, in rdečih krvničk (eritrocitov). eden od pomemb-nih znakov kronične ledvične bolezni je lahko tudi zvečan krvni tlak.

Če kronično ledvično bolezen odkrijemo do-volj zgodaj, jo lahko uspešno zdravi-

mo, upočasnimo slabšanje led-vičnega delovanja, preprečimo

odpoved ledvic in očuvamo srce, s tem pa podaljšamo in izboljšamo kvaliteto ži-vljenja. Posledice neodkri-te ali nezdravljene kronične ledvične bolezni so namreč

hude, saj lahko ledvice pov-sem odpovejo ali pa ljudje

umrejo bistveno prej od svojih vrstnikov zaradi srčno-žilnih bolezni.

Najboljše zdravljenje je preprečevanje - letos zato smo letos s sloganom “od otroštva na-prej na svoje ledvice glej” še posebej poudar-jali zdrav način življenja od otroštva naprej z redno telesno aktivnostjo (»Napravi korak!«), zdravo manj slano prehrano, vzdrževanjem normalne telesne teže in opustitvijo kajenja. Velik poudarek je bil namenjen kronični ledvič-ni bolezni pri otrocih, ki je bil ob sodelovanju nefrologov pediatrov zelo medijsko odmeven.

Aktivnosti za promocijo zdravja ledvic so le-tos potekale že na več kot 70 lokacijah po vsej državi, več o tem in o kronični ledvični bolezni si lahko ogledate na spletni strani www.sve-tovnidanledvic.org. V UKC Ljubljana smo ob tradicionalni podpori vodstva za izvedbo akcije že vseh 12 let med najbolj uspešnimi pri osveščanju laične in strokovne javnosti. iskrena hvala vsem, ki ste s svojo srčnostjo pripomogli, da smo vsako leto bolj uspešni pri ohranjanju zdravja ledvic - ob letu osorej na drugi četrtek v marcu pa se spet srečamo!

opravili smo 1600 meritev:

800 meritev krvnega tlaka, 800 meritev krvneg

sladkorja, seč pa smo pregledali pri 197 obiskovalcih, ki so bili testiranja zelo veseli

in hvaležni za napotke zdravstvenega osebja o

ohranjanju zdravja ledvic.

SveTovNI daN LedvIC 10. marec 2016 pod sloganom »od otroštva naprej na svoje ledvice glej«doc. dr. jelka Lindič, dr. med, svetnica, Ko za nefrologijo Interne klinike UKC Ljubljana

AKTUALNO 21

Nova eNoTa za INTeNzIvNI Nadzor na Ko za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKCLSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Na Ko za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Lju-bljana smo odprli enoto za intenzivni nadzor, kjer bomo zdravili težko bolne nevrološke bolnike. Skupna soba z osmimi posteljami bo omogočala nenehno prisotnost zdravniškega osebja, kar bo omogočalo višjo raven oskrbe.

oddelek je namenjen zdravljenju bolnikov z zapleteno obliko epilepsije, parkinsonove bolezni, amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), z zaplete-nimi možganskimi tumorji in vnetji možganov.

»To so bolniki, ki potrebujejo celodnevni nadzor in stalno prisotnost medicinskih

sester. Doslej smo te bolnike zdravili v ločenih sobah z dvema poste-

ljama in nenehna prisotnost zdravstvenega osebja ni bila mogoča. Nov oddelek ne bo omogočil le boljše obravnave pacientov, pač pa bo olajšal delo tamkajšnjim medicinskim

sestram, ki so morale skrbeti za težko bolne, a potrebnih pogojev

za to niso imele,« je ob odprtju po-vedala glavna medicinska sestra Ko

za bolezni živčevja Lidija Ocepek.

Predstojnik Ko za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je poudaril: »Zaradi nove obrav-nave pacientov pričakujemo tudi boljše izide zdravljenja teh pacientov, saj če bomo imeli bolnika ves čas na očeh, bomo lahko hitreje ukrepali terapevtsko, hitreje bo stekla tudi reanimacija. Vse to bo prispevalo h krajši hospitalizaciji pacientov.«

Poslovna direktorica Nevrološke klinike UKC Ljubljana Manja Oluič je pojasnila: »Sprva bomo v Enoti za intenzivni nadzor zdravili štiri bolnike naenkrat. Za to enoto imamo na voljo 10 medicinskih sester. V bližnji prihodnosti pa nameravamo zaposliti dodatne medicinske sestre. Ko bo enota delovala v polnem obsegu, se bo v njej na leto zdravilo okoli 220 bolnikov.« In še dodala: »Nova enota, ki poleg novih prostorov zaobje-ma vso novo opremo, je stala 270.000 evrov. Od tega so 80.000 evrov prispevali zaposleni na kliničnem oddelku s tem, da so se odpovedali nagradi UKC Ljubljana za strokovno in ekonomsko uspešno delo in jo namenili za investicijo.«

enota za intenzivni nadzor je edini tovrstni oddelek v Sloveniji. Popula-cija bolnikov, ki se bodo zdravili na oddelku, sicer narašča. »Danes je denimo 7000 pacientov s hujšo obliko parkinsonove bolezni, čez 20 let jih bo približno 20.000. Večje število teh bolnikov je deloma posledica staranja prebivalstva, pa tudi uspešnejšega odkrivanja bolezni,« je še povedal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.

Ob odprtju Enote za intenzivni nadzor se je predstojnik KO za bolezni živčevja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., zahvalil zaposlenim z naslednjimi besedami:

»Ob čudovitem trenutku smo se zbrali. Odpiramo novo enoto, ki bo namenjena hudo prizadetim nevrološkim bolnikom. Bolj prijazna in strokovno ustrezna bo predvsem za njih. A bolj varna in prijazna bo tudi za zdravnike in sestre.

Hvala vsem sodelavcem KO za bolezni živčevja, ki so pred dve-ma letoma soglasno sklenili, da bodo nagrado za kvalitetno delo – dobili so jo kar tri leta zapored – v velikem delu namenili za izgradnjo nove enote; izjemna človekoljubna in altruistična gesta vseh sester, zdravnikov in administrativnega osebja, ki jo le malokrat doživimo.

Naj končam z mislijo, da je naša Enota za intenzivni nadzor v tem trenutku še vedno kot speča Trnuljčica; v naslednjih dneh in tednih bodo sprejeti prvi bolniki, za enkrat še – zaradi bole-čega pomanjkanja kadra – v omejenem številu in z omejenimi indikacijami. Kot luč na koncu tunela pa naj omenim, da ob padcu ZUJF-a in bolnikom in zdravstvu bolj prijazni zaposlitveni politiki pričakujemo, da bo Trnuljčica še letos razprla zdaj še vedno sanjavo priprte oči.

Hvala Vam in hvala vsem zaposlenim, ker ste to Enoto vzposta-vili tudi tako, da ste se odrekli svojim nagradam, dobljenim za marljivo in kvalitetno delo.«

AKTUALNO22IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

NovI čLaNI stalnih strokovnih teles arrSvir: www.arrs.gov.si

STALNA STROkOVNA TELESA ARRS – znanstvenoraziskovalni sveti ved

od 11. januarja 2016 so imenovani novi člani Znanstvenoraziskoval-nih svetov posameznih ved. izpostavljamo dva, za medicinske vede in interdisciplinarne raziskave. V obeh so kot člani tudi zaposleni v UKC Ljubljana.

MEDICINSKE VEDEPredsednik: • dr. Gregor Serša, onkološki inštitut

Člani: • dr. Alojz ihan, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta • dr. Mitja Košnik, Univerzitetna klinika Golnik • dr. Maja ovsenik, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta • dr. Simon Podnar, UKC Ljubljana • dr. Primož Strojan, onkološki inštitut • dr. Ksenija Geršak, UKC Ljubljana • dr. Jadranka Buturović - Ponikvar, UKC Ljubljana• dr. Andrej Janež, UKC Ljubljana • dr. Zalika Klemenc Ketiš, Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta • dr. Peter Pregelj, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

INTERDISCIPLINARNE RAZISKAVE Predsednica: • dr. renata Salecl, inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti

Univerze v Ljubljani Člani: • dr. Nataša Zabukovec Logar, Kemijski inštitut • dr. Jurij Lah, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in

kemijsko tehnologijo • dr. Denis Arčon, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko

in fiziko • dr. Marko Bohanec, institut Jožef Stefan • dr. Borut Peterlin, UKC Ljubljana • dr. Damjana rozman, Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta • dr. Marko Kreft, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta • dr. Niko Toš, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede • dr. Vlasta Kučiš, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

Več na spletni strani ArrS, pod rubriko: organi agencije, Stalna strokovna telesa: www.arrs.gov.si/sl/agencija/organi/stalna-telesa.asp

Domači javni razpisi in pozivi v letu 2016 so objavljeni na spletnem mestu ARRS, pod rubriko Razpisi in pozivi: www.arrs.gov.si/sl/razpisi/16/pregled-domaci.asp

šolanje s področja zdravLjeNja NapredovaLe parKINSoNove boLezNI z intrajejunalno infuzijo gela levodope Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Center za motnje gibanja, ki deluje v okviru Ko za bo-lezni živčevja na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kli-ničnega centra Ljubljana, je eden izmed prvih v evropi, kjer lahko pacientom z napredovalo parkinsonovo bo-leznijo omogočimo zdravljenje z intrajejunalno infuzijo gela levodope s pomočjo črpalke.

Center ima tradicijo multidisciplinarnega timskega dela, ki sta ga pred leti uvedla prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in Lidija Ocepek, dipl. m. s. Timsko delo je namreč ključ-nega pomena za uspešno zdravljenje,

saj je zdravljenje napredovale Parkinsonove bolezni brez tima težko vzpostaviti in voditi. in ravno timsko delo je velik izziv tudi za druge bolnišnice v evropi in izven nje. Zato ne preseneča, da se pri nas izobra-žujejo zdravniki in medicinske sestre iz različnih delov evrope.

Center za motnje gibanja Ko za bolezni živčev-ja vsako leto organizira šolanje s področja

zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni z intrajejunalno infuzijo gela levodope (iiGL) s pomočjo črpalke.

Šolanje je potekalo 20. novembra 2015. Namenjeno je zdravstvenim

delavcem, ki še nimajo izkušenj zdra-vljenja z iiGL. izobraževanja se je tokrat

udeležilo 24 zdravnikov iz Bolgarije, Ma-džarske, Francije, Ukrajine, Slovenije in prvič

tudi z Japonske. Zdravniki z Japonske so se obrnili na naš center, ker tovrstnega zdravljenja na Japonskem še ni, v našem centru pa so ga uvedli pred devetimi leti, med prvimi v evropi.

Zdravljenje napredovale Parkinsonove bolezni z IIGL poteka s pomočjo črpalke in perkutane gastrostome, preko katere se zdravilo v obliki gela tekom aktivnega dela dneva enakomerno vnaša v začetni del tankega črevesa. Z zdravljenjem s črpalko iiGL se kakovost življenja pacienta močno izboljša. Za zdravljenje po tej metodi se odločimo, ko zdravljenje s tabletami ni več učinkovito oziroma bolniku ne omogoča več dovolj kakovostnega življenja.

v UKC Ljubljana imamo

na voljo vse tri načine kontinuiranega

zdravljenja napredovale parkinsonove bolezni,

kar je v evropskem merilu redkost.

AKTUALNO 23

Stečaji podjetij – KaKo Se IzgUbLja zdravje, Primer MuraKatja draksler, univ. dipl. soc., asist. dr. Nataša dernovšček hafner, univ. dipl. psih., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana

pRESTRUkTURIRANJE IN zdravje

Vse oblike prestrukturiranja podjetij predsta-vljajo tveganje za zdravje zaposlenih, največji negativni učinek pa ima prestrukturiranje ve-čjih razsežnosti, ki vključuje tudi odpuščanje delavcev. Tuje raziskave kažejo, da prihaja pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju, do večje obolevnosti in umrljivosti. Več je bo-lezni srca in ožilja, povišanega krvnega tlaka, duševnih motenj, težav mišično-skeletnega sistema in motenj v imunskem sistemu, umr-ljivost pa je večja predvsem zaradi kardiova-skularnih bolezni, samopoškodb in posledic uživanja alkohola. Zaradi slabšega zdravja se zmanjšuje tudi zaposljivost teh delavcev. Pre-strukturiranje pa ne prizadene le tistih delav-cev, ki po spremembah v podjetju ostanejo brez zaposlitve, temveč tudi preživelce od-puščanj, torej tiste, ki ostanejo v podjetju po koncu prestrukturiranja, pa tudi menedžerje, ki so za prestrukturiranje odgovorni.

Poleg tega obstajajo številni dokazi o tem, da lahko tudi način izvedbe prestrukturiranja bolj ali manj škodljivo vpliva na zdravje ljudi. Neu-strezno voden proces odpuščanja so sodelujo-či v eni od novejših raziskav ocenili kot največji vir težav v duševnem zdravju, še posebej de-presije. Ustrezne komunikacijske prakse, sode-lovanje delavcev v procesih odločanja in ustre-zni odnosi v podjetju pa povečajo predvidljivost in obvladljivost dogodkov in s tem zmanjšajo negativne vplive na zdravje delavcev.

raziskava v muri

o zdravju delavcev med velikimi organizacijski-mi spremembami v Sloveniji smo lahko doslej sklepali le na podlagi posrednih kazalnikov, tj. podatkov o bolniški odsotnosti, ki je v recesi-ji od leta 2008 naraščala, kar se še posebej kaže v tekstilni panogi, kjer je bilo prestruktu-riranje zelo intenzivno. Podatke o odnosu med prestrukturiranjem in zdravjem delavcev v Sloveniji smo pridobili šele z raziskavo Zdravje delavcev v procesih prestrukturiranja podje-tij – primer poslovne skupine Mura, ki je bila opravljena v letu 2012 oz. 2013.

rezultati raziskave so pokazali, da je proces prestrukturiranja podjetja potekal na način, ki bi lahko bil škodljiv za delavce. Zanimali so nas tako odnosi med vodstvom in zaposlenimi kot tudi odnosi med sodelavci v treh časovnih toč-kah, in sicer v obdobju pred letom 2008, torej pred procesom prestrukturiranja, v obdobju tik pred stečajem poleti 2009 in v obdobju enega leta po stečaju.

odnosi med vodstvom in delavci so se v ob-dobju tik pred stečajem glede na obdobje pred letom 2008 močno poslabšali. Čeprav so se odnosi v letu po stečaju izboljšali, so bili še vedno slabši kot pred prestrukturiranjem. V obdobju tik pred stečajem so se v primerjavi z obdobjem pred letom 2008 (pred prestruk-turiranjem), pomembno poslabšali tudi odnosi med sodelavci. odnosi med sodelavci v obdo-bju po stečaju se niso vrnili na raven odnosov iz leta 2008.

Podobno se je zgodilo tudi z zaupanjem v vod-stvo podjetja, ki je značilno upadlo v obdobju tik pred stečajem in se tudi po stečaju ni vrnilo na raven zaupanja pred letom 2008.

nadaljevanje na naslednji strani

Graf: Delež zaupanja v vodstvo podjetja v treh časovnih točkah

AKTUALNO24IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Sodelovanje delavcev v procesih odločanja je bilo zelo slabo oz. ga praktično ni bilo, vseeno pa je bila v obdobju pred prestrukturiranjem možnost sodelovanja večja kot tik pred ste-čajem in tudi kot po stečaju. Podobno je bilo tudi z obveščanjem delavcev o dogajanju v podjetju, saj so anketiranci navajali, da so bili v obdobju tik pred stečajem še slabše obveščeni kot pred prestrukturiranjem in po stečaju. Anke-tirani delavci, ki so menili, da jih podjetje ni obveščalo, so in-formacije najpogosteje pridobivali iz medijev in od sodelavcev.

rezultate o samoocenjenem zdravju in boleznih anketiranih delavcev Mure smo primerjali z rezultati raziskave z Zdravjem po-vezan življenjski slog 2012 (CiNDi), izvedene v splošni populaciji. rezultati so bili prilagojeni za aktivno populacijo (25–59 let). Pokazalo

Tabela 1: Delež bolezni, o katerih so poročali anketiranci, glede na raziskavo.

RaziskavaBolezen

MURA 2012/2013

CINDI 2012

Povišan krvni tlak 38,3 % 18,3 %

Povišan holesterol v krvi 22,7 % 20,3 %

Sladkorna bolezen 4,6 % 4,2 %

rana na želodcu ali dvanajsterniku 10,4 % 6,3 %

Depresija 25,8 % 7,8 %

se je, da so naši an-ketiranci slabše oce-njevali svoje zdravje, kar dve tretjini jih je namreč svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zadovoljivo, pogoste-je pa so poročali tudi o boleznih, ki jih lahko povežemo s posledi-cami stresa: povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi, rana

na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorna bole-zen in depresija. Bolezensko stanje pa se jim je med prestrukturiranjem leta 2009 pogosto

poslabšalo.

