interno glasilo instituta “jožef stefan” Številka 176...

Interno glasilo Instituta “Jožef Stefan” Številka 176, marec 2016

KAZALO

Novice IJS, glasilo Instituta ”Jožef Stefan”Urednika: dr. Polona Umek in mag. Marjan Verč

Lektor: dr. Jože Gasperič Sodelavka: Polona Strnad, univ. dipl. nov.Foto: Marjan Smerke, inž., in avtorji prispevkov

Naslovnica: Dne 23. novembra 2015 smo na Reaktorskem centru v Podgorici slavnostno predali v uporabo novo in obnovljeno raziskovalno infrastrukturo za okoljske raziskave.

Foto: Miran Kambič

http://www-novice.ijs.si, e-pošta: [email protected].

Ponatis vsebine je dovoljen z opombo, da gre za prispevek iz Novic IJS.Članke, predloge in pripombe lahko pošljete po e-pošti: [email protected] vsebino strokovnih in (poljudno)znanstvenih člankov odgovarjajo avtorji.ISSN 1581-2707

Napovednik 24. dnevov Jožefa Stefana .......................................................................................3

Dosežki ....................................................................................................................................5

Aktualno ..................................................................................................................................6 Poslanci v Evropskem parlamentu obiskali Reaktorski center Instituta ....................................6 Odsek za znanosti o okolju v luči nove raziskovalne infrastrukture in opreme ..........................6 Sestanek delovne skupine Evropskega združenja za atomsko energijo .................................... 11

Nagrade ................................................................................................................................. 11 Utemeljitev Zoisove nagrade ter Zoisovega in Puhovega priznanja ......................................... 11

In memoriam ......................................................................................................................... 13 Prof. dr. Janez Strnad .......................................................................................................... 13 Prof. dr. Drago Lebez ............................................................................................................ 13

Jih poznamo: Milan Vidmar ................................................................................................... 14

Dogajanje na IJS .................................................................................................................... 17 Požarna varnost - gasilska vaja na Reaktorskem centru v Podgorici ....................................... 17 Na hodnikih instituta odzvanja pesem ................................................................................. 18

Obiski po odsekih ................................................................................................................... 18

Prišli–odšli ............................................................................................................................. 20

Kulturno dogajanje na IJS - odprtje razstave Suzi Bricelj .......................................................... 21

3NOVICE IJS marec 2016

NAPOVEDNIK 24. DNEVOV JOŽEFA STEFANA

24. DNEVI JOŽEFA STEFANA (19.–25. 3. 2016)

Sobota, 19. marec, ob 9. uri

DAN ODPRTIH VRAT

Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat na Institutu “Jožef Stefan”, kjer boste izvedeli več o delu in sestavi Instituta, raziskovalci pa vam bodo pred�stavili dejavnosti posameznih laboratorijev�

�biskovalce vabimo, da se ob polni uri �ob �h, ��h, ��h, ��h in ��h � zberejo pri vratarju na �lavnem vhodu IJS �Jamova cesta �� ter si o�ledajo in iz�berejo ene�a od pro�ramov o�ledov laboratorijev Instituta v trajanju ene ure� �a voljo so pro�rami� snov, robotika, bio�kemo�fizika ter informacijske tehnolo�ije in okolje� �b tem bodo na voljo tudi enourne delavnice Šole eksperimentalne kemije, ki obiskovalcem omo�očajo neposredno sodelovanje pri poskusih�

�b ��, ��, ��, ��, �� bo or�aniziran prevoz �odhod z Jamove c� �� na �eaktorski center – enoto IJS v �od�orici, kjer si bodo lahko obiskovalci o�ledali ene�a od slovenskih pospeševalnikov, labora�torije �dseka za znanosti o okolju, razstavo o jedrski tehnolo�iji in raziskovalni jedrski reaktor �ri�a�

Ponedeljek, 21. marec, ob 13. uri

Velika predavalnica IJSpredavanje

Prof. dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Dunaj, Avstrija

KVANTNA TELEPORTACIJA, PREPLETENOST IN EINSTEINOVO VPRAŠANJE “KAJ JE SVETLOBA?”

�obro znano je, da je �instein dobil �obelovo na�rado za prelomno zamisel iz svoje�a čudežne�a leta ��, da svetloba sestoji iz delcev, ki jim danes pravimo fotoni� �� je skupaj s �odolskim in �osenom odkril, da sta lahko dva kvantna sistema povezana tesneje kot v klasični fiziki� �vstrijski no�belovec �r�in Schrödin�er je za to stanje skoval iz�raz “prepletenost” in �a imel za “bistveno lastnost kvantne mehanike”, �instein pa �a je imenoval kot “zlovešče delovanje na daljavo”�

�ehnični napredek pri ustvarjanju in upravljanju prepletenih stanj fotonov ni vodil le do eksperi�mentalne realizacije takih stanj, temveč tudi do odkritja novih pojavov vključno z večdelčno pre�

pletenostjo in kvantno teleportacijo� �i pojavi niso le intelektualne zanimivosti, ampak tvorijo podla��o za novo informacijsko tehnolo�ijo, ki temelji na konceptih, kot so kvantna komunikacija, kvantna kripto�rafija in kvantno računalništvo�

V predavanju bomo predstavili nekatere najno�vejše eksperimentalne rezultate, posebej v zvezi s kvantno komunikacijo na velikih razdaljah ter z implementacijo kvantnih stanj v večrazsežnih �il�bertovih prostorih� �ovorili bomo tudi o mo�oči prihodnji uporabi v kvantnih informacijskih siste�mih� �i vključujejo npr� eksperimente s satelitsko kvantno komunikacijo na �lobalni ravni�

�roti koncu življenja je �instein pripomnil, da se kljub letom zavestne�a raz�labljanja ni približal od��ovoru na vprašanje “�aj je svetloba�” �animivo bi bilo vedeti, kaj bi si mislil o teh nedavnih dosežkih�

Ponedeljek, 21. marec, ob 14.15

Galerija IJS

ODPRTJE RAZSTAVE ANDREJA JEMCA

Torek, 22. marec, ob 13. uri


Prof. dr. Peter Fajfar, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Univerze v Ljubljani

POTRESNO INŽENIRSTVO – RAZISKAVE IN PRAKSA

�očni potresi se pojavljajo redko, imajo pa lahko katastrofalne posledice� �red njimi se lahko zaščiti�mo samo z �radnjo potresno odpornih objektov� V predavanju bomo prikazali in komentirali posledi�ce nekaterih potresov, kjer se je pokazal velik vpliv potresno odporne �radnje� �avedli bomo osnovne principe projektiranja objektov na potresnih ob�močjih� � enačbo �ibanja �radbene konstrukcije med potresom bomo komentirali podatke, ki so potrebni za potresne analize konstrukcij, in ne�otovosti, povezane s podatki� �menili bomo področja raziskav po svetu in pri nas ter mo�oče poenostavitve analiz za uporabo v praksi� �okazali

4 NOVICE IJS marec 2016

NAPOVEDNIK 24. DNEVOV JOŽEFA STEFANA

bomo tudi možnosti za eksperimente v vrhunskih la�boratorijih po svetu� �azadnje bomo prikazali razvoj predpisov in potresno odporne �radnje v Sloveniji�

Sreda, 23. marec, ob 13. uri

Velika predavalnica IJSokrogla miza

SI PREDSTAVLJATE PRIHODNOST Z ROBOTI?

Sočasno z �nevi Jožefa Stefana v �jubljani poteka največja evropska konferenca “�V��S�I ��S�I �� ”� �aju�lednejši strokovnjaki s te konference bodo na okro�li mizi razpravljali o prihodnosti robotike�

Sreda, 23. marec, ob 18. uri

Velika predavalnica IJS

SLOVESNA PODELITEV NAGRAD ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA

Četrtek, 24. marec, ob 13. uri


Prof. dr. Jacques Prost, Institut Curie, Pariz, Francija

Mechanobiology Institute, National University of Singapore, Singapur

VLOGA TEORIJE AKTIVNIH GELOV V BIOLOGIJI

�naten del mehanike, morfolo�ije in �ibanja celic določajo dinamične lastnosti aktinske mreže, ki so posledica delovanja molekulskih motorjev, ter nenehna polimerizacija in depolimerizacija, zaradi katere vlakna spominjajo na tekalno stezo� �ktinska mreža tvori fizikalni �el z začasnimi in �ibljivimi vo�zlišči� �a je zaradi makroskopske polarnosti aktinskih vlaken in zaradi dinamične�a prerazporejanja vozlišč, ki �a povzročajo molekulski motorji, bolj kompleksen od navadnih �elov� �ojasnili bomo, kako je mo�oče teoretično opisati ta sistem, in predstavili nekaj eks�perimentalnih primerov – npr� zaraščanje braz�otine

in citokinezo, s katerimi bomo pojasnili, kakšen vpo�led lahko dobimo s tako analizo� �er pridemo do enačb z ohranitvenimi zakoni in simetrijo, bi morale veljati tudi za tkiva, če seveda uporabimo primerne ohranitvene zakone� �adalje bomo pokazali, da se napovedi izpred desetih let skladajo z vedenjem nematskih epitelijev na strukturiranih površinah�

Petek, 25. marec, ob 13. uri


Prof. dr. Borut Štrukelj, Institut “Jožef Stefan” in Fakulteta za farmacijo

Univerze v Ljubljani

REKOMBINATNI PROBIOTIKI – ALTERNATIVNA BIOLOŠKA ZDRAVILA Z VNOSOM UČINKOVIN

V PREBAVILA

�iološka zdravila pomenijo v zadnjih tridesetih letih velik medicinsko�tehnološki preboj v tarčnem zdra�vljenju različnih obolenj� Izjemne uspehe izkazujejo monoklonska protitelesa, ki so največja podskupina bioloških zdravil� V razvoju so sedaj že različne struk�turne izpeljave monoklonskih protiteles tretje �ene�racije� Skoraj vsa so namenjena sistemskemu vnosu ne �lede na mesto delovanja v or�anizmu� �ajveč protiteles je narejenih proti rakavim obolenjem in kroničnim vnetnim boleznim� � namenom razviti alternativna biološka zdravila, ki bi delovala lokalno v prebavilih, smo pripravili sistem z uporabo mleč�nokislinskih bakterij� �ri tem smo izkoristili možnost izražanja rekombinantnih proteinov, ki delujejo kot biološka zdravila na površini mlečnokislinskih bakterij, ki so nosilci biološke zdravilne učinkovine� �ako smo razvili sistem za inhibicijo delovanja ��alfa, ki je eden od po�lavitnih vzrokov poslabšanja stanja pri ulceroznem kolitisu in �rohnovi bolezni� �a osnovi eksperimentalnih rezultatov je bil skupini podeljen tudi patent v �druženih državah �merike� V predavanju bomo prikazali pot razvoja take�a sistema in možnosti uporabe v farmaciji, medicini in biotehnolo�iji�


DOSEŽKI

NOVA VRSTA OPTIČNIH VALOVODOV ZA MEDICINSKE NAMENE

V članku, ki je izšel v reviji Nature Communicati-ons �doi��ncomms��, je raziskovalec z �dseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropske�a projek�ta �arie �urie na podoktorskem usposabljanju na �arvard � edical School v ��, skupaj z ameriškimi kole�i preučeval novo vrsto optičnih valovodov� Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih ma�terialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma raz�radi brez stranskih učinkov� Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih pose�ov in za dia�nostiko �lo�boko v telesu� �rez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske pose�e� �ot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje �lobokih ran, kar omo�oča hitrejše celjenje in manjše braz�otine�

FEROMAGNETNI FLUID, OBČUTLJIV ZA MAGNETNO POLJE ZEMLJE

Sodelavci �dseka za sintezo materialov in �dseka za kom�pleksne snovi Insti�tuta »Jožef Stefan« ter �niverze v �ju�bljani Darja Lisjak, Alenka Mertelj in Martin Čopič so v sodelovanju z raziskovalci iz �� niverza v �o�ulderju, �a�rence �erkele� �ational �aborator� in �ase �estern �eserve �niversit�� odkrili, da suspen�zija ma�netnih nanoploščic v butanolu pri dovolj velikih koncentracijah tvori feroma�netno fazo� �a feroma�netni ferofluid, ki je občutljiv že za ma�netno polje �emlje, v odsotnosti zunanje�a polja tvori zna�

čilne makroskopske ma�netne domene, or�anizirane tako, da ma�netni pretok v snovi tvori sklenjene zanke� � svojem odkritju so poročali v reviji �ature �ommunications �doi��ncomms��

FAZNA PRETVORBA V SISTEMU (Bi,Sm)FeO3,

INDUCIRANA Z ELEKTRIČNIM POLJEM

Sodelavci z �dseka za elektronsko keramiko Insti�tuta »Jožef Stefan« �Julian Walker, Hana Uršič, Andreja Benčan, Barbara Malič in Tadej Rojac� so v sodelovanju z raziskovalci z �anske, �usije, �ortu�alske in �vstralije objavili članek z naslovom ˝�ual strain mechanisms in a lead�free morphotro�pic phase boundar� ferroelectric˝ v januarski izdaji revije Nature Scientific Reports ��I� ��srep�� Študija razkriva fazno pretvorbo, indu�cirano z električnim poljem, v sestavah blizu mor�fotropne fazne meje sistema ��i,Sm��e�

�� vtorji

poročajo o dveh mehanizmih, to sta preklapljanje feroelastičnih domen in omenjena fazna pretvorba, ki istočasno prispevata k makroskopski mehanski deformaciji materiala pod električnim poljem�

TOKOVNA KONTROLA SUPERPREVODNOSTI

Superprevodnik po navadi pojmujemo kot snov, po kateri pri nizkih temperaturah teče tok brez upora� �o presežemo določeno kritično temperaturo ali pa je tok prevelik, snov preide v normalno kovinsko stanje in upornost ni več nič� V zelo tankih, nanometrskih su�perprevodnih žicah pa se stvari močno spremenijo in su�perprevodno stanje postane nestabilno� V članku, ki je izšel


DOSEŽKI

v reviji Nature Communications �doi��ncomms��, so sodelvaci z �dseka za kompleksne snovi �Jože Buh, Viktor Kabanov, Aleš Mrzel, An-drej Kovič in Dragan Mihailović) v sodelovanju z �niverzo v �nt�erpnu kot prvi opisali kontrolirano preklapljanje med metastabilnimi superprevodnimi stanji z različnimi upornostmi v nanometrskih žicah z zelo majhnimi električnimi sunki� �reklapljanje je ekstremno hitro �v �i�aherčnem področju� in izredno ponovljivo, kar napoveduje pomembno uporabno vrednost dosežka v kvantnih računalnikih�

RAZVIT UČINKOVIT SISTEM ZA MEDICINSKO TERAPIJO IN DIAGNOSTIKO

Sodelavci �dseka za nanostrukturne materiale In�stituta »Jožef Stefan« Nina Kostevšek, Sašo Šturm in Kristina Žužek Rožman so v sodelovanju z razi�skovalci iz �olo�ne, �rsta in �orina v reviji Chemical

Communications �DOI: �� ob�javili članek z naslovom »�he one�step s�nthesis and surface functionalization of dumbbell�like �old–iron o�ide nanoparticles� a chitosan�based nanotherano�stic s�stem«� �okazali so, da so hibridni oksidni na�nodelci �u��e z biokompatibilno kitozansko prevleko učinkovit sistem za medicinsko dia�nostiko in tera�pijo� �ako pripravljeni delci izkazujejo foto�akustični efekt, ki pomeni nov in neinvaziven način slikanja, medtem ko njihov foto�termični učinek omo�oča selektivno in učinkovito zdravljenje tarčnih tkiv�

AKTUALNO

POSLANCI V EVROPSKEM PARLAMENTU OBISKALI REAKTORSKI CENTER INSTITUTA

�dbor za industrijo, raziskave in ener�etiko v �vropskem parlamentu je obiskal �eaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v �od�orici� Seznanil se je z delovanjem inštituta, predvsem na področjih fisije, fuzije in učinkovite rabe ener�ije� �oslance je posebej zanimala uporaba jedrske ener�ije v prihodnosti, tako fisije kot fuzije, zanimala jih je varnost seda�njih tehnolo�ij in predvidevanja �lede nadaljnje�a razvoja ener�ije iz fuzije� Člani �dbora za industrijo, raziskave in ener�etiko v �vropskem parlamentu so z raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« izmenjali mnenja o pro�ramu �bzorje �� in o predvidenih aktivno�stih pri oblikovanju evropske raziskovalne politike� �b srečanju so si poslanci v �vropskem parlamentu o�ledali delujoč reaktor, Izobraževalni center za

jedrske tehnolo�ije, ionski pospeševalnik, moderno kotlovnico in najnovejšo raziskovalno infrastrukturo za raziskovanje okolja�

Polona Strnad

Foto: Radko Istenič

ODSEK ZA ZNANOSTI O OKOLJU V LUČI NOVE RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE IN OPREME

Prof. dr. Milena Horvat, vodja odseka za znanosti o okolju

�ne �� novembra �� je Institut »Jožef Stefan« na �eaktorskem centru v �od�orici slovesno predal v uporabo novo in obnovljeno raziskovalno infra�strukturo za okoljske raziskave� �a investicija bo močno okrepila umestitev Instituta in zlasti �dseka za znanosti o okolju v evropski raziskovalni prostor,

okrepila sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji, povečala kompetitivnost, kakovostno izobraževanje kadrov ter povečala zaposlovanje na Institutu in pri sodelujočih organizacijah. Institut bo z novo vrhunsko opremo, z infrastrukturo in z znanjem postal tudi


AKTUALNO

privlačna destinacija za izobraževanje ter za �osto�vanje vrhunskih tujih znanstvenikov�

�rojekt je financirala �vropska unija iz �vropske�a sklada za re�ionalni razvoj ter � I�Š� �rojekt se je izvajal v obdobju med aprilom �� in novembrom �� Investicija v znesku �,� mio� �� je �dseku za znanosti o okolju dala ustrezno raziskovalno infra�strukturo v skupni velikosti �� m� novih in �� m� obnovljenih površin vključno z za�otovitvijo visokotehnološke raziskovalne opreme�

�dsek za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” � ��environment�si, ki bo naslednje leto praznoval ��letnico obstoja, je nastal z združevanjem manjših odsekov in s tem povezal fra�mentirano dejavnost inštituta na področju okolja� S tem je nastala dobra

osnova za interdisciplinarno delo, ki je ključne�a pomena za dose�anje visokokakovostnih rezultatov in njihov prenos v uporabo, kar je odsek dokazal s stalno rastjo znanstvenoraziskovalnih dosežkov ter z vpetostjo v nacionalne in mednarodne dejavnosti� �rav tako je močno okrepil dejavnost na področju izobraževanja ter stroke, ki je temu delu pridala uporabno vrednost� �osedanja infrastruktura in oprema pa žal ni dohajala te rasti in je postala omejujoč dejavnik� �o oviro smo prešli v letu �� s podpisom po�odbe med Institutom »Jožef Stefan« in � inistrstvom za izobraževanje, znanost in šport �� I�Š� o sofinanciranju projekta »�oslovni objekt �dseka znanosti o okolju – �� na �eaktorskem centru v �od�orici«�

�ejavnost �dseka za znanosti o okolju je pestra in raznolika, kot je okolje samo� �repletena je z različnimi raziskavami s področja naravoslovnih in družboslovnih znanosti, s katerimi definiramo naše okolje, družbo in človekove dejavnosti� � našim raziskovalnim delom želimo pojasniti povezave med naravnimi procesi in človekovo dejavnostjo ter vplive te dejavnosti na zdravje ljudi in na okolje� �odročja naše�a raziskovalne�a, izobraževalne�a in tehnolo�ško�razvojne�a udejstvovanja tematsko zajemajo analizno kemijo okolja, biološko in �eokemijsko kroženje snovi v okolju, interakcije med okoljem in zdravjem ljudi, varnost in sledljivost živil, okoljske nadzorne meritve, podporo razvoju čistih tehnolo�ij in ravnanja z odpadki, ocene vplivov na okolje in analize tve�anja�

Vizija odseka je, da postane v re�iji vodilna razisko�valna skupina na področju proaktivnih okoljskih raziskav, za kar mora doseči ne samo kritično maso znanja �človeških virov�, pač pa tudi razviti

Slika 1: Slavnostno odprtje nove infrastrukture Odseka za znanosti o okolju

Slika 2: Slika zgoraj: Projekt je združil zgradbo, v kateri so stari prenovljeni prostori (levo) z novo poslovno stavbo (desno). Slika spodaj: Pogled na reaktorski center z južne strani.

POSLOVNI OBJEKT ODSEKA ZA ZNANOSTI O OKOLJU – O2 NA REAKTORSKEM CENTRU V PODGORICIOperacijo je delno ¿nancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov v obdobju 2007–2013; razvojne prioritete: »Gospodarsko-razvojna infrastruktura«; prednostne usmeritve: »Izobraževalno-raziskovalna

infrastruktura«.

Inženiring in nadzor nad izvedbo del:SAVAPROJEKT, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d. d., Krško

Projektiranje:ARHITEKTURA MJ, projektni biro, d. o. o.

Izvajalec:Kolektor Koling, d. o. o.


