INTERNOINTERNOINTERNOINTERNOInterno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2013 | številka 05Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2013 | številka 05

Dobre prakse iz evrope: varnost pacientov

intervju s preDseDnikom Sveta UKC LjUbLjana, Francem cukjatijem

ObISK KO za abdOmInaLnO KIrUrgIjO pO SeLItvI

nagradna KrIŽanKa

16

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILOtudi v letu 2013 je naša želja, da bi zapo-sleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasne-je do 15. novembra 2013. v uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

zaželena je pisava arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digi-talni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. prispevkov in fotografij ne honoriramo.

23

10

KAZALO03 UVODNIK

KDO SMO MI 04 »Tudipolitikamoraopravitisvojodomačonalogo«, pogovorspredsednikomSveta,FrancemCukjatijem,dr.med.

06 ObiskKOzaabdominalnokirurgijoposelitvi

08 »Mojeposlanstvojepomagatibolnikom«, pogovorssrednjomedicinskosestroTinoŠušteršič

10 »Smodelverige,kiomogoča,dasepacienthitrejepozdravi«,obiskalismo Proteinsko-lipidnilaboratorijKliničnegainštitutazakliničnokemijoinbiokemijo AKTUALNO12 UKCLjubljananujnopotrebujenovourgenco

13 ObiskocenjevalcevPRSPOvUKCLjubljana

14 ZaključnepripraveUKCLjubljananapresojozapridobitevmednarodneakreditacije

16 DobreprakseizEvrope:varnostpacientov

17 PogovorzudeleženciprogramahOPE2013vSloveniji 15 UKCL SMO LJUDJE »Bolnikisizaslužijopozornostinnaščas«-odelunaKOzahematologijoInterneklinike

UTRIP UKCL20 Eurospital2013

21 NaGinekološkiklinikiodprliprostorzavpisrojstvavmatičniregister

21 Posteljnitransporter

22 NovostReševalnepostajeUKCLjubljanazaboljšoinformiranostzaposlenih

22 Donacijanapravezaizdelavohomolognegalepila

PREBERITE23 Zakajtrditveokoruptivnostizdravnikov?razmišljanjadr.PavlaKornhauserja

25 UpokojilsejeMilošKogej

25 NaGinekološkiklinikisolidarni

26 PojasnilogledevlogeinodgovornostiUKCLjubljana

vpostopkihzoperakademikaprof.dr.VinkaV.Dolenca

27 JEZIKOVNI NASVET Težavedoktorjevinmedicinskihsester

IN MEMORIAM 28 Vesneniveč,avsrcihbovednoznami

29 ZdravkuKrvinivspomin

30 ANKETA: »Kakosebe(svojodružinoinotroke)zavarujetepredjesenskimiprehladiinvirozami?«

31 KAJ MENIJO O NAS, ZA SMEH

32 NAGRADNA KRIŽANKA

Spoštovani sodelavci,

prijetno poletje in čas dopustov sta za nami, pred nami pa delovna in vroča jesen. Poleg vsakodnevnega dela nas v UKC Ljubljana vse tja do začetka novembra, ko pričakujemo presojevalce, čaka delo glede mednarodne akreditacije. Septembra smo na drugem pomembnem področju, poslovni odličnosti, presojevalcem za po-slovno odličnost že uspeli pokazati, kakšen napredek smo naredili v zadnjih letih; med 10. in 12. septembrom letos je bila izvedena presoja ocenjevalcev EFQM v procesu ocenjevanja za priznanje RS za poslovno odličnost 2013. Presojevalci so obiskali več različnih enot, v splošnem pa opazili velik napredek v primerjavi z lan-skim letom na večini področij odličnosti. Zato, spoštovani sodelavci, smo lahko ponosni, da smo s skupnimi močmi naredili tako dober vtis in da smo v zadnjih letih navkljub težkemu družbenemu stanju vidno napredovali. Ponosni pa smo lahko tudi na to, da se je UKC Ljubljana na uradni svetovni lestvici najboljših bolnišnic (po Webometricsovi lestvici) znašel na 356. mestu – razen nas in Onkološkega inštituta namreč nobena od slovenskih bolnišnic od skupno enajstih ocenjenih ni uvrščena pod tisočim mestom.

Mednarodna akreditacija, na katero se pripravljamo, bo za našo bolnišnico velik zalogaj. Zavedam se, da je vsak od vas v zadnjem letu ogromno prispeval k temu, da lahko novembra pričakujemo zaključno presojo. Vsem vam in vsakemu posamezniku gre zahvala za veliko pripravljenost in velik trud, ki ste ga vložili v pripravo. Ob vsem delu z bolniki se nam včasih zdi, da tovrstnih birokratskih preverjanj ne potrebujemo, saj delo samo po sebi teče, a na koncu se vedno izkaže, da samo s tovrstnimi koraki naprej lahko zagotovimo vedno bolj kakovostno obravnavo bolnikov in izboljšamo delovne procese zaposlenih. Želimo si, da bi vsi tudi po presoji ponotranjili procese, ki bodo še bolj poenostavili delo s pacienti in komunikacijo med nami. Z dokončno vpeljanimi procesi in s trudom, da smo iz leta v leto boljši, dokazujemo tudi, da nam je še kako mar, da ostanemo konkurenčni primerljivim zdravstvenim ustanovam. Vedno, ko nas delegacije iz tujih bolnišnic obiščejo z namenom, da bi si ogledale največjo slovensko zdravstveno ustanovo in se seznanile z zdravstveno obravnavo, so navdušene. Veseli nas, da smo v zadnjih letih gostili raznovrstne delegacije iz Japonske, Makedonije in Kuvajta ter da nas pomembni obiski čakajo tudi letos. Tuje delegacije običajno ne morejo prezreti dejstva, da omogočamo tako dobro oskrbo, čeprav je naš prihodek tako zelo nizek v primerjavi s tujimi bolnišnicami.

A z voljo – in večno mislijo, da smo tu za dobro svojih pacientov – se da, kar doka-zujete iz dneva v dan. Ob tej priložnosti se vam zato še enkrat zahvaljujem za vsako-dnevno delo in za posebno pripravljenost in pripadnost ob obeh pomembnih projek-tih: poslovni odličnosti in mednarodni akreditaciji. Upam, da bodo rezultati poslovne odličnosti tako spodbudni, kot je bil obisk, pa tudi, da bomo s ponosom opravili mednarodno akreditacijo. Tako se bomo lahko že v naslednji številki skupaj veselili.

interno glasilo univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaFebruar 2013, številka 05Univerzitetni klinični center Ljubljanazaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: mag.SimonVrhunecOdgovorna urednica: SabinaVrhnjak,univ.dipl.nov.Uredniški odbor:•prof.dr.BrigitaDrnovšek-Olup, dr.med.,višjasvetnica

•ErnaKosGrabnar,viš.med.ses.•MetaValentinčičVesel,univ.dipl.prav.•prof.dr.helenaMedenVrtovec, dr.med.,višjasvetnica

•KsenijaŠeverkar,univ.dipl.ekon.•BiserkaMaroltMeden,univ.dipl.soc.•BlankaŠetincLektoriranje : Abecednik,intelektualnestoritve,MihaKnavs,s.p.Fotografije: JolandaKofolindrugi;Istock,123rf,fotografijananaslovnici:123rfOblikovanje: ana vedlin Tisk: partnergraf d.o.o.Naklada: 3.000Glasilo v elektronski obliki na: http://www3.kclj.si

INTERNO

prof.dr.BrigitaDrnovšekOlup,dr.med.,strokovnadirektoricaUKCL

UVODNIK

KDO SMO MI

»TUDI pOLITIKA MORA OpRAVITI svojo domačo nalogo«O UKC Ljubljana smo se pogovarjali s predsednikom Sveta, Francem Cukjatijem, dr. med.

Služba za odnose z javnostmi, biserka marolt meden

V Wikipediji o predsedniku Sveta UKC Ljubljana lahko preberemo te bio-

grafske podatke: France Cukjati, slovenski teolog, zdravnik, politik in nekdanji jezuit.

najprej se je zaposlil v obratni ambulanti v Litostroju (Šiška), nato pa v Iskrini ambu-lanti v Stegnah. Leta 1991 je postal direk-tor zdravstvenega doma na vrhniki, tri leta pozneje pa je dobil koncesijo za zdravnika zasebnika. dejavno je sodeloval tudi pri ustanavljanju zdravniške zbornice Slove-nije in bil štiri leta njen generalni sekretar.v obdobju bajukove vlade ga je andrej bru-čan, takratni minister za zdravstvo, imeno-val za državnega sekretarja za osnovno zdravstvo. na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil na listi janševe SdS izvoljen za poslanca v državnem zboru, dve leti po-

zneje pa je postal vodja poslanske skupine SdS. v državni zbor republike Slovenije je bil izvoljen tudi leta 2004, ravno tako na listi tokrat zmagovite SdS. na ustanovni seji, 22. oktobra 2004, je bil s skoraj dvo-tretjinsko podporo izvoljen za predsednika državnega zbora. je poročen, ima štiri si-nove in dvanajst vnukov.

Svet UKC Ljubljana je organ upravlja-nja z enajstimi člani, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, eden je pred-stavnik mestne občine Ljubljana in eden predstavnik uporabnikov in zavarovan-cev. Se vam zdi sestava Sveta primerna? Kako ste si zastavili način dela?

»TaključsestaveSvetaveljaževrsto let inkot vemnibil nikoli problematiziran.OkvirinnačindelovanjaSvetastasicerdoločenasstatutominposlovnikom,nadvsemitemiparagrafipajepreprostaobvezastoritivse,kar je vnašimoči,dabidelovanje zavoda(po)ostalovponosinzadovoljstvotakobol-nikovkotzaposlenih.«

Letos se je prvič zgodilo, da je bil finančni načrt potrjen s strani ministrstva za zdravje šele junija. Svet UKC Ljubljana je finančni načrt sprejel že marca. Kako komentirate zaplete pri potrditvi finanč-nega načrta s strani ministrstva?

»Nidovolj,daSvetzavodasprejmefinanč-ni načrt, potrditi gamora tudi ustanovitelj.Intakratnegajeministerzavrnilterzahtevaldopolnitve in popravke. Zavedam se, da včasu krize, ko denarja vse bolj zmanjkuje,nilahkosestavitifinančneganačrta,kinebipredvidevalizgubeingabolnikinebičutilinasvojihramenih.Apravvtežkihpoložajihse pokaže sposobnost vodenja. Morda jeSvetzavodamarcaresprehitro,danerečem»prelahkotno«, sprejel prvi predlog finanč-neganačrta.«

Franc Cukjati, predsednik Sveta UKC Ljubljana, je slovenski teolog, zdravnik,

politik in nekdanji jezuit.

4

KDO SMO MI

na vsaki seji obravnavate sanacijske ukrepe, saj UKC Ljubljana že nekaj let posluje z izgubo. Ugotavljamo, da do izgube prihaja tudi zaradi preseganja programov, a ko UKC Ljubljana doseže program, od novembra dalje nobenemu bolniku ne zapre vrat. Se vam zdi mogo-če, da bi UKC Ljubljana kljub manjšim prihodkom in večjemu obsegu opravlje-nega dela posloval pozitivno? Kaj menite o praksi nekaterih koncesionarjev in bolnišnic, da po opravljenem programu za zzzS bolnike usmerjajo drugam?

»Sevedaniprav,dajebremeracionalizacijenaloženolenaramenaizvajalcev.Tudipoliti-kamoraopravitisvojodomačonalogo.ZatojeSvetzavodanasvojizadnjisejipozvalnelevodstvozavoda,daintenzivnejenadaljujesanacijskeukrepe,ampaktudinosilcezdra-vstvene politike, »da vzpostavijo stabilnookoljeposlovanjajavnihzdravstvenihzavo-dov, s tem da se določi realna in stabilnacenazdravstvenihstoritevindasezagotoviplačevanje vsega opravljenega dela, ki gazahteva standard oziroma košarica praviciz obveznega zdravstvenega zavarovanja«.Končno naj država določi takšno košaricopravic,kijojesposobnafinancirati.«

Kje vidite rezerve v UKC Ljubljana? Kje bi lahko še kaj prihranili?

»Vodstvozavodajeprvopoklicanoinuspo-sobljeno,dapoiščerezerveinjihpredstaviSvetu zavoda. Iskanje rezerv posameznihenotoziromaklinik,kisoševednoglobokovrdečihštevilkah,pabovodstvozavodaver-jetnozahtevaloodvodstevtehenot.Osebnopodpiramčimvečjofinančnosamostojnostposameznih enot, čemur pa seveda sleditudivečjaodgovornostzaposlovanje.«

Svet med drugim odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja ter glavne medicinske sestre. Letos je vsem trem potekel mandat. Imenovali ste že glavno medicinsko sestro, strokovni in generalni direktor pa sta od poletja še vedno vedeja. menite, da vedejevstvo vpliva na vodenje tako pomembne usta-nove, kot je UKC Ljubljana?

»Vedejevstvoniničnenavadnegainpretre-sljivega.V.d.direktorjaimaževnačeluvsapooblastila, ki so lastna njegovi funkciji.Prepričansem,dabostaobasvojofunkcijoopravljaladonaslednjihvolitevenakoskrb-nokotdoslej.«

Kakšna bi bila po vašem mnenju primer-na kandidata za opravljanje teh pomemb-nih funkcij?

»Prvo in glavnomerilo za izbiro kandidatajevednoto,aliječlovekvoljaninsposobenizpolnjevativsenaloge,kimujihnalagasta-tutzavoda.Tehpanimaloinmednjimisotuditežkeinzoprne,kotnaprimertista,dageneralnidirektorodgovarjaustanoviteljuinSvetuzavodazaposlovniuspeh.Alipatista,dajepredstojnik(kigaimenujeinrazrešujegeneralnidirektorzavoda)lahkorazrešen,čenezagotavljausklajenegadelovanjaorgani-zacijskeenote.«

Kot eno od prioritetnih nalog ste si zadali spremembo statuta UKC Ljubljana. Ka-kšno je vaše mnenje o statutu in katere spremembe so nujne?

»NekateričlaniSvetasoodprlivprašanjene-katerihdoločbstatutainsprejelismosklep,davsi,kiimajokakšnepredloge,le-tepisnonavedejo,natopa jihpravnaslužbazavodapripravi za obravnavo na Svetu. Podobnoje bila sprožena tudi pobuda o prevetritviPravilnikaojavnemnaročanjuinPoslovnikakomisijezajavnanaročila.Takestvaripapo-tekajopočasi innipričakovativelikihspre-memb. Za kakršno koli spremembo statutamoradatisoglasjetudiustanovitelj.«

po zUjF-u ima Svet UKC Ljubljana tudi pomembno vlogo pri potrjevanju zaposli-tev. Se vam zdi omejevanje zaposlitev v zdravstvu primerno? Lahko primerjamo javno upravo in zdravstvo?

»Krčenje zaposlitev v javnem sektorju ponačeluuravnilovkesevedanidobro.Gibanjapotreb so v zdravstvu ravno nasprotna kotnaprimervšolstvu.Čeimamovšolahmanjotrok kot pred dvajsetimi leti, imamo medbolniki bistveno več starostnikov kot nekoč.Tudivsamemzdravstvuinzaposlovanjuvkli-ničnemcentrujevelikarazlika,aligovorimoozdravstvenemalinezdravstvenemkadru.«

» Krčenje zapOSLItev v javnem sektorju po

načeLU UravnILOvKe Seveda nI dObrO. gIbanja

potreb so v zDravstvu ravno nasprotna kot

na prImer v ŠOLStvU. če ImamO v ŠOLah manj OtrOK

KOt pred dvajSetImI LetI, pa ImamO med bOLnIKI

bIStvenO več StarOStnIKOv KOt neKOč.«

Kaj menite o anonimkah, ki prihajajo na vaš naslov in na naslov KpK, o katerih teče beseda na sejah Sveta?

»Anonimke,kinamjihustanovitelj(Ministr-stvozazdravje)pošljevobravnavoinzahtevaodgovor,smosevedadolžniobravnavati.Tudičeanonimkavznemiriširšojavnostinstemtudi člane Sveta zavoda, pričakujemo poja-snilogeneralnegadirektorja.Nebibiloprav,čebisetežavepometalepodpreprogo.«

5

KDO SMO MI

OBISK KO ZA ABDOMINALNO KIRURGIJO pO SELITVIpredstojnik oddelka meni, da je selitev smiselna, saj se je le tako lahko izboljšala oskrba nujnih pacientov, ki so jih prej vozili z lokacije v Šiški. diplomirana medicinska sestra Irena Felicita nadižar, medicinska sestra za področje izobraževanja, pa dolgoročno v selitvi vidi smisel tudi s stališča zdravstvene nege, vendar meni, da bi morali biti pogoji za selitev bolje izpolnjeni že pred samim dogodkom.

Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak

Dober mesec po selitvi oddelka iz bolnišnice dr. Petra Držaja v Šiški v glavno stavbo UKC Ljubljana smo se pogovarjali z dvema sogovornikoma: z medicinsko sestro za področje izobraževanja, diplomirano medicinsko sestro Ireno Felicito Nadižar, in

predstojnikom oddelka, doc. dr. Francem Jelencem, dr. med.»preprIčan Sem, da bOmO dOLgOrOčnO, Ob zagOtOvItvI dOdatnIh pOSteLj In OperaCIjSKIh KapaCItet, Še naprej LahKO deLaLI IzjemnO dObrO,« menI dOC. dr. FranC jeLenC, predStOjnIK OddeLKa.

6

Selitev oziroma združitev Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo je

bila nujna predvsem zaradi varnosti in kakovosti obravnave pacientov in ne na-zadnje tudi zaradi racionalizacije dela. za naše zaposlene, ki so se v času dopustov selili z lokacije v Šiški v novo okolje glavne stavbe UKC Ljubljana, je bila selitev precej stresna; srečali so se z novim delovnim okoljem, novimi sodelavci ter z veliko bolniki. do zdaj se je izkazalo, da delo na preseljenem oddelku tudi zaradi skupne-ga truda sodelavcev in vodstva poteka, seveda pa so naleteli tudi na določene težave. Septembra, dober mesec po seli-tvi oddelka iz bolnišnice dr. petra držaja v Šiški v glavno stavbo UKC Ljubljana, smo se pogovarjali z dvema sogovornikoma: s predstavnico zdravstvene nege, diplo-mirano medicinsko sestro Ireno Felicito Nadižar, in predstojnikom oddelka, doc. dr. Francem Jelencem, dr. med.

»naŠ CILj Še naprej OStaja zadOvOLjen paCIent«

»Mnogisodelavcikljubdeluvnepopolno-maprimernihpogojih,čezmernemuštevilupacientovindodeljenimdodatnimnalogamnisotožilizaradinaporov,ampaksosetru-dilidnevnovzpostavljatičimboljšepogoje

Sogovornica priznava, da so ob selitvi na-stopile določene težave: pacientov je biloprecej, zaposleni v zdravstveni negi, ki sobili predhodno locirani v BPD, pa so semorali takoj vključiti v delo. Dogovarjanjeje moralo potekati hitro in učinkovito, sajzaradičezmernegaštevilapacientovnibiločasa za postopnouvajanje v novodelovnookolje. »To, da bodo pri tako zahtevnemprojektu, kot je selitev celotnega oddelka,nastale določene težave, smo pričakovali.KOzaabdominalnokirurgijoKirurškeklini-keUKCLjubljana jepredselitvijovglavnostavbo deloval na dveh ločenih lokacijahbrez ustrezne diagnostike. Selitev smo iz-vedli z namenom kakovostne in izboljšane

zakakovostnodelo.Delalismotudidlje,insicersciljem,daserazmerečimprejure-dijooziromavzpostavijopogojizanormalenpotekdela.Šenaprejpaostajanašciljzado-voljenpacient,«poveIrenaFelicitaNadižar,dipl.m. s. iz KO za abdominalno kirurgijoKirurške klinike UKC Ljubljana. Nekaterikirurški posegi in nanje vezana zdravstve-nanegasose izvajali samovprostorihnaZaloškicesti (transplantacije jeter,kirurgijajeter,trebušneslinavke,kirurškozdravljenjedebelosti),medtemkosejeproktološkade-javnostizvajalasamonalokacijiBPD.Potre-ben jebil in jemedsebojniprenos znanja,zato načrtujejo določena izobraževanja zazaposlenevzdravstveninegi.

KDO SMO MI

»Zavedamo se, da se pri selitvi vsega ne da narediti naenkrat. Optimalno bi bilo, da bi bilo v nekaterih sobah manj pacientov, a trenutno to pač ne gre,« pove predstojnik.

Vsem sodelavcem, ki tudi po preselitvi na novo lokacijo delajo z izjemnim zanosom in prek njihovih pričakovanj, gre izjemna pohvala.

»dO bOLnIKOv SO zapOSLenI v zdravStvenI negI SKUŠaLI veS čaS deLOvatI taKO, da SeLItve ne bI ObčUtILI,« pOve Irena FeLICIta nadIŽar.

7

obravnave–vsevkoristnašihbolnikov,«jepovedalpredstojnik,doc.dr.FrancJelenc.

čaKajO Še dOdatne pOSteLje

Obnašemobiskusobilesobe4.nadstropjavglavnistavbiUKCLjubljanaprecejpolne.Kotjepovedalpredstojnik,delopoteka,abibilolahkozagotovošeizboljšano,čebido-bilišedodatnepostelje,okaterihsezvod-stvomšepogovarjajo(pogovorsmoopravilivzačetkuseptembra,op.p.).»Zavedamose,dasepriselitvivseganedanareditinaen-krat.Optimalnobibilo,dabibilovnekaterihsobahmanjpacientov,atrenutnotopačnegre,« pove predstojnik. Trenutno imajo naoddelku94postelj,pričakujejošedodatnih20.Obasogovornikasestrinjata,dajeseli-tevsmiselna,sajsejeletakolahkoizboljša-laoskrbanujnihpacientov,kisojihprejnadiagnostiki prevažali iz bolnišnicedr. PetraDržajaintakoizgubljalidragoceneminute.»Zaposlenivzdravstveninegisoskušalidopacientov ves čas delovati tako, da selitvene bi občutili. Seveda pa so se poslediceselitvekazalenazaposlenih,kljub temupaveljazahvalavsem,kisoseizjemnotrudili.Neizbežno je bilo spoznavati številne novesodelavce, sodelavci iz BPD so se moralinavajatinadrugačnoorganizacijo,pacientes še težjo patologijo, zaposleni z Zaloškecestepasomoralivložitidoločentrudtudivpomočsodelavkampričimhitrejšivključitvivnovookolje.Nastalisotudinovitimi.Tru-

dimosezagotavljatinajboljšomožnooskrbopacientov v danih okoliščinah. Zaposleni vzdravstveni negi si želimo čim hitrejše za-gotovitvenovihprostorovinboljoptimalnihdelovnihpogojev,«povesogovornica.

bOLnIKI vednO na prvem meStU

»Vsemsodelavcem,kitudipopreselitvinanovo lokacijo delajo z izjemnim zanosomin prek njihovih pričakovanj, gre izjemnapohvala,«povedoc.dr.FrancJelenc.»Za-gotovosobilivdnehselitve–inšedanesso–čezmernoobremenjeni, za kar se jimzahvaljujem.Prepričansem,dabomodol-goročno, ob zagotovitvi dodatnih posteljin operacijskih kapacitet, še naprej lahkodelali izjemno dobro,« meni predstojnik.Zdravstvena obravnava vseh, ki oskrbopo-trebujejo, poteka brez posebnosti. Z dobroorganizacijo in izkoriščenostjo vseh kapa-citet je UKC Ljubljana zagotovil nemotenoizvajanjeelektivnegaprograma–tojepro-gramanačrtovanihoperacij.Gledenanačrtdela in dogovore z zavarovalnico bodo naomenjenemoddelkuleta2013,negledenaselitev,oskrbelinekolikovečještevilobol-nikovodnačrtovanega.Topomeniokoli360posegovmesečno.

KDO SMO MI

»MOJE pOSLANSTVO JE POMAgATI BOLNIKOM«tina Šušteršič, srednja medicinska sestra, je po 33 letih dela v bolnici dr. petra držaja spremenila svoje delovno okolje – po preselitvi in delu na področju abdominalne kirurgije dela v Urgentnem kirurškem bloku glavne stavbe UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak

Tina Šušteršič, 33 let, zaposlena na KO za abdominalno kirurgijo Kirurške kli-

nike v bolnici dr. petra držaja v Šiški, je nedavno začela delati na novem delovnem mestu – v urgentni ambulanti št. 35 Ur-gentnega kirurškega bloka. za pogovor smo jo izbrali tudi zato, ker je nedavno prejela pisno pohvalo, v kateri je med dru-gim pisalo: »diskretno naličena, urejena pričeska, čista uniforma, prijazne besede, nasmeh, toplina, plemenitost – vse to je značaj človeka. pod takimi neprijaznimi pogoji (pisec je s tem opisoval neprimerne prostorske razmere na urgenci, op. p.) in z nasmehom na licu dela le človek, ki spo-štuje in ima rad svoj poklic,« je pisalo v pohvali sorodnice bolnika, ki je ob čakanju spremljala njeno delo. »moje poslanstvo je pomagati bolnikom. ne vidim se drugje in ne predstavljam si, da bi v službo hodila s kepo v želodcu. ponosna sem na to, kar sem – gre za težek, a hkrati za zelo human poklic,« sproščeno pove tina Šušteršič.

Kaj vam pomenijo pohvale bolnikov?

»Pohvala je zagotovo dodatni motiv zavztrajno prizadevanje za boljšim. Rojenasem bila v meščanski družini in medicinanamnibilatuja,danespasemsamošeboljprepričana,dajetomojeposlanstvo.IzMa-kedonijesemsepreselilapreddobrimi37leti, sprva načrtovala študijmedicine, a jeljubezenprevladala…Odločilasemse zapoklicmedicinskesestre indanesvem,dabise,čebisešeenkratrodila,odločilapo-polnomaenako.Delozbolnikimebogati.«

po preselitvi iz bolnišnice dr. petra držaja v Šiški ste se srečali z novim delovnim okoljem. Kje točno ste locirani?

»V Urgentnem kirurškem bloku delam vambulantištevilka35,kizavzemapodročjeabdominalne kirurgije, urologije in kardi-ovaskularne urgence. Na začetku je bil tozame, ki sembila33 let vajenadelovnega

»Odločila sem se za poklic medicinske sestre in danes vem, da bi se, če bi se še enkrat rodila, odločila popolnoma enako. Delo z bolniki me bogati,« pove medicinska sestra Tina Šušteršič.

» mI SmO tU prvOtnO zaradI bOLnIKOv. Kadar Sem z njImI, preprOStO OdmISLIm zUnanjI Svet.«

8

KDO SMO MI

mestavŠiški,precejšenšok,asemsepo'hitrem konziliju' s svojimi domačimi takojpomirila.hčerkamijerekla:'Mami,bodito,karsi.' Zelohitrosemseprilagodilanove-muokolju;izjemnoveselasem,dadelamvčudovitemtimu,kimijepripravljenpoma-gatiinmesprejemazodprtimsrcem.Semsepasevedamoralanaučitikarnekajnovihstvari – prej se denimo nisem srečevala stravmatologijo.Ampakmojeprepričanjeje,damorabitimedicinskasestravsestranska.ZagotovopajekmojihitriadaptacijivelikopripomoglatudiStankaKošir,vodjaUrgen-tnegakirurškegabloka,ssvojoprijaznostjoinkorektnostjo.Velikomipomeni,dasonasvsileposprejeli,četudismobilinaprejšnjilokacijinekolikoodrinjeni.«

Ocenjujete, da vaše timsko delo že teče?

»Da. Strokovnost po toliko letih seveda nivprašljiva,sejepapriselitvi trebanavaditinove lokacije indrobnihmalenkosti, kot jerecimopostavitevopremeindelovnihpripo-močkov.«

povejte nam kakšno izkušnjo iz svoje dolgoletne kariere, ki se vas je še pose-bej dotaknila.

»Kadar je človek bolan, je spremenjen.Spomnimse zgodbe iz svojih začetkov, kosemdelalavintenzivniterapiji.MladbolnikizSrbije,tridesetletnikskarcinomom,jeprireanimacijižalumrl.Zamejebiltovelikšok,točilasemsolze.Šedanessemprepričana,dastemniničnarobe:pravje,dakdajtudisočustvujemoinpotočimokakšnosolzo.«

Kako pa potem predelate takšne težke položaje? jih odmislite?

»Dejanskosemzeloparadoksalnaosebnost;poenistranisemtrdna,pravaborka,podru-gi strani pa zelo ranljiva. Seveda nekaterezgodbebolnikovnosimssabo tudidomov

in tudidanespotočimkakšnosolzo.Sepatrudimločitizasebnoinposlovnoživljenje–koprestopimvratabolnišnice,seprepustimritmuindogajanjunakliniki.«

Kaj se vam zdi pri delu v ambulanti najpomembnejše?

»Zagotovo prvi stik z bolnikom.Moj dobriprijateljjenekočrekel:toplabesedajevečkot pet apaurinov. Prijazna beseda in na-smehstašekakopomembna,šeboljpato,dasivzamemočasinprisluhnemo.Čevsaleta to nosiš s sabo, ni težko tudi delovatitako.«

zadnja leta se borimo s težkim finančnim stanjem. ali to kaj vpliva na vaše delo?

»ŽivljenjevdanašnjisplošniklimiSlovenije,polni neprijaznosti in koruptivnosti, sevedavpliva,amismotuprvotnozaradibolnikov.Kadarsemznjimi,preprostoodmislimzu-nanjisvet.Stresnidelslužbepaodpravljamsšportom,umetnostjo inpotovanji.Zmo-žemsvaprepotovalaže65držav.«

tina Šušteršič je z nami delila tudi svojo pesem, ki jo je napisala po tem, ko ji je tomo havliček, dr. med., po poškodbi uspešno operiral roko:

Zahvalna pesem Je izpoved, utrinek hrepenenja,pečat duše s težo trpljenja. Pogled skozi okno v sivo pajčevino neba z negotovim nemirom, ki sega do mojega dna. In je jesen z veliko bolečino roke,s težo zloma, ki cefra misli v oboke. Ti sivi zidovi klinike travme,to moje nepokretno telo,lice s solzami pokrito,bolečine, ki zvenijo v nebo! Zavlečem se pod odejo, kjer me objeme tema,žalost preplavi vse misli, čakajoč jutra negibnega. Na travmo pripeljejo malčka, zasliši otroški se jok,prikaže se doktor Havliček, rešitelj odraslih, otrok. Poškodbe kosti, mišic pacientov rešuje NAJ kirurg tega sveta,odpravlja spretno bolečine, tako kot nihče drug ne zna! Tudi moje stiske se loti,zanj ni preprek na tej poti! Iskrenost, prijazna beseda, resnica njegovih oči odplavljajo neznosne bolečine, ko me nežno bodri. Zdravnik ČUDODELNIK ozdravil mi je rokos sjajem v očeh in z VERO globoko! Sedaj je pesem zahvale sklenjena za doktorja HAVLIČKA!

» zeLO hItrO Sem Se prILagOdILa nOvemU OKOLjU; IzjemnO veSeLa Sem, da deLam v čUdOvItem tImU, KI mI je prIpravLjen pOmagatI In me Sprejema z OdprtIm SrCem. Sem Se pa Seveda mOraLa naUčItI Kar neKaj nOvIh StvarI, a mOje preprIčanje je, da mOra bItI medICInSKa SeStra vSeStranSKa.«

9

KDO SMO MI

»Smo Del veRIGe, KI omoGočA, DA SE PACIENT HITREJE POZDRAVI«Obiskali smo proteinsko-lipidni laboratorij Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo, v njem pa naleteli na izjemno zagnanost – iz leta v leto sledijo tehnološkemu napredku

Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak

V enem od enajstih laboratorijev Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo (KIKKb) skupno deset zaposlenih (od

tega štirje s polovičnim delovnim časom) dnevno opravi oko-li petsto preiskav. na raznovrstnih aparaturah in z izjemno na-tančnostjo pri ročnih analiznih metodah posameznim klinikam ali oddelkom pošiljajo rezultate o tem, ali imajo posamezniki sum na nevroboreliozo, kakšna je njihova ledvična funkcija, kaj bi bil lahko vzrok anemije (pomanjkanje železa ali kaj drugega), ali pri pacientih obstaja sum na škodljivo rabo alkohola, ali obstaja sum na plazmocitom, ali gre za akutno ali kronično vnetno stanje, ali gre za pomanjkanje alfa-1-antitripsina in še in še. za opravljanje tovrstnih preiskav je potrebno izurjeno osebje z visokim strokov-nim znanjem. Ob našem obisku smo dojeli, da laboratoriji nikakor ne delujejo kot samostojne enote, temveč so dejavno vključeni v proces zdravljenja pacienta.

najpOgOStejŠa preISKava je preSejanje za pLazmaCItOm

Proteinsko-lipidnilaboratorijjespecializiranzadiagnostikovsehvrstproteinovvvsehbiološkihmaterialih–serum,plazma, likvor,urin,punktati telesnihvotlin.V laboratorijustazaposlenadvaspecialistamedicinske biokemije, dva inženirja laboratorijske biomedicine inšestlaboratorijskihtehnikov,njihovapodročjadelapaseprekrivajo.Glavnapreiskava,kijoopravljajo,jet.i.presejanjezaplazmacitom,karopravljajospreiskavoS-Elektroforezabeljakovin.Zaelektroforezouporabljajo sodobnometodo kapilarne elektroforeze, kar omogoča,dajepreiskavakončanavosmihminutah(samoanaliznidelnaana-lizatorju). »Gre za postopek, s katerim ločimomolekule beljakovinglede na njihov električni naboj v raztopini elektrolita pod vplivomelektričnegapolja,napodlagi tegapadobimokrivuljoaliproteino-gram,sestavljenizšestihfrakcij.Izfrakcijpotemrazberemoporazde-litevbeljakovinvpacientovemvzorcu,«razložiMladenKrsnik,spec.med. biokem., vodja Proteinsko-lipidnega laboratorija. Porazdelitevbeljakovinpoveogromno,razlagasogovornik;stemugotavljajoplaz-mocitomskaobolenja,pri čemerprihajadonekontroliranega razra-staplazmacelicvkostnemmozgu,kroničnaaliakutnavnetja,jetrnaali ledvičnaobolenjaidr.Odkartovrstnihpreiskavneopravljajoveč

»Proteinsko-lipidni laboratorij KIKKB je z leti postal referenčni laboratorij v Sloveniji,« pove vodja laboratorija Mladen Krsnik, spec. med. biokem.