Pri primerjavi zbolevnosti naših anketirancev z

rezultati raziskave v splošni populaciji še posebej izsto-pa depresija. Za depresijo se je kadarkoli v življe-nju že zdravila

četrtina (25,8 %) naših anketirancev,

med stečajem pa se je zdravstveno stanje

poslabšalo slabi polovici obo-lelih za depresijo (48 %).

Na slabo duševno zdravje anketirancev kaže tudi podatek, da jih je 13,9 % že pomislilo na samomor, dve tretjini izmed njih se je o tem z nekom tudi pogovorilo, z osebnim zdravni-kom ali s kom drugim v zdravstvenem domu, s partnerjem ali sorodnikom, kar tretjina (32,9

Na nacionalni ravni

je treba v sodelovanju s socialnimi partnerji

oblikovati in uveljaviti smernice za delovanje podjetij pri pripravi

in izvedbi družbeno odgovornega prestrukturiranja. potrebno pa je

tudi nadaljnje raziskovanje na tem področju, saj lahko le z konkretnimi rezultati vplivamo na odločevalce

in deležnike v podjetjih, lokalnih skupnostih in na

državni ravni.

% posameznikov) pa tega ni zaupala nikomur. Polovica anketiranih (50,1 %) je poročala, da nima nobenih pomembnih načrtov za priho-dnost zase in za svojo družino. Vsi ti podatki kažejo na precejšen brezup, v katerem so se po stečaju znašli delavci Mure.

Spodbuden podatek pa je, da imajo anketiran-ci dobre socialne vezi in da jih ima kar 95,4 % nekoga, na kogar se lahko obrnejo po pomoč tako v čustvenih kot tudi finančnih težavah. Največkrat je to zakonec/partner, drugi član družine ali prijatelj. Kat 29,7 % anketiranih je aktivno vključenih v katero izmed društev ali organizacij.

priporočila za prihodnost

rezultati raziskave kažejo na slabo zdravstve-no stanje ljudi, ki so bili izpostavljeni prestruk-turiranju podjetja Mura leta 2009. Že prisotne bolezni so se med prestrukturiranjem pogosto še poslabšale. Primerjava med različnimi sku-pinami delavcev kaže, da je zdravstveno stanje najslabše pri brezposelnih. Poraja se vprašanje o dolgoročnih posledicah za delavce in celotno skupnost, saj vemo, da se učinki prestrukturi-ranja na dolgi rok akumulirajo.

rezultati raziskave so lahko pomemben vir informacij za oblikovalce programov pomoči v primeru prihodnjih prestrukturiranj. Smisel-no je, da se programi izvajajo na terenu in da vključujejo ustanove in ljudi v lokalnem okolju, ki se bodo lažje približali prizadetim delavcem. Programi morajo biti narejeni 'po meri' uporab-nika in ljudem omogočiti, da se laže ponovno vključijo v svet dela in družbo, zmanjšati mo-rajo njihovo negotovost in socialno izolacijo.

AKTUALNO 25

raziskava NUTrITIoN day 2015Nutrition Day je svetovna pobuda za boj proti podhranjenosti v zdravstvenih ustanovahdr. vlasta Ivana zupanc Isoski, univ. dipl. logopedinja, Nevrološka klinika

Nutrition day je mednarodni projekt s koordinacij-skim središčem v avstriji. gre za mednarodni projekt, ki se je začel leta 2006 v avstriji, z namenom oza-veščanja o podhranjenosti bolnikov v bolnišnicah in njenih posledicah. projekt je sprva potekal le v evro-pi, zadnja leta pa se je razširil po vsem svetu. Na-men raziskave je z zbiranjem podatkov oceniti stanje prehranske oskrbe v bolnišnicah, enotah intenzivne terapije in domovih za starejše. Sodeluje 5.350 bolni-šnic v 62 državah.

Pomemben del v procesu zdravlje-nja je prehrana hospitaliziranega

pacienta, a je po rezultatih raziskav zadnjih let ne glede na starost ali vrsto obolenja približno 40 % pacientov v bolnišnicah podhranje-nih. Med hospitalizacijo se prehransko stanje pacientov pogosto še poslabša, njihovi prehranski problemi niso nikjer zabeleženi in tudi komunikacija med člani tima je slaba, tako da ima le malo pacien-tov ustrezno prehransko obravnavo. Tega problema se že nekaj časa zavedamo tudi na Nevrološki kliniki Ko VNiNT, zato je bil prvi korak k preprečevanju in zdravljenju podhranjenosti sodelovanje v Mednarodni enodnevni presečni študiji »Svetovni prehranski dan«.

Gre za mednarodni projekt, ki se je začel leta 2006 v Avstriji, z na-menom ozaveščanja o podhranjenosti bolnikov v bolnišnicah in njenih posledicah. Projekt je sprva potekal le v evropi, zadnja leta pa se je razširil po vsem svetu.

Podhranjenost bolnikov v bolnišnici je pogosto razlog za slabši izid bo-lezni, večjo umrljivost, daljšo ležalno dobo, večanje stroškov hospita-lizacije in daljšo rehabilitacijo. Pri številnem deležu bolnikov opažamo izrazito premajhen vnos hranil glede na njihove potrebe, kar povečuje razlog za povečano incidenco opurtonističnih infekcij in s tem splošno oslabelost. Umrljivost je pri bolnikih, ki niso zaužili dovolj hranil tudi osemkrat pogostejša, odvisnost od pomoči druge osebe ob odpustu pa je iz istih razlogov 3-krat pogostejša.

Nevrološka klinika, Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in inten-zivno nevrološko terapijo, oddelka A ii in B ii, se je 19. 11. 2015 prvič pridružila mednarodni enodnevni presečni študiji »Svetovni prehranski dan« oz. »Nutrition Day worldwide«. Pobudnica za vključitev Nevro-loške klinike Ko VNiNT v raziskavo je bila dr. Vlasta Zupanc isoski, ki je seznanila osebje z namenom in potekom raziskave in koordinirala potek študije. Skupaj smo raziskavo predstavili na sestanku glavnim medicinskim sestram bolnišničnih oddelkov, člani pa smo se temeljito pripravili in pregledali vso potrebno dokumentacijo.

Bistvo projekta je ugotoviti, kakšna je prehranska oskrba v bolnišnicah, koliko obrokov prejemajo, koliko od tega dejansko zaužijejo, navedejo se razlogi slabega apetita, koliko so bolniki shujšali pred prihodom v bolni-šnico, koliko zdravil zaužijejo, ali so zmožni samostojne hoje in ali imajo predpisane prehranske dodatke.

Vse podatke se zbira z anketo, ki jo bolniki sami ali s pomočjo osebja izpolnjujejo na določen dan, dodatno pa se zavedejo še drugi potrebni podatki o bolniku.

Mesec dni po prehranskem dnevu se naredi evalvacija, pregleda se izid bolezni vseh sodelujočih bolnikov (odpust domov/v drugo ustano-vo, ponovni sprejem, smrt idr.). Vsi podatki se zbirajo v zbirnem centru na Dunaju, od koder nato prejmemo podatke za našo kliniko, ki jih lah-ko primerjamo z rezultati vseh ostalih sodelujočih. rezultati s tem in drugimi projekti dopolnjujejo smernice prehranske obravnave bolnikov v bolnišnicah, kar je pomemben del celostne obravnave bolnikov.Glavni cilji udeležbe so bili:• pridobitev mednarodnega certifikata na oddelkih, • izboljšati prehransko varnost bolnikov• ter ozaveščanje o pomenu prehranske podpore na vseh oddelkih.

rezultati študije Nutrition Day so eden izmed kazalnikov merjenja učinkovitosti dela interdisciplinarnih prehranskih timov, služijo nam za primerjavo s podobnimi ustanovami na mednarodni ravni in so merilo za sledenje napredka v prehranski obravnavi bolnikov v bolnišnici. S sodelovanjem v študiji pridobimo tudi mednarodno primerljive, kako-vostne podatke o prehranskem statusu bolnikov.

Vsem sodelavcem, ki so se vključili v raziskavo in sodelovali v anketi: diplomirane medicinske sestre, zdravniki, zdravstveni tehniki skupaj z bolniki, se zahvaljujem za pomoč pri izvedbi projekta.

bistvo projekta je ugotoviti, kakšna je prehranska oskrba v bolnišnicah.

AKTUALNO26IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Filmi ob praznovanju 60-letnice IaeaSlužba za odnose z javnostmi UKCL

iAeA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) letos praznuje 60-letnico. Z njimi preko Ministr-stva za zdravje rS in njihove Uprave rS za varstvo pred sevanji aktivno sodelujemo že desetletja. Skupaj smo uspešno organizirali tečaje, delavnice, sodelovali pri nekaterih mednarodnih smernicah ...

ob jubileju bo iAeA posnela nekaj kratkih pred-stavitvenih filmov. V Sloveniji so za sodelovanje zaprosili Klinični inštitut za radiologijo UKCL ter onkološki inštitut. Povabili so nas k sodelovanju, da bi tako v naših prostorih posneli kratek film, saj so nas prepoznali kot institucijo, kjer je posebna skrb namenjena varstvu pred ionizirajočim seva-njem. Film se bo osredotočil na varovanje bolni-kov in osebja pred ionizirajočim sevanjem v skladu s smernicami iAeA, kot jih izvajamo na Kir.

»Sodelovanje pri pripravi predstavitvenega filma je pomembno tako za Klinični inštitut za radiolo-gijo kot tudi za UKC Ljubljana, saj bomo tako po-trdili visoko kvaliteto svojega vsakdanjega dela, hkrati pa je to tudi promocija UKC Ljubljana kot vrhunsko ustanovo v svetovnem merilu,« je pou-daril doc. dr. Dimitrij Kuhelj, dr. med.,svetnik, predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo UKC Ljubljana.

SpLeTNI preNoS dveh videotorakoskopskih lobektomij pljuč v živoasist. Tomaž štupnik, dr. med., Ko za torakalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana

decembra 2015 smo na Klinič-nem oddelku za torakalno ki-rurgijo Kirurške klinike Univer-zitetnega kliničnega centra v Ljubljani, v sodelovanju z ethicon endosurgery in Karl Storz endos-copy, pripravili spletni prenos dveh operacij. Namen prenosa je bilo izo-braževanje torakalnih kirurgov v tujini.

obe videotorakoskopski lobektomiji pljuč je napravil torakalni kirurg Tomaž Štupnik, asistiral mu je specializant Bogdan Vidmar, dogodek pa sta povezovala in moderirala torakalna kirurga Ana Mavko in Boris Greif. Pri posegih so sodelovali še anesteziolo-ginja Mojca Drnovšek Globokar, medicinska sestra Renata Iskra ter instrumentar-ki Marjeta Weibl in Ksenja Zorko.

prenos v živo je potekal med 9.

in 15. uro. Skupno ga je spremljalo 534 gledalcev iz 26

držav: Slovenije, zda, pakistana, Nemčije, Litve, Latvije, španije, Italije, Indije, poljske, Francije, Madžarske, grčije, hrvaške,

portugalske, švedske, švice, velike britanije, Nizozemske, estonije, Srbije, bosne in hercegovine,

Norveške, avstrije, Slovaške in Turčije.

Izobraževanja 27

Šola eNTeroSToMaLNe TerapIje v UKCLNataša čermelj, dipl. m. s., pomočnica glavne medicinske sestre UKC za področje izobraževanja

v času od februarja 2015 do januarja 2016 je v UKC Ljubljana potekala šola entero-stomalne terapije (v nadaljevanju šola eT), ki jo izvajamo v UKC Ljubljana na podlagi prejetega certifikata Svetovnega združenja za enterostomalno terapijo (World Council of enterostomal Therapists – WCeT).

prvo šolo eT smo v UKC Ljubljana izvedli že leta 1992, običajno smo jo izvajali v intervalu na 4–5 let, nazadnje smo jo izvedli leta 2007. po nekajletnem premoru smo se odločili, da v letu 2015 šolo eT ponovno izvedemo.

Šole eT se je udeležilo 21 udeleženk, od tega 18 medi-cinskih sester iz slovenskih bolnišnic ter 3 udeleženke iz Hrvaške. Namen Šole eT je dodatno izpopolnjevanje iz-vajalcev zdravstvene nege na 3 področjih: kronična rana, stoma in inkontinenca.

od meseca februarja do maja 2015 je potekal teoretični del Šole eT v obsegu 160 ur; udeleženke so teoretični del v obliki predavanj poslušale v frekvenci 1 teden/mesec. Pri teoretičnem delu je sodelovalo 75 pre-davateljev, strokovnjakov na svojem področju dela. Nato je po poletnem premoru sledil še praktični del Šole eT v obsegu 160 ur, kjer so udeležen-ke neposredno v kliničnem okolju pridobivale veščine pri neposrednem delu s pacienti. Praktični del je potekal v Zdravstvenem domu Ljubljana – patronažno varstvo, na onkološkem inštitutu Ljubljana ter v UKC Lju-bljana na naslednjih oe:• Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo,• interna klinika, Ko za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni,• Kirurška klinika, operacijski blok,• Kirurška klinika, Ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo,• Kirurška klinika, Ko za kirurške okužbe,• Kirurška klinika, Ko za torakalno kirurgijo,• Dermatovenerološka klinika,• Ginekološka klinika, Ko za ginekologijo,• Svetovalna služba zdravstvene nege.

Pri praktičnem delu je sodelovalo 24 kliničnih mentorjev, ki so udele-ženkam posredovali znanja pri zdravstveni oskrbi pacientov s kronično rano, stomo in inkontinenco. Ves čas praktičnega dela so udeleženke vodile dnevnik, kjer so bili navedeni tudi postopki, ki so jih morale usvojiti tekom praktičnega dela Šole eT. ob zaključku praktičnega dela je vsaka udeleženka opravila tudi praktično preverjanje znanja z zagovorom.

V začetku meseca novembra smo v okviru Šole eT v UKC Ljubljana go-stili go. Denise Hibbert, predsedujočo Komiteju za edukacijo pri WCeT – Svetovnem združenju za enterostomalne terapevte. Namen njenega obiska je bil predvsem ta, da se seznani z delovanjem naše Šole eT in se sreča z udeleženkami. Ga. Hibbert je za udeleženke in zaposlene v UKC Ljubljana izvedla tudi predavanje na temo inkontinence.

Udeleženk Šole eT ob podelitvi certifikatov dne 21. 1. 2016.

Vsaka udeleženka Šole eT je pripravila tudi raziskovalno nalogo, kjer je obravnavala posamezen problem s področja oskrbe pacienta s stomo, inkontinenco ali kronično rano. Šola se je zaključila meseca januarja 2016 s končnim teoretičnim pre-verjanjem znanja, ko je vsaka izmed udeleženk pisala test s 198 vpraša-nji zaprtega tipa, ki so jih posredovali vsi predavatelji, ki so sodelovali pri teoretičnem delu Šole eT. Uspešno je Šolo eT zaključilo 20 udeleženk, za njimi pa je 320 ur izpopolnjevanja. Udeleženke so pridobile tudi naziv: enterostomalna terapevtka (eT). Slavnostna podelitev certifikatov je potekala dne 21. 1. 2016.Čestitke vsem udeleženkam, ki so uspešno zaključile Šolo eT, še posebej čestitamo udeleženkam Šole eT iz UKC Ljubljana, to so:• Sabina Simonič, Kirurška klinika, Ko za anesteziologijo in intenzivno

terapijo operativnih strok, CiT,• Tatjana Vidnjevič, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno

kirurgijo,• Martina Miklič, Dermatovenerološka klinika,• Vesna Tonkli, Kirurška klinika, Ko za abdominalno kirurgijo,• Snežana Marinkovič, Kirurška klinika, Ko za abdominalno kirurgijo,• erika Mustar, Kirurška klinika, Ko za urologijo,• Mateja rožman, Kirurška klinika, Ko za travmatologijo,• Sabina Ambrožič, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja,• Tadeja Krišelj, Svetovalna služba zdravstvene nege.

Organizacijski odbor v sestavi:Vanja Vilar, vodja Svetovalne službe zdravstvene nege,Bojan Veberič, vodja Službe za izobraževanje,Nataša Čermelj, pomočnica glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za izobraževanje.

Izobraževanja28IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

denise hibbert na obisku v UKC LjubljanaSlužba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

ga. denise hibbert je predsedujoča Komiteju za edukacijo pri Svetov-nem združenju za enterostomalno terapijo (education Committee Wor-ld Council of enterostomal Therapi-sts – WCeT) in priznana strokovnja-kinja za področje enterostomalne terapije (eT). rojena v veliki brita-niji, zadnjih 26 let deluje v Savdski arabiji kot medicinska sestra na področju enterostomalne terapije. je vodja uvajanja področja entero-stomalne terapije v Savdski arabiji. ožje področje njenega dela je in-kontinenca. je aktivna članica Nur-sing research Council ter raznih združenj na področju eT. Namen njenega obiska v UKC Ljubljana je bil predvsem seznanitev s potekom šole enterostomalne terapije (šola eT) v Ljubljana.

