Vest 73

@IVOTOT NA POMESNITE CRKVI

AtinaArhiepiskopot Atinski i na

cela Grcija Hristodulos vo nedelata, na23. 03. 2003 g., vo svojata beseda na SvetataLiturgija vo hramot na Sveta Irina voAtina, go osudi licemerieto na zemnitemo}nici i arogancijata na silata, a zaonie koi{to sega go napa|aat Sadam re~edeka samite tie go naoru`uvale. Tojnaglasi deka ovie silnici gi pogazuvaatinstituciite, zakonot i me|unarodnotopravo. Krvoprolevaweto vo minatiot vek,t.e. Vtorata svetska vojna, ArhiepiskopotHristodulos ja opi{a so zborovite:"Postoeja lu|e koi{to bea svesni za svo-jata mo} i sila, a so nivnata zloupotrebaimaa namera da go osvojat celiot svet.

Posle tie nameri celoto ~ove{tvo nav-istina go ispi otrovot na nivnata omrazai animozitet. Denes, onie {to vojuvaat soSadam se istite koi{to go naoru`uvaa.Vo toa le`i najgolemiot izraz na lice-merieto i lagata".

Negovoto Bla`enstvo kriti~kise osvrna i kon onie zemji koi{to sesprotivstavuvaat na vojnata vo Irak,bidej}i istite zemji pred deset godinisakaa vojna, {to jasno poka`uva deka"site zemni mo}nici vo s¢ gledaat nanivniot li~en interes".

Besedata vo hramot na SvetaIrina Arhiepiskopot Hristodulos jazaklu~i so zborovite: "S¢ dodeka lu|eto

Vesti

Vest 74

vo prv plan gi stavaat svoite li~niinteresi, nema da ima mir i dostoinstvona zemjata".

SofijaParlamentot vo Sofija neodamna

donese nov Zakon za verski slobodi voRepublika Bugarija. So ovoj Zakon,koj{to e vo sklad so Ustavot naRepublika Bugarija i so site me|unarodnikonvencii, se utvrduvaat pravoto i slobo-data na veroispoved na bugarskitegra|ani, za{titata na toa pravo, kako ipravnata polo`ba na verskite zaednici,institucii i nivniot odnos so dr`avata.

Vo zakonot se izrazeni osnovnitedemokratski principi:- pravoto na sekoe lice na sloboda nasvesta i na veroispoved;- vzaemnoto razbirawe, tolerancija, iuva`uvawe po pra{awata vrzani za slobo-data na svesta i veroispovedta;

So noviot Zakon povtorno e potvrdena irazrabotena odredbata na Ustavot naRepublika Bugarija so koja{to enaglaseno deka tradicionalna verois-poved na bugarskiot narod e SvetotoPravoslavie, i deka so Zakonot ¢ se davapraven status na Bugarskata PravoslavnaCrkva, rakovodena so Svet Sinod, akoja{to ja pretstavuva PatrijarhotBugarski koj{to e i mitropolitSofiski.

KonstantinopolNegovata Svetost vselenskiot

patrijarh g. Vartolomej na 5. 03. 2003 g. sesretna so pretsedatelot na SAD, XorxBu{, vo Belata Ku}a vo Va{ington, u{tepred po~etokot na vojnata vo Irak. Tierazgovaraa za inicijativata naPatrijarhot da se zgolemat naporite za

povrzuvawe na religijata i kulturata naamerikanskiot kontinent. Be{e napomna-to deka Patrijarhot Vartolomej u~estvu-va{e na trkaleznata masa na katarskatatelevizija Al Xazira, na tema"Globalizacija na qubovta ili {to epotrebno za da se premosti jazot pome|ureligijata i kulturata".