» v prIhOdnje bI bILO treba UpOrabItI vSe SILe, da Se medSebOjna KOmUnIKaCIja čIm bOLj OLajŠa In Ob UpOrabI najnOvejŠe tehnOLOgIje bO StrOKOvnjaKOm OStaLO Še več čaSa za razvIjanje StrOKe na pOSameznIh pOdrOčjIh. «

ročno, izvididonaročnikov lahkopridejovštirihurah,včasihpa jecelotenpostopekelektroforezevzelkarosemuraliveč.»Tehnologijaomogoča,dasmohitrejšiinzanesljivejši,napakjemanj.Vsekakorvlaboratorijustremimokvečnemukorakunaprej;našanaslednjaželjaje,dabiimelinavoljotudi(naj)novejšotehnologijo,npr.masnispek-trometer,kipomenikoraknaprejvproteinskidiagnostikiinbinamvenemdelutrenutnodeloolajšal,vdrugempabiimelimožnostrazši-ritinaborpreiskav.Trenutnovsetepreiskaveopravljamozrutinskimimetodami(elektroforezerazličnihizvedb,imunonefelemoterija),kisonavoljonatrgu,«povevodja.

10

KDO SMO MI

Dnevno opravijo okoli petsto preiskav. Posameznim klinikam ali oddelkom pošiljajo

rezultate o tem, ali imajo posamezniki sum na nevroboreliozo, kakšna je njihova ledvična

funkcija, kaj bi bil lahko vzrok anemije (pomanjkanje železa ali kaj drugega), ali pri

pacientih obstaja sum na škodljivo rabo alkohola, ali obstaja sum na plazmocitom, ali gre za akutno ali kronično vnetno stanje, ali gre za pomanjkanje

alfa-1-antitripsina in še in še.

Skupno deset zaposlenih svoje delo opravlja na raznovrstnih aparaturah; pri ročnem delu sta potrebni izjemna natančnost in izurjenost osebja z visokim strokovnim znanjem.

tehnOLOgIja nIKOLI ne bO pOpOLnOma nadOmeStILa čLOveKa

Proteinsko-lipidni laboratorijKIKKB jez letipostal referenčni laboratorij v Sloveniji. Žepred20oziroma25 letisospomočjoŽiveFlisar, spec. med. biokem., takratne vodjelaboratorija,začeliintenzivnoinformatizacijoinedinstvenouvajanjeekspertnihsistemovvprocesdela.»Ekspertnisistemjepomembnoolajšaldelozaposlenih,sajdelstrokovnegaprocesanamestočlovekaopravi računalnik.Stemsezmanjšaštevilonapakinsmoboljučinkoviti,ostanenamveččasazaposebno-sti, ki jih nikoli ne zmanjka,« poveMladenKrsnik.Navprašanje,alivsevečjinapredekv tehnologiji pomeni, da je človek popol-nomanadomestljiv indaseutegnezgoditi,dabodonakoncuvseprevzeliračunalnikiinstroji, odgovarja: »Kljub vsej avtomatizacijiinspektakularnemurazvojunakoncuodločačlovek.Ekspertnisistemi,kisoskupekbaze(pre)številnihrezultatovanaliznaenistraniinznanja ter izkušenj znanstvenikov, strokov-njakovnadrugi,bodoimelivprihodnostiče-daljevidnejšovlogo.Zatonibojazni,dapo-dročjelaboratorijskemedicineizgubljasvojemesto, ravnonasprotno.Čimveč rezultatovbonavoljo,temvečdelabomoimeliznji-hovointerpretacijo.Spremenitisebomorallenašpristop.«

v nenehnem StIKU S pOSameznImI OddeLKI

Zaposlenivlaboratorijusovnenehnemsti-kuzzdravnikipacientov.Vodjakotpomanj-kljivost ocenjuje, da ne dostopajo do vsehpacientovih podatkov, temveč dobijo zgoljime in rojstni datum. »V času izjemnegatehnološkega in informacijskega napredkaševednodelamopreveč(nepotrebnih)kora-kov.Čebirazpolagalitudizdrugimipodatki–diagnozapacienta,dodanazdravilaitd.-bibistvenolažjeinterpretiraliizvide,predvsempabiprihranili čas, kadar je kakšenprimerbolj nenavaden. Takrat vedno pokličemozdravnika ali pa zdravnik pokliče nas in seposvetujemootem,kajbirezultatilahkopo-menili.Delovzdravstvujeinterdisciplinarno.

Vprihodnjebibilotrebauporabitivsesile,dasemedsebojnakomunikacijačimboljolaj-ša inobuporabinajnovejše tehnologijebostrokovnjakomostaloševeččasazarazvija-nje strokenaposameznihpodročjih,«poveMladenKrsnik.Nakončniizvidspravilnimirezultatilahkovplivamnogostvari:samopa-tofiziološko stanje organizma, dodatki zdra-vil, razni kirurški posegi, odvzem, transportin triaža biološkegamateriala ter na koncuinterpretacija rezultatov. Največ naročnikovimajoizKOzahematologijo Interneklinike,KO za nefrologijo Interne klinike, Klinike zainfekcijskebolezniinvročinskastanja,KOzagastroenterologijo Interne klinike, Pediatrič-ne klinike idr. Precej preiskav naredijo tudiza zunanje naročnike. »Smo del verige, kiomogoča pacientom hitrejše ozdravljenje,«poudarjajozaposleni.Vlaboratorijusitudivprihodnježelijokorakovnaprej,čebovseposreči,pravivodja,bilahkozačelidoločevatisubfrakcije LDL-holesterola. S tembi lahkopomembnopripomoglikodkrivanjuinzdra-vljenjusrčno-žilnihbolezni.

» KLjUb vSej avtOmatIzaCIjI In SpeKtaKULarnemU razvOjU na KOnCU OdLOča čLOveK.«

11

UKC LJUBLJANA NUJNO POTREBUJE NOVO URgENCOrazmere v zdajšnjih prostorih so tako na kirurškem delu kot tudi na internistični prvi pomoči neprimerne, zato si vodstvo UKC Ljubljana in zaposleni želijo čimprejšnjega dokončanja nove urgence

Služba za odnose z javnostmi

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana nestrpno pričaku-jemo izgradnjo nove urgence. vodstvo in zaposleni se zelo

zavedajo nujnosti ureditve najbolj perečih problemov, povezanih z urgentno dejavnostjo in tudi z drugimi vitalnimi dejavnostmi UKC Ljubljana. z izgradnjo nove urgence bi se namreč bistveno izbolj-šali pogoji v operacijskih dvoranah, intenzivni terapiji (interna in kardiovaskularna), lekarniški dejavnosti, laboratorijski dejavnosti, sterilizaciji, klimatizaciji, centralnem nadzornem sistemu, reševal-ni postaji in tudi v dispečerskem centru zdravstva.

Ideja o gradnji nove urgence ali DTS sever (diagnostičnoterapev-tskitraktsever)jedozorelaleta2004,skrbipanas,dašedanesnemoremozoptimizmomzretivdokončanjeprojekta inzgotovostjonapovedati, kdaj bodo bolniki zdravljeni v boljših razmerah. Prvogradbenodovoljenje za izgradnjoprizidkov, rekonstrukcijo innad-zidavo objektaDTS je bilo izdano 20. aprila 2007. Šele februarja2010jebiladokončnopotrjenapopravljenaprojektnadokumentaci-ja.Postavljenirokiinobljubeotem,kdajnajbivSlovenijiprerezalislavnostnitrakinomogočiliboljšooskrbozavarovancev,pasoseževečkratpremaknili.

In KaKŠnO je dejanSKO Stanje daneS?

Maja2011jeUKCLjubljanapripravilpodlagezaodločanjeMinistr-stvazazdravjeoziromavladezadokončnorešitevnevzdržnegastanjavosrednjizdravstveniustanovivSloveniji.Zaureditevvsehperečihproblemov,vezanihnaglavnostavboUKCLjubljana,biponašihza-dnjihinformacijahpotrebovali140milijonovevrov(natančneoceneimaMinistrstvozazdravje),karjemajhenznesekvprimerjavizne-katerimidrugimizneski,denimozneskom,kigavladav letošnjemproračunu namenja za dokapitalizacijo bank. Zaradi zastarelostiosrednjestavbeUKCLjubljanainpogojevzaštevilnedejavnosti,kipotekajovtejstavbi,smoprojektzastavilitako,dabirešilivečtežavhkrati.Sredstevnikolinibilodovolj,zatojebilasprejetaodločitevofaznigradnji.Danesstojijoskeletstavbenoveurgence,tretjinapro-metnega terminala z začasnimdovozomvurgenco, heliport, ima-mourejenocentralnokuhinjo,žalpa je to tudivse.Javnostpoznaprobleme izvajanja urgentne dejavnosti, ki se izvaja v popolnomaneprimernih prostorih. Skupno na urgenci (skupaj z Zdravstvenimdomom Ljubljana) obravnavamo več kot 135.000 bolnikov. Nudi-mojimzelokakovostnostrokovnooskrboinzdravljenje,apogoji,vkaterihsoobravnavaniinvkaterihdelajozaposleni,soneprimerni.Vnovihprostorihbibilaobravnavahitrejšainizognilibisenepotreb-nemučakanju.

Danes stojijo skelet stavbe nove urgence, tretjina prometnega terminala z začasnim dovozom v urgenco, heliport, imamo urejeno

centralno kuhinjo, žal pa je to tudi vse.

Letno v neprimernih prostorih, a kakovostno in varno (skupaj s primarnim delom urgence) obravnavamo več kot 135.000 bolnikov.

»z izgraDnjo nove urgence bi se bistveno IzbOLjŠaLI pOgOjI za več pOdrOčIj.«

AKTUALNO

12

OBISK OCENJEVALCEV PRSPO V UKC LJUBLJANALetos novembra pričakujemo pisno končno poročilo – povratno informacijo ocenjevalcev prSpO o zaznanih prednostih in priložnostih za izboljšanje UKC Ljubljana oziroma klinik

mag. peter pustatičnik

M ed 10. in 12. septembrom 2013 jebilavUKCLjubljanaizvedenapresoja

ocenjevalcev EFQM v okviru procesa oce-njevanjazapriznanjeRSzaposlovnoodlič-nost2013(PRSPO2013).Obiskanesobileteenote:Pediatričnaklinika,Kirurškaklinika,Služba bolniške prehrane in dietoterapije,Lekarna,Oskrbovalne službe,Stomatološkaklinika, Klinični inštitut za klinično kemijoin biologijo, Klinika za nuklearno medici-no,Klinika zaotorinolaringologijo incervi-kofacialnokirurgijo,Kirurškaklinika (KOzaurologijo,KOzasrceinožilje,KOzaabdo-minalnokirurgijo,KOzatorakalnokirurgijo,KOzaanesteziologijo),Ginekološkaklinika,Inštitutzamedicinskorehabilitirajo,Derma-tovenerološkaklinika,Infekcijskaklinika.

Ocenjevalci so:•opazili veliknapredekod lanskega letavvečiniobiskanihorganizacijskihenotUKCLjubljana(klinik,KO,službitd.)navečinipodročijodličnostimodelaEFQM(1.vo-diteljstvo,2.strategija innačrtovanje,3.upravljanječloveškihvirov,4.upravljanjevirov,5.procesi(opredeljenostinuvedenistandardi DIAS), 6. rezultati z odjemalci(pacienti, študenti, specializanti itd.), 7.rezultati vpovezavi z zaposlenimi,8. re-zultativpovezavizdružbo,9.ključnire-zultati);

•senamzahvalilizaprofesionalnoizvedboobiskov ter sodelovanje zaposlenih UKCLjubljana,kisobili zaodgovoreocenje-valcemnavoljovesčasobiska.

za uspešno izveden obisk prSpO 2013 se vsem sodelavcem, ki ste sodelovali v pro-cesu obiska, iskreno zahvaljujemo. Zelohvaležni bomo, če boste na e-naslov peter.pustaticnik@kclj.si poslali povratne infor-macije–predlogeizboljšavzavlogoPRSPO2013inpredlogeizboljšavgledeorganizacije

Ocenjevalci so med drugim obiskali tudi Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo.

inizvedbeobiskaocenjevalcevPRSPO2013.Predlogeizboljšavbomoupoštevalipriprija-viUKCLjubljananaPRSPO2014inizvedbiobiskaocenjevalcevPRSPO2014.

Novembra2013pričakujemopisnokončnoporočilo–povratno informacijoocenjeval-cevPRSPOozaznanihprednostih inprilo-žnostihza izboljšanjeUKCLjubljanaoziro-ma klinik. Vodstvom organizacijskih enotbomo končnoporočilo poslali takoj, ko gaprejmemo.PoročilojenamenjenopredvsemnadaljnjemuizboljšanjuUKCLjubljana.

Decembra2013jepredvidena(naBrdupriKranju) svečana podelitev priznanj zmago-valcemPRSPO2013.Priznanjabozmago-valcempodelilpredsednikdržave.CiljUKCLjubljana jepridobitevpriznanja–medna-rodnegacertifikata»priznanivodličnosti–4zvezdice«.VPRSPO2012jeUKCLjubljanakotedinazdravstvenaorganizacijavSlove-nijiprejelamednarodnicertifikat»priznanivodličnosti–4zvezdice«.

AKTUALNO

13

Zaključne priprave ukC ljubljana NA pRESOJO ZA pRIDOBITEV MEDNARODNE AKREDITACIJE

mag. peter pustatičnik

M ed 4. in 14. novembrom 2013 bo v UKC Ljubljana pote-kala zunanja presoja izpolnjevanja zahtev standarda dnv.

Osnova za pridobitev mednarodne akreditacije dnv je uspešno izvedena zunanja presoja v vseh organizacijskih enotah UKC Ljubljana, za kar je treba odpraviti neskladja, ugotovljena v predpresoji (december 2012), in zagotoviti vsaj minimalno iz-polnjevanje drugih zahtev standarda dIaS.

Presojobodoizvajalizunanjipresojevalci(predvidomadevettujcevin enSlovenec).Pravilomagre za izkušene zdravnike,medicinskesestrealivodstvenezdravstvenedelavce.Spresojevalciusklajujemoprogramobiska,vkaterembodovnaprejpredvidenelokacijeobiska.Delprogramapaborezerviranzanaključnoizbranelokacije.Oktobrabomousklajeniprogramobiskasporočilivsemvodjemorganizacij-skihenot–klinik,kliničnihoddelkovinslužb(vnadaljevanjuOE)tervodjempoglavijstandardaDIAS.Komunikacijanapresojibopoteka-lavangleščini,predvidomabozagotovljenatudipomočprevajalcev(vendarnezavseskupine).Presojabopotekalavdvehsegmentih,insicerpreverjanje:• izpolnjevanjasistemskihzahtevvseh27poglavijstandardaDIASnaravniUKCLjubljana,zakarsmoodgovornivodjepoglavijstan-dardaDIASssodelavci;

• razširjenostiinstopnjeimplementacijestandardaDIASnaterenu–vposameznihOEinprizaposlenihterpogodbenihdelavcihUKCLjubljana,zakarsoodgovornivodjeOEinkoordinatorjikakovostissodelavciOE.