V pogovoru je ga. Denise Hibbert izpostavila visoko strokovno usposobljenost zaposlenih izvajalcev zdravstvene nege in izvajanje ente-rostomalne terapije v UKC Ljubljana: »V Ljubljano sem prišla na pobudo Svetovne-ga združenja za enterostomalno terapijo. Moja naloga je, da se seznanim s programom in na-činom šolanja. Ugotoviti moram, ali program poteka v skladu s standardi, ki zahtevajo ka-kovostno in varno obravnavo s področja zdra-vstvene nege pacientov z različnimi stomami, inkontinenco in kronično rano. Delo zaposlenih na tem področju je zelo zahtevno, zahteva vi-soko stopnjo usposobljenosti in strokovnega znanja s tega področja. Rezultatov še ne mo-rem predstaviti, saj bomo na osnovi mojih ugo-tovitev in opažanj v združenju izdelali oceno in podali priporočila. Imam pa že sedaj nekaj idej in predlogov za spremembe in kako nekatere zadeve izpeljati enostavneje.«

Denise Hibbert je predsedujoča Komiteju za edukaci-jo pri Svetovnem združenju za enterostomalno terapijo (education Committee World Council of enterostomal

Therapists – WCeT) in priznana strokovnjakinja za področje enterostomalne terapije (eT).

obenem je poudarila, da je zelo pomemb-no, da se pacienta obravnava celovito in holistično, pri tem odigra veliko vlogo tudi eT, ki mora biti enakopravni član zdravstvenega tima, ki obravna-va pacienta s kronično rano in/ali stomo in/ali inkontinenco. Delo eT je izredno pomembno in povezovanje eT med seboj, še posebej izmenjava znanj in izkušenj, naj bo rdeča nit pri vsakodnevnem delovanju eT v kliničnem okolju. Ga. Hibbert je pohvalila prizadevanja organizacij-skega odbora Šole eT, da bi ta vsebina postala tudi klinična specializacija za izva-jalce zdravstvene nege v Sloveniji.

obisk ge. Denise Hibbert je potekal v orga-nizaciji UKC Ljubljana. V okviru obiska je obiskala nekatere oe UKC Ljubljana, kjer je potekala praksa udeleženk Šole eT, Zbor-nico zdravstvene in babiške nege Sloveni-je – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slo-venije ter Zdravstveno fakulteto Ljubljana, kjer si je ogledala knjižnico. obenem je ga. Hibbert imela za zaposlene v UKC Ljubljana tudi predavanje na temo inkontinenca blata, kjer je posebej izpostavila pomen celovite obravnave pacienta s fekalno inkontinenco in pomen interdisciplinarnega delovanja znotraj zdravstvenega tima, kjer je pomemben člen tudi eT.

V mesecu marcu 2016 smo prejeli končno poročilo obiska ge. Hibbert – poročilo je po-zitivno in je osnova, da smo prejeli podaljšan certifikat za delovanje Šole eT Ljubljana do leta 2019. V poročilu so navedena tudi neka-tera priporočila v smeri, da je v UKC Ljubljana potrebno uvesti izpopolnjevanje eT za inkon-tinenčnega terapevta.

ČILI ZA DELO 29

Čili v UKC ljUbljana v UKCL spodbujamo NeKajeNjedr. eva Stergar, univ. dipl. psih., zdravstvena svetnica

oktobra 2015 je Center za promoci-jo zdravja na KIMdpš v okviru pro-mocije zdravja pri delu in projekta čili v UKC Ljubljana izvedel interno izobraževanje v UKC Ljubljana, ki se ga je udeležilo okoli 120 zapo-slenih. Tudi v letu 2016, ob dnevu brez cigarete (31. januar), namenja-mo posebno pozornost spodbujanju nekajenja med zaposlenimi v UKC Ljubljana.

V Sloveniji je v zdravstvenih ustanovah že od novembra 1996 prepovedano kaditi, kadil-nice pa (razen redkih izjem) niso dovoljene (1). Prepoved velja tako za zaposlene kot za bolnike. V UKC Ljubljana so pogosto hospi-talizirani bolniki – kadilci, ki se poleg bolezni ali poškodbe, zaradi katere so hospitalizirani, soočajo tudi z odtegnitvenimi težavami, ker ne dobijo doze nikotina, na katero so nava-jeni. Zdravstveni delavci imajo tako najmanj

dvojno odgovornost; za preventivo kajenja in za pomoč oziroma zdravljenje zasvojenih z ni-kotinom, hkrati pa so – če hočejo ali ne – bol-nikom nedvomno zgled za odgovorno vedenje do zdravja, kamor sodi tudi nekajenje. Za za-poslene velja tudi prepoved dela pod vplivom preostalih psihoaktivnih snovi (2).

Kajenje tobaka je vodilni preprečljivi vzrok smrti, bolezni in osiromašenja in predstavlja eno največjih groženj zdravju. Svetovna zdra-vstvena organizacija ocenjuje, da zaradi bole-zni, povezanih s kajenjem, vsako leto umre 6 milijonov ljudi. Vsaj 600.000 smrti je posledica izpostavljenosti nekadilcev tobačnemu dimu iz okolja (3).

evropske države želijo v prvi polovici tega sto-letja doseči, da bo tobak za vedno končal v zgodovini in da kajenje ne bo več »normalna« sestavina življenja (kadilo naj bi pod 5 % po-pulacije) (4).

DEJSTVAvarnih cigaret ni, prav tako ne varnega načina kajenja.Tobačni dim je me-šanica vsaj 7000 znanih sestavin, ki so ali v tobaku ali pa nastajajo pri zgorevanju tobačnega izdelka (5). Vsaj 70 jih je rakotvornih (6). Kadilec vdihne le okoli 15 % tobačnega dima, preostali dim se vije v okolico.

Vdihavanje tobačnega dima iz okolja ime-nujemo neprostovoljno/pasivno kaje-nje. Človek, ki se nahaja v istem prostoru s kadilcem/i, diha zrak, pomešan z dimom, ki se prosto vije v zrak iz goreče konice cigarete, in dimom, ki ga izdihuje kadilec. Za neprosto-voljno kajenje so posebej ranljivi dojenčki in otroci, nosečnice, bolniki.

nadaljevanje na naslednji strani

ČILI ZA DELO30IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Nikotin je sestavina tobaka in je psihoaktiv-na snov. Po vdihu v pljuča zelo hitro preide v kri in doseže možgane, kjer sproži učinke ugodja. Na kadilca ima lahko tako pomirjajoč (dolgi vdihi) kot spod-bujajoč učinek (kratki vdihi), pospeši srčni utrip in telesne reakcije, povzro-ča lahko slabost, še posebno na za-četku kajenja. Ugod-je je tisto, zaradi katere-ga kadilec ponovno poseže po cigareti in tvega zasvojenost, ki je močna in je primerljiva s tisto pri heroinu (7). Cigarete so izdelane tako, da vzdržujejo zasvo-jenost (dodajajo jim amoniak). Nikotin povzro-ča željo po vedno novi cigareti.

Katran je produkt, ki nastane pri zgorevanju tobaka. Je del dima in se v majhnih delcih nabira v pljučih. Je rjave barve in povzroča obarvanost prstov in zob, kar se pojavi po več letih kajenja tobaka.

Tobačni dim povzroči človeku takojšnjo škodo (npr. slabost, draženje oči, kašelj), dolgoletno kajenje pa je povezano z vr-sto zdravstvenih težav in z nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. Sestavine tobačnega dima pridejo z vsakim vdihom v pljuča, od tod pa jih kri prenese po vsem tele-su in skorajda ni organa, ki ne bi utrpel škode. Poškodujejo DNK, kar lahko vodi do rakov; poškodujejo žile in povzročijo nastanek strd-kov, kar lahko vodi do srčnih napadov in kapi; poškodujejo pljuča, kar lahko povzroči astma-tične napade, emfizem in kronični bronhitis.

Tipični kadilski raki so rak pljuč (25-krat večje tveganje za to vrsto raka v primerjavi z nekadilci), rak ustnic, ustne votline, žrela, po-

če ste ali boste pomagali enemu človeku, da opusti

kajenje, sta naredi-li ogromno!

žiralnika, želodca, trebušne slinavke, pa tudi materničnega vratu, ledvic in mehurja.

Kajenje je povezano z okvarami žilja nog in posledičnimi okva-

rami, tudi gangreno (»kadilska noga«).

Kajenje vpliva na repro-duktivni sistem, saj imajo kadilke težave z zanositvijo, kadilci pa z impotenco. Do-

kazan so škodljivi vplivi na plod.

Dlje in več ko človek kadi, ve-čja je škoda. Vendar je tudi majhna

izpostavljenost, vključno z izpostavljenostjo tobačnemu dimu iz okolja, nevarna.

razširjenost kajenjav SLOVENIJI IN pOSLEDIcEVečina prebivalcev Slovenije je nekadilcev.

Po podatkih Nacionalnega inšti-tuta za javno zdravja (NiJZ) je v Sloveniji leta 2011/12 kadilo 24 % prebivalcev, starih 15–64 let. Nekajenje je bilo bolj pogosto med ženskami, v starejših starostnih skupinah, med bolj izobraženimi, tistimi z višjim materialnim statusom, pa tudi med tistimi, ki živijo v veččlanskih gospodinjstvih z otroki ali brez njih oziroma s partnerjem (8). Po podatkih prve nacionalne raziskave o uporabi PAS v splošni populaciji v Sloveniji je leta 2008 kadilo 34 % zaposlenih. Kadilo je več zaposlenih moških kot žensk, več mlajših moških kot starejših (povezava med kajenjem tobaka in starostjo za ženske ni bila statistično značilna), več nižje izobra-ženih in samskih (9).

V Sloveniji umre vsako leto zaradi bole-zni, povezanih s kajenjem tobaka, 3600

ljudi (8), četrtina pred 60. letom. Stroški zdravljenja, zmanjšane produktivnosti in pre-zgodnje umrljivosti so v Sloveniji ocenjeni na 1.800.000.000 evrov letno (10).

pREDNOSTI NEkAJENJADejstvo je, da kajenje tobaka škoduje vsake-mu organu v človeškem telesu in povzroča vrsto takojšnjih, pa tudi dolgoročnih posledic: vzročno je povezano z različnimi vrstami raka, boleznimi dihal in boleznimi srca in ožilja, pa tudi drugimi boleznimi (10). Dokazano je, da so prednosti nekajenja številne: od boljše-ga zdravja in počutja, več energije, boljšega imunskega sistema in posledično večje ka-kovosti življenja in samozavesti do boljšega izgleda (zobje, koža, lasje, nohti) in znatnih ekonomskih učinkov tako za posameznika kot za družbo, okolje.

Po podatkih NiJZ živijo kadilci v povprečju 10 let manj. Zato je smiselno, da tisti, ki kadi-jo, razmislijo o tem, da bi vedenje, ki močno ogroža njihovo zdravje in kakovost življenja kakor tudi zdravje in kakovost življenja njiho-vih bližnjih, opustili.

Kako hitro se bodo pokazale koristi po opusti-tvi kajenja, je povezano s tem, kako dolgo in koliko cigaret na dan je človek kadil. Zelo hitro (v cca 20 minutah) se pokažejo spremembe vrednosti krvnega tlaka in pulza. Po 24 urah je raven ogljikovega monoksida v krvi normalna, po 48 urah ni več smrada po cigaretah v izdi-hu. Cirkulacija se izboljša po 2–12 tednih, prav tako se poveča pljučna funkcija. Po enem letu

je tveganje za koronarno srčno bolezen pol manjše kot pri kadilcih, po 5 letih

je tveganje za kap podobno kot pri nekadilcih. Po 10 letih je tveganje za pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcih, zmanjša se tveganje za rak ust, grla, požiralnika, me-

hurja, materničnega vratu in trebušne slinavke. Po 15 letih

je tveganje za koronarno srčno bolezen tako kot pri nekadilcih (11).

kAkO OpUSTITI kAJENJE?Ljudje smo različni, zato za vse kadilce ne pri-dejo v poštev enaki načini oziroma podpora, svetovanje in pomoč pri opuščanju kajenja. Nekateri zmorejo sami, drugi ne. odvisno od njihovih prirojenih in pridobljenih lastnosti, pa tudi od tega, na kakšni stopnji kajenja so (občasno ali redno kajenje, zasvojenost z ni-kotinom) in kakšne so njihove potrebe, motivi oziroma želje.

Ljudem vseh starosti, ki že imajo s kajenjem povezane zdravstvene težave, opustitev kajenja koristi (povzeto po 11).

Starost pri opustitvi kajenja Koristi v primerjavi s tistimi, ki kajenja ne opustijo

30 let Pridobi skoraj 10 let pričakovane življenjske dobe

40 let Pridobi 9 let pričakovane življenjske dobe

50 let Pridobi 6 let pričakovane življenjske dobe

60 let Pridobi 3 leta pričakovane življenjske dobe

Po začetku bolezni, ki ogroža življenje

opazne koristi. Npr.: kdor opusti kajenje po srčnem napadu, zmanjša tveganje za ponovni srčni napad za 50 %.

pri opuščanju kaje-nja navadno najbolje

deluje kombinacija pristo-pov. Mnogim ljudem ni uspelo pri prvem, ampak pri nasle-

dnjem ali naslednjih poskusih opuščanja. vendar pa se

splača poskusiti, uspeti opu-stiti kajenje in vztrajati v

nekajenju.

ČILI ZA DELO 31

V nadaljevanju so naštete različne oblike po-moči, podpore oziroma svetovanja, ki so na voljo v Sloveniji.

1. Svetovalni telefon za opuščanje ka-jenja: 080 27 77, na katerem strokovno usposobljeni svetovalci svetujejo najbolj primeren način opuščanja kajenja. Pokli-čete lahko vsak delovnik od 17. do 20. ure.

2. Delavnice Da, opuščam kajenje iz-vajajo v zdravstvenovzgojnih centrih zdravstvenih domov po vsej Sloveniji v dveh različicah: daljša delavnica, ki obsega 12 ur v skupini, in individual-no svetovanje za opuščanje kajenja, ki obsega pet 15-minutnih individualnih svetovanj. Seznam zdravstvenovzgojnih centrov se nahaja na spletnem naslovu: http://cindi-slovenija.net/images/stories/cindi/npppszb/seznam _ zvc.pdf

3. Nikotinsko nadomestno zdravljenje (NNT). NNT je v tujini na voljo v obliki obližev, žvečilnih gumijev, nosnih pršilk in inhalatorjev, v Sloveniji pa je mogoče ku-piti le žvečilne gumije in obliže. Ker NNT ni primerna za vsakogar, se je treba pred uporabo posvetovati z osebnim zdravni-kom.

4. Zdravili na (beli) recept za pomoč pri opuščanju kajenja: bupropion in vareniklin. Za obe velja, da ju mora predpisati zdrav-nik (indikacije, omejitve in stranski učinki) in da je treba natančno upoštevati navodi-la za uporabo.

5. Nekaterim je uspelo opustiti kajenje s po-močjo pristopa, ki je opisan v knjigi Allena Carra Končno nekadilci, brez truda in za vedno. Knjiga je prevedena v slovenski je-zik, izšla je pri Mladinski knjigi leta 2001.

6. Poleg tega je na voljo tudi vrsta različnih programov, ki jih ponujajo zasebniki:

• Laserska soft terapija, metoda Facilitas, več na http://facilitas.net/sl-Si/Home (traja 90 minut, 189 eur); lokacija: Mengeš.

• Hipnoza, več informacij na http://www.hi-pnoza-celje.com/prenehanje-kajenja.html; lokacija: Celje; individualna terapija traja eno do dve uri in stane 80 eur.

• elektrostimulacija celotnega telesa na Cen-tru za odvajanje od kajenja (Antismoking center), več na: http://www.zazdravje.si/index.html; lokacije Ljubljana, Maribor, Ce-lje, izola, Nova Gorica, Novo mesto.

• Dvodnevni program za odvajanje od kajenja v podjetju Zdravje fit, več na: http://zdravje.

me/delavnice/odvajanje _ od _ kajenja/; lokacija: Ljubljana.