AKTUALNO

raziskovalno infrastrukturo� to velja zlasti za veliko raziskovalno opremo, na področju katere za vrhun�skimi skupinami v �vropi že precej zaostaja, pa tudi za laboratorije, ki niso dovolj funkcionalni, da bi lahko v njih dose�ali raziskovalno odličnost v skladu z dol�oročno vizijo�

�ovi in obnovljeni prostori v skupni kvadraturi � �� m� ter oprema v skupnem znesku �,� milijonov evrov bodo odseku omo�očili prav to� trdno umestitev skupine v evropski raziskovalni prostor na področju okoljskih raziskav�

Izboljšali bomo možnosti za sodelovanje z domači�mi in tujimi industrijskimi partnerji, zlasti tistimi, ki svoj razvoj temeljijo na inovacijah in znanstveni podpori� �dino v tem kontekstu je mo�oče razvijati nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo�

�rispevali bomo k vrhunskemu izobraževanje kadrov v sodelovanju z domačimi in tujimi univerzami ter s povezovanjem z �ednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana�

�dsek bo z novo vrhunsko opremo in infrastrukturo postal tudi privlačna destinacija za izobraževanje in �ostovanje vrhunskih tujih znanstvenikov�

� raziskovalno opremo bomo zlasti dvi�nili kvali�teto raziskav, ki temeljijo na izotopskih tehnikah, kar daje odseku izjemno kompetitivno prednost v odličnosti raziskav� �krati to pomeni, da bomo lahko komplementarno prispevali na prioritetnih področjih raziskav, kot so varnost, sledljivost in izvor živil, dia�nostika in preventiva, javno zdravje, okolje in tehnolo�ije�

� novo instrumentalno bazo odseka bomo izboljšali pozicijo odseka na naslednjih področjih�

Uporaba netradicionalnih stabilnih in radioak-tivnih izotopov v okoljskih raziskavah. � novo opremo bomo izboljšali možnosti za raziskovanje virov in porazdelitve onesnaženja, porazdelitev in speciacijo elementov v prehranjevalni veri�i in bio�kemijskih procesih na ravni or�anizmov in celic� �e�tode, ki temeljijo na določanju izotopske sestave ele�mentov z masnimi števili večjimi od ��, kot so �r, Sn, �n, �u, �e, �� ipd�, bodo omo�očile velik napredek raziskav in identifikacijo onesnaženja iz multiplih virov, prenos kontaminantov v prehranjevalno veri��o, njihove interakcije z naravnimi bio�eokemijskimi cikli, njihovo toksičnost, toksikokinetiko, toksikodi�namiko, razpoložljivost za or�anizme, posledice na ravni ekosistemov itd� �re za kompleksne raziskave,

ki zahtevajo tesno interdisciplinarno sodelovanje med analizno kemijo, izotopsko �eokemijo, biolo�ijo okolja, medicino itd�

Raziskave obstojnih in “novih” onesnažil v okolju. �re za sklop raziskav, ki se deloma nepo�sredno navezuje na prejšnje�a, saj pole� detekcije, identifikacije, kvantifikacije in analize porazdelitve novih onesnažil v okolju �zaščitni premazi, sredstva za osebno ne�o, �fito�farmacevtske učinkovine in produkti njihove transformacije in raz�radnje� obravnava tudi njihove interakcije z okoljem, bi�oto in človekom� �re za kompleksne or�anske in metalor�anske spojine, ki so na tr�u že desetletja, vendar o njihovem vedenju v okolju in posledicah dol�otrajne izpostavljenosti nizkim koncentracijam le�teh vemo zelo malo� �udi metode in tehnolo�ije za upravljanje in remediacijo površin �tal, vodnih okolij,

Slika 3: Agilent 8800. Instrument je zasnovan tako, da je kolizijska celica umeščena med dvema kvadru�polnima analizatorjema, in je namenjen precizni kon�troli procesov v reakcijsko�kolizijski celici in izvajanju tandemskih �S��S�operacij� �a�otavlja zanesljivo določitev sledov elementov, katerih razmerje med maso in nabojem je ≤ �� atomskih masnih enot ne �lede na kompleksnost sestave vzorcev�

Slika 4: Oprema za razkroj okoljskih in bioloških vzorcev z mikrovalovnim sistemom razkroja in ek-strakcije. �a voljo so trije sistemi� �thos � �� ilestone�, �ltra�ave �� ilestone� in ��S �� z več rotorji in različnimi vrstami reakcijskih posodic ter liofilizacijo vzorcev pred razkrojem�


AKTUALNO

ekosistemov�, onesnaženih s temi onesnažili, so v veliko primerih še v povojih prav zaradi omejitev, ki jih določajo omejene zmožnosti analitike�

Uporaba naprednih analiznih metod na podro-čju prehrane, zdravja, kmetijstva, klimatskih sprememb, forenzike in pri reševanju komple-ksnih okoljskih problemov. �apredne analizne metode za določanje izotopske sestave lahkih in težkih elementov ter radioizotopov v posameznih or�anskih spojinah �proteinih, hormonih, maščob�nih kislinah …� se vse bolj uveljavljajo v raziskavah porekla in potvorb prehrambnih proizvodov �mleko in mlečni izdelki, sadni sokovi, vina, med, eterična olja, začimbe, arome …�, identifikacije trajno�stnih pridelovalnih praks v kmetijstvu, v forenziki �dopin��, športni medicini �športno treniranje, fiziolo�ija dol�otrajne�a napora� ipd� �a področju klimatskih sprememb so pole� stabilnih izotopov lahkih elementov v vodi, mehkih tkivih, skeletih in anor�anskih precipitatih vse po�osteje za določanje izvira snovi in majhnih temperaturnih nihanj v uporabi tudi stabilni izotopi elementov, kot so ��, �a in Sr, pri čemer je izjemne�a pomena predvsem preciznost same analize in visoka ločljivost v prostoru

Slika 7: GC-IT-MS plinski kromatograf z masno-selektivnim detektorjem z MS/MS-načinom delo-vanja za analizo novih or�anskih onesnažil v okoljskih vzorcih v sledovih in za biološke nadzorne meritve

Slika 6: GC-MSD plinski kromatograf z masno-selektivnim detektorjem za analizo or�anskih onesnažil�

Slika 5: LC-Qtrap tekočinski kromatograf s hibri-dnim masnim spektrometrom za analizo polarnih or�anskih spojin� Instrument je sestavljen iz tekočin�ske�a kromato�rafa, �V�VIS�detektorja, ionske�a izvira �SI in ��I ter tandemske�a masne�a spektrometra ��

Slika 9: IsoPrime100 - Vario PYRO Cube (OH/CNS Pyrolyser/Elemental Analyser). � asni spektrome�ter z elementnim analizatorjem in pirolizo za analizo stabilnih izotopov ��S v trdnih in tekočih vzorcih�

Slika 8: Nu Instruments – Multikolektorski – ICP MS je namenjen določitvi izotopske sestave težjih elementov�


AKTUALNO

in času ter možnost serijskih analiz velike�a števila majhnih, a natančno pozicioniranih vzorcev �red mikro�ramskih velikosti, prostorska ločljivost reda velikosti nekaj mikrometrov�� odobnim zahtevam morajo zadostiti tudi analizne metode v podporo razvoja in kontrole delovanja novih materialov in kompozitov�

�a delo z nevarnimi kemikalijami in radioaktivnim sevanjem je prvenstveno potrebno za�otoviti varne razmere pri delu, ki so v skladu z najnovejšimi standardi� �rav tako pa narava dela zahteva izjemno čisto okolje, v katerem shranjujemo in pripravljamo vzorce pred kemijskimi analizami�

Vendar raziskovalne odličnosti ne moremo omejiti le na �olo tehnično laboratorijsko raziskovanje, temveč je treba razvijati po�oje, ki omo�očajo dvi� univer�zalne ustvarjalnosti� �ovi prostori odseka bodo pole� odlične raziskovalne infrastrukture omo�očili tudi kakovostno delovno okolje za sodelavce odseka, strokovne �oste in obiskovalce�

Slika 12: Sodobni prezračevalni sistemi v skladu z zahtevami in standardi za doseganje energet-ske učinkovitosti ter čistosti zraka v kemijskih laboratorijih

Slika 11: Biološka banka vzorcev pri -80 °C

Slika 10: Čisti laboratoriji – razred čistosti 8 po ISO 14644-1

Slika 13: Sodobni kabineti, predavalnica in raz-stavni prostor bodo omogočali strokovno in kul-turno udejstvovanje. Ob odprtju novih prostorov je bila odprta tudi razstava likovnih del slikarke Erne Ferjanič.


AKTUALNO

NAGRADE

SESTANEK DELOVNE SKUPINE EVROPSKEGA ZDRUŽENJA ZA ATOMSKO ENERGIJO �uropean �tomic �ner�� Societ� ��S� je or�a�nizacija, katere začetki se�ajo v sredino prejšnje�a stoletja� �stanovljena je bila leta �� v �ondonu ��druženo kraljestvo� po začetni pobudi leta ��

na konferenci o težkovodnih reaktorjih v �jelleru ��orveška�� V prvi točki statuta je bilo navedeno, da je namen združenja spodbujati sodelovanje pri razi�skavah in inženirstvu na področju jedrske ener�ije�

�o več kot �� let obstajanja je ��S še vedno nefor�malno združenje vodilnih raziskovalcev in direktorjev

evropskih raziskovalnih inštitutov, ki raziskujejo tudi jedrsko ener�ijo� ��S je od same�a začetka sestavljena iz Sveta �sedanji član iz Slovenije prof� dr� �eon �izelj� in �elovne skupine �sedanji član iz Slovenije dr� Ivo �ljenak�� ed člani ��S najdemo tudi sodelavce francoske�a ��, nemške�a �I�, ma�džarske�a �� , nizozemske�a ��, bel�ijske�a S��, finske�a V�� in dru�ih�

V �dseku za reaktorsko tehniko IJS je �� potekal redni letni sestanek �elovne skupine� �sre�dnja tema so bili izzivi in priložnosti za krepitev bilateralnih in multilateralnih sodelovanj med člani združenja� �osebne pozornosti so bili deležni izzivi, ki jih prinašajo krčenja nacionalnih in evropskih virov financiranja raziskav� �o koncu sestanka so si udeleženci z resničnim zanimanjem o�ledali še raziskovalni reaktor ��I��

Doc. dr. Ivo Kljenak

UTEMELJITEV ZOISOVE NAGRADE TER ZOISOVEGA IN PUHOVEGA PRIZNANJA V prejšnji številki �ovic IJS smo objavili kratek prispevek o podelitvi najvišjih prizanj za znanstveno in raz�iskovalno odličnost v �epubliki Sloveniji za leto �� Instituta »Jožef Stefan« je �oisovo na�rado prejel prof� dr� �orut Štrukelj ��, �oisovo priznanje sta prejeli doc� dr� �lenka �ertelj �� in doc� dr� �arja �isjak ��, �uhovo priznanje pa so prejeli univ� dipl� inž� Ines �antan ��I �lektroelement, d� d��, ma�� elena �azpotnik ��I �lektroelement, d� d��, dipl� inž� Silvo �rnovšek ��, doc� dr� �anjela �uščer �rovatin �� V nadaljevanju objavljamo utemeljitve�

ZOISOVA NAGRADA ZA VRHUNSKE DOSEŽKE PRI SODOBNEM TRAJNOSTNEM RAZVOJU FARMACEVTSKE BIOTEHNOLOGIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI

prof. dr. Borut Štrukelj

�r� �orut Štrukelj je ustanovitelj skupne�a razisko�valne�a pro�rama in laboratorijev med Institutom »Jožef Stefan« in �akulteto za farmacijo �niverze v �jubljani na področju farmacevtske biotehnolo�ije� V teh laboratorijih je diplomirala in doktorirala vrsta farmacevtov in biotehnolo�ov, ki delujejo v slovenski in svetovni farmacevtski industriji� �r� Štrukelj je bil do leta �� izvedenec na �vropski a�enciji za

zdravila v �ondonu� Je predavatelj na u�lednih tujih institucijah, med dru�im kot �ulbri�htov �ostujoči profesor na �niverzi �u�uesne v �ittsbur�hu�

�a�rajeni vrhunski dosežki prof� dr� �oruta Štruklja obse�ajo vrsto visoko branih znanstvenih del v med�narodnih revijah, kar �a uvršča med � � vseh tukaj delujočih slovenskih znanstvenikov po kakovosti, z