PresojevalcibodopresojaliskladnostizpolnjevanjazahtevstandardaDIASnapodlagi:•pregledasistemskedokumentacijeUKCLjubljanainOE,npr.:po-slovnikov,letnihnačrtov–ciljevinkazalnikov,osebnihizkaznic;

•pregledapolitik inopredeljenostiprocesovvUKCLjubljanaozi-romaOE:OP–organizacijskipredpisi,PR–pravilniki…OB–obrazci;zapisnikikolegijev,notranjihinzunanjihpresoj,vodstve-nihpregledovUKCLjubljana,poročiloposlovanjuitd.;

•pregledafizičnegaokolja,organizacijeinpooblastilzaposlenihvOE;• razgovorov z vodstvom UKC Ljubljana in nosilci posameznihpoglavij standarda DIAS ter posamezniki, ki nadzirajo temeljnezdravstvene,vodstveneinpodporneprocese(npr.nadzorokužb,upravljanjezdravilitd.).RazširjenostinstopnjoimplementacijestandardaDIASpoorganiza-cijskihenotahbodopresojevalcipreverjalinapodlagi:• razgovorovzvodstviklinik,KO,služb inposamezniki,kinadzirajotemeljnezdravstvenealipodporneprocesevorganizacijskihenotah;

•pregleda sistemske dokumentacije OE, npr.: poslovnikov, letnihnačrtov–ciljevinkazalnikov,osebnihizkaznic;

•pregledapolitikinopredeljenostiprocesovvOE:OP–organiza-cijskipredpisi,PR–pravilniki…OB–obrazci;zapisnikinotranjihpresoj,vodstvenipreglediklinik,poročilaoposlovanjuitd.;

•obiskovorganizacijskihenot,ogledovprostorov in analizproce-sovoskrbepacientov,vodstvenihinpodpornihprocesovnakrajusamem;

•pregleda vzorčno izbrane zdravstvene dokumentacije pacientov(izbrano dokumentacijo moramo pred pregledom anonimizirati).

Presojevalcibodoravnalipolastnipresojipriizbirivelikostivzorca;•opazovanja in razgovorov zosebjem terdrugihustnih in vizual-nihinformacij.Priosebjubodopresojevalcipreverjalipoznavanjeindoslednostuporabesprejetihpolitik,postopkov,protokolovinkliničnihpoti,poslovnikovindrugedokumentacijeUKCLjublja-na oziroma posameznih organizacijskih enot. Presojevalci lahkoopravijorazgovorezzaposlenimitudizaradizbiranjainformacijonjihoviseznanjenostispotrebamikonkretnegapacienta,načrtomzdravljenjainnapredkomgledenazastavljenecilje;

• razgovorovspacienti.Presojevalcilahkoopravijorazgovorspa-cientomlevprimerunjegovegapredhodnegapristanka.Čemed

vSI zapOSLenI mOramO prISpevatI SvOj deLeŽ in s pozitivno naravnanostjo pripraviti vse OrganIzaCIjSKe enOte In SOdeLavCe na preSOjO ter prIdObItev mednarOdne aKredItaCIje.

AKTUALNO

14

predpresojopotekapreiskavazaradipritožbe,lahkoekipapresoje-valcevvvzorecvključipaciente,kisovpletenivpritožbo.Priizbirivzorcapacientovjelahkopoudarektudinavprašanjihoziromate-žavah,kisopredmetpritožbepacienta.Presojevalcilahkopacien-tavprašajonpr.oseznanjenostiznačrtomzanjegovozdravljenje,uresničevanju načrta in kakovosti prejetih storitev, spoštovanjupravicpacienta,poznavanjepostopkapritožbitd.EkipapresojevalcevbopoOEpresojalavarnost incelovitostdelo-vanjasistemazagotavljanjaoskrbeter organizacijo sodelovanja med organizacijskimi enotami (klinikami, oddelki) pri nudenju oskrbe.Presojalibodoučinkovitostsistemavodenjazadosegoci-ljev, insicerponačeluPDCA(Plan-Do-Check-Act/načrtuj-naredi--preveri-ukrepaj).OsnovazapojasnjevanjedelovanjakrogaPDCAsoFinančninačrtinprogramdelaUKCLjubljanazaleto2013(poglavje4.1.LetniciljiUKCLjubljana)terletninačrtiklinik,kivsebujejomer-ljiveciljeinkazalnikezvidika:• pacientov in drugih odjemalcev:cilj1.1.Uspešnostobravnavepacientov(kazalniki:izidizdravljenj,smrtnost);cilj1.2.Varnainkakovostnaobravnavapacientov–obvladovanjevarnostnih inci-dentov(kazalniki:številopadcev,razjed,MRSA,higienarok,inci-denti);cilj2.Obvladovanječakalnihdob;cilj3.Povečatizadovolj-stvopacientov (kazalnik– rezultati ankete, pritožbe inpohvale);cilj 4. Povečati zadovoljstvo odjemalcev izobraževalnih storitev(rezultatiankete);

• financ:cilj5.Uravnoteženofinančnoposlovanje;cilj6.Obvlado-vanjeprihodkov;cilj7.Obvladovanjeodhodkov;

• procesov: cilj 8. Učinkovita zdravstvena obravnava procesov(kazalniki:številouvedenihkliničnihpotiinsmernic,izrabavirov,povprečnaležalnadobaitd.);

• vidika učenja in rasti:cilj9.Zagotovitimotiviraninusposobljenkader (kazalniki:SiOKorganizacijska klima, zadovoljstvo zaposle-nih;absentizem–odsotnostzaposlenih),cilj10.Razvojinuvajanjenovegaznanja(kazalniki:številoraziskav,objavevrevijahSCI-CO-BISS,novemetodedela,mladiraziskovalci).

Presojevalcibodo:• spomočjometodologijezazagotavljanjesledljivostipresojalipri-mereposameznihpacientov,ugotavljalirezultatenaenialivečsto-pnjahprocesainmorebitnepovezavemedstopnjami,kivplivajonaoskrbopacienta;

• primerjaliinformacije,pridobljenespregledomzapisovzlastnimiopažanji terzrazgovori,ki jihbodoopravilizosebjeminpacienti(preverjanjepoznavanjapolitikindelovanjaprotokolov,uresničenjainnadzoranaduresničevanjemukrepovpoorganizacijskihenotahinmedosebjem,pregledzdravstvenedokumentacije,fizičnegaokolja,podatkovozaposlenih(licenceitd.).

ZnamenompomočiorganizacijskimenotampripripravinapresojosmoseptembrazavodstvenekadreinkoordinatorjekakovostiUKCLjubljanaizvedlitriseminarje–učnedelavnice,kisejihjeudeležilovečkotdvestosodelavcev.Naseminarjusmoprestavili:•neskladja,ugotovljenavpredpresoji,intrenutnostanjevUKCLju-bljanapoposameznihpoglavjihstandardovDIAS;

• ključnezahtevestandardovDIAS,kijihbodopresojalipresojevalcipoorganizacijskihenotah;

• seznammožnihvprašanjpresojevalcev(VPRAŠALNIK).•Dogovorilismose,davodstvaorganizacijskihenotskoordinatorjikakovostido10.oktobra2013izvedejonapodlagipodanihusme-ritevinVPRAŠALNIKApregledstanjapoorganizacijskihenotahterizdelajozapisvoblikiporočilaopresoji(OBUKCLSZK0035).

Pomembno je, da se vse klinike, klinični oddelki in druge or-ganizacijske enote čim bolje pripravite na presojo, in sicer:•celovitoinformiratesodelavceopresojiindana presoji ne rešu-

jete internih problemov;•organiziratedelovneskupine,kibodovodileizvedbopresojevpo-samezniOEinneposrednokomuniciralespresojevalciterbeležileugotovitvealimorebitnaneskladjavsvojiOE;

•pripravitedokumentacijo,kijelahkopredmetpresojeOE.

AKTUALNO

15

DOBRE PRAKSE IZ EVROpE: VARNOST pACIENTOVzaključno srečanje evropskega programa izmenjave hOpe 2013

mag. Karin birk, dipl. m. s.

European hospital and healthcare Federation (hOpe) je mednarodna

neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1966, v katero so včlanjena nacionalna združenja javnih in zasebnih bolnišnic. danes je v hOpe včlanjenih 34 združenj iz 27 držav članic eU, Švice in Srbije. poslanstvo organizacije hOpe je spod-

bujanje izboljšav na področju zdravstvene oskrbe po vsej evropi. hOpe vsako leto organizira izmenjavo zaposlenih v zdra-vstvu. namen izmenjave je spoznavanje in izmenjava dobrih praks. po izmenjavi, ki traja štiri tedne v izbrani oziroma do-deljeni državi, sledi zaključno srečanje, kjer izbrani predavatelji predavajo v zve-

Reanimacijski voziček iz bolnišnice v Haagu: po pregledu se zaklene in zaščiti s plombo. S tem je zagotovljena sledljivost pregleda vozička.

Naročanje in obračun medicinskih pripomočkov ter zdravil s pomočjo črtnih

kod v bolnišnici v Haagu.

zi s programom izmenjave, udeleženci izmenjav pa pred-stavijo dobre prakse, ki so jih spoznali med izmenjavo. Letošnji slogan programa hOpe je bil »varnost pacien-tov v praksi – kako upravljati varnost pacientov v evrop-skem zdravstvu«. v nadalje-

vanju so zapisane nekatere dobre prakse, ki so bile predstavljene na zaključnem srečanju in ki smo jih videli pri ogledu bolnišnice v haagu.

varnOStnI zapLetI

Predavatelji so poudarjali, da jeza varnostno kulturo izrednegapomenato,dasepodatkiovarno-

stnihzapletihzbirajospoštenimnamenomizboljšanja zdravstvenega sistema in ne zanamen kaznovanja zaposlenih. Analize var-nostnihzapletovkažejo,dajevečinavzrokovsistemskenarave.Privarnostnemzapletujenajslabše, če se zadeva spremeni v lovnačarovnice,namestodabi se izvedlameto-dološkokorektnavzročno-posledičnaanali-za,spomočjokateresepreprečiponovitevdogodka.Vnekaterihdržavah,npr.naŠved-skeminDanskem,soanonimnaporočilaovarnostnihzapletih,kisesporočajoinzbira-jonanacionalniravni,dostopnapreksple-ta.Poročilavključujejotudiopiseuvedenihizboljšav.

zdravILa

Udeležencisoporočaliotehdobrihpraksah:• ŠpanijainPortugalska:lekarnevnekate-rihbolnišnicahvsakdansprotipripravijopredpisanoterapijozapacientapoelek-tronskemnaročiluzdravnika.

• Španija:- uporaba računalniškegaprograma, kizaznaneželeneinterakcijemedpred-pisanoterapijo;

- uporabačrtnihkod,karzmanjšamo-

žnost, da bi pacient dobil napačnozdravilo.

• Latvija:uporabatehnologijeRFIDzasle-denjeinidentifikacijopacientov,ključneopremeidr.

• Danska:elektronskazdravstvenakartote-ka;vnjejsozabeleženediagnoze,rednaterapija,alergije,odpustnapisma, izvidipreiskav, kontaktni podatki svojcev itd.Zdravstvenimdelavcemjedosegljivanaosnovipacientoveprivolitve.

• Španija:vsemzaposlenimsokotobveznideluniformedodaliznačko,nakateripiše:»Vprašajme,česemsirazkužilroke«.

na StrOKOvnem SrečanjU SO bILI IzpOStavLjenI Še tI varnostni ukrepi:• označevanje operativne strani (operaterskupajspacientom);

• dokumentiranjealergijnatemperaturnilistinobveznaoznačitev,tudičejihnima,daseve,dajebilpacientvprašanotem;

• identifikacija pacienta z osebnim doku-mentomsfotografijo–stemseizogne-mozlorabizdravstvenekartice;

• izobraževanjevodilnihdelavcevvzvezizvodenjemsodelavcev;

• uporabatehničnihpripomočkov,kiimajovarovala za obvarovanje pred napakamizaradičloveškegadejavnika(npr.različnaoblika nastavkov, ki preprečuje napačenpriklop);

• prilagajanje prevzetih protokolov zmo-žnostim in razpoložljivim sredstvom vdržavializdravstveniustanovi.

Udeleženci programa hOpe v Sloveniji so kot dobro prakso naše države izpostavili mediacijo, ki smo jo začeli uporabljati za zunajsodno reševanje sporov v zdravstvu, in sicer tudi v primerih, ki nastanejo v povezavi z varnostnimi zapleti.

AKTUALNO

16

pOGOVOR Z udeleženCi pROGRAMA HOPE 2013 V SLOVENIJI

Stanko grabljevec

Pri vhodu v bolnišnico so na voljo transportni vozički. Izposoja ob plačilu minimalne kavcije – enako kot pri nakupovalnih vozičkih.

UdeleženciprogramahOPEvSlovenijisokotdobropraksonašedržaveizpostavilimediacijo,kismojozačeliuporabljatizazu-najsodnoreševanjesporovvzdravstvu,insicertudivprimerih,kinastanejovpovezavizvarnostnimizapleti.

Kdaj bO tUdI v SLOvenIjI vzpOStavLjen naCIOnaLnI SpLetnI pOrtaL?

Menim,dabibiloprinastrebaokrepitidejavnostigledevarnostipacientovnanacionalniravni.Takobibilonujno,dabipotujemzgleduzačeldelovatinacionalnispletniportal,kjerbibileobja-vljeneanalizevarnostnihzapletov(sevedavanonimniobliki)inukrepizapreprečevanjezapletov,prekvarovanepovezavebibilomogočejavljatizapleteipd.Stembiširiliizkušnjeizcelotnegaslovenskega prostora, kar bi prispevalo najmanj k zmanjšanjumožnostizaponavljanjeistovrstnihnapak.VUniverzitetnemkli-ničnemcentruLjubljanapooblaščenkizavarnost,JelkaMlakarinprim.DušicaPleterski, rednoporočataMinistrstvuzazdravjeovsehprijavljenihopozorilnihnevarnihdogodkih(OND).Vsevečporočildobivatatudiodzdravnikov,karjepoocenipooblaščenkznak večje osveščenosti zaposlenih in njihovega večjega zau-panjavsistemupravljanjaodklonov.Vpreteklostisovečinomaporočalizaposlenivzdravstveninegi,leta2012pasozdravnikisporočilivečkotpolovicoOND.

Strokovnosrečanjevhaagujebilozelozanimivo.Dobrepraksesopomojemmnenjuzelouporabne,šeposebnokoristnopabibilo,dabitudivSlovenijičimprejprišlidoelektronskihzdravstvenihkartotek,kibipomojemmnenjuzelohitropovečaleuspešnostinučinkovitostzdravstveneobravnave.Pravtakobibilokoristno,dabiserednoizvajalenacionalnekampanjezarazkuževanjerok.Nacionalnipristopbibiltudistroškovnoučinkovitejši.

UKC Ljubljana je letos že tretjič sodeloval v mednarodnem programu izmenjave hOpe. moto letošnje izmenjave je bil

»varnost pacientov v praksi – kako upravljati varnost pacientov v evropskem zdravstvu«. dve naši zaposleni sta odšli v tujino (Fin-ska in velika britanija), UKC Ljubljana pa je gostil Olivero Jova-nović in Zorana Jovanovića iz Srbije ter Roba Marsdna iz velike britanije. pri nas so bili od 10. maja do 10. junija. v tem času so obiskali ključne nacionalne ustanove našega zdravstvenega sistema. tretji in četrti teden so spoznavali našo bolnišnico.

prosim vas, da se nam na kratko predstavite.

olivera:»Popoklicusemzdravnica.DelamkotsvetovalkazarazvojkakovostinasrbskemMinistrstvuzazdravje.Vodimrazličneprojekte,kotjenpr.razvojkliničnihpoti.«

zoran:»PrihajamizPirota,mestavvzhodniSrbiji.Starsem44let,poročen,imamsina,starega17let,inhčerko,staro15let.Semspe-cialist internist,zaposlenvSplošnibolnišniciPirot.Deldelovnegačasadelamkotpomočnikstrokovnegadirektorja.«

rob:»PrihajamizLutona,mestablizuLondona.Semskorajdvame-travisok,zatomeljudjehitroprepoznajoinsetežkoskrijem!Lahko,dastemekajvideliokoliUKCLjubljanamedbivanjemprivasincelopomislili,kdopajeto–no,zdajveste.Popoklicusemsocialnidela-vec.Delamnapodročjuduševnegazdravja.Trenutnoopravljamdelomenedžerjazaizboljšanjestoritevnapodročjuduševnegazdravjavokrožjuhertfordshire.Prisvojemdelusesrečujemsštevilnimilju-dmi–pacientiinnjihovimisvojciterzzaposleniminavsehravnehzdravstvenega sistema.Predvsemmorambiti doberposlušalec.Vprostemčasusinapolnimbaterijezdelomnasvojemvrtu.«

Kateri so bili poglavitni motivi za vaše sodelovanje v programu in zakaj ste izbrali Slovenijo?

olivera:»Zamejebilapomembnamožnostspoznavanjazdravstve-negasistema,zdravstvenegazavarovanja,organizacijedela,ukrepovzaizboljšanjevarnostipacientov–takovgostujočideželikottudivdrugih evropskih državah prek predstavitev drugih udeležencev nazaključnemsrečanju.ZaSlovenijosemseodločilapredvsemzato,kerstasinašazdravstvenasistemapodobna,sajsmojihpodedovaliponekdanjiskupnidržavi.«

nadaljevanjenanaslednjistrani

AKTUALNO

17

Sogovorniki Olivera Jovanović, Zoran Jovanović ter Rob Marsden so opazili, da v UKC Ljubljana uvajamo številne izboljšave, ki povečujejo kakovost oskrbe.