• Akupunktura F. Grošelj, dr. med., več in-formacij na http://www.vitasan.si/vita-san2000/ViTASAN _ AKUPUNKTUrA.HTM; lokacija: Trojane.

vloga zdravstvenih delavcev pri preprečevanju in opuščanju kajenjaVloga zdravstvenih delavcev na vseh ravneh – zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov in drugih ne glede na specialnost – na področju preventive, po-moči pri opuščanju kajenja in preprečevanju izpostavljenosti neprostovoljnemu kajenju je velika (14). Že leta 2004 so na neformal-nem srečanju stanovskih združenj zdravstve-nih delavcev oblikovali pravila ravnanja, ki obsegajo 14 točk v zvezi z njihovo vlogo pri zmanjševanju uporabe tobaka in nadzoru nad tobakom: od opogumljanja in podpore članom v vlogi vzornikov, ki ne kadijo in se zavzema-jo za kulturo nekajenja, preko smiselnega vključevanja nadzora nad tobakom v progra-me vseh z zdravjem povezanih kongresov in konferenc, do svetovanja svojim članom, da rutinsko sprašujejo posameznike o uporabi tobaka in izpostavljenosti neprostovoljnemu kajenju, svetujejo, kako opustiti kajenje (pri čemer uporabljajo z znanstvenimi dokazi utemeljene pristope in zagotovijo primerno spremljanje dejavnosti) in se zavzemajo za prepoved prodaje tobačnih izdelkov v svojih prostorih (12,13).

Namesto zaključka naj navedem misel, ki jo je izrekla takratna generalna direktorica Svetov-ne zdravstvene organizacije dr. Gro Harlem Brundtland na 11. svetovni konferenci »Tobak ali zdravje« avgusta leta 2000 v Chicagu: »Če ste ali boste pomagali enemu človeku, da opu-sti kajenje, sta naredili ogromno!«

Uporabljeni viri1. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZoUTi – UPB3). Uradni list rS 2007;

93: 12483–12488. 2. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Uradni list rS 2011; 43: 5649–5660.3. WHo. Tobacco fact sheet no. 339. Pridobljeno 20. 10. 2015 s spletne strani http://

www.who.int/mediacentre/factsheets/fs339/en/ .4. roadmap of actions to strengthen implementation of the WHo Framework Conventi-

on on Tobacco Control in the european region 2015–2025: making tobacco a thing of the past. Copenhagen: World Health organization, regional office for europe, 2015.

5. Chemicals in tobacco smoke. Atlanta: Centers for disease control, 2011. Pridobljeno 10. 10. 2015 s spletne strani http://www.cdc.gov/tobacco/data _ statistics/sgr/2010/consumer _ booklet/chemicals _ smoke/ .

6. iArC working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans. Tobacco smoke and involuntary smoking. iArC Monographs on the evaluation of Carcinogenic risks to Humans Volume 83. Lyon: iArC, 2004. Pridobljeno 9. 10. 2015 s spletne strani http://monographs.iarc.fr/eNG/Monographs/vol83/mono83.pdf .

7. U.S. Department of Health and Human Services. How Tobacco Smoke Causes Dise-ase: The Biology and Behavioral Basis for Smoking-Attributable Disease: A report of the Surgeon General. Atlanta, GA: U.S. Department of Health and Human Services, Centers for Disease Control and Prevention, National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion, office on Smoking and Health, 2010. Pridobljeno 11. 10 .2015 s spletne strani http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK53017/pdf/Bookshelf _ NBK53017.pdf.

8. Koprivnikar H et al. (ur.). Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebival-ci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje: 2015. Pridobljeno 13. 1. 2016 s spletne strani http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/uporaba _ tobaka _ alkohola _ in _ drog.pdf.

9. Stergar e. Uporaba prepovedanih drog v splošni populaciji, 18-65 let, v Sloveniji leta 2008. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 2011.

10. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Slovenija brez tobaka – kdaj? Ljubljana: NiJZ, 2015. Pridobljeno 10. 1. 2016 s spletnega naslova http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/slovenija _ brez _ tobaka _ kdaj.pdf.

11. Fact sheet about health benefits of smoking cessation. Geneva: WHo, 2014. Pridobljeno 21. 1. 2016 s spletne strani http://www.who.int/tobacco/quitting/en _ tfi _ quitting _ fact _ sheet.pdf.

12. The role of health professionals in tobacco control. Geneva: WHo Tobacco free initiative, 2005. Pridobljeno 8. 10. 2015 s spletne strani http://www.who.int/tobacco/resources/publications/wntd/2005/bookletfinal _ 20april.pdf.

13. Koprivnikar H. Zdravstveni delavci in nadzor nad tobakom. Ljubljana: inštitut za varovanje zdravja rS, 2005. Pridobljeno 11. 10 .2015 s spletne strani http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zdravstveni _ delavci _ in _ nad-zor _ nad _ tobakom.pdf.

14. Čakš T. opustite kajenje in zmagajte. oris pomoči pri odvajanju od kajenja. Ljubljana: CiNDi Slovenija, ZD Ljubljana, 2004.

v Sloveniji umre vsako leto zaradi bolezni, povezanih s ka-jenjem tobaka,

3600 ljudi.

UTRIP UKCL32IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

na Pediatrični kliniki UKCl so se razveselili Novega geNeTSKega aNaLIzaTorja Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Ljubljana, 10. marec 2016 – Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo pediatrične klinike UKC Ljubljana, ki je edini center v Slove-niji, kjer izvajajo diagnostiko in zdra-vljenje onkoloških bolezni pri otrocih in mladostnikih, je dobil nov genet-ski analizator. Ta bo nadomestil starega, ki ga uporabljajo v special-nem laboratoriju pediatrične klinike. omogočil bo še hitrejše diagnosti-ciranje ter zdravljenje levkemij pri najmlajših bolnikih. donacijo je po-darila družba Lidl Slovenija v okviru svoje letne donatorske akcije deluxe.

Na otroškem oddelku za hematologijo in on-kologijo vsako leto zdravijo med 50 in 83 otrok ter mladostnikov z novo odkrito maligno bo-leznijo. V letu 2015 je bilo 1366 vseh hospi-talizacij (obravnavanih pacientov v hospitalu). Najpogostejša oblika je akutna limfoblastna levkemija, ki jo diagnosticirajo pri približno 15 do 20 otrocih in mladostnikih. V zadnjih dese-tletjih je akutna limfoblastna levkemija postala relativno dobro ozdravljiva bolezen in s sodob-nimi metodami zdravljenja pozdravijo večino otrok. »Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali bi bilo mogoče bolezen pozdraviti tudi z manj intenzivnimi načini, in za take odločitve je nujna natančna diagnostična opredelitev bolezni. Z novim genetskim analizatorjem, ki ga upora-bljamo za izvajanje genetskih analiz in nam ga

je podarila družba Lidl Slovenija, bomo tako še hitrejši in uspešnejši pri diagnosticira-nju bolezni ter zdravljenju otrok, ki so zboleli za limfoblastno levkemijo,« je povedal predstojnik Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana izr. prof. dr. Ja-nez Jazbec, dr. med.

Lidl Slovenija je letos že tretjič podaril letno donacijo, ki jo na-meni od prodaje prazničnih iz-delkov blagovne znamke Deluxe. Pred dvema letoma je Kliničnemu

oddelku za n e o n a t o l o g i j o Pediatrične klinike UKC Ljubljana podaril posebej prilagojen defibrilator za no-vorojenčke, lani pa otroškemu oddelku Uri Soča računalniški komunikator za nadomestno ko-munikacijo otrok, ki imajo zaradi komple-ksnejših zdravstvenih stanj težave pri govo-ru. »Naša trajnostna pobuda Ustvarimo boljši svet, združuje odgovorna dejanja, ki

jih skupaj s sodelavci in kupci uresničujemo v skrbi za boljše okolje in življenje ljudi. Veseli nas, da že tretje leto pomagamo z nakupom potrebnih medicinskih pripomočkov in naprav za zdravljenje najmlajših bolnikov. Letos smo še posebej ponosni, saj smo skupaj s kupci zbrali dovolj sredstev, da podarimo kar dve napravi za hitrejše in natančnejše diagnosticiranje ter zdravljenje levkemij pri otrocih in mladostni-kih,« je ob predaji donacije povedal Gregor Kosi, generalni direktor družbe Lidl Slovenija, in dodal: »Rak je verjetno najtežja preizkušnja, s katero se morajo soočiti starši, ko jim zbo-li otrok. Zato je pomembno, da imajo ob sebi zdravnike, ki jim prisluhnejo ter da imajo ti na voljo strokovno opremo. Verjamem, da sode-lavci na otroškem onkološkem oddelku dose-gajo najpomembnejše zmage in ponosen sem,

da smo del k temu prispevali tudi mi.«

Podjetju Lidl se je za donacijo zahvalila tudi Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc., poslovna direktorica Pediatrične klinike UKC Ljubljana in povedala: »Otroci so naš navdih vedno in povsod. Za njih želimo samo najbolj-še. Zato se iskreno zahvaljujemo Lidlu, ki svojo družbeno odgovornost do okolja, v katerem de-luje, izraža na način, da donira za otroke. Brez donacij za nakup nujno potrebne opreme otro-kom ne bi mogli zagotoviti najboljše zdravstve-ne oskrbe, začenši z diagnostiko. Hvala Lidlu, da to razume in nam pomaga.«

otroke in mladostnike je ob predaji donacije razveselila pevka Nina Pušlar, ki jim je polep-šala dan s svojo novo pesmijo. Nekaj svojih iz-kušenj iz otroštva pa je z njimi delil tudi radijski voditelj Denis Avdić.

Lidl Slovenija je letos že tretjič poda-

ril letno donacijo, ki jo nameni od prodaje praznič-

nih izdelkov blagovne znamke deluxe. pred dvema letoma je

Kliničnemu oddelku za neonato-logijo pediatrične klinike UKC

Ljubljana podaril posebej prilagojen defibrilator

za novorojenčke.

UTRIP UKCL 33

Pediatrična klinika UKC ljubljana bogatejša za videobronhoskop, elektrokardiograf in elektroencefalografUstanova za novo pediatrično kliniko in UKC Ljubljana

Ljubljana, 28. januar 2016 – Usta-nova za novo pediatrično kliniko (v nadaljevanju Ustanova) je v imenu vseh posameznikov in podjetij, ki so ustanovi donirali sredstva, vodstvu in predstojnikom oddelkov pedia-trične klinike UKC Ljubljana preda-la 26 naprav, ki bodo pripomogle k kakovostnejšemu zdravljenju bolnih otrok. Med napravami so tudi težko pričakovani elektrokardiograf, elek-troencefalograf in videobronhoskop, ki omogoča pregled več bolnih otrok zapored z dvema nastavkoma.

»Ustanova je v preteklem letu z različnimi akci-jami zbirala sredstva za nakup nujno potrebnih naprav, ki bodo v pomoč zdravnikom in osebju Pediatrične klinike pri zdravljenju bolnih otrok iz vse Slovenije. Na prošnjo Ustanove se je odzvalo skoraj 2000 posameznikov in pod-jetij, ki so nakazali prostovoljne prispevke za nakup naprav. S do sedaj zbranimi prispevki je Ustanova za novo Pediatrično kliniko ku-pila naprave v skupni vrednosti 148.438,20 evrov. Med drugim je kupila videobronhoskop za preglede in odvzeme vzorcev otroških pljuč, ki bo omogočil sodobno diagnostiko otroških pljučnih bolezni; elektroencefalogram za dia-gnostiko možganskih bolezni pri hudo bolnih otrocih v bolniški postelji ter elektrokardiograf za odčitavanje bolezni srca, ki bo nadomestil starega, ki je popolnoma iztrošen,« je pove-dala predsednica uprave Ustanove doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med.

Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, je ob prevzemu naprav pouda-ril: “Potrebe po opremi so pogosto večje od finančnih zmožnosti Ustanove, zato smo izje-mno veseli, da obstajajo ljudje in organizacije, ki so finančna sredstva pripravljeni deliti. Ko zbiramo denar, ne prosimo za plače ali opremo naših delovnih prostorov, ampak za otroke, ki jih zdravimo vsako leto, tudi s pomočjo dona-torjev.«

V letu 2016 si je Ustanova zastavila cilj, da zbere sredstva za nakup prenosnega mo-nitorja življenjskih funkcij, ki je nujno potreben ob premeščanju kritično bolnih otrok na preiskave, naprave za urote-rapijo za otroke s težavami z urinira-njem in elektrokardiograf za novoro-jenčke.

Ustanova za novo Pediatrično kliniko je nevladna organizacija, ki zbira sredstva za nakup opreme za izboljšanje zdravljenja otrok iz vse Slovenije na Pediatrični kli-niki UKC Ljubljana. V svojih več kot 20 letih delovanja je bistveno pripomogla h gradnji nove stavbe Pediatrične kli-nike, nato pa v letu 2013 kliniki predala v uporabo aparat za magnetno resonan-co, največji projekt v zgodovini Ustanove. od leta 2014 svoje poslanstvo uresničuje z zbiranjem donacij za sodobne naprave za učin-kovitejšo diagnostiko in kako-vostnejše zdravljenje otrok na Pediatrični kliniki.

prostovoljne prispevke za nakup opreme za zdravljenje otrok lahko posamezniki in podjetja nakažejo na Trr Usta-nove za novo pediatrično kliniko: SI56 0510 0801 0447 959, sklic: SI00 0405, Koda NaMeNa: Char, bIC banke: abaNSI2X. za nakazan prispevek so na večini bank oproščeni plačila provizije.

SeZNAM DoNirANiH NAPrAV

KOM NAPRAVA Prejemniki

1 eKG aparat Philips Sprejemno triažni oddelek

1 eeG aparat Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

1 Videobronhoskop Služba za pljučne bolezni

1 Prenosni aspirator Klinični oddelek za neonatologijo

1 el. črpalka za izčrpavanje materinega mleka

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo

2 ročni pulzni oksimeter Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Služba za kardiologijo

4 oftalmoskop Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

1 oftalmoskop Klinični oddelek za neonatologijo

1 oftalmoskop stenski Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

1 otooftalmoskop stenski Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

4 Stetoskop pediatrični Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo

2 Stetoskop in elektronski stetoskop

Služba za pljučne bolezni

2 otoskop stenski Sprejemno triažni oddelek

1 otoskop Služba za otroško psihiatrijo

3 Prenosna kisikova jeklenka

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo

26 igrače (13 različnih) Psihologi Pediatrične klinike

nadaljevanje na naslednji strani

Ustanova ob tem poudarja, da

brez podpore posa-meznikov in podjetij donacija nujno po-trebnih naprav ne bi bila mogoča.

UTRIP UKCL34IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

izjave predstojnikov ODDELkOV, kI SO pREJELI NApRAVE

Uroš Krivec, dr. med., predstojnik in mag. Marina Praprotnik, dr. med., Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana:»Veseli smo nove pridobitve. Ustanova za novo Pediatrično kliniko je zbrala sredstva za sodoben pediatrični upogljiv videobronhoskop, ki omo-goča izvedbo vseh sodobnih pediatrič-nih endoskopskih preiskav z visoko kakovostjo sli-kovne podpore.

Služba za pljučne bole-zni Pediatrične klinike edina v državi opravlja diagnostično in tera-pevtsko upogljivo bron-hoskopijo. Preiskava je po-trebna pri otrocih in mladostnikih z zahtevnimi bolezenskimi stanji dihalnih poti – težko potekajoče ali ponavljajoče se okužbe, prirojene in pridobljene nepravilnosti dihalnih poti, presajena pljuča, tumorji, imunske po-manjkljivosti, tujki v dihalih.Preiskave opravljamo v vseh starostnih skupi-nah otrok (od prezgodaj rojenih otrok do mla-dostnikov) v endoskopirnici, v enotah inten-zivne terapije in v operacijskih dvoranah med kirurškimi posegi. Letno opravimo 100–150 preiskav s številnimi endoskopskimi posegi (biopsije, odvzemi kužnim, odščipi tkiva, od-stranitve tujkov).V zadnjih letih je endoskopska tehnologija omo-gočila izdelavo vse kakovostnejših otroškim dihalom primernih inštrumentov. Ločljivost slike in tehnične lastnosti novih inštrumentov bistve-no presegajo dosedanje in omogočajo nove diagnostične tehnike ter kakovostnejšo obrav-navo bolnikov. Smo aktivni člani pediatrične bronhološke sekcije Evropskega respiratornega združenja, rezultati našega dela so mednarodno predstavljeni in zdravniki iz držav jugovzhodne Evrope prihajajo na izobraževanje v naš center.«

Doc. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana: »Prenosni elektroencefalograf – EEG, ki ga danes prejemamo od Ustanove za novo Pedi-atrično kliniko, bomo uporabljali za snemanje

električne možganske aktivnosti. Pomembno je, da je prenosen in ga je pri kritično bolnih otrocih možno uporabljati ob postelji; zanje bi namreč transport v oddaljen EEG laboratorij pomenil poslabšanje ali celo ogrožanje zdra-vstvenega stanja.EEG snemamo pri bolnikih na nevrološkem oddelku, v enotah intenzivne terapije, na ne-onatalnem oddelku, na hemato-onkološkem

in drugih oddelkih Pediatrične klinike, na pediatričnem oddelku infekcijske

klinike in v porodnišnici Lju-bljana.

Veseli smo, da nov EEG, ki bo nado-

mestil kar 20 let starega in iztro-šenega, omogo-ča tudi uporabo novejših progra-mov in soupora-bo sodobnejše

tehnologije. Od 150 do 400 otrok

letno bo tako bolje in učinkoviteje oskrbljenih.