NAGRADE

zelo visoko vrednostjo vrhunskih znanstvenih objav ��’’�� ajemajo več področij�

�manjševanje neželenih učinkov pri zdravljenju mali�nih neoplazem s fulerenoli, pri čemer je razvil nov dostavni sistem za njihovo zdravljenje�

S soavtorji je odkril splošno metodo za selekcijo novih peptidnih li�andov z metodo bakteriofa�ne�a prikaza�

Skupina dr� Štruklja je prva pripravila rekombinan�tno mlečnokislinsko bakterijo Lactococcus lactis z izraženim li�andom proti ��alfa, kar je osnova za razvoj tarčne�a zdravljenja kroničnih vnetnih čreve�

snih bolezni� �a to je bil skupini podeljen ameriški patent�

Iz povedane�a je razviden izjem en prispevek prof� dr� �oru t a Št ruklja k aplikativni znanosti t er uporabi znan�stvenih dosežkov v �ospodarstvu doma in po svetu�

ZOISOVO PRIZNANJE ZA ODKRITJE FEROMAGNETNIH TEKOČEKRISTALNIH SUSPENZIJ

doc. dr. Alenka Mertelj in doc. dr. Darja Lisjak

�red več kot �� leti sta francoska znanstvenika, �rançoise �rochard in nobelovec �ierre��illes de �ennes, napovedala, da se lahko feroma�netna faza pojavi tudi v suspenzijah ma�netnih delcev v teko�čem kristalu� �ljub mno�im poskusom pa raziskoval�cem te faze do pred kratkim ni uspelo sintetizirati�

�r� �arja �isjak je s sodelavci razvila sintezo ma�ne�tnih nanoploščic barijeve�a heksaferita, ki je oksiden ferima�netni material� S prila�oditvijo površinske kemije nanoploščic ji je uspelo elektrosterično sta�bilizirati koncentrirane suspenzije�

�r� �lenka � ertelj pa je u�otovila, da je ključni korak za pripravo stabilne suspenzije ma�netnih nanoploščic v tekočem kristalu hitro ohlajanje su�spenzije iz izotropne v tekočekristalno fazo� �ri tem se okoli delcev deformira ureditev tekoče�a kristala, ki suspenzijo stabilizira�

�aziskovalki z Instituta »Jožef Stefan« sta skupaj s sodelavci objavili ta dosežek v reviji �ature� V

članku so pole� razumevanja stabilnosti pojasnjene značilnosti te posebne feroma�netne snovi, kot so ma�netne domene, domenske stene in odziv na zunanje ma�netno polje�

Darja Lisjak, Helena Razpotnik, Danjela Kuščer Hrovatin, Silvo Drnovšek, Ines Bantan, Alenka Mertelj

PUHOVO PRIZNANJE ZA IZUME, RAZVOJNE DOSEŽKE IN UPORABO ZNANSTVENIH IZSLEDKOV PRI RAZVOJU KORDIERITNE KERAMIKE S STABILNIM NIZKIM KOEFICIENTOM LINEARNEGA TERMIČNEGA RAZTEZKA

Ines Bantan, univ. dipl. inž., mag. Helena Razpotnik, Silvo Drnovšek, dipl. inž., doc. dr. Danjela Kuščer Hrovatin

�aziskovalna skupina, ki jo sestavljajo univ� dipl� inž� Ines �antan in ma�� elena �azpotnik, zaposleni v pod�jetju ��I �lektroelement, d� d�, ter doc� dr� �anjela �uščer �rovatin in dipl� inž� kem� tehnol� Silvo �rnovšek,


NAGRADE

IN MEMORIAM

zaposlena na Institutu »Jožef Stefan«, je razvila in uspešno uvedla v proizvodnjo neporozno kordieritno keramiko tipa � �� s kontroliranimi toplotnimi in mehanskimi lastnostmi� �ordieritni materiali imajo nizek koeficient linearne�a termične�a raztezka, zato se uporabljajo za izdelavo komponent, ki so izpostavljene hitrim temperaturnim spremembam�

�aziskovalci so pripravili kordieritno keramiko iz naravnih surovin talka in �linenih komponent ter sintetične �linice, pri tem pa preučevali vpliv koli�

čine in morfolo�ije �linice na fazno sestavo, razvoj mikrostrukture ter termične in mehanske lastnosti� � uporabo �linice z definirano velikostjo delcev so razvili kordieritni material z nizkim in ponovljivim raztezkom v zelo ozkem območju, obenem pa ohra�nili visoko mehansko trdnost materiala�

�porabnost in ustrezno kakovost izdelkov, ki so jih v podjetju naredili iz nove�a materiala, so kupci potrdili v letu ��

IN MEMORIAM PROF. DR. JANEZ STRNAD

Spoštovani svojci in prijatelji,

s profesorjem Janezom Strnadom, mislim z nje�ovim imenom, sem se srečal že v osnovni šoli� �ajprej sem slišal zanj in potem za fiziko� �daj se več ne spomnim, ali so me prite�nili nje�ovi učbeniki ali kaki dru�i poljudni zapisi ali je pač bil že v tistem času tako znan tudi širši javnosti�

Vsekakor pa lahko rečem, da zaradi nje�ove�a delovanja, zlasti pri uve�ljavljanju fizike, Janez Strnad zame ni bil le fizik, temveč je bil fizika�

�er sem študiral elektrotehniko, se osebno z njim nisem poznal, dokler nisem prišel na mesto direktorja Instituta, ko je fizika postala tudi moje področje – �ledano z vidika od�ovornosti, ki mi je bila naložena�

Srečevala sva se redko� �anj si se vedno lahko obrnil, če je bilo potrebno kaj izvedeti o fiziki v splošnem ali pa �in še zlasti� o Jožefu Stefanu� V veliko pomoč je bil pri or�anizaciji obletnice naše�a ustanovne�a direk�torja Instituta �ntona �eterlina, ko je srčno in duhovito pripovedoval o njunih srečanjih in sodelovanju�

S svojo človeško veličino, a hkrati s skromnostjo, s pripadnostjo fiziki, a hkrati tudi s širino intelektualca, z občutkom za učenje in prenos znanja, a hkrati z �lobino in ostrino raziskovalca je zapustil velikansko delo�

Janez Strnad je bil tako poseben in edinstven, da bo prostor, ki �a je izpraznil, ostal za vedno samo nje�ov� � hkrati nas je zavezal k ohranjanju in nadaljnjemu razvoju fizike kot ene od znanstvenih disciplin, v kateri smo Slovenci dose�li svetovni vrh na čelu z vélikim Jožefom Stefanom�

�je�ovim najbližnjim in najdražjim želim izreči sožalje v imenu vseh sodelavcev Instituta »Jožef Stefan«, pa tudi v svojem imenu�

Prof. dr. Jadran Lenarčič

IN MEMORIAM PROF. DR. DRAGO LEBEZV �� letu starosti je umrl zaslužni profesor dr� �ra�o �ebez� V �� letih prejšnje�a stoletja je �oris �idrič odločil, da bomo v novi Ju�oslaviji razvijali znanost� V ta namen so z�radili tri inštitute� Vinčo v �eo�radu, �udjer �ošković v �a�rebu in Jožef Stefan v �jubljani� V �uklearnem inštitutu “Jožef Stefan” naj bi raziskovali fiziki, kemiki, elektroinženirji in biolo�i vplive radioaktivne�a sevanja na snovi in or�anizme�

�ra�o �ebez, univerzitetni diplomirani biolo� in kemik, takrat docent na patofiziolo�iji �edicinske fakultete je bil izbran za vodjo novonastale�a �ddelka za radiobiolo�ijo� �redla�al je pro�ram raziskav� raz�radnja


IN MEMORIAM

JIH POZNAMO

beljakovin z znotrajceličnimi prote�inaznimi encimi� V tistem času se na univerzi ni študiralo predmeta biokemija, zato si je izbral za sode�lavce diplomante medicine, kemije, biolo�ije, veterine, kasneje tudi farmacije� V kleti �lavne stavbe je bil pole� betatrona �kamor so še s kočijo vozili rakave bolnike� tudi bazen z radioaktivnim kobaltom in začeli smo preiskovati vpliv ra�dioaktivne�a sevanja na raz�radnjo beljakovin v or�anizmu �učinki odvržene atomske bombe na ljudi niso bili znani�� ako smo v po�sameznih or�anih laboratorijskih živali preiskovali proteinaze – s poudarkom na katepsinu � – in pripravljali doktorske disertacije ter jih uspešno opravili� �opisovali smo si s sorodnimi vrstami raziskovalcev po svetu, bili na tekočem o novih do�nanjih, svoje rezultate preverjali na simpozijih in kon�resih, najprej v državi, nato pa tudi v tujini�

�rof� �ra�o �ebez je pole� osnovnih začetkov bioke�mije preučeval tudi učinke �nevrotoksinov in hemo�toksinov� živalskih strupov, predvsem kač, in tesno

sodeloval z �edicinsko fakulteto v �uli pri izdelavi protiseruma proti istrski taranteli �takrat so bili pred�vsem vojaki in tujci prizadeti od pikov te�a pajka�� malu smo imeli v “hlevčku” pole� pod�an in buder tudi precej strupenjač iz Venezu�ele, �� itd� �je�ova poznanstva po svetu so kmalu privabila prve obiskovalce iz �n�lije, ��, �oljske in od dru�od, prvi sodelavci pa so odšli na študijsko izpopolnjevanje v ��, �n�lijo in dru�am�

V prvi polovici sedemdesetih let so se razmere v državi začele spremi�njati� vsi trije nuklearni inštituti so padli pod patronat �breme� posameznih republik, preveliki za

ne preveč bo�ato republiško raziskovalno skupnost, kar je povzročilo tudi rahle napetosti v inštitutu� na oddelku so prvi sodelavci že doktorirali, prof� �ra�o �ebez je izžrebal svoje�a namestnika in se preselil na �niverzo ter svoje znanje prenašal naprej študentom biolo�ije�

Dr. Jožefa �a�nik

MILAN VIDMAR

Iz časov �arije �erezije bomo skočili v dvajseto sto�letje in spoznali življenje in delo � ilana Vidmarja, ki se je v z�odovino zapisal po eni strani kot elek�troinženir, po dru�i pa kot šahist� �o�ledali si bomo obe področji�

� ilan Vidmar se je rodil leta �� Josipu in Josipini Vidmar v meščanski družini� �če je bil dežnikarski mojster in je v �jubljani imel najprej delavnico, kasneje tovarno dežnikov� � ilan je bil najstarejši od sedmih otrok, ki so preživeli otroška leta� �ed nje�ovimi brati in sestrami omenimo Josipa Vid�marja, literarne�a kritika, prevajalca in politika �� aprila �� je bila v Vidmarjevi vili ustanovljena �svobodilna fronta�, Staneta Vidmarja, telovadca pri Sokolu in podjetnika, �irila Vidmarja, knji�arnarja in založnika, ter �eto Vidmar, plesno umetnico in peda�o�injo�

Vidmar je v �jubljani obiskoval osnovno šolo in kla�sično �imnazijo, leta �� je naredil še diferencialne

izpite na realki in maturiral� Še en letnik �imnazije in dru�o maturo je opravil naslednje leto na klasični �imnaziji v �ovem mestu� �eta �� se je odpravil študirat na �unaj, kjer se je vpisal na strojni odde�lek �ehniške visoke šole� �eta �� je diplomiral kot strojni inženir� �ed študijem se je začel zanimati tudi za elektrotehniko, vendar več kot delne�a izpita iz osnov predmeta ni mo�el opraviti, ker se je študij te�a področja šele postavljal� V elektrotehniki je bil torej večinoma samouk� �eta �� je oddal doktorsko disertacijo s področja strojništva z naslovom �heorie der Kreiselpu�pen ��eorija centrifu�alnih črpalk� in

Milan Vidmar se je rodil 22. junija 1885 v Ljubljani in umrl 9. oktobra 1962, prav tako v Ljubljani. Bil je elektrotehnik, vrhunski šahist in filozof. Po njem se imenuje Elektroinštitut Milan Vidmar, katerega ustanovitelj je bil, pa tudi šahovski turnir Vidmarjev memorial.