zoran:»Glavnimotivjebilamožnostoseb-negasrečanjazljudmiizdrugihindrugačnihzdravstvenihsistemov terspoznavanjedru-gačnihpraks.Prav takosemvidelmožnostzanadaljnjirazvojlastnihvodstvenihveščin.Slovenijosemizbralzaradipodobnekulture;koneckoncevsmokarnekajletživelivsku-pnidržavi.«

rob:»Glavnimotivjebilaželjaponovihiz-kušnjahinznanju,zakarsemizdigostovanjev tujideželišeposebejdobernačin.Menilsem,dajeprogramhOPEodličnapriložnostzaspoznavanjenovihkultur inzdravstvenihsistemov ter za pridobitev novih zamisli –nisembilrazočaran!Priznam,daprejnisemvedelpravvelikooSlovenijiinzanjosemseodločilnaosnovipriporočilpredhodnikov,kisoseizkazalazazelodobra.«

Kakšne vtise ste dobili o slovenskem zdravstvenem sistemu in o UKC Ljublja-na? Katere so dobre plati, kje smo šibki, kje imamo možnosti za izboljšave?

olivera:»Vzdravstvenihustanovah,kismojihobiskali,semzaznalaštevilnedejavnostiin pobude za izboljšanje kakovosti. Tudi vUKCLjubljana.Trebapabibiloentuziazemposameznikov prenesti na vse zaposlene,predvsemzizobraževanjeminizgradnjoor-ganizacijskekulture,kibotemeljilanafilo-zofijikakovostiprivsakodnevnemdelu.«

zoran:»Vidnoje,daseslovenskizdravstve-ni sistem spreminja in to je zaznati tudi vUKC Ljubljana. Zaradi velikosti in komple-ksnostijevUKCLjubljanašeposebnotežkovpeljatiinohranitiizboljšave.Sempazaznalzavzetostzatotakoprivodilnihkotpridrugihzaposlenih. Verjamem, da boste s svojimiprizadevanjiuspešni.«

rob:»Slovenskozdravstvosesrečujesšte-vilnimiizziviinpriložnostmi.Predvsemsemzaznal številne neenakosti – zdi semi, daboodpravljanjele-tehnajvečjipatudinaj-težjiizziv,kerjetopovezanozdenarjemindrugimiviri.Včasu finančnekrize je trebašenatančnejepostavljatiprioritete inspre-jematipravilne inpravočasneodločitve.Zadobroodločitevpajetrebavključitiustrezneodločevalce–leodločitve,kijihljudjevza-mejo za svoje, imajomožnost, da se ure-sničijo.Mislim, da imate prav pri procesu

sprejemanja odločitev še veliko možnostiza izboljšanje.Enaodpomembnihpozitiv-nih stvari je večdisciplinarna obravnava naprimarni ravni–npr. sodelovanjepediatra,psihologa in socialnega delavca pri oskrbiotrok,karomogočaholističnoinpreventivnodelovanje. Srečal sem veliko zelo zavzetihzaposlenih,kiželijopacientomnuditikarsedadobrooskrbo.Uvajateštevilneizboljšave,kipovečujejokakovostoskrbe.VUKCLju-bljanapovečujeteodprtostkomuniciranjainpovečujeteodgovornost inzavezozaposle-nihdoizvajanjakakovostneinvarneoskrbepacientov.Pripravenamednarodnoakredi-tacijosozahtevneinvčasihkarmaloboleče,anakoncubotozelokoristno–zapacienteinzazaposlene.« Kakšne vtise, tako pozitivne kot tudi manj pozitivne, ste dobili med bivanjem pri nas?

olivera: »Pri skoraj vseh srečanjih je biločutiti prijateljstvo in željo po sodelovanju,izmenjaviznanjainizkušenj.Lepainkoristnaizkušnja.«

zoran: »Prvič sem v Ljubljani. Prebivalcisozeloprijazni.Uživalsemvvsakodnevnihsprehodihpomestu.Imatečudovitonaravo,ki joskrbnovarujete.Udeležbavprogramuje bila zelo zanimiva izkušnja. Vzpostavilsem nova dragocena znanstva in prijatelj-stva.Upam,da se še kdaj vrnemvSlove-nijo.«

rob:»Slovenijajedežela,kjerseprepleta-tastaro innovo. Imateprekrasnonaravo inbogatokulturnodediščino.Močnosetruditezaohranitevobojega.Iščeteravnotežjemedizzivi in zahtevami globalizacije ter ohrani-tvijo narodne prvobitnosti in neodvisnosti.Velikoljudiodličnogovoriangleškoinsplohnevem,zakajsosetolikoopravičevalizaradisvoje angleščine, saj sem jih skorajda vserazumelinpravtomijetudimočnoolajšalobivanjevSloveniji,zakarsemzelohvaležen.Slovenija je zelo očarljiva dežela. V tihotisvojegavrtabomrazmisliloštevilnihnovihvtisihinizkušnjah.«

» v UKC LjUbLjana pOvečUjete oDprtost komuniciranja in

pOvečUjete OdgOvOrnOSt In zavezO zapOSLenIh dO

izvajanja kakovostne in varne OSKrbe paCIentOv. prIprave na

meDnaroDno akreDitacijo so zahtevne In včaSIh Kar maLO

bOLeče, a na KOnCU bO tO zeLO KOrIStnO – za paCIente In za

zapOSLene,«menI rOb marSden.

AKTUALNO

18

UKCL SMO LJUDJE

19

»bolniki si Zaslužijo poZornost in naš čas«O delu na KO za hematologijo Interne klinike smo se pogovarjali z medicinsko sestro vesno Cizej

Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak

Vesna Cizej, srednja medicinska sestra na KO za hematologijo Interne klinike,

je v UKC Ljubljana zaposlena že 19 let, ves čas na KO za hematologijo. Ko gle-da nazaj, se spominja, kako ji je bilo prve dni zelo težko in da je – prizadeta po prvi smrti bolnika, ki jo je doživela na oddelku – celo razmišljala, da delo na tem oddelku morda ni zanjo. takratna glavna sestra ji je predlagala, naj čez konec tedna razmi-sli, danes pa nasmejano in odkrito pove, da jo njeno delo osrečuje in da si je od nekdaj želela pomagati ljudem.

na oddelku se srečujete s težkimi zgodbami bolnikov. Kako se srečujete z njimi?

»Na KO za hematologijo se zdravijo težkibolniki, položaj pa je zanje stresen pred-vsemtakrat,koizvedozadiagnozo.Menim,dajenajpomembnejšiprvistik,kigaimamozbolnikom: ko izve zadiagnozo, sepojavitisočinenovprašanje.Pravje,dagaznamopomiritiinnavprašanjaodgovoriti.Mijepavelikokratžal,dasizaradiobremenjenostizaposameznike nemorem vzeti še več časa.Bolnikisizaslužijopozornostinnaščas.«

Se iz svoje kariere, na oddelku ste skoraj 20 let, spomnite kakšnega posebnega primera?

»Spomnimsesvojegazačetka.Umrljemladbolnikinbilomijeizjemnotežko;biljepe-tek,mojemislipasosevrtelesamookolitega,damordanebomvzdržaladelanatemoddelku.Šlasemdotakratneglavnemedi-cinskesestreoddelka,kimijerazumevajočesvetovala,najrazmislimčezkonectednaterpoudarila,dasebomspodobnimirazmera-minajbržsrečevalatudinadrugihoddelkih.Potemsemseodločila,daostanem.Dejstvopaje,datitudizletinikolinivseeno,jepanekolikolažje.Preprostosemoramonaučitiitičeztoterločitidogajanjevslužbiodza-sebnegaživljenja.«

»Od nekdaj sem si želela pomagati ljudem. Zdaj vidim, da sem se odločila prav,« pove Vesna

Cizej, srednja medicinska sestra na KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana.

Kako pa se »odklopite« doma?

»Posebnih konjičkov nimam, imampa dvaotrokainmoža,karmivzamezadostičasainenergije(nasmeh).«

glede na to, da ste na oddelku že vrsto let, spremljate tudi prostorsko proble-matiko in načrte za selitev. zakaj je pomembna selitev v nove prostore iz vašega osebnega vidika?

»Zagotovozaradiizboljšanjaprostorskepro-blematikeinizboljšaneobravnavebolnikov.Bolnikibodoimeliboljšeprostorskepogoje;trenutnojihjepoposameznihsobahpreveč.Vsi sodelavci čakamo na selitev, sevedapabopri temtrebazagotoviti tudidodatenkader.«

» Kadar je čLOveK hUdO bOLan aLI CeLO

UmIra, čUtI Strah. veLIKOKrat Se zgOdI,

da KaKŠen bOLnIK potrebuje oporo

pOnOčI – KLIčejO naS In prOSIjO, da jIh drŽImO

za roko in se z njimi pOgOvarjamO.«

UTRIP UKCL

20

EUROSPITAL 2013pomen prvenstva je krepitev medsebojnega sodelovanja, izmenjava mnenj in izkušenj ter spodbujanje in razvijanje vrednot, ki so temelj naše dejavnosti

Silva Železnik

Zadnji konec tedna avgusta je potekalo že 21. prvenstvo euro-spital – european health services workers football competi-

tion, tokrat v Ljubljani. za organizacijo prvenstva smo bili izbrani pred dvema letoma. Organizacije smo se lotili v času najhujše krize in hkrati tudi v času eurobasketa v Sloveniji, kar je pomenilo še dodatno smolo glede donacij. a vendar – s skupnimi močmi in predanim delom prostovoljcev nam je uspelo izpeljati celoten program. Ob tej priložnosti se vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k organizaciji eurospitala 2013, iskreno zahvaljujem.

vSaKa eKIpa je ImeLa SvOjO vOdIčKO

DanpredprvenstvomsozačelevLjubljanoprihajatižeprveekipe.DopoldnesoprispeliŠvedi,popoldneŠkotiinIrci,protivečeruNi-zozemciinSlovakiterpredstavniki»generalštaba«izNizozemskeinpredstavnikiB.Brauna izNemčije.Vpetek sosenampridružili šeČehi,Avstrijci, Italijani,Nemci,Belgijci inpredstavnikidrugeslo-venskeekipeizOrtopedskebolnišniceValdoltra.Bilismokompletniin številni.Udeleženci so seudobnonamestili vhoteluPark, kjersmoimelitudivečerjo.Vsakaekipajeimelasvojovodičkoinpravte prostovoljke so poskrbele, da je vsa organizacija potekala brezzapletov.EkipamsmorazkazalitudiLjubljano.VEmonskikletismopopozdravnemnagovoruv.d.generalnegadirektorjaUKCLjublja-

na,mag.SimonaVrhunca, izvedli žrebekip, veseljačenjepa smoprepustilizanaslednjivečer,kajtiprednamijebiltekmovalnidan.Zahvaljujemsetudivsemnastopajočim,kisozadobrodošlicoude-ležencemEurospitala2013pripravilizanimivkulturniprogram.

pO hUdIh In trdIh bOjIh zmagaLa eKIpa Iz nemčIje, eKIpI UKC LjUbLjana četrtO meStO

ŽezgodajvsobotosmoseodpravilivŠportniparkRadomlje,kjersejeodvijalonogometnoprvenstvo.PohudihintrdihbojihskoziceldanjezmagalaekipaNemčijeizEberswalda.PrvičvzgodoviniEu-rospitalasejekotposebnazanimivostodvilatudinogometnatekmamedprostovoljkamiinveterani.Nebosteverjeli,arezultatjebil2:2.Ponapornemdnevutekmovanjajebilzvečernavrstizabavnejšideldneva.VgostiščuPortaljebilapovečerjirazglasitevrezultatovinpodelitevpokalovtermedalj.Veseljesejerazlegalodojutranjihur.EkipaUKCLjubljanajevzelohudikonkurenciosvojilaodličnočetrtomesto.Fantomsezapožrtvovalnostinborbenostiskrenoza-hvaljujeminjimčestitam.

Pomen prvenstvaje v krepitvi med-sebojnega sode-lovanja, izmenjavimnenj in izkušenjter spodbujanjuin razvijanju vre-dnot, ki so temeljnaše dejavnosti.Solidarnost, požr-tvovalnost, timskodelo, sodelovanjein pomoč drugimsoosnovainvodilozdravstva.Vkriznihčasih,kozmanjkujepriložnosti,voljeinsredstev,sotakšnidogodki,kotjeprvenstvoEurospital2013vSloveniji,šeposebejdragoceni.Pomembnisozavsakegaposameznegaudele-ženca,zaizmenjavoizkušenjinmednarodnosodelovanje.Sprošče-noneformalnodruženjedajeneprecenljiveučinke,kijihnemoremomeriti,dobropajihčutijoinzaznajonašipacientiinvsi,kineposre-dnosodelujejoznami.Zatosejevrednotruditiinvztrajatipritakihpozitivnihoblikahdruženja.

Ekipa UKC Ljubljana je v zelo hudi konkurenci osvojila odlično četrto mesto. Iskrene čestitke!

Zmagovalci Eurospitala 2013 – ekipa iz Eberswalda, Nemčija

Ženska ekipa Slovenije.

zahvala donatorjemza donacijo smo prosili preko 500 družb, od katerih se je le desetim zdelo vredno odgovoriti, pa čeprav negativno. vendar pa je bilo kljub temu nekaj družb pripravljenih priskočiti na pomoč. Iskrena zahvala Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, podjetju medis, d.o.o., Costella, Coca-Cola, hotel park Ljubljana in zavodu rS za transfuzijsko medicino.

UTRIP UKCL

21

NA GINEKOLOŠKI KLINIKI ODpRLI PROSTOR ZA VPIS RojStvA v mAtIčNI REgISTER

pOSTELJNI TRANSpORTER

Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak boža novljan, san. inž., univ. dipl. org.mojca purger drašler, dipl. m. s., spec. manag.

predstavnikiUpravneenoteLjubljane,vodstvaUKCLjubljanainGinekološkeklinikeUKCLjubljanasoslavnostnoodprliprostor

za vpis rojstva vmatični register. S prostorom, ki je lociran v 3.nadstropjuKOzaperinatologijoGinekološkeklinikeUKCLjubljana(ljubljanskeporodnišnice),želiUpravnaenotaLjubljanastaršemobrojstvuotrokaomogočiti,davečjidelformalnihpostopkov,poveza-nihzvpisomnovorojencavmatičniregister,opravijožemedbiva-njemvporodnišnici.ZatobodomatičarkeUpravneenoteLjubljanaposlovalevprostorihporodnišnice(oddelekD,tretjenadstropje)odponedeljkadopetkamed8.in15.uro.

»KOzaperinatologijoGinekološkeklinikejenajvečjaslovenskapo-rodnišnica,vnjejpaseletnorodivečkot tretjinavsehslovenskihotrok,karjeokoli6700novorojenčkov.Navidezmajhenkorak,kotjeodprtjeprostorazavpisnovorojenčkavmatičniregister,jeizjemnopomemben za uporabnika naših zdravstvenih storitev. Skupna potupravneenoteinGinekološkeklinikejedokaz,dasivsiprizadevamozačimvečjezadovoljstvonašihpacientov,« jedejalmag.Simon Vrhunec,v.d.generalnegadirektorjaUKCLjubljana.Zavpisrojstvanovorojencavmatičniregisterinzaizdajoizpiskaizmatičnegaregi-straorojstvujetrebaizpolnitiizjavoodoločitviotrokovegaosebnegaimena in izjavooprijavi stalnegaprebivališča.Obaobrazca, ki justaršidobijopoporodunaoddelku,morajoizpolnitiinpodpisatiteroddalimatičarkivporodnišnici.Matičarkabopoprejemuobehizjavotrokavpisalavmatičniregister,uredilaprijavonjegovegastalnegaprebivališčainstaršemizdalaizpisekizmatičnegaregistraorojstvu.Matičarke,kisovtemtednužezačeledelativnovihprostorih,sostaršemnavoljozadodatneinformacije–naoddelkuDvtretjemnadstropjualipotelefonunaštevilki015226154.

Julija letos smo v Oskrbovalnih službah – službi za sprem-stvo bolnikov, pridobili multifunkcijski sistem za transport

bolniških postelj multibadmover, tako imenovani posteljni transporter. za pridobitev posteljnega transporterja si je že ne-kaj časa zelo prizadevala glavna medicinska sestra ernestina Kos grabnar, viš. m. s., v veliki želji olajšati delo naših zapo-slenih bolničarjev negovalcev, spremljevalcev in tako razbre-meniti medicinske sestre; za novo pridobitev si je prizadevala tudi vodja Oskrbovalnih služb Irena Istenič, dipl. m. s.