Sodelavci oddelka za nevro-logijo se zahvaljujemo vsem, ki ste

podprli nakup novega EEG aparata.«

Asist. dr. Veronika Velenšek, dr. med., predstojnica Sprejemno triažnega oddel-ka, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana: »Na Sprejemno triažnem oddelku in v urgen-tni ambulanti smo imeli do sedaj 15 let star EKG aparat, ki je bil pogosto v okvari in na servisu, posnetki so bili marsikdaj neka-kovostni, morali smo si izposojati aparat s kardiološkega od-delka. Ker v urgen-tni ambulanti letno posnamemo EKG pri vsaj 1000 otrocih, je kakovosten apa-rat nujno potreben za hitro in strokovno ustrezno obravnavo bolnikov. Novi EKG aparat bo omogočil hitrejše snemanje ter hkrati kakovostnejše posnetke, ki so nujni za takojšnje ugotavljanje ter dokumentiranje motenj ritma in drugih bolezenskih stanj pri otrocih. Delo bo teklo hitreje, otroci in njiho-vi starši bodo prej izvedeli za diagnozo in kar je najpomembneje, takoj bomo lahko pričeli z zdravljenjem.«

Prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za neonatologijo, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana: »Kliničnemu oddelku za neonatologijo je Usta-nova za novo Pediatrično kliniko donirala preno-sni aspirator in oftalmoskop. Prenosni aspirator bo v pomoč pri obravnavi novorojenčkov, ki za-radi različnih motenj za vzdrževanje prehodnih dihalnih poti potrebujejo aspiracije zgornjih dihal med prevozom, bodisi med-oddelčnim ali med-bolnišničnim. Oftalmoskop pa bo omogo-čil, da bomo vsem hospitaliziranim novorojenč-kom opravili presejalni test – presvetlitev oče-snih medijev za zgodnje odkrivanje katarakte. Obe donaciji sta zelo dobrodošli in iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ju omogočili.«

Dr. Jana Kodrič, univ. dipl. psih., Pedia-trična klinika, UKC Ljubljana: »Podarjene igrače so dragoceni pripomoč-ki, ki jih psihologi uporabljamo pri različnih dejavnostih v okviru svojega dela. Ob opazo-vanju otrokove igre pridobivamo pomembne podatke o otrokovem vstopanju in odzivanju v odnosih z drugimi ljudmi in o stopnji njego-vega razvoja. Ob igri z otrokom lahko gradimo z otrokom in njegovo družino tvoren odnos, ki omogoča učenje novih spretnosti in premago-vanje težav, zaradi katerih so otroci napoteni v psihološko obravnavo. Zaradi vsega naštetega so kakovostni in raznoliki igralni pripomočki, ki otrokom omogočajo različne oblike igre, nepo-grešljivi pri našem delu.«

UTRIP UKCL 35

biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc., poslovna direktorica pediatrične klinike

TrIgLav, zdravstvena zavarovalnica, poMagaLa prI NaKUpU medicinske opreme in potrebščin za bolnišnično šoloTriglav, zdravstvena zavarovalnica, že več kot dese-tletje namesto za novoletna poslovna darila sredstva namenja zdravstvenim ustanovam in tako prispeva k boljšemu počutju ter obravnavi bolnikov. ob kon-cu leta 2015 je pediatrični kliniki v Ljubljani predala sredstva za nakup dodatne opreme za reanimacijske vozičke in potrebščine, ki jih otroci potrebujejo za li-kovni pouk v sklopu bolnišnične šole pediatrične kli-nike.

Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, je tokrat donacijo v višini 4.500 eUr namenila prav tej organizaciji, ki bo prejeta sredstva porabila za nakup opreme in potrebnega materiala. »V pediatrični kliniki smo hvaležni Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, za ta prispe-vek. S tem bomo lahko kupili dodatno opremo za reanimacijske vozičke, ki so zelo pomembni pri oživljanju hudo bolnih otrok,« je ob predaji sredstev dejala poslovna direktorica Pediatrične klinike Ljubljana Biserka Marolt Meden.

SeTCCe d.o.o. za otroke pediatrične klinikeSeTCCe, zavod za varnostne tehnologije informacijske družbe in elektronsko poslovanje, je Pediatrični kliniki doniral 1.500 evrov za nakup opreme.

Predstavnika podjetja Boštjan Šušteršič, vodja prodaje, in inge Gregorčič, vodja financ, sta se na obisku Pediatrične klinike se-znanila s potrebami po nabavi nujno potrebne opreme in se stri-njala, da Pediatrična klinika nabavi poseben merilni instrument za merjenje nadtlaka ali podtlaka in pregled kakovosti filtrov oziroma zraka. Te meritve so še posebej pomembne zaradi varnosti in ka-kovosti obravnave najtežjih bolnikov, ki se zdravijo tudi v Klinič-nem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo in Službi za kardiologijo, ki ji je SeTCCe d.o.o. namenil tokratno donacijo.

Tek na Kristalno palačoS predajo merilca krvnega tlaka Klinič-nemu oddelku za otroško, mlado-stniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike smo simbo-lično zaključili sodelovanje Športnega društva UKCL in Pediatrične klinike z orga-nizatorji 2. ALiVe STeP UP teka na Kristalno palačo.

Tek je bil dobrodelne na-rave in iz prostovoljnih pri-spevkov sodelujočih sta orga-nizatorja Boštjan Gams in Živa Cesar kupila profesionalni merilec krvnega tlaka in ga predala medicinski sestri Benjamini Kasumović.

prostovoljke so s pleteninami obdarile najmlajše na pediatrični kliniki UKCLNa pobudo gospe Maje Štefančič Hribar iz trgovine Huda volna je decembra potekala akcija pletenja in kvačkanja kapic in copatkov za otroke na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Akciji, ki je potekala preko družabnega omrežja Huda volna, se je pridružilo veliko pletilj – donatork iz cele Slovenije. Združile so moči in v sredo, 23. decem-bra 2015, pripravile pravo presenečenje za otroke in njihove starše.

Po oddelkih Pediatrične klinike so vsem pacien-tom razdelile pletene oziroma kvačkane kape in kapice ter novoro-jenčkom komplete kap in copatkov.

Medicinska sestra Benjamina Kasu-mović, predsednik športnega društva Alive Boštjan Gams in gospa Sara Bo-gomolec, predstavnica BTC d.d.

UTRIP UKCL36IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

KUd KC in MF poklanja slike UKCL Katarina Majer, študentka, kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher

Galerija Univerzitetnega klinič-nega centra v Ljubljani (UKCL) je v mesecu oktobru 2015 zažarela v živahnih barvah in pestrih kolažnih predstavitvah poletne kolonije Kulturno-ume-tniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD). Slike so zapolnile prostor Dolenče-ve in Taborjeve galerije UKCL. obiskovalci so si lahko vsa dela podrobno ogledali in spoznava-li izbrane tehnike slikarjev ter njihove pisane barve. Kolažna platna so slikarji popestrili z izrezki iz časopisov in revij, nova tehnika pa jim je omogo-čila ustvarjanje na drugi ravni, saj so lahko pozabili na osnovne zakonitosti slikarstva in se podali v svet domišljije. razstava je obiskovalcem pomagala pozabiti na skrbi vsakdana in jih z živahnostjo dvignila iz sivine bolnišničnega vsakdana. okoli 70 darovanih slik pa je našlo mesto po vsej bolnišni-ci, da bodo na dolgi rok uporabnike bolnišnice nagovarjale k vsemu dobremu. Prireditev je v polnosti zaživela ob močnih glasovih mladih pevcev a cappella zbora Bee Gessus. S sijajno mladostno energijo in pevsko vedrino so zapolnili ne le predstavitveni prostor UKCL, ampak je pesem odmevala po vsej bolnišnici. Slišali so jo upanja in pomo-či potrebni bolniki, nagovorila je njihove zdravnike in negoval-no osebje, usedla se je v srca vseh. Matej Virtič pa je kot ptica z nalezljivim elanom vodil svojo četico iz-jemnih pevcev.

Galerija UKCL je bila na novembrski KUD-ovi prireditvi napolnjena z oseb-nimi verzi zdravnika patologa, prof. dr. Tomaža rotta, ki so odsevali njegovo tankoču-tno dojemanje sveta. ob poeziji je bila velike pozornosti deležna tudi razstava akademske slikarke Mire Uršič, ki je s svojo živahnostjo in nadvse pestrimi pristopi upodabljanja prinesla veliko navdušenja. Žlahtno jo je predstavil likovni kritik prof. Miran Pirker. K polnosti doživljanja umetnosti je z izbranim, navidezno lahkotnim, a dovršeno umetniškim igranjem kitare veliko prispevala ljubljanska študentka medicine eva Podbregar.

Mira Uršič: Dojenje

Bee Gessus navdušil v UKCL (Foto: Katarina Zemljak)

predsednik republike na prvi dan novega leta obiskal dežurne ekipe v UKCL Urad predsednika republike Slovenije

Predsednik re-publike Borut Pahor je na prvi dan novega leta obiskal dežurni ekipi Ginekolo-ške klinike UKC Ljubljana in re-ševalne postaje UKC Ljubljana ter v porodnišni-ci obiskal mami-co prvega letos

rojenega otroka v ljubljanski poro-dnišnici, malega dečka Vida, ki je privekal na svet devet minut čez eno uro zjutraj. Mamici Špeli Debeljak Zore iz Domžal, za katero je to tretji otrok, je predsednik re-publike čestital s šopkom in se ji zahvalil, da je sprejela njegov

obisk. Malemu Vidu pa je izrazil željo, ki naj velja za vse otroke: da bi se odrasli skupaj potrudili za to, da bodo vsi otroci imeli lepo življenje. »Naša dolžnost je, da naše otroke naredimo za samoza-vestne in pogumne osebe in da poskrbimo, da jim bo v življenju lepo,« je dejal predsednik Pahor. Mamica Špela se je predsedniku republike zahvalila za obisk in pohvalila osebje porodnišnice z naj-boljšimi željami tudi za naprej.

ob obisku se je predsednik Pahor srečal tudi z dežurno ekipo v Po-rodnišnici UKC Ljubljana, kasneje pa še z dežurno ekipo reševalne postaje UKC Ljubljana. Predsedniku Pahorju sta ekipi predstavili svoje delo, ki je prav v teh prazničnih dneh še posebej izpostavlje-no. Vsi prisotni so povedali, da delo opravljajo z veliko mero odgo-vornosti in težijo k odličnosti. Predsednik republike se je vsem, ki s skrbnostjo in odgovornostjo bdijo nad našim zdravjem, zahvalil in jim zaželel srečno novo leto 2016. »Želim vam veliko lepih tre-nutkov tudi pri vašem delu in se vam zahvaljujem, ker ga zmorete opravljati tudi, kadar ga spremljajo grenki,« je še povedal predse-dnik republike.

Foto: Daniel Novakovič/STA.

UTRIP UKCL 37

Ljudje smo

drUg drUgeMU dar Mag. Livija rojc štremfelj, izvršna sekretarka , Ustanova za novo pediatrično kliniko

Na Miklavževo nedeljo je v kulturni dvorani na Sovodnju potekala do-brodelna prireditev Ljudje smo drug drugemu dar, na kateri so nasto-pile vse sekcije KUD-a Sovodenj in posebni gostje – glasbena skupina Čedahuči. Program so tako popestrili otroci iz dramske sekcije Podru-žnične šole Sovodenj s predstavo Zlata r o ž a , Neč bat teater s skečem Kamena doba, vokalna skupina Manual in lokalni ansambel Podjelov-ški glas. Prijetno druženje so strnili glasbeniki iz sku-pine Čedahuči.

glasbena skupina Čedahuči

Na prireditvi so člani KUd Sovodenj

zbirali sredstva za nakup videobronhoskopa, naprave za

lažje in učinkovitejše pregledova-nje otroških pljuč, ki jo Služba za

pljučne bolezni pediatrične klinike UKC Ljubljana nujno potrebuje. v

sklad za nakup so dodali 1000 €, za kar se jim Ustanova za

novo pediatrično kliniko najlepše zahvaljuje.

Letos se je s strehe pediatrične klinike spustilo SedeM božIčKov Služba marketinga in odnosov z javnostmi hitradia Center in Služba za odnose z javnostmi UKCL

15. decembra je hitradio Center v sodelovanju z UKC Ljubljana in gorsko reševalno zvezo Slovenije pripravil nepozabno presenečenje vsem otrokom, ki se zdravijo v pediatrični kliniki UKC Ljubljana. ob 13. uri se je s strehe pediatrične klinike hkrati spustilo sedem božič-kov, ki so izvajali skoraj akrobatske norčije na vrveh in zabavali otroke.

Nepozaben spust je postal že tradicionalen, saj poteka tretje leto zapo-red, organizatorji pa vsako leto pripravijo dodatno presenečenje. Letos se jim je pridružilo veliko število slavnih, saj vidijo v projektu dodatno spodbudo za otroke, da jim vdihnejo dodatno energijo pri zdravljenju, hkrati pa otrokom uresničijo željo, da se srečajo v živo.

zLaTo SrCe za najmlajšeSlužba za odnose z javnostmi UKCL

Alenka Gradinjan, s.m.s., s Ko za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana je najmlajšim namenila pesniško zbirko Zlato srce in pesmi opre-mila s prijaznimi risbicami.

Delfinček, Dalmatinčki in še mnoge druge …

UTRIP UKCL38IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

46. pLečNIKov zdravniški koncert Zadnje srečanje s prof. Pavlom Kornhauserjem (1924–2015) redna prof. dr. zvonka zupanič Slavec, dr. med.

zdravniki se tradicionalno že 46 let družimo po konča-nem plečnikovem memorialu Medicinske fakultete (MF) v Ljubljani na zdravniškem koncertu v velikih avditori-jih. zadnji je potekal 3. decembra 2015 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. organizacijsko je delo prevzelo Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Me-dicinske fakultete (KUd), s predkliničnimi inštituti MF, podprla pa ga je Medicinska fakulteta z dekanom prof. dušanom šuputom. predsednik plečnikovih memorialov je predstojnik Inštituta za patologijo MF UL doc. dr. jože

pižem.

Med obiskovalci je bil zadnjikrat tudi soustanovitelj KUD-a prof. Pavle Kornhauser, ki je skozi svoje življenje ob medicini gorel za glas-beno ustvarjalnost in je v svojem dolgem življenju predvsem v času pokoja izživel tudi svojega organi-zacijskega in glasbenega duha. Z vedrim pogledom ga je spremljal ob svoji predani ženi prim. Andreji Gostiša Kornhauser, a se druže-

nja po koncertu več ni udeležil. Poklical me je naslednji dan in mi čestital za velik dogodek. Žarel je

ob koncertu, za katerega tradicijo je v veliki meri zaslužen, in nihče ni vedel, da ga bomo le nekaj tednov kasneje pospremili na zadnji poti. Naš Korni, kot smo ga imenovali, hvala vam za žar in vzor, s katerim ste za seboj potegnili cel voz naslednikov, glasbenih entuziastov med zdravniki. opravili ste veliko delo in kot sem vam v slovo rekla s kata-falka, mislim, da z zadovoljstvom gledate na svoje dobro opravljeno delo, saj le-to teče naprej. Trudili se bomo ohraniti tradicijo in z mladi-mi zdravniki glasbeniki navduševali na nadaljnjih zdravniških koncertih.

Da bi lažje razumeli nastanek dolgoletne tradicije zdravniških koncer-tov, poglejmo k njihovim koreninam. Pobudnik Plečnikovih memorialov, patolog prof. dr. ivan Franc Lenart, je bil tudi izjemen violončelist in je že ob začetku predlagal, da bi se strokovni del Plečnikovega memori-ala končal z glasbenim nastopom zdravnikov. Kot violončelist je okoli sebe zbral godalce, najprej violinista patologa prof. dr. Andreja Ma-šero, tako da so leta 1970 pripravili prvi nastop godalnega kvarteta. Pobuda je bila več kot prava: v njej so poslušalci spoznavali kolege tudi po njihovih umetniških nagnjenjih. ob različnih zasedbah je iz Kvarteta Mašera nastala skupina Pro medico, ki jo je prevzel prof. Kornhauser in jo tudi poimenoval. Postala je klavirski trio, ki je najdaljše obdobje deloval v sestavu: Pavle Kornhauser – klavir, Marko Zupan – violina in Zvonimir rudolf – violončelo. Kasneje je prof. Kornhauser to skupino modificiral z zelo različnimi sodelujočimi, instrumentalnimi in vokal-nimi. izvajali so pester program, od opernih arij do muzikalov in tudi slovenskih narodnih pesmi.

iz zametkov glas-benih nastopov ob otvoritvi in po stro-kovnem delu Pleč-nikovega memoriala so nastali zdravniški koncerti. Prvi je bil leta 1972, naslednji pa leta 1974 in od takrat neprekinjeno vsako leto v sveča-nih ambientih velikih dvoran: Narodne galerije, viteške dvo-rane Križank, dvorane Narodnega muzeja in Slovenske filharmo-nije.