JIH POZNAMO

bil naslednje leto promoviran� �ed študijem se je tudi aktivno ukvarjal s šahom in se udeleževal med�narodnih turnirjev, a o šahovskih uspehih kasneje�

�onec leta �� je Vidmar dobil prvo službo, v konstrukcijskem oddelku v tovarni �lin v �eizu pri �radcu� �am se je ukvarjal s centrifu�alnimi črpal�kami z elektromotorji in si nabiral delovne izkušnje z električnimi stroji� �aslednja poklicna postaja je bila tovarna �anz v �udimpešti, kjer je postal osebni asistent izumitelja in �raditelja transformatorjev �tta �itusza �láth�ja� �d nje�a se je Vidmar o�romno naučil, začel se je lotevati tudi kompleksnejših pro�blemov pri konstrukciji transforma�torjev in bil pri tem zelo uspešen� V tem času med nje�ove pomembne dosežke spadajo uvedba aluminija za izdelavo navitij, analitične razi�skave toplotnih pojavov in teorija kožne�a pojava v navitjih transfor�matorjev�

�ariero je nadaljeval v �jubljani, kjer je leta �� postal tehnični vodja strojne tovarne �astelic � Žabkar� �ovarna je po nje�ovih projektih izdelala prvih �� transformatorjev na Slovenskem� Že takrat je začel razmišljati, da bi se pote�oval za profesuro na kateri od tehniških visokih šol� �eta �� je na �unaju opravil izpit za privatne�a docenta� V tistem času je delal tudi v podružnici tovarne �lin na �unaju in se ukvarjal z elektrifikacijo naftnih črpalk v �aliciji�

�eta �� se je vrnil v �jubljano, zdaj že v novo državo, kjer je postal direktor Strojnih tovarn in livarn� �am je delal tri leta� �eta �� je bilo tudi leto, ko je bila ustanovljena �niverza v �jubljani� Vidmar je postal profesor na elektro�strojnem oddelku �ehniške fakul�tete, kjer je predaval teoretično mehaniko, osnove elektrotehnike, teorijo električnih strojev in po dru�i svetovni vojni še prenašanje električne ener�ije� �a univerzi je ostal do leta ��, potem je dobil naziv zaslužni profesor� V tem času je bil petkrat dekan in štirikrat prodekan �ehniške fakultete, v letih �� pa tudi rektor �niverze� �ot rektor je or�aniziral tudi praznovanje desete obletnice ustanovitve� �ot peda�o� je bil med študenti zelo priljubljen, dali so mu vzdevek »ata«� �eta �� je bil izvoljen za redne�a člana �kademije znanosti in umetnosti �S�� in bil tri leta ��–�� njen predsednik�

�ljub peda�oškim obveznostim je ostal Vidmar aktiven tudi v industriji� V �jubljani je ustanovil tovarno �ransformator, bil je tudi svetovalec za transformatorje v tovarnah �arthelmus, �onát � �o� v �rnu in pri Siemens�Schuckert�erke, ki je imela podružnico v �a�rebu� �ed dru�o svetovno vojno, med okupacijo, so �a vabili za vodjo raziskav v Siemens�Schuckert�erke v �erlin, pa za profe�sorja na univerzah na �unaju in v �ünchnu, a je ponudbe odklonil in vojno preživel v �jubljani� �o

vojni je bil ključen pri elektrifikaciji Ju�oslavije, to nalo�o mu je zaupal �oris �idrič� Vidmar je postal prvi predstojnik Inštituta za elektriško �ospodarstvo, ki �a je �� maja �� ustanovilo � inistrstvo za elektro�ospodarstvo �ederativne ljudske republike Ju�oslavije, delo�vati pa je začel �� junija iste�a leta� Inštitut se je leta �� preselil na današnjo lokacijo na �ajdrihovi ulici v �jubljani, v letih ��–�� je postal znanstveni zavod in se preimenoval v Inštitut za elektriško �ospodarstvo in elektroindustrijo� �eta ��, šest let po Vidmarjevi smrti in dvajset let po ustanovitvi, se je inštitut preimenoval v �lek�

troinštitut � ilan Vidmar�

Vidmar je za svoje delo dobil veliko priznanj� �aj omenimo samo �rešernovo na�rado leta ��, �idričevo na�rado ��, zlato doktorsko diplomo �ehniške visoke šole na �unaju leta ��, iste�a leta pa je postal tudi dosmrtni častni predsednik ju�oslo�vanske�a nacionalne�a komiteja �I��É ��onférence internationale des �rands reéseau� éléctri�ues��

�apisal je tudi vrsto vplivnih knji� in člankov s področja elektrotehnike� Že nje�ova prva knji�a �oderne �ransformatorenfra�en ��oderni transfor�matorji� iz leta �� mu je prinesla veliko pozornost� �je�ova dela so bila pisana najprej v nemščini, kasne�je pa tudi v slovenščini, prevedena pa so bila v mno�e jezike in iz njih so se učili vsi pomembnejši evropski �raditelji transformatorjev� Stroka pozna tako ime�novane »Vidmarjeve zakone«, ki se uporabljajo v teoriji hlajenja in ekonomike električnih strojev� �isal je tudi poljudne članke, med dru�im o tem, kako je leta �� v �� obiskal �ikolo �eslo� �apisal je tudi nekaj poljudnih del s filozofsko tematiko, v katerih je razpravljal o matematiki in fiziki, predvsem o takrat novih teorijah relativnosti in atomske fizike�


JIH POZNAMO

�ole� te�a, da je bil Vidmar vrhunski elektroinženir, je bil tudi vrhunski šahist� �a vrhuncu tekmovalne kariere je bil redno med desetimi najboljšimi šahisti na svetu in edini amater v svetovnem šahovskem vrhu� �a šah �a je najprej navdušil oče, ki je videl, da je � ilan s sošolcem rad i�ral halmo� V šahu je hitro napredoval in se učil od najboljših šahistov v tedanji �jubljani ter iz šahovske literature� V svojih spominih Vidmar piše o tem, da je že tedaj sanjal, da bi potoval po turnirjih po svetu in osvajal na�rade in priznanja� �eta �� je Vidmar pri sedemnajstih letih izzval na dvoboj �enrika �feiferja, ��letne�a šahovske�a mojstra, ki je živel v �jubljani� �a neuradni dvoboj za slovenske�a prvaka se je končal z zma�o Vidmarja �,� � �,� �pri šahu zma�a šteje eno točko, remi pa pol��

Še bolj sistematično se je šaha lotil ob študiju na �u�naju� �akrat se je začel udeleževati resnih turnirjev� V �obur�u v �emčiji si je leta �� razdelil prvo mesto, v �armenu leto kasneje pa �–� mesto� �eta �� je v �ürnber�u osvojil naziv mojster� �a tem turnirju je tudi prema�al nemške�a prvaka in kandidata za naslov svetovne�a prvaka dr� Sie�berta �arrascha� �udi ko se je zaposlil, je nadaljeval i�ranje� �spehe je dose�el na turnirjih v �arlov�h Var�h �� mesto, ��, �ra�i �� mesto, �� in San Sebastianu leta ��, kjer si je z �kibo �ubinsteinom razdelil �–�� mesto in dobil naziv velemojster� �ma�al je kasnejši svetovni prvak José �aúl �apablanca� �a turnir je bil v šahovskem svetu velik do�odek, ker so se na njem prvič po �astin�su leta �� na turnirju zbrali vsi najmočnejši šahisti� Vidmar in �apablanca sta i�rala zadnjo partijo na turnirju in remizirala, kar je �apa�blanci zadostovalo za zma�o� Če bi partijo zma�al Vidmar, bi osvojil tudi turnir�

�o je Vidmar nastopil službo v �udimpešti, mu mentor �láth� ni dovolil udeleževati se turnirjev, in to je prispevalo k temu, da se je kmalu odločil vrniti v �jubljano� Šahovske uspehe je nadaljeval na turnirjih v �anheimu, �erlinu, �ondonu in dru�ih� �a turnirju v Semmerin�u leta �� je prema�al kasnejše�a šahovske�a svetovne�a prvaka �leksandra �leksandroviča �ljehina, komentator pa je izjavil, da spada Vidmar �ki je takrat osvojil tretje mesto� v isto vrsto s svetovnima prvakoma �apablanco in �manuelom �askerjem� �urnir v �e� �orku leta �� je bil verjetno vrhunec Vidmarjeve šahovske kariere� Šlo je za turnir, na katerem so najboljši šahisti na svetu odločali, kdo bo izzval �apablanco

na dvoboj za naslov svetovne�a prvaka� �urnir je osvojil �apablanca, izzivalec je postal �ljehin �ki je potem �apablanci v naslednjem dvoboju odvzel krono�, Vidmar pa je končal na odličnem četrtem mestu� �asneje je i�ral še na več turnirjih, vendar ni več dose�al tako visokih uspehov� �ačel je pisati šahovsko literaturo, med znanimi knji�ami so Pol stoletja o� šahovnici, �azgovori o šahu z začetniko� in �oldene Schachzeiten v nemščini� �eloval je tudi kot mednarodni šahovski sodnik, tako je bil denimo vr�hovni sodnik na svetovnem prvenstvu leta ��, kjer je prvak postal � ihail �otvinik� �il je tudi vrhovni sodnik na šahovskih olimpijadah �� v �ubrovniku in �� v �msterdamu�

�avedimo za konec še zanimivo anekdoto� �eta �� je Vidmar i�ral na turnirju v �ondonu, kjer so partije prekinjali po �� potezi in štirih urah i�re� Vidmar je i�ral s �apablanco, vendar je videl, da mu ne kaže dobro� �o �a je �apablanca vprašal, kako mu je pozicija všeč, je Vidmar od�ovoril, da je nadaljevanje i�re pravzaprav odveč in da se bo kmalu predal� �o premoru se je partija nadaljevala, �apablance pa ni bilo od nikoder� Vidmar je začel razmišljati, da �a je �apablanca narobe razumel, da predaja partijo in da �a ne bo več za i�ralno desko� �er pa se je čas iztekal in bi bil �apablanca v tem primeru avtomatično poražen, je Vidmar prevrnil svoje�a kralja in tako predal dvoboj� �a Vidmarjeva poteza se je v šahovsko z�odovino zapisala kot ena najlepših »fair pla�«�potez� �o se je �apablanca vrnil in za�ledal prevrnjene�a kralja, je Vidmarja pozdravil z ljubeznivim smehljajem, stisnila sta si roki in se mirno odpravila na o�led dru�ih partij�

�nton �radišek

Viri�

Slovenski bio�rafski leksikon

�dravko Savić, �rof� dr� � ilan Vidmar ��–�� – prvi ju�oslovanski �slovenski� šahovski velemoj�ster in nje�ova udeležba na mednarodnih turnirjih ��–��, �niverza v �ariboru, ��

�lektroinštitut � ilan Vidmar, ��eimv�si

Simpozij, posvečen � ilanu in Josipu Vidmarju, http��sazu�si�en�novice�milan�in�josip�vid�mar�html

�i�italna knjižnica Slovenije �slika�


DOGAJANJE NA IJS

POŽARNA VARNOST: GASILSKA VAJA NA REAKTORSKEM CENTRU V PODGORICI

mag. Bojan Huzjan in Ana Marija Horvat, dipl. var. inž., Služba za varnost in zdravje pri delu IJS

V petek, �� novembra ��, je na �eaktorskem centru Instituta »Jožef Stefan« v �od�orici potekala �asilsko�reševalna vaja s posebnim poudarkom na vodenju večje intervencije in usklajenosti različnih operativnih enot�

�ri vaji je sodelovalo �� okoliških prostovoljnih �a�silskih društev �vse enote �� ol – �olsko, �� om�žale, �� jubljana� in �asilska bri�ada �jubljana, ki je pristojna in opremljena za intervencijo v jedrskih objektih� Skupaj je bilo �� sodelujočih �asilcev in �� asilskih vozil�

�ed vajo se je izvajalo tudi reševanje ujetih oseb �zaposleni na IJS in podmladek iz �� v objektu z različnimi scenariji poškodb in njihovo primerno zdravstveno oskrbo�

Scenarij je bil vnaprej skrbno pripravljen� �ačetne�a »požara«, nastale�a v kletnih prostorih objekta �izi�ka, žal ni bilo več mo�oče po�asiti, zato je varnostnik nemudoma obvestil center za obveščanje �o�S z jasnimi podatki in navodili�

�aradi obse�a objekta je bilo treba ustanoviti tri sektorje za vodenje intervencije�

Sočasno je potekala evakuacija ljudi iz objekta, v katerem je bilo ujetih �� oseb� �porabili smo redne in zasilne izhode za umik iz objekta, sledeč znakom

�pikto�ramom� za evakuacijo, in se varno umaknili na zbirno mesto pred objektom� �ekaterim žal ni uspelo pravočasno zapustiti prostorov zaradi različ�nih dejavnikov �zastrupitev z dimom, omotičnost, poškodbe med evakuacijo, ��, zato je potekala tudi reševalna akcija ustrezno opremljenih reševalcev iz objekta� �ljub hitri intervenciji je »požar« terjal eno smrtno žrtev in tri huje poškodovane osebe, dru�i so utrpeli lažje poškodbe�

Obvestilo varnostnika vsebuje naslednje kori-stne podatke, ki jih moramo vedeti tudi mi ob izrednem dogodku:• kdo kliče,• kje gori,• kaj gori,• kratek opis požara,• v katero smer se požar širi in kaj ogroža,• če je mogoče, povejte tudi, kje boste poča-

kali gasilce za dodatne informacije.

� dodatnimi informacijami poma�amo �asilcem pri učinkovitejšem in varnejšem �ašenju požara�

Vaja je pokazala tudi našo pripravljenost in usposo�bljenost za ravnanje ob takem izrednem do�odku in že v pripravljalnem obdobju nakazala vprašanja �lede posameznih vlo� pri pripravi in sodelovanju� �ake vaje niso prav po�oste, zato je nekatere pomanj�kljivosti mo�oče razumeti, z izvedbo pa je mo�oče preveriti dejansko pripravljenost za ukrepanje v izrednem do�odku�

�o oceni vaje se v skladu z za�otavljanjem kakovosti določijo korektivni ukrepi za morebitno izboljšanje postopkov ali za minimalne popravke s ciljem za�o�toviti čim višjo raven požarne varnosti ter varovanja življenj in zdravja ljudi �zaposlenih, zunanjih izvajal�cev in obiskovalcev��

�a obveščenost javnosti in ustreznih or�anov je poskrbela �olona Strnad, od�ovorna za odnose z javnostjo na IJS�

�b tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim in obiskovalcem, predvsem �nžetu Jazbecu ��I��, ki je tudi prostovoljni �asilec, za pomoč pri pripravi tako obsežne �asilske vaje ter vodstvu IJS za podporo in odobritev izvedbe�


DOGAJANJE NA IJS

NA HODNIKIH INSTITUTA ODZVANJA PESEMV začetku letošnje�a leta se je porodila ideja o ustanovitvi institutske�a pevske�a zbora� �ila je izredno dobro sprejeta in odziv na vabilo res velik� �ako ima zdaj zbor po uspešno opravljeni avdiciji blizu �� članov� vodi �a �atej �ocen, korepetitor �kademske�a pevske�a zbora �one �omšič� Vaje, na katerih se zavzeto učimo nove pesmi in se prijetno družimo, imamo ob sredah ob �� h v �olarjevi predavalnici�

�arija Kavčič in Saša �ovak Kr�potič

OBISKI PO ODSEKIH

OBISKI PO ODSEKIH (10. 11. 2015–15. 2. 2016)

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2)

�d �� do �� je bila na obisku dr� Jadranka �arešić, Institut �uđer �ošković, �a�reb, �rvaška� �amen obiska je bil vodenje delavnice o ��

�d �� do �� je bila na obisku dr� Ines �rajcar �ronić, Institut �uđer �ošković, �a�reb, �r�vaška� �amen obiska je bil vodenje delavnice o ��

Odsek za tehnologijo površin in optoelektroniko (F-4)

�d �� do �� je bil na obisku �� ejan �jević, Inštitut Vinča, �eo�rad, Srbija� �bisk je pote�kal v okviru bilateralne�a sodelovanja�

�d �� do �� sta bila na obisku dr� Suzana �etrović in dr� �avor �eruško, Inštitut Vinča, �eo��rad, Srbija� �bisk je potekal v okviru bilateralne�a sodelovanja�

Odsek za fiziko trdne snovi (F-5)

�d �� do �� je bil na obisku dr� �utsuo I�arashi, �unma �ational �olle�e of �echnolo��, �a�ebashi, Japonska� �bisk je bil namenjen raziskavam �ibanja atomov v zeolitih z nizko stopnjo dopiranja z natrijem z uporabo jedrske ma�netne resonance�

�d �� do �� sta bila na obisku ma�� Va�lon Veliu in ma�� ushtrim �odrim�aku, �niverza v �rištini, �riština, �osovo� �bisk je bil namenjen do�ovoru o možnosti doktorske�a študija v labora�torijih odseka ��

�d �� do �� je bila na obisku dr� Valen�tina �omenici, �ipartimento di �himica e �himica Industriale, �niversita di �isa, �isa, Italija� �ed obi�skom je �ostja sodelovala pri pripravi termomehan�sko funkcionaliziranih elastomernih kompozitov z vključki mikrodelcev �lavnoverižnih tekočekristalnih elastomerov in pripravi dveh publikacij�

�d �� do �� sta bila na obisku prof� dr� �abrice �ert in prof� dr� �hilippe �endels, �abo�ratoire de �h�si�ue des Solides, �niversite �aris�Sud ��, �rsa�, �rancija� �bisk je bil namenjen diskusiji eksperimentalnih rezultatov�

�d �� do �� je bil na obisku dr� �eor�e �ounesis, ��S� �emokritos, �tene, �rčija� �bisk je bil namenjen dokončanju skupne�a članka in priprava bodočih skupnih raziskovalnih projektov�

�d �� do �� je bila na obisku dr� � irta �erak, Institut za fiziku, �a�reb, �rvaška�

Odsek za kompleksne snovi (F-7)

�d �� do �� je bila na obisku dr� Silvia � archesan, �niversità de�li Studi di �rieste, �rst, Italija� �bisk je bil namenjen po�ovorom o sodelo�vanju in meritvam električnih lastnosti peptidinih hidro�elov�

�d �� do �� je bil na obisku prof� dr� Steve �onradson, �os �lamos �ational �aborator�, �e� �e�ico, �� bisk je namenjen po�ovorom o znanstvenem sodelovanju ter o�ledu odsečnih laboratorijev�

�d �� do �� so bili na obisku prof� dr� Joseph �aclennan in prof� dr� �oel �lark, �niversit� of �olorado, �oulder, ��, ter prof� dr� �eter �alff��uhora� iz �i�uid �r�stal Institute �ent State �ni�versit�, �� amen obiska je bila udelžba na sim�poziju “�i�ht and �atter infinite challen�es”� �ostje so na do�odku sodelovali kot vabljeni predavatelji�

�d �� do �� so bili na obisku dr� Venera �� asretdinova, Institute of �adioen�ineerin� and �lectronics of ��S, �oskva, �usija in dr� �aroslav �erasimenko, �� ebedev �h�sical Institute of the �ussian �cadem� of Sciences, �usija� �bisk je bil na�menjen po�ovorom o sodelovanju v okviru projekta


OBISKI PO ODSEKIH

�� – »��J��, �oherent �rajectories throu�h S�mmetr� �reakin� �ransitions«�

Odsek za reaktorsko fiziko (F-8)

�d �� do �� je bil na obisku dr� �iklas �arrin�er, IS�� uclear �onitorin� S�stems, �el�sin�bor�, Švedska� �bisk je bil namenjen po�ovorom o izvedbi del pri projektu za razvoj na obsevanje odpornih kamer�

�d �� do �� so bili na obisku dr� �hilippe �ombette, dr Jean��ves �errandis, dr� �hristophe �estouches in dr� �oic �arbot, �niversite de �ontpe�llier, �epartement �apteurs, �omposants, S�stemes, � ontpellier, �rancija� �bisk je potekal v okviru slovensko�francoske�a projekta in je bil namenjen meritvam za karakterizacijo nevtronske�a polja v reaktorju ��I��

�d �� do �� je bil na obisku dr� �iklas �arrin�er, IS�� uclear �onitorin� S�stems, �el�sin�bor�, Švedska� �bisk je bil namenjen po�ovorom o izvedbi del pri projektu za razvoj na obsevanje odpornih kamer�

�d �� do �� so bil na obisku dr� �hilippe �ombette in dr Jean��ves �errandis, �niversité de �ontpellier, �epartement �apteurs, �omposants, S�stemes, �ontpellier, �rancija, ter dr� �hristophe �estouches in dr� �oic �arbot, ��, �aboratoire de �osimetrie, �apteurs et Instrumentation, �adarache, �rancija� �bisk je potekal v okviru slovensko�fran�coske�a projekta� �ed obiskom so �ostje opravljali meritve za karakterizacijo nevtronske�a polja v reaktorju ��I��

Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev (F-9)

�d �� do �� je bil na obisku �arko Vučkoić, �niverza v �orici, �ova �orica, Slovenija� �elovni obisk je bil namenjen meritvam v laboratoriju na �� in sodelovanju pri preizkušanju visokofrekvenčnih oddajnikov na �� I�J� �osta je sprejel prof� dr� �arko �avrtanik�

Odsek za fizikalno in organsko kemijo (K-3)