Splošne lastnosti posteljnega transporterja so: primeren je zavsevrstebolniškihposteljvUKCLjubljana,omogočapremikanjebolniškihposteljnaprej,nazajinvstran.Zmožnostjopremikanjaposteljevstranserazširimožnostuporabevrazličnihokoliščinah.Brezdodatnegapolnjenjazmoredo20kilometrovpotishitrostjodo4,6kilometranauroinzmožnostjoobremenitvedo400kilo-gramov.Takšneposteljnetransporterjeuporabljajotudipovelikihevropskihbolnišnicah–vBelgiji,Nemčiji,Franciji,Švici,Italiji,AvstrijiintudivAngliji.

Uporabaposteljnegatransporterjaomogoča,daposteljonamestodvehzaposlenihpeljeleenaoseba.Napravovodiznadzornoroč-koinbrezpotisnesile.Obtransportupacientanabolniškiposteljisposteljnimtransporterjempridobimotakoenegazaposlenega,kigalahkouporabimozadrugospremstvo.

ObstrokovnipomočidobaviteljaEdman,d.o.o.,smoorganizi-ralinekajurnoizobraževanjeintakošestzaposlenihusposobilizaupravljanjenaprave.Postopomabomonadaljevaliizobraževanja,takodaboglavninazaposlenihusposobljenazadeloznjim.Stemboizkoriščenostnapravezagotovljenavnajvečjimeri.

Posteljni transporter je primeren za vse vrste bolniških postelj v UKC Ljubljana, omogoča premikanje bolniških postelj naprej, nazaj in vstran.

Slavnostni trak so prerezali (od leve proti desni) mag. Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, državna sekretarka Ministrstva za zdravje Brigita Čokl, državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve mag. Renata Zatler in načelnik Upravne enote Ljubljana mag. Dušan Verbič.

UTRIP UKCL

22

NOVOST REšEVALNE POSTAJE UKC LJUBLJANA ZA BOLJŠO INfORMIRANOST ZApOSLENIh

denis gorjup, mag. zdr. nege

žedolgosezavedamo,dajezakakovo-stnodelopotrebnatudidobrainpravo-

časnainformiranostzaposlenih.Objavljanjenovic,natisnjenihnapapirinpripetihnane-pregledno ter dotrajano desko za obvestilasmojunijazamenjalissodobnoinformacij-sko interaktivno tablo,poimenovanoWalle.Wallejevglavnemnamenjenaobjavinujnihobvestil,kotsonovosti,spremembevnači-nu dela, izobraževanja, navodila o delu teropozorila, poleg tega pa uporabnikom po-nujaševelikoveč.

Objavljanje novic, natisnjenih na papir in pripetih na nepregledno ter dotrajano

desko za obvestila smo junija zamenjali s sodobno informacijsko interaktivno tablo, poimenovano Walle. (avtor Denis Gorjup):

Uporabnost naprave bodo najbolje izkusili bolniki na nevrokirurgiji, skorajda enako pa tudi bolniki na kardiovaskularni kirurgiji in drugi.

Vprvemzavihku»izobraževanja«sodosto-pnerazličnevsebineopostopkih,kijihreše-valciizvajamonaterenu.Prikazanisorazličnistrokovničlanki.Drugizavihek jenamenjenkakovosti – predstavljeni so standardi vzdravstveninegiinvprihodnjetudirazličnazakonodaja.Vsklopu»razporedi«lahkoupo-rabnikpregledaletneinmesečnerazporedeslužbeterdnevnerazporede,kisesprotipo-sodabljajo.Sklop»zemljevidi«prikazujeraz-ličnegrafičneprikazeobstoječihinternetnihstrani, kot so prometni zastoji na državnihcestahtercestnezaporemestneobčineLju-bljana.ZanimivjetudiprikaznesrečUpraveRSzazaščitoinreševanje,imenovanSPIN.

DONACIJA NApRAVE ZA IZDELAVO HOMOLOgNEgA LEPILA

prof. dr. marjan Koršič

Konec avgusta je KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana v predprostorih operacijskega bloka Kirurške kli-

nike UKC Ljubljana prevzel 30.000 evrov vredno donacijo. ne glede na vse težave na KO za nevrokirurgijo uspešno sledimo razvoju stroke v svetu. da bi na čim manj področjih tehnično zaostajali, smo si primorani pomagati z donacijami. zato smo prek rotaryja Slovenija pridobili za več kirurških vej zelo uporab-no najsodobnejšo napravo za izdelavo homolognega lepila. Ker je to za nevrokirurgijo posebnega pomena, je vredno poudariti, da je to edina možnost uporabe lepila tudi ob pravih nevroendo-skopskih posegih. Utemeljenost potrebne pridobitve naprave je ob ustrezni vsestranski obravnavi in razlagi naletela na razume-vanje donatorjev.

Uporabnost naprave bodo najbolje izkusili bolniki na nevrokirur-giji, skorajda enako pa tudi bolniki na kardiovaskularni kirurgi-ji in drugi. napravo smo nabavili samoiniciativno in je v svetu trenutno najboljši tovrstni izdelek, v uporabo pa ga ponujamo radodarno vsem kirurškim dejavnostim. predstavnik rotaryja Slovenija se zaradi visokih moralnih in nekomercialnih vrednot organizacije uradne predaje ni želel javno udeležiti.

Sklop »ostalo« vsebuje zavihek »twitter«,kjer spremljamo, kaj uporabniki zapišejo oUKC Ljubljana in reševalnih postajah, terzavihek»galerija«,kjersoobjavljenecenzu-rirane fotografije intervencij in izobraževanjRPUKCLjubljana.

Novost,kismojodolgointežkočakali,paniprinesla samo večje informiranosti, ampaktudivečjezadovoljstvozaposlenihtermanj-šoporabopapirjainbarvezatiskalnik.

PREBERITE

23

ZAKAJ TRDITVE O KORUPTIVNOSTI ZDRAVNIKOV? Obenem o nekaterih značilnostih našega bolnišničnega zdravstva, ki so cokla za njegovo kakovost in razvoj ter jih doslej nihče ni obravnaval*

pavle Kornhauser

Nekateri zdravniki (po navadi isti) in seveda novinarji, skoraj brez izjem, kadar katastrofično opisujejo razmere v našem

zdravstvu, bijejo plat zvona in pišejo o njegovem bližajočem se potopu. Žal zelo redko zasledim konkretne predloge, kako si predstavljajo izboljšano organizacijo naše zdravstvene službe, in dokaze, da bi predlagani ukrepi pomenili rešitve za nakopičene težave. vsi dobro vemo, da je glavni vir kolapsa v nezadostnem financiranju javne zdravstvene službe. podatek, da tristo mladih zdravnikov ne dobi službe in grozi, da bodo poiskali delo v tuji-ni, je grozljiv, butalski za vodilne v državi, saj je družba vložila ogromno denarja v njihovo šolanje. Obenem potrebe terjajo za-poslitev novih zdravnikov, če želimo obdržati raven dosedanjega javnega zdravstva. In ta je – tudi v primerjavi z našimi zahodni-mi sosedami, da ne omenjam zda, do bolnikov zelo humana in učinkovita. posamezne neprijetne, celo nedopustne izjeme ne morejo očrniti ravni našega javnega osnovnega in bolnišničnega zdravstva.

zgreŠenO In KrIvIčnO pOnavLjanje »reŠIteLjev« naŠega zdravStva

Karjezgrešenoinkrivično,jeponavljanjeskorajvvsehsklepih»re-šiteljev«našegazdravstva,danajbibilakorupcijaedenodglavnihvirovzafinančniinmoralnirazkrojzdravstveneblagajne.ŠtiridesetletsembilzdravnikvKliničnemcentru,precejčasamedvodilnimi,opravljalsemnalogemedicinskegadirektorjazavoda,včasulegen-darnega direktorja Kliničnega centraJaneza Zemljariča, ko smogradilivLjubljanibolnišnicozvečkot1000bolniškimiposteljamiteroperacijskiminurgentnimblokom,sembilimenovanzapredse-dnikagradbeno-operativneinfinančnekomisije. Investicijesobilemilijonske,sevedatakratvnemškihmarkah.Kljubtakovelikimvso-tam,kisoseobračale,nibiloeneprijave,dabisevnabavevključiliizkoriščanjeinkaznivadejanja.Opremljalsemprvoosrednjesredi-ščezaintenzivnoterapijootrokvSlovenijisštevilnimimedicinskiminapravami;nisezgodilo,dabipredstavnikkatereodproizvajalkpo-nudilkakršnokoliugodnost–nemeninemojimsodelavcem.Upamsitrditi,dasepodobnonizgodilopredstojnikomkliničnihoddelkov–netakratinnedanes,leta2013.

»prIzadet Sem bIL, da SO dejavnOStI IzraeLSKega KIrUrga OCenILI KOt KOrUptIvne«

Česoorganipregonazadnjaletaodkrilitolikonezakonitostivposlo-vanjugradbenihpodjetij,bimoraliskorumpiranostdokazatitudivod-stvubolnišnic.Paniso!Tolikokratobiranakostnakupaoperacijskihmizjeboljvdokazslabegaorganizacijskegainekonomskegaznanja

avtor: Marko Kočevar, Delo

» IzraeLSKI SrčnI KIrUrg je več Let na KLIC prIhajaL In Še daneS prIhaja

v LjUbLjanO ter z OdLIčnImI rezULtatI OperIra nOvOrOjenčKe In nedOnOŠenčKe. pLačILO za prIhOd StrOKOvnjaKa Iz tUjIne

je bILO pač dOgOvOrjenO na OSnOvI mednarOdne praKSe, nIč KOrUptIvnega,

čeprav neprImerLjIvO z OSebnImI dOhOdKI dOmačIh zdravnIKOv.«

odgovornihnaministrstvukotpodkupovanja.Izbranjebilmednaro-dnonajboljuveljavljeniproizvajalec;česinaročilstooperacijskihmiz,jebilacenabistvenonižja,kotčebivsakpredstojnikkirurgijesamnaročilpoeno,nipabiloustreznepovezavemednaročnikiinuporabniki,kakšnomizopotrebujeožjespecializiranastroka, inalimedkirurgijamiresvsepotrebujejonovonapravo.Obsojanjavrednovodenjepostopka,kipavendarnimapovezaveskorupcijo!

nadaljevanjenanaslednjistrani

PREBERITE

24

Prizadet sembil inocenjujemzahudonepremišljenost innapakorepubliškeprotikorupcijskekomisije,dasoproglasilidejavnostizra-elskega kirurga s področja zdravljenja prirojenih srčnih napak prinovorojenčkihvljubljanskemUKCzakoruptivno.Pristojnostzaod-ločanjevzadevinekegaspecifičnegapodročjamedicinesoprevzelikot slon v trgovini s porcelanom.Naj poudarim: ljubljanska srčnakirurgija se je v času vodenja profesorjaMira Košakamednaro-dnouveljavila,njegovanaslednica,profesoricaJolanda Jezernik Leskovšek,jeprevzelavečinoposegovnasrcuvotroškidobi,tudipridojenčkih.Lezanekajnovorojenčkovz zapletenimiprirojeniminapakami,kisonezdružljivezživljenjem,jebilokirurškozdravlje-njeopravljenovtujini,pretežnovLondonu.Nekajčasajetonalogoopravljalslovaškikirurg,šolanvZDA.KopaježelelzasvojodružinopridobitivLjubljaniustreznepogoježivljenja,muljubljanskiUKC–zaradistrahu,dabistemkršilnotranjepravilnike–niprisluhnilinjezatozapustilSlovenijo.Ponovnosobilinovorojenčkioperiranivtujini,karjepredstavljaloneprimernovišjestroške,čeneupošteva-mošestiskestarševinkritjastroškovzanjihovobivanjezotrokomv

tujini.ZatojebilaodločitevvodstvaklinikezasrčnokirurgijoinUKCLjubljana,dasoseponovnoodločilipovabitistrokovnjakaiztujine,dobrodošla.Izraelskisrčnikirurgjevečletnaklicprihajalinšeda-nesprihajavLjubljanoterzodličnimirezultatioperiranovorojenčkeinnedonošenčke.Plačilozaprihodstrokovnjakaiztujinejebilopačdogovorjeno na osnovimednarodne prakse, nič koruptivnega, če-pravneprimerljivozosebnimidohodkidomačihzdravnikov.Vednobokakšnaredka inzapletenabolezenterjalazdravljenjev tujinialiopravljenodomazvabljenimstrokovnjakom,karjeneprimernoce-nejeinzabolnikaugodneje.ObtožitinekaterevodilnevUKCLjublja-nakorupcije,kosovendarukrepalivdobrobolnikovinzavoda(karje zatrdil tudiSvet zavoda!), jenepremišljeno in žaljivo.Terjati odmednarodnoznanegakirurgapotrdiloo»koncesiji«,dajeopravilnosposoben,jebutalsko.Menim,dabisemoralarepubliškaprotiko-rupcijskakomisijaprizadetimopravičiti!

za bOLnIŠnICe je pOmembnO, da SO predStOjnIKI mednarOdnO UveLjavLjenI

Inšeneizpolnjeniobetizaustreznokadrovskopolitikozazagotovitevnajboljšihzdravnikov,zlastizakliničneoddelke.Preseneča,damedštevilnimizahtevami,kajnajvseomogočiinzagotovinovizdravstve-nisistem,nisemzasledilskrbizakakovostzdravniškegadela.Skorajvsizdravnikispecialistinaklinikah,patudiizregionalnihbolnišnic,

se udeležujejo strokovnih srečanj v tujini, nekateri so na daljšemstrokovnemizpopolnjevanju.Prepričansem,dasoseznanjenizizbi-ronelevodilnihzdravnikovnaklinikahvZahodniEvropi,ampakšezlastivZDA.Zaprimer:vNemčijisejeuveljavilo,danovipredstojnikklinike ne postane nekdo iz obstoječe ekipe, temveč se na razpisobveznoprijavljajointekmujejospecialistiizdrugihbolnišnic;no-voizvoljenipredstojnikbopravilomassebojnanovodelovnomestopritegnilsvojesodelavce.Zabolnišnicejepomembno,dasopred-stojnikimednarodnouveljavljenistrokovnjaki,sajdvigujejostrokovniugled,obenemzagotavljajoprihodbolnikovizdrugihregijdržaveiniz tujine.Mladizdravnikisosprejetizadoločenčasinlečeizpol-njujejo pričakovanja, jim je služba zagotovljena še naprej. Takšnakadrovskapolitikazagotavljakakovostinonemogočapovprečnost.

pOLItIčnO KadrOvanje prI naS nI Izjema

Kakšnajekadrovskapolitikaprinas?Breztežavlahkougotovimo,danidoslednepolitike.Spominjamse,dajebiloobodprtjunoveosre-dnjebolnišničnestavbeKliničnegacentravletihod1973do1977nastavljenih skoraj stomladih zdravnikov. Ni bilo izdelanihmeril,kdojeprimerenzadoločenospecializacijo;skorajvsitisodočakaliupokojitevnaistemdelovnemmestu.Dvomim,dasejenatempo-dročjukajbistvenospremenilo.Ševednovelja,dabonovipredstoj-nikizvoljenizvrstdosedanjihzdravnikovnakliničnemoddelku.Naprsteenerokenemoremnaštetiprimerov,dajenovišefvljubljan-skiUKCprišelizMariboraaliizregionalnebolnišnice.Enakoveljaobratno–pretoka iz ljubljanskegaUKCni. Redka izjema je kirurgprof.Eldar Gadžijev,kijeizljubljanskekirurškeklinikezavečletprevzelvodstvomariborskekirurgije.Dapabibilizvoljen(vabljen)zapredstojnikakdoiztujine,sešenizgodilo.Sicerpategaformalnonebimogliuresničiti,kersodopredkratkimvUKCLjubljanavelja-larazpisnapravila,damoraimetikandidatzapredstojnikadoktoratznanosti,kigatudimednarodnouveljavljeniprofesorjinimajo,sajgavvečinidržavEvropeinZDAnepotrebujejo.

BilsemtudimedredkimipredstojnikivUKC,dasemzdravniku,kinibilkosnalogam,svetoval,najpoiščedrugoslužboinmupritemtudipomagal.Prepričansem,damitizdravnikinisozamerili,sajjebilazahtevatudivnjihovodobro.

hkakovostivzdravstvubobrezdvomaprispevalogibanje,ki terjamednarodnoprimerjavo,takoimenovanoakreditacijoincertifikacijo.Nosilcitedejavnostisopredvsemodgovorni,vodilnizdravniki,zatonjihovaizbiranemorebitiprepuščenakakemubotru.Nemorebitisindikalnapravica,dajemladzdravniksprejetvslužbozanedoločenčas.Naloganadrejenih jepreverjanje znanja innjegovegaodnosado kolektiva ter empatije do bolnika.Glede na število prebivalcevsevSlovenijinemoreuveljavitiizbiranajboljših,kotjetourejenovdržavahzvečdesetmilijonovprebivalcev.Političnokadrovanjevo-dilnihprinas–tudivzdravstvu–niizjema.Zatojetrebavnašsis-temjavnegazdravstvavgraditimehanizme,kizagotavljajokakovostzdravniškegadela.