V svojih umetniških interesih je prof. Lenarta podpiral tudi njegov naslednik na patološkem inštitutu, prof. dr. Anton Dolenc, ki je kot slikar član Društva likovnih umetnikov Slovenije. Podpiral je tudi vsa-koletne zdravniške koncerte. Prof. Le-nart in prof. Dolenc sta zdravnikom zago-tovila možnost, da se javnosti predstavijo tudi kot glasbeniki. Uglašeni glasbeni skupini se je pridružil še pediater prof. dr. Pavle Kornhauser, ki je kot odličen pianist našel priložnost za na-stope in prevzel dol-goletno umetniško vodstvo zdravniških koncertov. Ti so se vsebinsko širili in pridobivali nove nastopajoče. Širil se je tudi krog poslušalstva in zdravništvo strokovno in umetniško združeval. V krog nastopajočih so se vključili tudi zdravniki glasbeniki iz drugih delov Slovenije, pa tudi nekdanje Jugoslavije oz. tujine. Do leta 1993 je koncerte pove-zoval prof. Pavle Kornhauser, od takrat pa jih vodi njegova naslednica v vodstvu KUD-a, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Lenartovo pobudo glasbenega umetniškega delovanja zdravnikov na zdravniških koncer-tih sta Dolenc in Kornhauser dopolnila leta 1979 z ustanovitvijo ime-novanega KUD-a, ki je začelo samostojno prirejati različne nastope in razstave za bolnike, uslužbence, obiskovalce bolnišnice in fakultete.

Nabito polna dvorana Slovenskem filharmonije je kazala, kako domač je zdravniški koncert po skoraj pol-stoletni tradiciji. Skrajno desno sedi tudi prof. Pavle Kornhauser, ki se je v veselem razpoloženju

poslovil od svojim glasbenih naslednikov, na katere je bil iskreno ponosen. ob njem prof. Stanislav Pejovnik in predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej

Možina, oba z ženama (Foto: Jelka Simončič).

Zbor Vox medicorum, orkester Camerata medica in solisti so v velikem finalu koncerta 2015 skupno z vso dvorano zapeli Avsenikovo pesem »Slovenija, od kod

lepote tvoje?«.

Velika zvezda zdravniških koncertov in njihove pianistične igre je odličen pianist Andrej Babnik, specializant psihiatrije, ki je bil tudi 3. leto uspešni umetniški vodja koncerta.

UTRIP UKCL 39

Prof. dr. borIS KLUN, nestor slovenske nevrokirurgije, devetdesetletnik prof. dr. roman bošnjak, dr. med., svetnik, predstojnik Ko za nevrokirurgijo

Nestor slovenske nevrokirurgije prof. dr. boris Klun je pred nekaj meseci praznoval 90-letnico svo-jega plodovitega življenja. od leta 1975 do 1987 je bil predstojnik Uni-verzitetne klinike za nevrokirurgijo in direktor Tozd Kirurška služba med leti 1977 in 1983.

rodil se je v Ljubljani, 6. juli-ja 1925, kjer je dokončal klasično gimnazijo leta 1944 in se po enoletnem služe-nju vojaškega roka vpisal na Medi-cinsko fakulteto v Ljubljani. Bil je v prvi generaciji slušate-ljev povojne popolne Medicinske fakultete. Študij je zaključil leta 1952 in opravil obvezen staž od januar-ja 1953 do septembra 1954. Nato je nastopil specializacijo iz nevrokirurgije, ki jo je opravil leta 1961. izpit je opravil v Beogradu, kar je bilo takrat obvezno. Med specializacijo se je eno leto izpopolnjeval v Chicagu in nekaj mesecev v Stockholmu, obakrat v nevrokirurgiji. Leta 1971 je zagovarjal doktorat znanosti z naslovom: encimske spremembe v likvorju in serumu pri možganskih poškodbah. Docenturo je dosegel leta 1972, profesuro pa je začel opravljati od 1977 dalje, ko je opravil vsa predavanja iz ne-vrokirurgije za medicince. Bil je mentor pri dveh doktoratih in štirih magisterijih. od leta 1975 do 1987 je bil predstojnik Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo in direktor ToZD Kirurška služba med leti 1977 in 1983. Selitev v novo stavbo UKC v tem obdobju je dala velik zagon sloven-ski medicini. Začelo se je združevanje strok in timsko delo. V nevrokirurgiji je bil to čas začet-ka dela z mikroskopom, bipolarno koagulacijo in volumsko aspiracijo. Prof. Klun je temu odprto sledil in hitro prevzemal nove metode. Začel je z operacijami spinalnega kanala in diskopatij. Prvi je prevzel oddelek za otroško nevrokirurgijo v okviru Klinike za otroško kirurgijo, ki je v sre-di osemdesetih let prejšnjega stoletja postala referenčna za področje Jugoslavije. imeli so multidisciplinarni tim za preučevanje menin-gokel, ki so ga sestavljali nevrokirurg, pediater, urolog in ortoped. Uvajati je začel operacije

zadnje kotanje in možganskih živcev (švanomi slušnega živca, nevralgija trigeminusa). Zače-li so delati arterijske obvode na možganskem ožilju pod mikroskopsko povečavo. Na področju funkcionalne nevrokirurgije je začel z resekcij-skimi operacijami pri epilepsijah, sodeloval je s prof. Urošem Staničem z inštituta Jožef Šte-fan in vgrajeval cerebelarni stimulator za pre-

prečevanje epileptičnih napadov. Začeli so z nadzorom nevroloških funkcij

med operacijo (medoperacijski nevromonitoring), prišlo je

do sodelovanja med ne-vrologijo, nevrofiziologijo in nevroradiologijo. Leta 1978 je od dr. Fahlbuscha iz erlangena v Nemčiji prenesel mikroskopsko

transfenoidno operacijo hi-pofiznih adenomov in opravil

prve tovrstne operacije v sode-lovanju z otorinolaringologom Bori-

som Povhetom. To delo je kasneje prevzela mag. Milena Jezernik, ki je do leta 1995 skupaj z rinologom prim. Jernejem Podbojem operirala dokumentirano 433 primerov iz širšega podro-čja Jugoslavije. Zanimanje za poškodbe glave in možganov je bilo pri prof. Klunu prisotno več kot dve desetletji. izoblikoval je prve smernice za zdravljenje poškodb glave. Svoje bogate izkušnje je strnil v monografiji Možganske po-škodbe, ki je izšla leta 1997.

Prof. Klun je človek klasične izobrazbe, ki se je šolal tudi v tujini. Humanist in erudit. odlično znanje nevrologije je pridobil v Londonu v Na-cionalni bolnišnici za nevrološke bolezni in na inštitutu za nevrologijo Queen's Square. V tem smislu je bil resnično nevrološki kirurg (neuro-logical surgeon).

Napisal je več kot 50 strokovnih člankov in veliko poljudnih prispevkov. imel je veliko inte-resov in talentov. Pritegnila ga je pisna beseda v medicini. Bil je odgovorni urednik Pravopisa medicinskih izrazov (1996, 1997) in član ure-dniškega odbora, nato pa odgovorni urednik pri Slevenskem medicinskem slovarju (2002, 2007 in 2014). Bil je član prve medicinske etične komisije, ki jo je vodila prof. dr. Berta Jereb. V umetnosti je zelo razgledan, zlasti v glasbi. Pogosto je nastopal kot solist basist na dogodkih Kulturno-umetniškega društva KC

in MF. Je član uredniškega odbora zdravniške revije iSiS. Bil je član jugoslovanskega nevro-kirurškega društva, ameriškega in nemškega nevrokirurškega društva, evropskega združe-nja pediatričnih nevrokirurgov in član akade-mije euro-Asiana Neurochirurgica. Kot vabljeni predavatelj je pradaval v zadnjih desetih letih službovanja v Sarajevu, Skopju, Barceloni, Berlinu, rimu, Solunu, Lublinu, Portu, Chicagu, rochesterju (Mayo) in Phoenixu.

Prof. Klun je bil predsednik organizacijskega komiteja treh mednarodnih kongresov mikro-kirurgije perifernih živcev in možganskih žil, ki so se odvijali v stavbi UKC v letih 1976, 1978 in 1980, evropskega kurza iz nevrokirurgije (1983) in Mednarodnega simpozija o kirurgiji spodnjih možganskih živcev (1987). Prof. Klun je slovensko nevrokirurgijo odprl v evropski prostor in ji dal pečat svetovljanstva.

Na Ko za nevrokirurgijo UKCL so v sredo, 9. de-cembra 2015, v prostorih oddelka, kjer vsako jutro potekajo jutranji raporti, sodelavci priredili svojemu nekdanjemu predstojniku, mentorju in učitelju mnogih generacij nevrokirurgov krajšo slovesnost.

Našemu prof. Klunu ob njegovem žlahtnem ju-bileju še enkrat iskreno čestitamo in želimo še na mnoga leta, iz katerih bomo lahko še naprej črpali izjemen navdih in imeli neprecenljiv vzor za naše nevrokirurško poslanstvo. in nestrpno pričakujemo njegovo novo knjigo!

Avtor se zahvaljuje prof. dr. Zvonki Slavec Zu-panič za posredovanje številnih zgodovinskih podatkov.

prof. Klun je bil izjemen predavatelj

mnogih generacij študen-tov medicine in stomatologije in je izvrsten pripovedovalec.

bil je bil vzornik, mentor in učitelj več generacij nevrokirurgov. Izo-blikoval je odličen tim strokov-njakov, ki so dosegli izjemno

odmevnost doma in v tujini.

UTRIP UKCL40IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Marku alaufu ob upokojitviSodelavci

Ko si mi za letošnje novo leto voščil, si rekel, da je za naju dovolj, če se samo pogledava in si stisneva roke. Ni potrebno izgubljati besed, ker sva si že s pogledom vse povedala. in res je bilo tako. Danes pa, če dovoliš, bi ti vseeno povedal nekaj besed, ki si jih kot naš dolgoletni sodelavec in ljubljeni vodja z vsem spoštovanjem zaslužiš.

Ko sem bil pred osemindva jset imi leti vajenec, sem kot mlad in neizkušen sodelavec šele spo-znaval ljudi in okolje, v katerem sem se znašel. Pri nekem do-godku sem spoznal tudi tebe in že takrat si naredil name velik vtis. Ljudi sem spra-

ševal, kdo si. in že takrat so mi povedali, da si eden izmed tistih ljudi, zaradi katerih je svet lepši. Kako je to lepo! V mojih očeh si v trenutku zrastel do te mere, da je moja velika želja postala nekoč biti tvoj sodelavec. Po čudežnem sple-tu okoliščin se je ta želja tudi uresničila in tako sem bil tvoj sodelavec vse do danes. Sodelovati s teboj je bil zame pravi privilegij, služba pa je bila po domače povedano carska. Ustvaril si prijeten oddelek, ki je zaradi tehnoloških novosti v nekaj letih postal zelo ustvarjalen. Zaupali smo tvoji viziji in oddelek naredili tehnološko napreden. Ni je bilo stva-ri, ki je ne bo znali narediti. To, da sem bil tvoj sodelavec, in da delam v okolju, kjer so človeški odnosi in vrednote na prvem mestu, verjetno ni dano vsakemu oddelku v tehnični službi. Zato sem še posebno pono-sen in počaščen, da sem imel ob sebi sodelavca, ki je delaven, pošten, sočuten in ki ima poleg vodstvenih sposobnosti tudi pravi občutek za moralne vrednote. Bil si nam kot duhovni oče, saj znaš razumeti člove-ka, ga poslušati in mu svetovati. V težkih trenutkih si se znal pokončno držati in stati na trdnih tleh. Vedno si se zavzemal, da nam je bilo lepo. Zaradi tega se zavedamo, da ti marsikdaj ni bilo lahko. V svoji bogati službeni karieri si prehodil pot od delavca pa vse do vodje oddelka. Postal si tudi svetnik. Upam si trditi, da poznaš sistem delovanja Uni-verzitetnega kliničnega centra Ljubljana do potankosti. Ljudem si dajal upanje in vero v boljši jutri, se za nas izpostavljal na višjih nivojih in re-ševal še tako krizne situacije. Pokazal si nam, da si pravi borec in da ni uspeha brez prave borbe. S tem si se nam zelo priljubil in zato bi mnogi izmed nas radi videli, da nas še ne bi zapustil, saj si nam postal velik vzor. opravil si veliko življenjsko poslanstvo! ravno zaradi teh lastnosti si bil marsikomu kot drugi oče. Hvala ti za vse.

Dragi Marko, prihajaš v obdobje, ko je potrebno življenje prestaviti v nižjo prestavo. Predvsem pa ti želim, da najdeš svoj notranji mir. Na prihodnost glej kot na čas ustvarjanja, čas lepote bivanja, čas prija-teljstva, ljubezni, razumevanja, čas nenehnega učenja, dozorevanja in predvsem čas zase in za svoje bližnje.

Vse dobro na novi poti,roman

Marko Alauf s sodelavci Tehnično-vzdrževalnega sektorja UKC Ljubljana

Z upokojitvijo Marka Alaufa je prenehala tudi njegova funkcija člana sveta zavoda UKC Ljubljana. Marko Alauf se je članom sveta UKC Lju-bljana zahvalil za večletno korektno in tvorno sodelovanje.

Na nadomestnih volitvah predstavnika zaposlenih v Svet UKC Ljubljana v III. volilni enoti, ki so potekale 10. in 11. februarja letos, je bil za predstavnika zaposlenih izvoljen Aleksander Bucik, univ. dipl. org.

»Na nadomestnih volitvah predstavnika zaposlenih v Svetu zavoda UKC Ljubljana sem v 3. volilni enoti prejel največ glasov. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem za vašo podporo, zaupanje, pomoč in glas, ki ste ga oddali zame. V mojem mandatu se bom trudil za sprotno obveščanje zaposlenih o dogajanjih v Svetu zavoda UKC Ljubljana in za oblikovanje stališč 3. volilne enote, ki sem jih predstavil zaposlenim pred volitvami in jih bom kot predstavnik zaposlenih zastopal na sejah Sveta zavoda. Verjamem, da bo naše sodelovanje tvorno in da bom upravičil vaše izkazano zaupanje,« se je ob izvolitvi zahvalil Aleksander Bucik.

PREBERITE 41

Tim živi tudi v pisani besedi in dejanjih zunaj oddelkovTatjana Nendl, dipl. m. s., spec. zdr. nege, očesna klinika UKCL

Transplantacijskain regenerativnamedicinaSlužba za odnose z javnostmi UKCL

Prednovoletni čas je čas veselja, zabave, smeha in radosti. Mnogi zdravstveni de-lavci ga preživljajo na delovnem mestu ob pacientih. Delček nji-hovega življenja, ki mu pravimo prosti čas, skriva v sebi dragoce-nosti, ki jih vsak posa-meznik živi tudi tako, da sprosti svoje misli, želje, hrepenenja in

hotenja. Gospa irena Pajnik Beguš je medicinska sestra, ki svoje ustvarjalnosti ne usmerja zgolj na profesionalno področje. V prostem času svoje misli in čutenja preliva na papir. Na pobudo sodelavcev in sodelavk oddelka za očesne bolezni očesne klinike je 22. 12. 2015 pripravila kulturni dogodek in zaposlenim in paci-entom predstavila nekaj svojih pesmi. V samozaložbi in ob podpori Kulturnega društva literatov Mežiške doline je v novembru 2015 izdala svojo prvo pesniško zbirko »Od tu in tam padlo v dlan«. Dogodek so z glasbenimi točkami dopolnili študentje Akademije za glasbo in učenci glasbene šole Moste Polje. Da tim res živi, so dokazale sodelavke in sodelavci gospe irene Pajnik Beguš, ki so poma-gali pri organizaciji dogodka, predstavili nekaj njenih pesmi ter pripravili sladka presenečenja ob koncu predstavitve pesniške zbirke. Druženje je bilo prisrčno, pacientom in zaposlenim je popestrilo dan v bolnišnici.

pesniška zbirka »od tu in tam padlo v dlan« Zbirka pesmi ponuja v branje in razmislek različne teme – uporniške, družbeno

Februarja letos je izšla druga številka mednarodne revije »Transplantation and regenerative Medicine«.

izdajatelj revije je UKC Ljubljana, glavni in odgovorni urednik je prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., izvršni urednik dr. ivan Kneževič, dr. med., FeTCS, pridružena urednika doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., in doc. dr. Juš Kšela, dr. med. V uredniškem odboru so znani mednarodni strokovnjaki. Gostujoča urednika druge številke revije, posvečene transplantaciji ledvic, sta izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med., in prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, dr. med., višja svetnica.