Sega, koga vojnata vo Irak ve}ezapo~na, Negovata Svetost patrijarhotVartolomej upati pismo "Za mir i protivvojnata", koe{to go izrazuva zaedni~kiotstav na Svetiot Sinod i na samiotPatrijarh deka e neophodno "site da semolime za prekin na vojnata i za mirnore{avawe na konfliktot. Site naporitreba da se naso~at kon spre~uvawe nanevinite `rtvi". Patrijarhot potsetideka osnoven uslov za mir e po~ituvawetona nepovredlivosta na slobodite i dos-toinstvoto na lu|eto, od {to podocnaproizleguvaat site uslovi za mirenso`ivot na zemjata, vo qubov spremaEdniot Bog i Otec, Koj{to ne e Bog navojnata, tuku Bog na mirot. PatrijarhotVartolomej svoeto pismo go zavr{i sozborovite: "Mirot i prosperitetot }ezavladeat so zemjata vo slava Bo`ja i }eima blagosostojba me|u narodite, bidej}iBog e Qubov. Zna~ajno bi bilo amerikan-skiot pretsedatel Xorx Bu{ i ira~kiotvoda~ Sadam Husein zaedno da se pomolatna Boga vojnata {to pobrzo da zavr{i".

AtinaVo vrska so glasinite {to se

pojavija vo gr~kiot i vo stranskiot pe~atoklu problemot so Svetogorskiot manas-tir Esfigmen, vo Atina na 18. 03. 2003 g.be{e svikana pres-konferencija odstrana na Gr~kata Pravoslavna Crkva. Napres-konferencijata kako oficijalnipretstavnici na Svetata Kinovija naSveta Gora u~estvuvaa monahot Jovan

Vest 75

(generalen sekretar na Sve{tenataKinovija) i monahot Nikodim od manas-tirot Velika Lavra. U~estvuvaa i S.Trojanos (profesor na SolunskiotAristotelov Univerzitet), P. Bumis(profesor na Bogoslovskiot fakultet voAtina), G. Velis (porane{en vicepretse-datel na Areopagot), D. Karajanakidis(advokat, pretstavnik na SvetataKinovija po pra{aweto zaEsfigmenskiot manastir).

Na po~etokot be{e naglasenaopasnosta od seeweto soblazna me|u ver-nicite so nevistinitoto informiraweokolu ovoj problem. Potoa delegacijata, aposebno monasite, naglasija deka u{te odsamiot po~etok postoi re{enie zaneupotreba na nasilstvo vo odnos naEsfigmen, za da ne se dovedat vo opasnost`ivotite na lu|eto i svetiwite {to senao|aat tamu. Toa se potvrduva i sotrideceniskoto odlo`uvawe nare{avaweto na problemot.

Na pres-konferencijata bea raz-gledani pra{awata za pravno i kanonskore{enie na problemot. Otec Nikodimizjavi deka vo ovoj moment se zboruva i zaformirawe novo bratstvo so igumen, pamakar i nadvor od manastirot, so `elbada se ubedat odmetnicite da go ostavatnezakonskoto dr`ewe na manastirot. Voprodol`enie na pres-konferencijatabe{e potcrtano deka cel na re{avawe naproblemot so Esfigmen e postignuvawetona mirot i spokojstvoto vo Mona{kataDr`ava.

Otec Jovan gi okarakteriziramonasite esfigmenci kako odmetnici,tu|i na svetogorskite tradicii, i goizrazi op{toto mnenie na svetogorciteza nedopu{tlivosta na ponatamo{notoprodol`uvawe na takvata nekanonska inezakonska situacija.

Zavr{uvaj}i ja pres-konferenci-

jata, otcite svetogorci naglasija dekaSveta Gora Atonska e edna i edinstvana, ideka treba da ¢ se ovozmo`i da `ivee vospokojstvo i molitva, osobeno vo ovavreme koga celiot svet se nao|a na pragotna vojnata.

AtinaNa 13. 02. 2003 godina Evropskiot

Parlament go izglasa izlo`uvaweto ipredlogot na evropratenikot UlaMargrethe Sandaek "za poddr`uvawe napoliti~arite i na aktivnostite {to seodnesuvaat na reprodukcijata i na seksu-alniot `ivot i na pravata povrzani soova vo razvienite zemji".

Vo ramkite na spomenatoto sepredlaga: od edna strana posredno oza-konuvawe na abortusite, a od druga stranaekonomska potkrepa za politi~arite i zaaktivnostite vo vrska so ova.