*Razmišljanjazdravnika,dolgoletnegapredstojnikakliničnegaoddelka,kijeopravljaltudinalogemedicinskegadirektorjazavoda,obenemjebilpredsednikodborazagradnjoinfinanciranjenovegaKliničnegacentravletih1969–74.

» za bOLnIŠnICe je pOmembnO, da SO predStOjnIKI mednarOdnO UveLjavLjenI StrOKOvnjaKI, Saj dvIgUjejO StrOKOvnI UgLed, Obenem zagOtavLjajO prIhOd bOLnIKOv Iz drUgIh regIj drŽave In Iz tUjIne. mLadI zdravnIKI SO SprejetI za dOLOčen čaS In Le če IzpOLnjUjejO prIčaKOvanja, jIm je SLUŽba zagOtOvLjena Še naprej. taKŠna KadrOvSKa pOLItIKa zagOtavLja KaKOvOSt In OnemOgOča pOvprečnOSt.«

PREBERITE

25

UpOKOJIL SE JE MILOš KOgEJ čeprav ni bil vodilni, je bil in je glavni in zato znan tudi zunaj Inštituta za klinično nevrofiziologijo nevrološke klinike

janez zidar

Miloš na UKC Ljubljana ni bil ne di-rektor ne predstojnik in ne glavna

sestra, ampak le delavec (višji upravni). zakaj torej notica v glasilu UKC Ljubljana ob njegovi upokojitvi? Odgovor je zato, ker čeprav ni bil vodilni, je bil in je glav-ni in zato znan tudi zunaj Inštituta za kli-nično nevrofiziologijo nevrološke klinike. deloma je tak zaradi svojih osebnostnih potez (ne nazadnje tudi telesnih, glejte sliko), lahko bi rekli tudi posebnosti, za-radi samosvojosti in izvirne pojave, zaradi smisla za šalo pa tudi zaradi optimizma, ki ga zna širiti tudi na druge. drugi razlog je, da je miloš tak navkljub hujši napredujoči mišični šibkosti, ki ga je priklenila na inva-lidski voziček, delno pa najbrž tudi zaradi tega. Kljub temu je oddelal polno delovno dobo. tretji razlog pa je lahko zvestoba inštitutu. na njem se je zaposlil konec leta 1971, kmalu po njegovi ustanovitvi, in mu ostal zvest vse do letošnje upokojitve.

Nikdar ne bomo vedeli, kaj vse bi bilMi-loš brez invalidnosti dosegel, npr. postalsociolog, primerjalni književnik, pravnik.Približnotakesobilenamrečnjegoveželjein nedvomno tudi sposobnosti. Je namrečbisterinduhovitmož.Pravvčasuformiranjaosebnosti pa somu zdravniki povedali, dalahkopričakujelešenekajletživljenja.Zelo

očitnoinnanjegovosrečosejeizkazalo,dajebilanjihovanapovednapačna.Mordapajebilotoglavnivzrok,daještudijobesilnaklininzačelživeti,dabiizkoristilpodarjeničas.Zaposlilseje,seodseliloddomater,takesozgodbeiztistegaobdobja,uživalži-vljenje. Rad je, in tak je še zdaj, dobro inveliko jedel, tudi kaj spil.Rad imaglasbo,med drugim je tudi trobental v ansambluŽivel je mož. Zaradi zanimanja za tehniko(računalniki,fotoaparati,avdiotehnika)jebilnekaj časa razporejen tudi v tehnično eki-poinštituta.Vglavnempajetipkal;vseodsamostojnegapisanjadopisovvvečjezikihdočlankovindoktoratov.Tipkaljesicertudiizvide,vendartehnetakorad,kertoverjetnoniterjalotolikoustvarjalnostikotprvo.Bese-dilajetudiprevajalinlektoriral.Posebejradpa je opravljal tajniško delo za Katedro zanevrologijoMedicinskefakultetevLjubljani.Razveseljevalisogaobiskištudentk,kijihjeznalzabavatiinspravljativsmeh.

S tem jeglavninaoglavni osebi sestavka,glavnem Milošu, povedana. Ne smempapozabitiglavnega.Vimenusodelav-cev semu zahvaljujem za lepa skupajpreživelaletainzaprispevekkdelovanjuinštituta.Veseli smobili vsehnjegovihobiskovžepoupokojitviinsejihveseli-motudivprihodnje.

Hujša napredujoča mišična šibkost je Miloša priklenila na invalidski voziček. Kljub temu je

oddelal polno delovno dobo; na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo je delal vse od leta 1971.

NA GINEKOLOŠKI KLINIKI SOLIDARNI

Služba za odnose z javnostmi

ZaposlenivupraviGinekološkeklinikesojunijanaRTVSlovenijavoddajiTednikvidelitričlanskodružinoizokoliceCelja,kisejeznašlavhudistiski.Dosrcastanamsegla

dečka,kistavkameropovedala,dajevse,karstaprejšnjidanpojedla,sirovaštručka.Odlo-čilismose,dabomodružinizbralidenarzanakuphrane.ZzbranimdenarjemsmonapolnilinakupovalnivozičekinenaodsodelavkjesšoferjemupraveUKCLjubljanaškatleshranodružinitudidostavilanadom.

PREBERITE

26

pOJASNILO GLEDE VLOGE IN ODGOVORNOSTI UKC LJUBLJANA V pOSTOpKIh ZOpER AKADEMIKA pROf. DR. VINKA V. DOLENCA

Služba za odnose z javnostmi, biserka marolt meden

Vlogo in odgovornost UKC Ljubljana vpostopkih zoper akademika prof. dr.

VinkaV.Dolencasmopojasnjevalizarazno-vrstnemedije,zatomenimo,da jeprav,dapojasniloobjavimotudivglasilu. Iz dose-gljive dokumentacije pa tudi po izjavah takrat zaposlenih izhaja, da v predmetni zadevi UKC Ljubljana nikakor ni bil pa-siven in še manj, da je bil do celotnega dogajanja brezbrižen. Zato zavračamo interpretacije, da UKC Ljubljana kot de-lodajalec ne ščiti dovolj svojih zaposle-nih zdravstvenih delavcev v tožbah, ve-zanih na opravljanje dejavnosti v njem.

Akademikprof.dr.Dolencinodvetnik,kigajezastopalvSloveniji,sta takratnegagene-ralnegadirektorjaopotekusodnegapostop-ka, ki se je začelpred izraelskimsodiščemleta1995,prvičustnoseznanila14.decem-bra1998inprosila,daizdaizjavozapotrebepravde. Na podlagi te zahteve je generalnidirektorprof.dr.PrimožRode15.decembra1998dalpisnoizjavo,dajebilpacientE.M.zdravljenvUKCLjubljanavskladuzmedi-cinskodoktrino.

UKCLjubljanaje16.decembra1998zza-devo seznanil tudi ZavarovalnicoTriglav, d.d., Ljubljana, pri kateri smo imeli v časuzdravljenja E. M. zavarovano odgovornost.Zavarovalnica je kakršno koli zavarovalnokritje zavrnila z navedbo, da niso izpolnje-nadoločilazavarovalnepogodbeojamstvuzavarovalnice.

Odvetnikakademikaprof.dr.Dolencanasjeprvičpisnopozvalksodelovanju14. junija1999,kojeopristojnosti izraelskegasodi-ščažeodločilonjihovovrhovnosodišče,karpomeni,dajebiložeodločeno,dabopro-cespotekalvIzraelu.Vnavedenempisnempozivunasjezaprosilzapravnoinstroškov-novodenje zadeve.Napodlagi tegapozivajebilUKCLjubljanapripravljen akademiku

prof.dr.Dolencunuditivsopotrebnopravnopomočoddneva,konasjeobvestilovloženitožbipred izraelskimsodiščem.Akademikuprof.dr.Dolencusmosepisnozavezali,dabomopodpisalipooblastilosvojemuodve-tniku,kibispomočjomorebitnegadrugegaodvetnika,kiobvladaizraelskipravnisistem,pomagalusmerjatipostopek,danebiprišlodo sodbe, ki bi bila za toženca neugodna.Pravtakosmosezavezalinositistrošketegapostopka terdrugestroške, kibinastalinaobmočju Slovenije v predmetni zadevi odtedajdalje, in takostroškovno razbremenitiprof.Dolenca.Svojega odvetnika smo takotudi dejanskopisnopooblastili za zastopa-nje in s temseznanili prof. dr.Dolenca ternjegovega odvetnika.Prof. dr. Dolenc se je hkrati zavezal, da nas bo o poteku sodnega postopka sproti obveščal. Prof. dr. Dolenc se ni odločil izkoristiti po-nujene pravne pomoči UKC Ljubljana, čeprav smo ga k temu pozivali še na-knadno, tako njega kot tudi njegovega odvetnika.

Prof. dr. Dolenc oziroma njegov odvetniknasopotekupostopkavIzraelunistatekočeseznanjala,kotjebilodogovorjeno,takodas potekom postopka UKC Ljubljana dejan-sko ni bil sproti seznanjen. Prav tako UKCLjubljana ni bil seznanjen niti o izrečenihsodbah izraelskega sodišča niti o začetkuinpotekupostopka zapriznanje tujesodneodločbepredslovenskimisodišči.

Ker UKC Ljubljana ceni pomen in delo zaposlenega prof. dr. Dolenca, mu je bil pripravljen nuditi vso potrebno pravno pomoč glede na to, da je bil pacient zdravljen v UKC Ljubljana. UKC Ljubljana se nikoli ni distanciral od tožb, ki so bile vložene v zvezi z delom zaposlenih.

UKC Ljubljana ima namreč z zavarovalnicosklenjeno zavarovanje splošne civilne od-govornosti iz naslovaopravljanja svojede-javnosti,kamorsoditudiopravljanjezdrav-niške službe, in to tako za paciente, ki sozavarovanciZZZS,kottudizasamoplačnike.

Kot smo že večkrat zapisali, se vodstvo UKC Ljubljana zaveda, da je akademik prof. dr. Vinko Dolenc nesporno svetov-no priznan vrhunski nevrokirurg, ki je rešil življenja mnogim pacientom tako v Sloveniji kot v tujini. Njegov prispevek pri razvoju nevrokirurgije, ki je v svet seveda ponesel tudi ime UKC Ljubljana in Slovenije, je velik, v stroki zaznan in priznan. Akademik prof. dr. Vinko Do-lenc je gotovo eno velikih imen UKC Ljubljana in našega zdravstva nasploh.

Zato še toliko bolj obžalujemo razplet do-godkaizpredvečkotdvajsetihlet,nakatere-gapoteknismomoglivplivati.

jezikovni nASveT

27

težave doktorjev IN MEDICINSKIh SESTER

miha Knavs, prof. slov.

prepričansem,daseprisvojemdeluvelikokratsrečatezzapiso-vanjemnazivov,sajjevUKCLjubljanazaposlenihvelikonajra-

zličnejšihprofilovznajrazličnejšimistopnjamiizobrazbe.Pravzaradipestrostinaslovovobstajajodoločenapravila,kisejimmoramodr-žati,sicerzelolahkopridedozmedeinceloslabevolje.

Ločimoznanstveneinstrokovnenaslove.Strokovninaslovisepišejozaimenominpriimkom,torejJanez Novak, dr. med.,alipaMojca Novak, dipl. del.ter.Znanstveninaslovsepridobipridoktorskemalimagistrskemoziromapri študijski izobrazbi tretje stopnje, piše sepred imenominpriimkom, torejdr. Janez Novak.Priznanstvenemnaslovunitrebapisatiznanstvenegapodročja.

aLI ObStaja medICInSKI brat?

Vsak razpisani študijski program ima določen uradno pridobljeninaslov, podatke lahko preverite tudi v Uradnem listu. V besedilihse velikokrat pojavi težava pri poimenovanjumoškega, ki opravljadelomedicinske sestre, torej zdravstvenega tehnika. Ste že slišalizamedicinskegabrata?Gotovo.Ampakvasmoramrazočarati,dato

niuradninaslovinsepojavljakotžargon.Uradninaslovjesrednjamedicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik, pri visokošolskemštudiju pa lahko pridobiš naslov diplomirani zdravstvenik oziromadiplomiranamedicinskasestra.Tupasepravejezikovnetežavešelezačnejo;kakozapisovatiokrajšave?Zadiplomiranomedicinskose-stroverjetnouporabljatekajodtega:VMS,d.m.s.,dipl.m.s.,dipl.med.ses.Edinaustreznaokrajšavajedipl. m. s. oziroma dipl. zn.

SO LOčILa pOmembna?

Da,tuditunemoremomimorabeločil,največtežavpovzročapika.Pikajelevostična,torejjezapikopresledek.Kajtopomenivpraksi:dipl.zn.,dr.med.–tazapisanistapravilna,zapikojetrebadodatišepresledek.Pravilnizapisjetorej:dipl. zn., dr. med.

Svojajezikovnavprašanjaalidvomeglederabestrokovneterminolo-gijevslovenščinilahkosporočitevuredništvoinvnaslednjištevilkivambomskušalodgovoriti,naspletnistraniwww.abecednik.sipase lahkonaročite tudi namesečne kratke jezikovnenasvete, ki jihbrezplačnoprejmetevsvoje-poštnipredal.

E V R O P S K I D A N DAROVANJA 2013

11. - 12. Oktober, Murska Sobota

1Kotizacije ni.Za udeležbo bodo dodeljene kreditne točke ZZS in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

PRIJAVE IN INFORMACIJE www.evropskidandarovanja2013.si barbara.ustar@slovenija-transplant.si Kotizacije ni. Za udeležbo bodo dodeljene kreditne točke ZZS in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.

Petek, 11. Oktober

PROGRAM

IZOBRAŽEVANJE: Transplantacija – interdisciplinarna veja medicineKINO Park, Murska Sobota

Daniel Grabar: Vloga bolnišnice Murska Sobota v donorskem programu SlovenijeTatjana Gale Zidar: Komunikacija med zdravstvenimi delavci na področju transplantacije in darovanjaBernarda Logar Zakrajšek: Psihološka razbremenitev zdravstvenih delavcev po zaključenih postopkih za darovanje in odvzemDušan Kovač: Vloga spec. interne medicine pri oskrbi možnega darovalcaPihlar Sebastjan: Predstavitev LIDCO, Pharmamed Jože Balažic: Zakonska določila za postopke darovanja kot interdisciplinarne dejavnostiSanja Andrejč: Vloga medicinske sestre v postopkih za darovanje in odvzemLeon Lang: Vloga splošnega zdravnika v donorskem programuLarnsak Goran: Varovanje podatkov o mrtvem darovalcuMag. Schwöb: Pridobivanje tkiv in tkivna banka

SPOZNAVNI VEČER IN VEČERJA V SPROŠČENEM VZDUŠJUHotel Diana

1

Sobota, 12. OktoberOKROGLA MIZA: Predstavitev življenjskih zgodb pred in po zdravljenju s presaditvijo KINO Park, Murska Sobota

Pozdravni govor• Dušanka Petrič - Direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvu za zdravje RS,• Anton Štihec - Župan mestne občine Murska Sobota, • Dr. Bojan Korošec - Direktor SB Murska Sobota,• Prim. Danica Avsec - Direktorica Slovenija-transplant

Predavanja:Vlasta Nussdorfer, Pogled Varuha človekovih pravic na dejavnost presaditev in darovanje I Danica Avsec, Darovanje organov in tkiv v Sloveniji, sodobni rezultati I Valentin Sojar, Transplantacijski programi v Sloveniji, sodobni rezultati I Gregor Poglajen, Program presaditve srca, teamsko delo I Predstavitev življenjskih zgodb pred in po zdravljenju s presaditvijo, zgodbe bolnikov

PLES ZA ŽIVLJENJE IN RADOST (Biodanca) pod vodstvom učiteljice didatkte pri Biodanci Nataše Kern, PARK Murska Sobota. Za udeležence, ki se ne želijo udeležiti plesa, bo v parku organizirana Nordijska hoja za življenje in radost pod vodstvom fizioterapevtke Metke Vlaj.

Nastopajo: Nastop plesne skupine ZEKO I Državna in pokalna prvakinja v FREESTYLU, Nuša Jud

DREVO ŽIVLJENJA (Zasaditev drevesa v parku), PARK Murska Sobota.

• PogostitevsBogračem

EKUMENSKO BOGOSLUŽJE z nagovori najvišjih predstavnikov verskih skupnostiEvangeličanska cerkev Murska Sobota

© EDQM, Council of Europe. Vse pravice pridržane.

Organizator dogodka je SB Murska Sobota v sodelovanju s Slovenija-transplantom in Evropskim središčem Maribor, pod okriljem Sveta Evrope in Evropske Unije.