“Transplantation and Regenerative Medicine” je znan-stveni forum s področja odpovedi organov, transplan-tacij in regenerativne medicine. izhaja štirikrat letno in predstavlja uradno publikacijo programa za napredova-lo srčno popuščanje in transplantacije srca ter Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana.

kritične, pozivajoče k miru, strpnosti, segajoče v dotik minevanja, v svet žensk in predvsem v svet ljubezni.

Irena Pajnik Beguš: »Ko bi ljubezen bila kot zrak, brez katere ne bi mogli preživeti niti sekunde, niti ena slaba misel ne bi okuževala ozračja.«

Ujeta v svobodoznam te ljubititudiko besedni zubljinasedejo v molkin ostanembrez prepustnice do ustnic

pakadar iz strahu oblečeš jezoda z dolgim repom zapraši še kakšen

dan

inko je ulov premajhen za velike luknjeki jih celim v bele brazgotine

odkarsi odpoljubilmoj ribji repmi podaril nogev prost korakhodim s tebojobutim v različne čevlje

ker znaš imeti rad.

IN MEMORIAM42IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Spoštovani KUD-ovi člani in prijatelji,

v 92. letu starosti nas je zapustil, ob prof. Antonu Dolencu, soustano-vitelj našega Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Me-dicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (1979), njegov nekdanji predsednik (1989–1993) in pomemben spodbujevalec kulturnega in umetniškega življenja v našem zdravstvu, pediater prof. dr. Pavle Kornhauser. Še 3. decembra je s ponosom spremljal 46. Zdravniški koncert ob Plečniko-vem memorialu v Slovenski filharmoniji. Skupna pot naju je spremljala od leta 1993, ko me je izbral za svojo naslednico pri vodenju KUD-a.

Prof. Kornhauser je bil velik ljubitelj glasbe, nesojeni glasbenik, odličen pianist, ki je nadaljeval muziciranje Kvarteta Mašera (patolog prof. dr. Andrej Mašera), katerega ustanovitelj je bil patolog in čelist prof. dr. ivan Franc Lenart. Ker se je sestav spreminjal, ga je prof. Kornhauser poimenoval v skupino Pro medico. Ta se je pojavljala najpogosteje kot klavirski trio (pianist prof. Pavle Kornhauser, violinist prim. Marko Zupan, čelist prof. dr. Zvonimir rudolf), nato pa večkrat v sodelovanju z drugimi glasbeniki in pevci kot ad hoc sestav Pro medico. S svojimi izjemnimi orga-nizacijskimi sposobnostmi in velikim veseljem do glasbenega poustvarjanja in nastopanja je predvsem po upokojitvi, ko se je osvobodil številnih obveznosti napornega in odgovornega zdravniškega dela, predal orga-nizaciji koncertov Pro medica v okviru poletja v Stari Ljubljani in na številnih zdravniških srečanjih. Skozi desetletja je bil tudi umetniški vodja zdravniških koncertov ob Plečnikovem memorialu. Vsi ti koncerti so glasbeno povezovali KUD-ove člane in skrbeli za družabnost slo-venskega zdravništva ter drugih ljubiteljev glasbe. Njegovo poslanstvo žlahtno nadaljuje pomlajen Pro medico, ki sedaj večinoma nastopa kot godalni kvartet z vodjem dr. Andrejem Gubenškom, ki je ne le zdravnik, ampak tudi prof. violine.

S svojo človeško širino in javno angažiranostjo je prof. Kornhauser za-znamoval slovenski kulturni in zdravstveni prostor in čas. V KUD-ovih vrstah je zapustil neizbrisne sledi in bo njegovo ime ostalo sinonim za presežnost v poustvarjalnem in organizacijskem pogledu. ob torko-vem božičnem koncertu v razstavišču UKCL sem se mu pietetno in z dolgim in memoriam nagovorom javno zahvalila za veliko poslanstvo, ki ga je opravil v KUD-u, ter ga predstavila veliki zbrani množici.

Prof. Pavle Kornhauser je bil KUD-ov spiritus agens in movens. S svojo neumorno energijo in vero v humanizacijo hospitalizacije je širil navdu-šenje med nove in nove rodove prihajajočih sopotnikov. Njegov lik nam bo ostal svetal zgled gorečega in poslanstvu KUD-a predanega vodje. Za njegovo zdravniško in obče človeško poslanstvo pa bi lahko napisali še drugo veliko poglavje, ki presega društvene vode.

SLAVA MU!

v spominredna prof. dr. zvonka zupanič Slavec, dr. med., predsednica KUd Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher

S svojo človeško širino in javno an-

gažiranostjo je prof. Kornhauser zaznamo-val slovenski kulturni in zdravstveni pro-

stor in čas.

IN MEMORIAM 43

V lanskem decembru nas je presunila novica o smrti prof. dr. Pavla Kornhauserja. Čeprav smo vedeli

za njegove dolgoletne zdravstvene težave in visoko starost, je s svojo neuničljivo ener-gijo dajal vtis brezčasnosti, da ne rečemo nesmrtnosti.

Težko bi našli slovenskega zdravnika, ki bi bil bolj povezan z ljubljanskim Univerzite-

tnim kliničnim centrom, kot je bil prav on. Ta povezanost je bila institucionalna (vodil je

gradbeni odbor za izgradnjo kliničnega centra), organizacijska (promoviral je izvirni t. i. ljubljanski

model otroške kirurgije, kjer je bilo v ospredju prepleteno sodelovanje med kirurgom in pediatrom), inovativna (ustanovil je multidisciplinarno pediatrično intenzivno terapijo), vizionarska (sekundarni prevoz življenjsko ogroženih novorojenčkov) in še bi lahko faktografsko naštevali njegove prispevke k razvoju slovenske pediatrije in medicine, ki jih je lahko ure-sničila le vrhunska medicinska ustanova – klinični center, kot je nastajal v sedemdestih letih prejšnjega stoletja.

Nekakšno nepisano pravilo je, da vse strogo nadzorovane racionalne za-misli in novosti lahko zaživijo šele takrat, ko pridobijo svoj iracionalni del vsebine, ki da tej zamisli in novosti odločilni polet. in prav v tej simbiozi racionalnega in iracionalnega je bil prof. Kornhauser nenadkriljivi mojster in tu verjetno tiči skrivnost njegove karizmatične osebnosti.Ljubezen do glasbe in številni koncerti, ki jih je priredil, prizadeti odzivi na družbena dogajanja, diskretna vpetost v slovensko zdravstveno politiko, briljantna klasična izobrazba in še marsikaj so predstavljali en pol njegove osebnosti. Drugi pol pa so tvorile njegove osebne lastnosti, kot so izrazita upornost, sposobnost najti tvorne sodelavce, šarm v komunikaciji, poslu-šati in zahtevati, da te poslušajo, doslednost do samega sebe in drugih, pa tudi nasmehniti se in duhovito komentirati kakšno človeško napako ali slabost.

Vse te lastnosti in značilnosti so bile še kako vpete v medicino in medi-cinske odločitve in so postale nekakšen njen sestavni del. Zato je tako zelo pomenljiv naslov njegove zadnje knjige – avtobiografije »Zakaj sem ponosen, da sem zdravnik«.

Naj mi bo ob zaključku nekrologa dovoljeno, da izpostavim njegov prispe-vek, ki se me je dotaknil v največji meri. To je njegova svetovljanskost, ki je bila iskrena in popolna. enostavno je čutil potrebo, da se medicina, ki jo ustvarjamo v Ljubljani, internacionalizira, da je stalno na prepihu, da ne postane zapečkarska. Številni mladi zdravniki, ki so se prišli učiti k nam, in številni gostujoči mednarodno priznani profesorji, ki so prišli učit nas, plodovita in iskriva izmenjava mnenj na vseh ravneh (zdravniki, sestre, pe-dagoški delavci) so tvorili ustvarjalno atmosfero, ki bo vedno spominjala na prof. Kornhauserja.

NeKroLogprof. pavle Kornhauser, dr. med.prim. Ivan vidmar, dr. med., svetnik

v spomin zehIda hadžIćSodelavke Službe za higieno prostorov in opreme (kirurški urgentni blok)

v vsakem človekuje nekaj večod vseh ljudina svetu,na svetu, v kateremsi živela,dosti pretrpelain kot lastovkana zadnji let odletela …Le tvoj nasmehnam v srcih še živiin nihče ne ve, kakozelo, zelo boli!

Draga Zehida!

Smrt! Da, vsi smo ji zapisani. Že ob rojstvu človeka je povsem jasno, da bo to drobno, krhko bitje moralo nekoč umreti. Toda to ni slovo. Je tih veličasten pozdrav, je srečanje, čeprav tako zelo žalostno. Je naša tiha in iskrena izpoved hvaležnosti. Gotovo je nekje kraj, kamor so v neminljivosti poklicani dobri ljudje. Ne moremo verjeti, da se je iztekel čas, ki je bil odmerjen tebi, Zehida. Globoko smo ganjeni in ne najdemo ustreznih besed, s katerimi bi izrazili vse, kar čutimo in kar bi radi povedali v tem trenutku. V blagodejni tišini prebujajočega nedeljskega jutra se je končala tvoja življenjska pot. Neprestano se sprašujemo, zakaj se je to moralo zgoditi. Smisla tvoje smrti ne bomo nikoli razumeli. Trda in neizprosna zemlja je zopet dobila žrtev – vzela je tebe … Zehida.

Sedaj, ko nas več ne slišiš, obujamo vse tisto, čemur pravimo lepo, dobro, pošteno. Vse, kar lahko storimo, je, da se ozremo za tabo in tako za bežen trenutek podaljšamo stik s tistim, kar nepreklicno izginja. Želimo se ti zahvaliti za vse, kar si za nas sodelavce storila. Poznali smo te v lepi luči, saj si bila v prvi vrsti sodelavka odprta za vse dobro.Hvala ti!

pogrešale bomo tvojblagi nasmeh,pogrešale iskrice v očeh.za zmeraj si zaspala v neskončni čas …In hkrati boš ostalaše tu, del nas.Spočij si trudne zdaj oči,za vse še enkrathvala ti!

KAJ MENIJO O NAS44IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

pohvala in zahvala Ko za gastroenterelogijo Interne klinike UKC LjubljanaSpoštovani!

Dovolite nam, da izrazimo pohvalo in zahvalo še osebju KO za gastroenterelogijo UKC, ki se je v našem primeru izka-zalo kot strokovno zelo kompetentno in tudi empatično v reševanju zelo težke situacije, ki nas je doletela (član naše družine je bil tam sprejet v obravnavo v začetku letošnjega poletja).

Žal sami ne najdemo zaenkrat ustreznega načina, da bi npr. v medijih uspeli s tako pohvalo, saj je toliko ljudi poimensko vpletenih (zdravnikov in sester oz. medicinskih tehnikov). Zato zaenkrat vidimo kot edino možno pot, da vas prosimo, da ta dopis (mogoče prek predstojnika prof. dr. Štabuca) pošljete osebju oddelka v pritličju desno in v prvem nadstro-pju desno.

Bi pa ob koncu bilo prav izpostaviti tri osebe, ki dodatno za-služijo našo zahvalo in pohvalo, to so mag. dr. Matjaž Hafner in doc. dr. Rado Janša, od mlajših sodelavcev pa je v našem primeru opazno izstopal dr. Drnovšek.

S spoštovanjem!Družina Horvat (zaradi zagotavljanja zasebnosti je priimek spremenjen)

zahvala Ko za torakalno kirurgijo Kirurške klinike

UKC Ljubljana

Dragi moji varuhi zdravja!

Ker vas vse občutim kot prijatelje, naj vam napišem še tole:

»Če bi človeka oropali prijateljev, je isto kot bi svet oropali

sonca!«

V teh nekaj dneh, od kar sem na Kliničnem oddelku za

torakalno kirurgijo, sem začutil toliko človeške topline, pre-

danosti, iskrene prijaznosti in neverjetne delavnosti. Stisk

»sestrine« roke mi je več pomenil kot injekcija pomirjevala.

Posebna zahvala velja dr. Srpčiču in dr. Zavrlu, ki sta bila

vedno pripravljena odgovarjati na moja vprašanja.

Posebna zahvala tudi vsem medicinskim sestram. Preprosto

občudujem njihovo ažurnost. Kot sonček pa je vedno v sobo

prišla čistilka (moja prijazna Bosanka).

Najraje imam, poleg dobrih ljudi, tukajšnje lepe večerne

zahode, ki ognjeno žarijo; ob tem si vedno rečem:

»Tam daleč je še sonce tudi zame!«

Hvala in ostanite LJUDJE še naprej!

Vaš hvaležni pacientJANEZ PRESTOR

pohvala in zahvala Ko za abdominalno

kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana

Spoštovani!

Nas družinski član je bil poleti 2015 hospitalizi-

ran na abdominalni kirurgiji UKC, oddelek C. Naša

izkušnja je lahko izražena samo v superlativih:

- Najprej je tu prim. dr. Stanisavljevič kot vrhunski

kirurg in izjemen človek, ki je našega družinskega

člana operiral, pa ostali kirurgi v njegovem timu (dr.

Sojer in dr. Džokič, ki sta zanj visoko profesionalno

skrbela v post-operativi).

- Nato so tu praktično vse medicinske sestre in

tehniki, še zlasti pa tisti na intenzivni negi. Ne samo

zaradi strokovnosti, ampak tudi empatije, potrpe-

žljivosti itd.

Upoštevaje to, da se UKC spopada z raznimi teža-

vami, lahko za omenjeni oddelek, z našega zornega

kota, rečemo, da je ne samo strokovno, ampak tudi

organizacijsko zelo na nivoju. Mislimo, da lahko pred-

stavlja oddelek, ki bo »vlekel« UKC (spet) tja, kamor

sodi – med tovrstne vrhunske institucije v EU.

Za konec pa – vemo, da bo naša zahvala posredo-

vana vodji oddelka. Še bolj veseli pa bi bili, če obstaja

kaka možnost, da jo na svoj e-naslov dobijo vsi so-

delavci oddelka, saj verjetno v vašem informacijskem

sistemu obstaja elektronska evidenca vseh glede na

razporeditev del po dnevih v zgoraj omenjenem

obdobju.S spoštovanjem!

Družina Horvat

(zaradi zagotavljanja zasebnosti je

priimek spremenjen)

Služba za odnose z javnostmi UKCL

zahvala Ko za žilne bolezni Interne klinike UKC LjubljanaPozdravljeni,

konec meseca septembra je bila v hudih bolečinah preko IPP (kjer

ji je po svojih najboljših močeh pomagal Miodrag Janič, dr. med.)

na Klinični oddelek za žilne bolezni (KOŽB) sprejeta moja stara

mama. Babica je sicer že »stara« znanka KOŽB, vendar je bila

situacija tokrat taka, da je prav, da se izreče pohvala. Srčna hvala zdravnikom: dr. Urški Bregar, dr. med., za izredno

sočutno obravnavo, Nini Ostaševski, dr. med., in Barbari Kre-

vel, dr. med., ki sta za babico zdravniško skrbeli na oddelku, in

dr. Gregorju Tratarju, dr. med., ki je zanjo poskrbel v dežurstvu.

Hvala vam, ker ste vedno odgovarjali na moja nešteta vprašanja,

in ker vem, da ste za babico naredili vse in še več. Posebna hvala

Vanji Peršič, dr. med., za prijazna kramljanja z babico. Hvala medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in diplo-

miranim medicinskim sestram. Naštela bom tiste, ki so se babici

še posebej posvetili: sestra Klementina, hvala, ker ste medicinska

sestra z veliko začetnico; sestra Denisa, hvala za nežno povijanje

nog, sestra Manja, hvala ker ste si vzeli čas, tudi takrat, ko ga

niste imeli, sestra Urška Hvala, hvala za drobno gledanje čez prste

meni in ostalim obiskovalcem. Hvala tudi socialni delavki Anji za njeno pomoč pri urejanju dom-

ske oskrbe.

Na koncu pa še hvala Marti in Renati, administratorkama, ki sta

pomagali, kjerkoli sta lahko. Klinični oddelek za žilne bolezni bo tokrat moji babici ostal v le-

pem spominu zaradi zgoraj naštetih stvari in dejstva, da je babica

kljub slabi začetni prognozi odšla domov.

Hvala, svojci Antonije Ane Žorž

KAJ MENIJO O NAS 45

program otroške srčne kirurgije –

mnenje društva srčnih otrok in pohvale članov društva

Društvo srčnih otrok spremlja situacijo otrok s prirojenimi

srčnimi napakami že veliko let. Na neustreznosti in nevar-

nosti za njihove otroke so nas že pred leti pričeli opozarjati

starši. Kot društvo in zainteresirana javnost smo se več let

trudili in opozarjali, da bi se stanje v programu uredilo.

Tudi mednarodno poročilo je tem opozorilom v vseh točkah

nadzora pritrdilo.

Zato v društvu menimo, da je potrebno poiskati odgovor-

nost vseh odgovornih in zagotoviti, da se tak program nikoli

več ne ponovi.

Veseli nas, da se v sedanjem programu namenja veliko po-

zornosti kvaliteti in varnosti operacij naših otrok, o čemer

govorijo tudi zgodbe v prilogi.