Posle ova Svetiot Sinod naCrkvata vo Grcija go objavi slednovo: "Jasfa}ame veli~inata na problemot i gopriznavame realniot interes napoliti~arite i na op{testvenite fak-tori za re{avawe na site problemikoi{to se odnesuvaat na reproduktivnotoi seksualnoto zdravje, a osobeno navisokiot stepen na smrtnost kaj `enitekoi{to se podlo`uvaat na konkretniformi na abortusi vo razvienite zemji.O~igledno e deka rezolucijata izrazuvamnogu pozitivni elementi, kako {to se:odbegnuvaweto na abortusot kako praksana semejno programirawe, predlogot zaza{tita na zdravjeto na majkata, naglasu-vaweto na potrebata od informirawe iprezemawe individualna odgovornost. No, i pokraj ova, veruvame deka:a) Abortusot ne pretstavuva individual-no pravo, tuku moralno neprifatlivapraksa, a pak negovoto posredno ilineposredno ozakonuvawe e nedozvolliva

Vest 76

op{testvena devijacija.b) Dodeka se prenaglasuva potrebata odza{tita na zdravjeto i individualniteprava na majkata, sistematski sepremol~uvaat pravata na embrionot.v) Razlikata {to se pravi pome|u opasnii neopasni abortusi ostava prostor nekojda dojde do zaklu~ok deka neopasniteabortusi se dozvoleni.g) Vo nitu eden del od rezolucijata ne sepravi osvrt na moralnata dimenzija naproblemot.d) Razvojnata politika sekako i igrazna~ajna uloga vo soo~uvaweto so proble-mot. Me|utoa, politikata i aktivnostitekoi{to se predlagaat se ograni~uvat samona informiraweto, a voop{to ne na negu-vaweto na moralnite i duhovnite vred-nosti i na li~nata odgovornost spremasemejstvoto, sprema op{testvoto i glavnosprema `ivotot na embrionot.|) Spomenatoto regulirawe go predlagaekonomskoto pokrivawe na celata progra-ma, podrazbiraj}i gi i abortusite.

Sakame da veruvame deka e moral-na obvrska vo tekstot na rezolucijata dapostoi jasen navod za za{tita i garancijana zakonodavstvata na onie zemji koi{tose pod Evropskata zakrila, a koi{to }egi isklu~at abortusite, ako taka proce-nat.

KritPretstavnici na evropskite

pravoslavni Crkvi se sostanaa na Krit,vo gradot Iraklion, od 18. do 19. 03. 2003godina, za da se dogovorat za predlozitena Komisijata na Evropskata Unijakoja{to raboti na izrabotkata naUstavot. Ovoj sostanok be{e pod pokrovi-telstvo na Negovata Svetost carigrad-skiot patrijarh g. Vartolomej. NegovataVisokopreosvetenost mitropolitotfrancuski Emanuil, kako pretstavnik na

Oddelenieto za pra{awa napravoslavnite crkvi pri EvropskataUnija, be{e soorganizator na ovaazna~ajna konferencija.

Na konferencijata prisustvuvaapretstavnici na Carigradskata, Ruskata,Srpskata, Romanskata, Kiparskata,Gr~kata, Polskata, Albanskata,Slova~kata i Finskata PravoslavnaCrkva. Potoa, profesorot po ustavnopravo g. Evangelos Venizelos, ministerza kultura vo Vladata na RepublikaGrcija i brojni novinari i studenti. Sokonferencijata pretsedava{eVisokopreosveteniot mitropolitfiladelfiski Meliton.

Tema na Konferencijata be{e"Stavot na Evropskite institucii spremacrkvite i religiite, vo sklad soPredanieto na Pravoslavnata Crkva".Istovremeno toa be{e i temata naekspozeto na Negovata Svetost patrijarhg. Vartolomej. Toj svoeto izlagawe gosvede na tri osnovni stavovi:1. Odreduvawe na pozicijata na sitereligii i crkvi, vklu~uvaj}i ja iPravoslavnata Crkva,2. ^lenovite na Evropskata Unija da giodredat kriteriumite sprema religiite ina site ramnopravno da im pru`at ili dane im pru`at odredeni privilegii,koi{to bi bile vo sklad so verskata tol-erancija i slobodi, no i na nekoj na~in dase anulira ottu|enosta na dr`avata odverata,3. Kriterium na klasificirawe i kri-teriumi na borba protiv destruktivnitei kriminalni organizacii koi{to pre-tendiraat da stanat verski zaednici voednakov rang so crkvite.