2

IN MEMORIAM

28

vesne ni več, A V SRCIH BO VEDNO Z NAMIV petek,30.avgusta2013,smosenapokopališčinaIguzavednoposloviliodprijateljiceinsoigralkeVesne Rožič.Komaj26-le-tnaštudentkamedicine,našaprijateljicainvčasuštudijamedicinestalnačlanicašahovskeekipeKliničnegacentra,jepohudibolezni23.avgusta2013umrla.Kljubmladostijebilanjenaživljenjskapotzaznamovanazvelikimidosežki.Končalasejetikpredzaključkomštudijamedicineinkljubtežkemuštudijujevseenonašlačastudizašah,kraljevskoigro,vkaterijedosegalavidneuspehe.Čeizpostavi-mosamonekaterenjenevečjedosežke,nemoremomimotega,dajiježepridevetnajstihletihsvetovnašahovskazvezaFIDEpodelilanaslovmednarodnemojstricenapodlaginjenihizjemnihrezultatovinizpolnjenenormenadomačemturnirjuLjubljanaOpen2003terevropskihprvenstvihleta2005–mladinskemvhercegnovem,kojezasedlaodličnotretjemesto,inekipnimvGöteborgu.Bilajetrikra-tnamladinska,dvakratnačlanskadržavnaprvakinjainstalnačlanicadržavnereprezentance.Leta2004jebilatudiprvakinjaSredozemljavAntalyji.Medštudijemmedicine jebila tudistalnačlanicanašeekipe,kijetudiponjenizaslugiosvajalavidnamestavljubljanskišahovskiligi.Kadarjeigralaznami,jebilnjenpristopkigrizanasvedno vzor borbenosti in visoke ravni ekipnega duha.Nekoč smoigraliprotiekipiizPodpečiinVesnajenanašiprvideskiigralasčr-nimifiguramiprotimednarodnemumojstruSimonuJeriču.Pootvo-ritviinnekakoenakiigrivsrediščnicijeimelavnekemtrenutkunarazpolagokombinacijo,kidobi.Vendarpopetihurahigre,urajebilažeblizuenajstezvečer,tekombinacijenividela.Vseenojevoboje-stranskičasovnistiskipartijolepripeljaladoremija.Takodrobna,kotjebila,jevseenonadigralasloviteganasprotnika,partijeprotinjemupažalnidobila.Poznaurainutrujenoststanaredilisvoje.

Šahimavnašemzavodu,UniverzitetnemkliničnemcentruLjubljana,dolgotradicijo.Večkratsmogaigralitudipoznovnoč.MedštudijemmedicinesenamvečkratradapridružilatudiVesna.BilajenekakonašaVesna.Vseminarju1smopolegnormalnegašahavečkratigralitudimenjalni šah, ki se igra vparih.Takrat jeVesna rada igrala vparuskupajzvelemojstromJuretomBoriškom.Tudionjedvakratnidržavniprvakinstalničlannašedržavnereprezentance.Vseenopaseminismoustrašilinjunihosvojenihtitulinsmojimabilidostojninasprotniki.Šahjekljubvsemusamoigra.Ampakvseenokraljevska,spolnomodrosti,strategijeintaktike.

Ostalanambovlepemspominupotoplini,sočutju,energijiinbor-benosti,kijeprišladoizrazaravnovnjeniigri.Vsismojoimeliradi,včastnamjebiloigratiznjovekipiinobnjenemslovesujezanjoostalavelikapraznina.Njenduhbozašahovnicovednoznami.

Ostala nam bo v lepem spominu po toplini, sočutju, energiji in borbenosti, ki je prišla do izraza ravno v njeni igri.

bojan peršl

IN MEMORIAM

29

ZDRAVKU KRVINI V SPOMINmag. Simon vrhunec

ž ivljenje Zdravka Krvine jebilo bogato: bil je delavec,

komandant glavnega štaba mla-dinskihdelovnihbrigadJugoslavi-je, občinski in državni funkcionar,komisarTeritorialneobrambepredosamosvojitvijo, velik ljubiteljumetnosti in pokrovitelj mnogim.Pomembno je zaznamoval tudinajvečjo slovensko zdravstvenoustanovo,UKCLjubljana–njendi-rektorjebilodleta1974do1978,s čimer se je globoko zarezal vkolektivni spomin bolnišnice. Bilje človek, ki je takoj za JanezomZemljaričem nadaljeval temelji-te premike glede gradnje glavnestavbe UKC Ljubljana. Zlasti jezaznamoval gradnjo diagnostič-nega, terapevtskega in servisnegaobjekta Univerzitetnega kliničnegacentra Ljubljana ter vzpostavljanjedrugihkompleksovpodporneinfrastrukture.Novikliničnicenterjeslavnostnoodprl28.novembra1975invseodtakratjepredsta-vljal sinonim dobre zdravstvene oskrbe zavseslovenskeintuditujedržavljane.

V ponos in častmi je, da smo semu kotenemuodvidnihposameznikovpriizgradnjiUKCLjubljanapredtremiletiob35-obletni-ciodprtjanovegaKliničnegacentrazahvalilivsaj s simboličnimdejanjem– podelitvijonajvišjega priznanja, zlate dediščine. Stisknjegoveroke jebilodločen,pogledpaza-topljen v vse tisto, kar mu je s sodelavciuspelodoseči.

Zdravko Krvina je eden tistih, zaradi kate-rih lahko rečemo,da jenajvečjaslovenskazdravstvena ustanova že vse od začetkasedemdesetih let prejšnjega stoletja na-prej tudi najsodobnejša. Zaslužen je za to,da je bila bolnišnica sodobno opremljena.Najpomembnejšepajeto,dasejevesčaszavedal, da niso pomembni zgolj zidovi,temveč predvsem ljudje znotraj njih; slo-vensko zdravstvo je tako vzporedno z gra-dnjo usposabljalo tudi vrhunske delavce,tovrstnopolnoizkoriščanjeznanjainprenosizkušenjiztujinepaposledičnopomeni,dase danes lahko pohvalimo s številnimi vr-hunskimistrokovnjaki.Žetakrat,predskoraj

Fotografija je nastala ob obisku ameriškega srčnega kirurga Alberta Starra UKC Ljubljana

leta 1974. Na fotografiji: levo srčni kirurg Miro Košak, na sredi A. Starr, desno Zdravko Krvina.

(Fotografijo hrani Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.)

40leti,kojeodpiralnoviKliničnicenter,jeznalzaslugepripisativsemtistim,kisozatozaslužni.Ponižnosejezahvalilvsemdelov-nim ljudem Slovenije za izjemno podporoinzaupanasredstva tersekljubsvečanostidogodkazavezal,dabodonegledenapro-storinčasvdanoinpožrtvovalnouresniče-valizastavljenecilje.Kojessvojimimislimipogledalnazajobobletnici,kismojoskupajčastili,sejespominjalznaslednjimibese-dami:»Človekredkodoživitolikšnosrčnost,odgovornost inmoč,skakršnosogradite-lji in osebjeKliničnega centra ustvarjali toprepotrebnodobrinoslovenskega zdravstvain celotne družbe.« Naj dodam, da človekdandanesleredkodoživitolikšnosrčnostinmoč,kotjujeizražalZdravkoKrvina.

ZdravkoKrvina jebil tudipovezovalec.Več-krat na leto je organiziral srečanje vseh di-rektorjev Univerzitetnega kliničnega centra.Povezalnasjevhomogenoskupino.Pogostosmosedobilikarprinjemvgalerijiinpostalizavezniki.Bilječlovekssrcem.Šekojebilzadnjičsprejetvnašobolnišnico,jeoddelku,kjerjeležal,podarildveumetniškisliki.

ZdravkoKrvinajebiltudiborec.Dozadnjega.Nisepredal.Zanjnibiloporazainobupava-nja. Bil je človek življenja in zasluži si našpoklon.

zdravKO KrvIna je bIL čLOveK S SrCem. Še KO je bIL zadnjIč Sprejet v naŠO bOLnIŠnICO, je OddeLKU, Kjer je LeŽaL, pOdarIL dve UmetnIŠKI SLIKI.

dr. Marko Zebec Koren, univ. dipl. soc.,Službazauporabniškoračunalništvo:»Lahkoodgovorimpredvsemzase.Čepomislim,to,karpišespodaj,veljašezapreseganječesadrugegainneletegobjesenskegaprehladainviroz;zavarovatiseskušamsprehranjevanjemshrano,ki ni živalskega izvora (veganska).

Pogostotečem,neozirajesenavreme,sajkosienkratzaresmoker,tijevseeno,alijetozaradidežjaalipotenjainpotemlahkozačnešuživati. Prakticiram tantrični seks in poskušam dosegati notranjimir.Inpredvsemsedržimživljenjskegamota.Nejemativsegatakoprekletoresno.«

prof. dr. Alojz Pleskovič,dr.med.,strokovnidirektorKirurškeklinike:»Nasplošnolahkorečem,dasemoravsak sam potruditi in krepiti svojezdravjeterstemodpornostorganizmaproti prehladu in virozam.V ta namense je treba čim več gibati na svežemzraku. Trudim se, da se tega držim,kolikor mi le dopušča čas. Seveda

pa redno uživam obilo domače zelenjave in svežega sadja. Obglavnemobroku zdravehrane jepriporočljivo zaužiti tudi kozarecdobregakakovostnegavina.«

Janja Požun, dipl.soc.del.,strokovnasodelavka:»Kosezačnejohladnejšidnevi,siod-pornostkrepimssvežimsadjem,vita-minskimi dopolnili in seveda presko-čimspitjaledenihpijačnavročečaje.V hladnejših dneh zvečer rada spijemmetin čaj z medom. V teh prehodnihobdobjihsitudivednovzamemčas,da

gremvsajenkratvsavno,kjersetelodobropregrejeinprečisti.«

prof. dr. Rok Accetto, dr.med.,predstojnikKOzahipertenzijo,Interneklinike:»Včasihsezdi,daso jesenskiprehladiinvirozenekajnujnegainsamoposebiumevnega. Za zdaj se še kar uspešnoborimproti njim; recept je zdrav načinživljenja. Res je, da tudi sam najdemizgovore,češ,sajnimamčasa,dabišel

narekreacijo,nimamčasazaustreznoprehrano...Skrbime,dabiinfektprineseldomov.Tupajenaprvemmestuustreznahigiena.Ampak včasih nič ne pomaga, še posebno, ko pridejo vnučki izvrtca...«

dr. Aleksandra Stjepanović Vračar,viš.m.s.,univ.dipl.org.:»Mens sana in corpore sano je mojaprvamisel,kisemijeporodilaobvašemvprašanju.Stemvodilomživitudimojadružina in tako preganja jesenske indruge prehlade. Uživamo vitamine,vendar jih ne preštevamo, telesnosmo dejavni, vendar ne pretiravamo.

Pomembni vrlini zdravega telesa pa sta zagotovo zdrav duh insproščenost.Imamoseradi,sespoštujemoinseveselimodrobnihradostivživljenju.Takonamjesenskiprehladinepovzročajovečjihtežav.«

ANKETA:»KaKo sebe (svojo družino in otroke) zavarujete pred jesensKImI prehladI In vIroZamI?«

Služba za odnose z javnostmi, blanka Šetinc

30

ANKETA

KO za plastično, rekonstrukcijsko,

estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike

Spoštovani,

iskreno se zahvaljujem dr. Nini Suvorov in zdravniku, ki me je operiral

– dr. Pogorelcu – za ves trud in delo kot tudi celotnemu osebju na kli-

ničnem oddelku za opekline v 1. nadstropju UKC Ljubljana. Resnično

me je bilo precej strah, kako bo z mojo roko; njihovo delo in pristop

pa sta mi vlila veliko zaupanja in dobre volje. Lep pozdrav,

Irena Kumše Kovač

KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike in celoten UKC Ljubljana

Spoštovani vsi v UKC Ljubljana, še posebej pa prof. dr. Dolenc ter dr. Rado Pregelj,

leta 2010 sem bila zelo bolna, saj sem imela dve anevrizmi na možganih. Imela

sem neznosne glavobole, videla nisem popolnoma nič. Zahvaljujem se našemu

zelo dobremu strokovnjaku prof. dr. Dolencu ter dr. Radu Preglju, ker sta se tako

zavzela zame in dala vse od sebe, da sta bili dve operaciji uspešno opravljeni.

Obema gre zahvala, da zdaj nimam nobenih posledic. Saj veste, da nikoli več ne

bo tako, kot je bilo, ampak posledice niso ostale, ker se lahko gibam, vse sama

postorim itn.

Zato želim povedati, da sem z vašim kliničnim centrom zelo zadovoljna; še posebej

z obravnavo na KO za nevrokirurgijo. Zahvaljujem se tudi višji medicinski sestri Ireni

Šimon, ki mi je ogromno pomagala pri nasvetih in je skrbela, da sem se počutila

dobro. Želim, da bi to bilo javno objavljeno, ker to si zaslužita prof. dr. Dolenc in dr.

Rado Pregelj. Moja otroka, hči Bojana in sin Tadej, sta jima neizmerno hvaležna, ker

sta jima rešila njuno mamico. Srečna sem in z mano je srečna tudi moja družina.

Javno bi se rada zahvalila tudi za to, da je prof. dr. Dolenc mojega moža povabil

na razgovor, na katerem ga je obvestil o poteku operacije in o poteku po operaciji.

Hvaležna sem osebju za prijaznost, strpnost in nego v času mojih hudih bolečin. Ena-

ko se zahvaljujem za vse nasvete; ob strani so mi stali tudi prof. dr. Tekavčič, prof. dr.

Prestor in dr. Ardebilli. Tako da vsa čast vam, da imamo tako dobro bolnišnico, kot je

UKC Ljubljana. Dober glas seže v deveto vas!

Vsakemu posebej se neizmerno zahvaljujem in vam želim še veliko uspeha pri delu.

Lep pozdrav,

Radojka Beržan z družino iz Kopra

Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijoSpoštovani,nedavno so mi na kliniki ORL opravili operacijo ušesa. Hospitalizi-

ran sem bil na oddelku B. V današnjem času se nam marsikatera

storitev zdi samoumevna, vendar želim poudariti pozitivni odnos

vseh zaposlenih na oddelku B klinike ORL, ki se trudijo, da se bolniki

v že tako stresni situaciji, kot je operacijski poseg, počutimo dobro.

Zahvaljujem se osebju, ki svojemu poklicu doda toliko srčnosti, da

mi je bilo bivanje v bolnišnici kratkočasno in udobno.

Hvala! Janez Jugovic, Tržič

"Zob ste mi izpulili v petih minutah in za to hočete 50 evrov!""Če bi želeli, bi vam ga lahko pulil tudi dve uri!"

"Ne morem se odločiti, ali naj grem raje na operacijo ali naj kar umrem!" reče pacient doktorju."Z malo sreče imate lahko oboje," reče doktor.

Razgovor dveh kirurgov:"Teoretično pacient Miha sploh ne bi smel preživeti operacije!" je rekel prvi."No, vidite kolega, kaj napravi močna volja do življenja. Proti njej je tudi moderna medicina nemočna."

"Gospod doktor, bo moja operacija zelo draga?""Nič ne skrbite, to skrb lahko prepustite svojim dedičem!"

"Gospod doktor, kaj pa če operacija ne bo uspela?" je prestrašeni pacient vprašal doktorja, tik preden so mu dali anestezijo."Tega pa ne boste doživeli!" ga je potolažil kirurg.

KAJ MENIJO O NAS

31

NAGRADNAKRIŽANKA

Rešitevnagradnekrižankepošljitevpisemskiovojnici(alinadopisnici)najkasnejedo15.novembrananaslov:UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,Službazaodnosezjavnostmi,Zaloška2,1000Ljubljanaspripisom:ZANAGRADNOKRIŽANKO. Pripišitetudisvojeimeinnaslov,kamorvamnagradopošljemo.

nagrade (podarja jih Sekcija ilustratorjev pri zdSLU): 1. nagrada:komplettrehotroškihknjig(KatarinaKesičDimic:NinoinAsihodko,JanaStržinar:Pravljicaobrezi;MarieLePrincedeBeaumontinIrenaMajcen:ZalikainZver)

2. nagrada:kompletdvehotroškihknjig:(MarieLePrincedeBeaumontinIrenaMajcen:ZalikainZverinNajboljdolgočasnaknjiganasvetu)

3. nagrada:otroškaknjiga:MarieLePrincedeBeaumontinIrenaMajcen:ZalikainZver

Izžrebanci iz prejšnje številke (nagrade podarja mladinska knjiga založba, d. d.): 1. nagrada: Ljubezenpoteksaško(avtoricaSusanElizabethPhillips):

alenka prevec,Partizanska21,1381Rakek2. nagrada: Ledenipogled(avtoricaAgathaChristie):jolanda

Lampič,OskrbovalneslužbeUKCLjubljana–centralnasterilizacija,Zaloška7,1000Ljubljana

3. nagrada: Stoletnik,kijezlezelskozioknoinizginil(avtorJonasJonasson):mojca Oblak,Tržaškacesta87a,1370Logatec