Vsekakor pa bomo zelo presenečeni in razočarani, če se bodo

na vodilna mesta, ki so ključna v kardiološki obravnavi naših

otrok, ponovno postavljali zdravniki, ki neustreznega in ne-

varnega programa v preteklosti v vseh letih niso prepoznali,

ali so ga celo zagovarjali.

Društvo srčnih otrok

Gospa S. je stara 47, v mladosti je imela operacijo ASD.Pred tremi leti pa je kardiolog v Celju predlagal, da bi bil smiseln pregled v UKCL pri kardiologu za PSN.Tako je opravila pregled pri dr. Katji Prokšelj. Sledile so preiskave in podano je bilo mnenje , da bi bilo dobro operirati mitralno zaklopko, razcepljen listič zaklopke, prisotna pa je bila tudi regurgitacija (spušanje). Opravila je tudi koronografijo, ki jo je izvajal dr. Dolenc v sodelo-vanju z dr. Tomažem Podnarjem. Simona ni imela težav zaradi zdravstvenega stanja, a ji je dr. Podnar razložil, zakaj je v tem času dobro opraviti operacijo, namreč srce še ni prizadeto zaradi bolezni. Simona je čakala na operacijo ravno v času, ko je bila problematika zdra-vljenja PSN zelo aktualna v medijih. Zato je bil prisoten strah, saj ni vedela, kaj jo čaka .Dobila je vse informacije od zdravnikov dr. Prokšljeve, dr. Podnarja, dr. Dolenca, dr. Brvarjeve, dr. Koželjeve in tudi sicer so med seboj sodelovali.V začetku oktobra 2015 so jo poklicali, da naj se zglasi v UKCL, ker bo v petek operirana.Pohvalila je dr. Weissa, ki je bil nekakšen koordinator s kardiokirurgom za PSN iz Prage dr. Gebauerjem, ki jo je operiral.Malce jo je zmotilo, ker kirurga ni osebno spoznala, ozi-roma o njem ni imela veliko informacij.Dr. Weiss ji je sicer dejal, da se lahko v petek pred ope-racijo pogovori z njim, a je odklonila, ker je vedela, da so na programu pred njo še trije otroci in se ji ni zdelo primerno, da bi zaradi tega hodil k njej v 7. nadstropje, saj je sicer vse informacije dobila od dr.Weissa. Operacija je potekala brez zapletov, prav tako tudi poo-perativno zdravljenje.Zahvaljuje se vsem za izredno korekten odnos in pri-jaznemu osebju. Glede na to, da je prišla v bolnišnico z nekaterimi dvomi, je bila na koncu pozitivno presene-čena.Simona je bila tudi na okrevanju v zdravilišču Radenci, vsak dan se bolje počuti in se vrača v stare tirnice.Vesela je, da je kirurg popravil mitralno zaklopko in ni dobila umetne zaklopke, poleg tega pa dodatno popravil še manjšo zadevo glede ASD.

Društvo srčnih otrok

pohvala in zahvala zaposlenim v UKC Ljubljana

Ko človek zboli, se najprej obrne na osnovno zdravstveno

organizacijo – Zdravstveni dom in izbrano zdravnico/zdrav-

nika. Moja je Železniški zdravstveni dom, vsega spoštovanja

vredna ustanova, tako v strokovnem, organizacijskem kot

humanem smislu. Ko pregledi pokažejo, da je treba naprej,

se znajdem v bolnišnici dr. Petra Držaja, ki slovi po svoji

strokovnosti in humanosti. Od tod pelje pot v Klinični center

na kirurški poseg. Tudi to je izjemna ustanova, na katero bi

morali biti ponosni vsi Slovenci, ne pa da sejemo zdrahe in

iščemo dlako v jajcu. Hvaležna sem vsem zdravnikom in bol-

nišničnemu osebju, ki so v preteklih tednih skrbeli zame, za

njihovo znanje, požrtvovalnost in človečnost. Erna Predan

Moje Voščilo!

Spoštovani!

Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni, vse slabo bomo pozabili, zapomnili vse dobre si stvari. Zato zdaj sezimo si v roke, zazrimo si v oči, zaželimo si sreče, zdravja, v letu, ki kmalu se rodi. Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi!

Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar je lepo, naj raste in cveti!SREČNO 2016!Radojka Beržan, Koper

Spoštovani!

Moje ime je A. J. in sem mati 13-letnega sina, ki je bil

oktobra 2015 operiran v Ljubljani. Operiral ga je italijan-

ski kirurg dr. Murzi ob asistenci dr. Weissa. Sama aktivno

spremljam situacijo srčne kirurgije že več let in moram reči,

da je bila odločitev zame, kam na operacijo, v Ljubljano ali

tujino, ravno zato zelo težka. Sin je bil pred tem že dvakrat

operiran v tujini in operiral ga je isti kirurg, lahko rečem,

da zelo uspešno. Možnost, da bi mojega sina operiral itali-

janski kirurg v Ljubljani, mi je na začetku povzročala veliko

dvomov, strahu in tudi nezaupanja. Pisala sem tudi kirur-

gu, ki je sina operiral, in iz njegovih besed razbrala, da je

operacija možna tudi v Ljubljani. Po razgovoru z dr. Veselom

smo se le odločili za operacijo pri nas. Ob tem naj poudarim,

da se moram zato posebej zahvaliti ravno dr. Veselu in tudi

dr. Podnarju, da smo se tako odločili in danes nam res ni žal.

Po treh tednih bivanja na oddelku za srčno kirurgijo lahko

rečem samo to, da sem bila res prijetno presenečena. Be-

sede dr. Vesela so se izkazale za resnične. Toliko nasmejanih

obrazov in prijaznosti nisem občutila že zelo dolgo. 11 dni

smo preživeli na intenzivni negi in res se moram zahvaliti

celotnemu osebju za spodbudo in res skrbno nego. Najbolj

pomembno je bilo, da je bila v prvih urah po operaciji res

prisotna vsa ekipa: kirurg, zdravniki, medicinske sestre, ki so

skrbno bedeli nad mojim sinom. Od osebja smo vedno dobili

vse potrebne informacije in na vsa vprašanja sem dobila

odgovor. Danes moj sin uspešno okreva in smo presrečni, da

je operacija za nami. Vem, da je pot srčne kirurgije še zelo trnova, vendar lahko

rečem, da ste na dobri poti in da morate vztrajati naprej,

kajti za srčno kirurgijo je upanje.

MamaDruštvo srčnih otrok

KAJ MENIJO O NAS46IN

TER

NO

| m

are

c 20

16 |

št.

01

Spoštovani!

Sem K., mama 3-letne hčerkice, ki se je rodila s srčno napako. Skušala

bom na kratko napisati oz. strniti svoje občutke, misli v par stavkov,

ker bi za našo celotno zgodbo potrebovala kar nekaj časa in »dodatnih

listov«.Jeseni 2015 je bila pred nami še tretja, zadnja predvidena operaci-

ja, o kateri sva z možem kolebala, kako in kam iti. To pa zato, ker vsi

dobro vemo, kaj in kako je bilo, če lahko tako rečemo, na otroški srčni

kirurgiji v Ljubljani.

Po vseh pogovorih in posvetih sva se odločila, da najino hčerkico, ki

nama pomeni vse, popolnoma zaupava v roke prečudovitemu, srč-

nemu, strokovnemu, in še bi lahko naštevala, človeku, dr. MURZIU,

skupaj ob asistenci dr. WEISSA. Da smo šli v to, da smo vse to prebro-

dili, gre velika zahvala in zaupanje dr. Podnarju, kajti brez njega, brez

njegove strokovnosti, brez njegovega posveta in nasvetov si ne znava

predstavljati, kje in kako bi to izpeljali in rešili. Najino hčerko spremlja

že od samega začetka in mu popolnoma zaupava in verjameva, saj v

njegovo strokovnost ne dvomiva.

Prav tako gre velika zahvala tudi dr. Veselu ter celotni ekipi zdravni-

kov, medicinskih sester in vsem, ki so tako srčno in skrbno skrbeli za

najino punčko. Resnično si zaslužijo same pohvale in en velik poklon

naše celotne družine. Glede na to, da smo že »stari znanci« pediatrije,

moram iskreno povedati, da se resnično vidijo pozitivne spremembe,

in močno verjamemo, da je otroška srčna kirurgija na pravi poti do

željenega cilja. Zato tudi staršem in vsem ostalim polagava na srce, da

so v Ljubljani še strokovnjaki, ki so vredni zaupanja in midva sva in jim

še vedno popolnoma zaupava. Hvala Vam za vso skrb, ki ste jo vložili v

zdravljenje najine hčerke. Lep pozdrav,

Društvo srčnih otrok

zahvala in pohvala Urgenci in Ko za nefrologi-jo ljubljanskega kliničnega centraPrav vsem na URGENCI in posebej oddelku oziro-ma KO za nefrologijo se želim zahvaliti in pohvaliti njihovo zelo požrtvovalno in strokovno delo.Dne 9. 9. 2015 sem moral na urgenco po navodilih svoje zdravnice zaradi bolezni, ki je nastopila ka-kšen teden prej. Na urgenco sem bil sprejet takoj in glede na slab izvid krvi tudi obravnavan zelo požr-tvovalno in strokovno, kjer so mi povedali, da bom moral ostati v bolnici. Še isti večer sem bil pre-meščen na KO za nefrologijo v osmem nadstropju Kliničnega centra, kje sem bil nadvse lepo sprejet. Ker večkrat poudarjam strokovnost, bi se morda kdo vprašal, kdo pa sem, da lahko ocenjujem stro-kovnost. Sem kar celih 40 let deloval kot inženir strojništva in vodil sem izgradnjo velikih vodnih central, devet let v tujini, v Ariki, v Aziji in Ocea-niji – na Novi Zelandiji med drugim, pozneje še v Nepalu. V pokoju pa sem že več kot dvajset let. Prav zato si pridržujem pravico oceniti tudi strokovnost dela na obeh omenjenih oddelkih, četudi različno delo, to je medicina, ki nima dosti opraviti s stroj-ništvom.

Hitro so ugotovili vzrok in hitro so me spravili v dobro stanje, tako da sem 14. 9. lahko zapustil bol-nico. Opazil sem zelo delovno ekipo in zelo prijetne marljive zdravnike ter vse osebje, ki delajo zelo lepo in pohvale vredno. Ne morem po imenih izpostaviti nikogar, ker so prav vsi lepo uglajeno delovali, kar sem vsem od zdravnikov in medicinskih delavcev do čistilk hvaležen za njihovo skrb, ne le zame, ampak za vse paciente na omenjenih oddelkih, tako na urgenci kot na KO za nefrologijo.Prav na dan, ko sem uspešno končal zdravljenje, in v jutranjih urah, ko še nisem vedel, da grem po kosilu lahko domov, sem doživel še en zelo prije-ten dogodek. Še pred zajtrkom se je pojavila ekipa šestih mladih iz srednje zdravstvene šole, upam, da sem povedal prav, med katerimi je bil le en fant. Kot sem pozneje izvedel, so imeli nekakšen prak-tični preskus in so nastopili pod strogim očesom njihove profesorice. Začeli so z delom, ki je potreb-no v takih ustanovah in delovali zelo lepo usklajeno, vsi nasmejani in dobre volje, da jih je bilo veselje pogledati. Posebno je bil zadovoljen nek bolnik star 97 let, ki so v celoti uredili, začenši z umivanjem – tuširanjem, tako da se je ta gospod – bolnik, ki je pred tem kar naprej nekoliko stokal in bil nemiren, po posegu teh mladih tako lepo umiril, da se je v sveži posteljnini kar smejal in dobro počutil. Ne vem s kakšno pravico, sem vendarle nagovoril gospo profesorico in vprašal, če bo morda to njihovo delo ocenjevala, in ji predlagal, da vsem dodeli petko – odlično torej. Če bo upoštevala predlog nekega bolnika iz te sobe, kjer se je to dogajalo, ne vem, bilo bi zagotovo prav, ker so bili enkratni in so meni osebno polepšali dan. Še enkrat moram pohvaliti in se zahvaliti za po-žrtvovalnost in usklajeno delo prav vseh na tem oddelku. Čistoča in vsa ostala dela so lepo koor-dinirana in usklajena, kar da dober občutek prav vsakemu bolniku.Še pripomba glede kritik na zdravstvo, ki jih poslu-šamo kar naprej; vsem zaposlenim bi svetoval, da ignorirajo tiste politike, ki še vedno želijo ukazovati na UKC Ljubljana Le tako se jih boste otresli, ker vaše znanje in požrtvovalnost ni niti malo pri-merljivo z umazano politiko, ki je vsaj pri vas ne bi smelo biti. Še enkrat lepa hvala in pohvala vsem na omenjenih oddelkih.

Silvan Štokelj

SPONZOR KRIŽANKE 47

Sponzor nagradne križanke je zaLožba ChIara, ki poklanja 3 knjižne uspešnice

še vedNo žIvPhil Southerland in John Hanc

Doc. dr. Nataša Bratina, vodja kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike ter predsednica Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami je o knjigi zapisala:»Phila Southerlanda sem spoznala na enem od številnih kongresov o sladkorni bolezni v otroštvu. Njegovo predavanje je bilo kot njegova knjiga – živo in polno energije in prepričanja, da se da; da se da živeti s sladkorno boleznijo, si jo lahko podrediš in z njo zmoreš vse.Knjiga pred vami je tako nabita s pozitivno energijo, da preprosto padeš vanjo, iščeš

vzporednice, jo po koščkih predajaš drugim. Zgodba o vztrajnosti od zgodnjih let, o življenju s športom, s sladkorno boleznijo, o želji prenesti svojo energijo drugim …Naj bo ta knjiga še ena od spodbud, morda eden od teh sedmih pomembnih spremljevalcev v življenju, na katere se obrneš, ko zmanjka moči in volje, da jo zbereš za naslednjo meritev, naslednji dan, leto, za vse življenje.«

SKrIvNoST, IMeNovaNa aLzheIMer Marie Gendron

Prevedena knjiga 'Skrivnost, imenovana Alzheimer' opisuje to vrsto demence z osebnega vidika ter prepleta tako znanstvene ugotovitve kot osebne izkušnje dela z osebami z demenco. Nudi odličen vpogled v vzroke in potek te bolezni predvsem pa poudarja ustrezen, človeški odnos do oseb, ki jih je Alzheimerjeva bolezen prizadela. Daje oporo svojcem pri prepoznavanju te bolezni in nudenju pomoči osebam z demenco, hkrati pa bralcu omogoča znanje o možnostih preventive te bolezni pri sebi.Knjiga je dobrodošla pridobitev v našem prostoru, saj tovrstnega poljubnega opisa Alzeheimerjeve bolezni ni mogoče dobiti v slovenskem jeziku.

deLo S Teboj Me UbIjaKatherine Crowley in Kathi Elster

Dobitnica nagrade za Najboljšo poslovno knjigo leta 2015!• imate radi svoje delo, vendar vas šef, sodelavka, dobavitelj ali stranka

spravljajo ob pamet?• Ali morda delate z nekom, ki vas nenehno poskuša sabotirati?• Ste žrtev karizmatičnega, a eksplozivnega šefa, ki svojo negotovost rešuje s

kričanjem?• Je vaš podrejeni mučenik, ki se žrtvuje in ubija za podjetje in je nenehno

nesrečen, ali pa upornik brez razloga?Knjiga nagovarja vse zaposlene ljudi - od vodilnih in menedžerjev do zaposlenih na vseh položajih - in jih s pomočjo primerov uči, kako se izviti iz težavnih situacij na delovnem mestu. Vsebuje neprecenljive informacije o problematičnih ljudeh, s katerimi se lahko znajdemo v delovnem odnosu.Delo s teboj me ubija ponuja razumljive in uporabne odgovore na vse težavne vrste odnosov - in tiste še težavnejše.

Ð 3K

&

V prodaji od 9. marca.

www.trik.si

www

Povsodz vami

rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do 29. aprila 2016 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, zaloška 2, 1000 Ljubljana, s pripisom za NagradNo KrIžaNKo. pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

3 nagrade (založba Chiara): 1. knjiga Še VeDNo ŽiV, Phil Southerland in John Hanc2. knjiga SKriVNoST, iMeNoVANA ALZHeiMer, Marie Gendron3. knjiga DeLo S TeBoJ Me UBiJA, Katherine Crowley in Kathi elster

Izžrebanci iz prejšnje številke, 3 nagrade (izdelki podjetja InLife d.o.o.): 1. nagrada, Silva Škrjanec: iMUNoMix ekološke gobe v kapsulah

(prehranski dodatek)2. nagrada, Peter Podgoršek: 100 % naravno šipkovo kozmetično olje

Yanumi (30 ml)3. nagrada, Anja Klančar: 100 % naravno kozmetično karitejevo maslo

Yanumi z mandljevim oljem

naGRaDna KRiŽanKa