Po iscrpnite i dolgi razgovoriu~esnicite na Konferencijata donesoazaklu~oci vo {est to~ki:

Vest 77

1. Ustavot na Evropskata Unija mora vosebe da gi sodr`i principite i vrednos-tite na hristijanskoto, bibliskoto,gr~koto i rimskoto anti~ko predanie;2. Voveduvawe na hristijanskite antropo-lo{ki vrednosti vo Povelbata zaosnovnite ~ovekovi prava;3. ^ovekovite prava moraat da bidatso~uvani vo individualen i kolektivenkontekst, kako prava na site gra|ani naEvropa. Pred s¢ uka`uvame na zloupotre-bata na biotehnologijata; za{tita nainstitucijata brak i semejstvo;naso~uvawe na site na{i zalagawa konvospituvaweto i obrazovanieto, itn.;4. Verskite slobodi moraat da bidatza{titeni ne samo kako individualnopravo na sekoja li~nost tuku i kako pravona site tradicionalni evropski Crkvi ireligii;5. Edinaesettata Ustavna povelba odAmsterdam za edinstvo na verskite zaed-nici i za regulirawe na odnosot pome|uCrkvata i dr`avata mora da bide vnesenavo Ustavot na Evropskata Unija;6. Vostanovuvawe na jasno odredeni kri-teriumi {to bi go odredile jasniot odnossprema sektite i prozelitizmot.

MoskvaVo Moskva, na 2. 04. 2003 godina,

be{e odr`ana konferencija za pe~atot nakoja{to prisutnite bea informirani zapodgotovkite za proslavata nastogodi{ninata od kanonizacijata na pre-podobniot Serafim Sarovski. U~esnicina konferencijata bea mitropolitotMinski i Slutski Filaret-patrijar{iski egzarh za Belorusija,pretsedatelot na distriktot Volga g.Kirienko i pretsedatelot napatrijar{iskata komisija za proslava nastogodi{ninata od kanonizacijata na Sv.Serafim Sarovski - episkopot Ni`nen-

ovgorodski i Arzama{ki Georgij. Tie giinformiraa novinarite kako te~at pod-gotovkite za proslavata. Veteno e deka s¢}e pomine onaka kako {to prepodobniotSerafim gi u~el svoite duhovni deca:skromno, hristijanski i so blagodarnostkon Boga.

Moskva, 10. 04. 2003Patrijarhot Moskovski i na cela

Rusija Aleksej II zaedno so SvetiotSinod na Ruskata Pravoslavna Crkvadonese odluka za osnovawe na edinstvenaavtonomna mitropolija za site ruski ver-nici vo Zapadna Evropa, bez razlika nakoja kanonska jurisdikcija ¢ pripa|ale.Ovaa odluka e donesena zaradi {topodobra pastirska i misionerska dejnosti zaradi vernost na kanonskiot poredok na Pravoslavnata Crkva.

Za taa cel, vo imeto na SvetiotSinod na Ruskata Pravoslavna CrkvaPatrijarhot Aleksej II im upati poslani-ja na Mitropolitot Sur{ki Antonij,arhiepiskopot Korsunski Inokentij,arhiepiskopot Briselski i BelgiskiSimon, episkopot Komanski Gavriil,episkopot @enevski Amvrosij(Pravoslavna Ruska zadgrani~na Crkva) ina site ruski pravoslavni parohii, prekukoi{to site gi povikuva na edinstvo voRuskata Pravoslavna Crkva, a vo ramkitena novovostanovenata Mitropolija naRuskata Pravoslavna Crkva za ZapadnaEvropa. Dol`nosta na privremen pretsto-jatel mu e doverena na arhiepiskopotSuro{ki Antonij Blum, so sedi{te voVelika Britanija.

podgotvil: Aleksandar Arsovski