�d �� do �� je bila na obisku �auline �ornette, �himie �aris �ech, �cole nationale supe�riore de chemie de �aris, �aris, �rancija� �bisk je potekal v okviru slovensko�francoske�a bilateralne�a projekta »��I�� – �olekulsko modeliranje in eksperimentalna karakterizacija faznih mej, relevan�

tnih za korozijo� pasivne tanke plasti in inhibitorji korozije«, ki �a vodi dr� �nton �okalj�

Odsek za elektronsko keramiko (K-5)

�d �� do �� je bila na obisku dr� Jelena �obić, Institute for �ultidisciplinar� �esearch, �ni�versit� of �eo�rad, �eo�rad, Srbija� �ostja je na odsek �� prišla v okviru slovensko�srbske�a bilateralne�a projekta z naslovom “�azvoj multiferoičnih kompo�zitov za aplikacije nove �eneracije”� �ed obiskom je rezultate svoje�a dela predstavila v okviru seminarja z naslovom “S�nthesis and properties of bismuth��based la�ered rela�or ferroelectrics”�

�d �� do �� je bila na obisku prof� dr� �iljana Stojanović, Institute for �ultidisciplinar� �e�search, �niversit� of �eo�rad, �eo�rad, Srbija� �bisk je bil namenjen po�ovorom o razvoju multiferoičnih kompozitov za aplikacije nove �eneracije�

�d �� do �� je bil na obisku �ikola Ilić, Institute for �ultidisciplinar� �esearch, �niversit� of �eo�rad, �eo�rad, Srbija� �ost je na �� prišel v okviru projekta slovensko�srbske�a bilateralne�a sodelovanja� “�azvoj multiferoičnih kompozitov za aplikacije nove �eneracije”�

Odsek za nanostrukturne materiale (K-7)

�d �� do �� je bila na obisku dr� �ndreja �ajović, Institut �udjer �ošković, �a�reb, �rvaška� �bisk je potekal v okviru bilateralne�a projekta z naslovom »�evelopement of calcium phosphate bioceramics for hard tissue re�eneration b� biomi�mickin� biomineralization processes in crustaceans«� �rojekt vodi vodi �iotehniška fakulteta �niverze v �jubljani in pri njem sodeluje tudi odsek �� ostjo je delal prof� dr� � iran Čeh, ki na IJS vodi sodelovanje�

�d �� do �� je bil na obisku prof� dr� �ud�i� Schulz, Institute of �etallic �aterials, �e�ibniz Institute of Solid State and �aterials �esearch �I�� resden, Institute of �aterials Science, �ech�nical �niversit� �resden � �vico �mb�, �resden, �emčija� �ost je imel �� decembra na IJS kolokvij z naslovom “Interakcija feroma�netnih in superpre�vodnih permanentnih ma�netov� superprevodna levitacija”� �osta je sprejela prof� dr� Spomenka �obe�

V No vi cah IJS objavljamo le ti ste obi ske, ki so vne se ni v bazo po dat kov (http://www.ijs.si/ijs/obiski). S tem lah ko za go ta v ljamo več jo ažur nost, pra vil nost in za nes lji vost ob jav.


OBISKI PO ODSEKIH

�d �� do �� je bila na obisku prof� dr� �leva �� an�, Sabanci �niversit�, �anotechnolo�� esearch and �pplication �enter, Istanbul, �určija� �bisk je bil namenjen karakterizaciji stroncij alumi�natnih faz z uporabo visokoločljivostnih ��tehnik zaradi priprave skupne publikacije� � �ostjo je delal prof� dr� Sašo Šturm�

�d �� do �� je bil na obisku prof� dr� � ichael �oe�, �rinit� �olle�e, �ublin, Irska� V okviru obiska se je �ost udeležil sestanka evropske�a projek�ta ��, ki �a je koordinirala prof� dr� Spomenka �obe� �bisk je bil namenjen tudi po�ovorom o nadaljnjem sodelovanju� �ed obiskom je imel �ost odsečni seminar z naslovom »�o� much anisotrop� do �ou need for a permanent ma�net�” in institutski kolokvij z naslovom “�olkovina brez ma�netne�a momenta� kako lahko spremeni spintroniko�”

�d �� do �� sta bili na obisku dr� �ojana �bradović in Jovana Žvicer, �ehniško�metalurška fakulteta, �eo�rad, Srbija� �bisk je potekal v okviru bilateralne�a projekta ��I��S��, �iomimetic characterisation of bioactive composit scaffolds for bone and osteochondral tissue repair�� rojekt na slovenski strani vodi prof� dr� Saša �ovak�

�d �� do �� je bil na obisku Sa�atan �a�, �entral �lass � �eramic �esearch Institute, �alkuta, Indija� �bisk je potekal v okviru bilateralen�a pro�jekta ��I�I��, �lectron microscop� stud� of the de�radation kinetics of porous bioactive �lass based novel dru� elutin� implants �coatin�� scaffolds� as a function of hard tissue re�eneration for treatment of osteoporotic fractures in elderl� patients�� ostom je delala doc� dr� �ina �aneu, ki je vodja projekta na slovenski strani�

Odsek za sintezo materialov (K-8)

�d �� do �� je bil na obisku dr� �arin �adić, Institut Vinča, �aboratorij za fiziko konden�zirane snovi, �niverza v �eo�radu, �eo�rad, Srbija�

�bisk je potekal v okviru bilateralne�a projekta “Superparama�netni nanodelci in nanoskupki že�lezove�a oksida”�

Odsek za znanosti o okolju (O-2)

�d �� do �� so bili na obisku �eidon� Ji, �unjie �i, �in�lin� �an� in �ue�ei �en�, �hejian� �niversit�, �an�zhou, �itajska� �bisk je potekal v okviru slovensko�kitajske bilaterale ��I�� dstranjevanje onesnažil v postopku mokre�a razž�vepljevanja dimnih plinov �� in je bil namenjen meritvam žive�a srebra v vzorcih iz termoelektrarn na �itajskem�

�ne �� je bil na obisku prof� ��e � ätjen, Joint �esearch �entre, Institute for �eference �a�terials and �easurements �I��, �eel, �el�ija� �ost se je udeležil tečaja z naslovom “�rainin� in radiochemistr� and radioactivit� measurements for practitioners from countries eli�ible under the J�� nlar�ement � Inte�ration polic�”� V okviru obiska je imel tudi odsečno predavanje z naslovom “�efe�rence �aterials and the �ertification of I�� adionuclides in �ried �ilberries”�

Odsek za reaktorsko tehniko (R-4)

�ne �� je bil na obisku �� ao �ei in �� hu �i�an�, �� hina �ational �uclear �or�poration, �ekin�, �itajska� �bisk je bil namenjen po�ovorom o morebitnem sodelovanju� V okviru obiska so �ostu predstavili tudi delo odseka ��

Reaktorski infrastrukturni center (RIC)

�d �� do �� sta bila na obisku �lan �’�rc� in �m�ad Shokr, I��, �unaj, �vstrija� �osta sta se udeležila nadaljevanja I�S��misije�

�d �� do �� je bilna obisku dr� �lchin �use�nov, �epartment of �anotechnolo�� and �a�diation �aterial Science, “�ational �uclear �esearch �enter”, �aku, �zerbajdžan�

PRIŠLI–ODŠLI

PRIŠLI-ODŠLI (10. 11. 2015–15. 2. 2016)Zaposlili so se:�� atej �olc, mladi raziskovalec, �� dr� Ivan �adan, višji asistent, �� dr� �ior�io � irri, strokovni svetnik z

doktoratom, �� dr� �atja �erčič, samostojna raziskovalka

z ma��, ��

�� artin �em, strokovni sodelavec, �� avrilo Šekularac, mladi raziskovalec, �� oris �otočnik, strokovna sodelavka, �� arjeta Česen, višja asistentka, �� dr� Špela �onjar, asistentka z doktoratom,

��


PRIŠLI–ODŠLI

�� ok �oljat, asistent, �� dr� � iha � ihovilovič, asistent z dokto�

ratom, �� dr� �arja �išer, asistentka z doktoratom,

��

�� dr� Venera �asretdinova, asistentka z doktoratom, ��

�� dr� Iaroslav �erasimenko, asistent z dok�toratom, ��

�� u �uan, mlajši raziskovalec, �� dr� �rik �ov�an, asistent z doktoratom,

��

�� aja �akarovič, strokovna sodelavka, �� artin �rešer, strokovni sodelavec, ��

�ovi� sodelavce� želi�o prijetno počutjena delovne� �estu�

Odšli:�� ejc �rdin, višji asistent, ��

�� rshad �uhammad Shahid, asistent, ��

�� uka �mok, višji asistent, ��

�� dr� �ucija Čo�a, višja asistentka, ��

�� dr� �enis �orte, asistent z doktoratom, ��

�� dr� �aluca��amelia �runza, asistentka z doktoratom, ��

�� edeja �ec, samostojna strokovna sode�lavka, ��, upokojitev

�� elena �acut, mlada raziskovalka, ��

�� ojca �resečnik, višja asistentka, ��

�� dr� Julian �radle� �alker, asistent z dok�toratom, ��

�� ašper �intarič, strokovni sodelavec, ��

�� ma�� dravko �upnik, strokovni razisko�valni sodelavec, ��

�� amprini �thanasopoulou, samostojna str� sodelavka, ��

�� dr� �na �očevar �rezavšek, asistentka z doktoratom, ��

�� dr� �ilen Čadež, asistent z doktoratom, ��

�� dr� �atej �anduč, asistent z doktoratom, ��

�� dr� �omen �arinčič, strokovno razisko�valni sodelavec, ��

�� dr� �re�a Še�a, asistent z doktoratom, ��

�� ristijan �afuta, asistent z doktoratom, ��

�� prof� dr� Janez �ernik, asistent z doktora�tom, ��

�� olonca Še�a, samostojna str� delavka, ��

�� etra �laninšek, mlada raziskovalka, ��

�� Iztok ��rajenšek, str� sod� s posebnimi znanji in spos�, ��, upokojitev

�� dr� �eter �ump, višji znanstveni sod�, ��, upokojitev

�� dr� �jaša Švelc �ebe, asistentka z dokto�ratom, ��

�� lvedin �ahirović, višji asistent, ��

�� iril Stušek, strokovni del� s posebnimi znanji in sp�, delavnice

�� atej �rebelj, strokovni sodelavec, ��

�ar�ara �orjanc

ODPRTJE RAZSTAVE SUZI BRICELJPONEDELJEK, 25. JANUAR 2016, OB 18.00

KULTURNO DOGAJANJE NA IJS

Poetika ekspresivne domišljije, realizma in iluzije

Ilustratorka Suzi �ricelj, predstavnica že trdno uve�ljavljene mlajše �eneracije, vse od začetka svoje�a ustvarjanja �radi na tradiciji� �b imenitnih, likovno do�nanih in izpovedno bo�atih delih znanih umetni�kov, ki so z�odovinsko zaznamovali vrhunskost tudi v svetu priznane slovenske knjižne ilustracije, se je že s prvimi ilustriranimi knji�ami uvrstila med tiste mlajše avtorje, ki vsak po svoje vnašajo v svoja dela

nove likovne rešitve, dru�ačne avtorske poetike in slikarske tehnike, pri tem pa ostajajo zvesti klasičnim izraznim tehnikam� �anes njen obsežen opus ilustri�ranih knji� in revijalnih ilustracij �večinoma za revijo �iciban� potrjuje dejstvo, da je ena pomembnejših nadaljevalk te zvrsti�

�mirjenost in uravnoteženost celote, vizualno pred�stavljene z enostranskimi ilustracijami in številnimi



vinjetami, sta značilnosti ilustracije za knji�o �rana � ilčinske�a �ospod in hruška �Sanje, ��, ki je v bistvu zelo klasična, a vseeno zaznamovana z moč�nim osebnim pečatom� �ripovedka zabavno �ovori o tem, kako peklensko se lahko konča na prvi po�led preprosto opravilo, ki �a nihče noče opraviti, ali kako hitro se iz muhe naredi slona� S svojim naukom – ne prela�aj na dru�e, kar lahko bolje in hitreje opraviš sam, je tudi ta slikanica tako pravljična kot poučna� Vizualna celota je ustvarjena v maniri, ki ima v slo�venski knjižni ilustraciji za otroke močno tradicijo, saj izraža ilustratorsko zrelost in izrazito prizadevanje po upodobitvi ne le besedila in sporočila, temveč tudi duha časa, te�a s svojimi hudomušnimi in satiričnimi z�odbami še danes aktualne�a pisatelja�

Ilustratorka besedilo knji�e � kralju� ki ni �aral po�spravljati �� ladinska knji�a, �� tekoče prevaja v lastno pripoved s preprosto črtno risbo v razi�rano obarvane, duhovite likovne izjave, ki �ledalca ne morejo pustiti ravnodušne�a� ��odba je poučna� �ekoč je živel kralj, najmlajši, kar jih je kdaj živelo� �ri vsem, kar je počel, je za sabo puščal velik nered, pravo razdejanje … in pri tem užival, dokler ni spo�znal, da ima raje crkljanje in pravljice� �� imo�rede, z�odba je prav tako poučna kot slikanica �rinc �azvajeni, ki jo je po besedilu Jeanne � illis izvrstno doživeto ilustriral �on� �oss� zelo razvajeni princ se je moral naučiti od�ovornosti�� esedilo Svetlane �akarovič za slikanico Kokoška ��ilija �� iš, �� je ilustratorski izziv, a njena besedila so to od nekdaj bila� Ilustratorka se je lotila upodobitve fi�ur v mal�ce hudomušnem, karikaturnem in ponekod že kar �rotesknem re�istru, a domiselne, fantazijske scene z nadrealističnim pridihom razodevajo vse do konca knji�e prepričljiv avtorski pose�, ki �a duhoviti pre�

bliski pri posameznih eno� in dvostranskih podobah ter vinjetah še utrjujejo�

�elostna upodobitev pesnitve �oneta �avčka Po �orju plava kit �� iš, �� ohranja avtoričine ustvarjalne kvalitete in s tem potrjuje odličnost njene ilustra�cije, pa tudi prila�odljivost ritmično izpovedni vsebini, značilni za avtorja že od nje�ove pesnitve za otroke o Juriju �uriju v �friki� �jeno delo kot vselej temelji na eksaktni risbi, ki se sicer mestoma malce odmika od pravil čiste linearne perspektive, a prav zato prite�uje pozornost in v sožitju z barvo doseže prepričljiv prostorski učinek� �inamično uprostorjeni prizori so svojevrsten izziv po�ledu, ki potuje po večinoma dvostranskih slikovnih ploskvah in se prepušča uživanju ob presenetljivih odkritjih sproščene avtorske predstavnosti� Slikanica Krokodil �� iš, ��, ustvarjena po pesnitvi �oneta �avčka, je namenjena vsem ljubiteljem �avčkove poezije in kot taka je tudi za avtorico že vnaprej pomenila izziv� �nostavne ponazoritve vsebine so prav zaradi poetič�no pastelne izvedbe posebnost v primerjavi z njenim dru�im, ustaljeno humornim načinom ilustriranja� �snovna risba s poezijo navezuje sijajen dialo� prav zato, ker v sebi nosi veliko lirike in izpovedi tako v likovni formi kot izčiščeni potezi�

�osebno vrednost ilustracijam v slikanici �elene �raljič Kako raste laž ��orfem, �� daje nekon�vencionalna umeščenost v prostor posameznih dvostranskih podob �s kasneje za tisk vpisanim besedilom�, ki razmerja vzpostavlja na povsem nov, izviren način tako, da prepričljivo povzame ozračje

Ilustracija za knjigo: Pesmi in pesmičice (Vinko Möderndorfer, Založba Mladinska knjiga, 2015), mešana tehnika, 320 mm × 480 mm, 2015

Ilustracija za knjigo: Gospod in hruška (Fran Milčinski, Založba Sanje, 2007), svinčnik in akril, 220 mm × 230 mm, 2007



literarne predlo�e� �udi to njeno delo odlikuje prefi�njena, kultivirana risba z množico natančno izrisanih detajlov in inventivnih kompozicijskih rešitev� Izbra�na besedila s svojim likovnim pose�om spreminja �ricljeva v celostne umetnine, kar večinoma doseže tako, da začuti besedilo v sebi in �a potem prelije na papir� »Ilustratorji smo skromna bitja,« pravi o svojih ilustracijah, »prizadevamo si, da podobe ostanejo za nami in omo�očajo užitke dru�im rodovom�« �ako je kot cel projekt na �� straneh nastala tudi bo�ato ilustrirana knji�a Vinka �öderndorferja Pe�s�i in pes�ičice �� ladinska knji�a, �birka Sončnica, �� I�rive impresije ob pesmih za najmlajše je ilustratorka spretno in dosledno stkala z do�nanim nizanjem barvnih tekstur v enovito privlačno celoto� �a teh osnovah je lansko leto nastal tudi nov i�riv prispevek za revijo �iciban� Svežina njene�a načina odpira v še neobjavljenih ilustracijah, ki v zadnjem času nastajajo neodvisno od besedila, nove možnosti in alternativne avtorske rešitve� �kspresivne podobe ��eleni velikan, neobjavljeno, ��, ki jih avtorica nad�radi s prefinjenim občutkom za barvna razmer�ja, su�estivno predstavljajo neliterarno vsebino in na nevsiljiv način povzamejo bistvene sestavine lastne poetike� S temi svojimi stvaritvami avtorica pokaže, da senzibilnost in domišljija lahko prideta do izraza tudi pri namensko nedoločenih ilustratorskih nalo��ah ter zato prav tako zaslužijo pozornost �ledalca�

Ilustratorka Suzi �ricelj se dosledno drži pravila, da morajo biti besedila in ilustracije v slikanicah in ilustriranih knji�ah na najvišjem kakovostnem nivoju, s čimer prispevajo k razvoju estetske�a čuta pri predšolskem otroku ne �lede na nje�ovo starost� Ves čas si prizadeva, da bi pole� kvalitetnih besedil bralcem v spominu ostale tudi njene podobe� �ato ji vselej uspe združiti klasično ali sodobno besedilno predlo�o v pomensko odprto in prepričljivo likovno �ovorico� S široko paleto znanja, občutij in z izje�mnim posluhom za likovni prostor lahko �ledalca �ob su�estivnem kvalitetnem besedilu� popelje tako skozi resnično pripoved kot skozi pravljično iluzijo, lahko pa se mu približa tudi z lastno poetiko�

�atjana Pregl Ko�e

Suzi Bricelj

�odila se je leta �� v �jubljani� �o mladostnih letih, ki jih je preživela v �ovem mestu, je študij nadalje�vala na �kademiji za likovno umetnost v �jubljani, kjer je leta �� diplomirala� �eta �� je študirala tudi na oddelku za vizualne komunikacije Visoke

škole v�tvarnih umeni v �ratislavi, v letih ��–�� pa se je postdiplomsko izobraževala še v �arizu na visokih šolah École supérieure des �rts �raphi�ues in na �cole Supérieure des �rts decoratives� �d leta �� je z njenimi ilustracijami izšlo enainštirideset knji� �v enaintridesetih so samo njene ilustracije�� Sedaj pripravlja po besedilu pisatelja �uisa Sepúlvede

knji�o � polžu, ki je odkril pomen počasnosti� �jene ilustracije so v učbenikih založbe �okus in � ladin�ska knji�a, mesečno pa objavlja ilustracije v revijah �iciban in �icido� Štiriinpetdesetkrat je razstavljala samostojno in na pomembnih skupinskih razstavah ilustracij doma in v tujini� �a svoje delo je prejela več na�rad� Študentska �rešernova na�rada �� lata ptica �� univerzitetna �rešernova na�rada �� plaketa �inka Smrekarja �� najlepša knji�a v kate�oriji za otroke in mladino �� evstikova na�rada �� o besedilu �ine �av �rovat je ilustrirala slikanico � kralju, ki ni maral pospravljati, ki je bila leta �� izbrana na natečaju za Izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje �bor�nica založništva, knji�otrštva, �rafične dejavnosti in radiodifuznih medijev� �eta �� in �� je bila na tem natečaju znova nominirana ter se uvrstila tudi v zbirko �ele vrane ��hite �avens�� d leta �� poučuje ilustracijo na �kademiji za likovno umetnost in oblikovanje v �jubljani� Živi in ustvarja v �jubljani�

Navadni brin (Juniperus communis)

�avadni brin je vedno zelen pokončen �rm iz družine cipresovk� �o so zimzeleni �rmi ali drevesa z i�li�častimi ali luskastimi listi� Storži cipresovk so oleseneli ali omeseneli� �od brinov je edini avtohtoni rod cipresovk v Sloveniji�

�lesenelo steblo navadne�a brina je od tal do vrha razvejeno� �listano je s štrlečimi, bodečimi i�ličastimi listi, ki so po trije nameščeni v vretencu� Vzdolž sredine spodnje strani lista teče široka, belkasta pro�a� �veti spomladi, med marcem in majem� �meseneli storži navadne�a brina, ki jim pravimo brinove ja�ode, so prvo leto turkizne barve� �o naslednje leto dozorijo, pa so temno modri do skoraj črni� V vsakem storžu navadne�a brina so po tri semena�

�avadni brin je dvodomna rastlina� �o pomeni, da se na eni rastlini razvijejo le moški, na dru�i pa le ženski cvetovi� �vodomnost je razlo�, da bomo na nekaterih brinovih �rmih plodove zaman iskali�

�avadni brin raste na pustih suhih tleh na sončnih le�ah po vsej Sloveniji� �judje iz brinovih ja�od kuhamo brinjevec ali jih dodajamo jedem kot začimbo� navadni brin pa so v ljudskem zdravilstvu uporabljali tudi za lajšanje bolečin v trebuhu in pri težavah s prebavili� �ri uporabi pa moramo biti previdni, saj naj ljudje z ledvičnimi težavami brinovih pripravkov ne bi uživali�

Jošt Stergaršek

Viri�

Bildatlas der Farn- und Blütenpflanzen Deutschlands,�� aeupler in �� uer, Verla� �u�en �lmer, Stutt�art, ��

Domača lekarna patra Simona Ašiča, S� �šič� �ruštvo �ohorjeva družba, ��

Gradivo za Atlas flore Slovenije, �� Jo�an et� al�, �enter za karto�rafijo favne in flore, ��

Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, �� artinčič et al�, �ehniška založba Slovenije, �jubljana, ��

interno glasilo instituta “jožef stefan” Številka 176...

Documents