izdelava koncepta doŽivljajskega vrtca v okolici …da bi tudi drugim predstavila bogato...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

NATAŠA FRANK

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program prve

stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

IZDELAVA KONCEPTA DOŽIVLJAJSKEGA VRTCA

V OKOLICI PREMA

Nataša Frank

Koper 2016

Mentor: prof. dr. Mitja Krajnčan

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Mitji Kranjčanu za strokovno vodenje in

nasvete ter usmerjanje pri nastanku diplomske naloge.

Zahvalila bi se staršem, hčerki in partnerju za vso potrpežljivost in spodbudo v času

študija in nastajanja diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi sestrični Meti Frank za lektoriranje diplomske naloge in prevod

povzetka.

Hvala tudi vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uresničevanju mojih

ciljev.

POVZETEK

Zavedajoč se, da naši otroci dandanes v glavnem odraščajo v mestih, v utesnjenih

stanovanjih, v smogu izpušnih plinov in tovarniških dimnikov, daleč od čistega, svežega

zraka mogočnih gozdov in cvetočih travnikov, na katerih se lagodno pase domača živina,

se nam je porodila misel, da bi jim lahko ponudili nekaj dni, ki bi jih v družbi svojih

prijateljev iz vrtca in ob spremstvu usposobljenih vzgojiteljev preživeli na vasi. Glede na

otroško zvedavost in željo po raziskovanju bi igraje spoznavali naravo, živila, različna

orodja ter druge zanimivosti, hkrati pa bi razvijali in krepili medsebojne odnose v lepem

naravnem okolju.

Diplomska naloga na začetku predstavlja teoretični del, ki vsebuje teorijo šole oziroma

vrtca v naravi, njena načela, izhodišča, čas trajanja, kadrovsko zasedbo in pripravo, ki je

prilagojena tako kraju dogajanja kot otroški populaciji, ki ji je namenjena. V nadaljevanju

opisujemo izkustveno učenje, pa tudi doživljajsko pedagogiko, ki se je v predšolskem

obdobju pokazala kot zelo uspešna metoda. Nadaljujemo s teoretičnim opisom vasi Prem,

njenih znamenitosti in s krajšo predstavitvijo najpomembnejših ljudi, ki so tu živeli in ime

Prem postavili na zemljevid sveta.

V diplomski nalogi smo s pomočjo literature, intervjuja in lastnega raziskovanja

preučili možnosti za organizacijo šole v naravi za predšolske otroke. Opisali in podali smo

program in učne vsebine za pet dni. V želji, da bi bili otroci bolj motivirani za novosti, ki jih

bodo spoznali v času vrtca v naravi, so učne vsebine prilagojene življenju in delu na vasi

nekoč in danes, kar otrokom predstavlja dodatne izzive in jih spodbuja k intenzivnemu

razmišljanju.

Potrdili smo raziskovalno vprašanje, da je Prem z okolico primeren kraj za izvajanje

šole v naravi za predšolske otroke in da se z zanimivimi in pestrimi programi doseže

kurikularne cilje.

Ključne besede: predšolski otrok, šola v naravi, Prem z bližnjo okolico, neposredno

učenje, doživljanje narave, kmečka opravila.

ABSTRACT

Elaborating the Concept of an Experiential Kindergarten in the Vicinity of the Village of

Prem

Knowing that nowadays our children are mostly growing up in towns, in cramped flats,

in the smog of exhaust fumes and factory chimneys, far away from the clean, fresh air of

mighty forests and blooming meadows, in which domestic livestock is leisurely grazing, we

came up with the idea to offer them a chance to spend a few days in a village with their

friends from kindergarten, accompanied by qualified preschool teachers. Bearing in mind

children's curiosity and the desire to explore, they would come to know nature, foods,

various tools and other interesting things while playing; simultaneously, they would be

developing and strengthening their relationships with others in a beautiful, natural

environment.

The diploma thesis begins with the theoretical part, which presents the theory of a

nature school or kindergarten, its principles, theoretical premises, duration, staff and

preparation, which has been adapted to the location and to the children's population for

which it is intended. This is followed by a description of experiential learning and of

experiential education, which has proved itself to be a very successful method in the

preschool period. The thesis continues with a theoretical description of the village of Prem

and its sights, and with a brief presentation of the most important people who lived there

and who put the name Prem on the map.

By means of literature, interviews and conducting research, the diploma thesis

explores the possibilities of organising a nature school for preschool children. A five-day

programme and learning contents have been described and suggested. In the desire to

better motivate children for the innovations which they will come to know during nature

kindergarten, the learning contents have been adapted to the life and work in the village in

the past and present, thus posing additional challenges to the children and encouraging

them to contemplate in depth.

The research hypothesis that Prem and its surroundings is a suitable location for

organising a nature school for preschool children and that curriculum objectives can be

achieved through interesting and diverse programmes has been confirmed.

Key words: preschool child, nature school, Prem and its immediate surroundings,

learning by doing, experiencing nature, farm chores.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD............................................................................................................................... 1

Predvidena metodologija dela ............................................................................................ 2

2 OPREDELITEV ............................................................................................................... 4

2.1 Potrebe populacije ................................................................................................... 4

2.2 Izkustveno učenje .................................................................................................... 4

2.3 Doživljajska pedagogika .......................................................................................... 5

2.4 Šola v naravi ............................................................................................................. 8

2.4.1 Izhodišča za organizacijo šole v naravi................................................................ 9

2.4.2 Načela programa šole v naravi ............................................................................ 9

2.4.3 Splošni vzgojno-izobraževalni cilji programa šole v naravi ............................... 11

2.4.4 Vzgojno-izobraževalne vsebine šole v naravi .................................................... 12

2.4.5 Športno vzgojno-izobraževalni program ............................................................ 12

2.4.6 Program s prvinami raziskovalnega dela ........................................................... 13

2.4.7 Dejavnosti kulturno-umetniške izraznosti ......................................................... 13

2.4.8 Družabni in zabavni program ............................................................................. 13

2.4.9 Koliko časa naj traja šola v naravi? .................................................................... 14

2.4.10 Kadrovska zasedba v šoli v naravi ................................................................. 14

2.5 Priprava šole v naravi............................................................................................. 17

2.5.1 Vsebinska priprava ............................................................................................. 17

2.5.2 Organizacijska priprava ...................................................................................... 18

2.5.3 Napotki za življenje in delo ................................................................................. 19

3 PREDSTAVITEV PREMA IN ZNANIH LJUDI ............................................................... 21

3.1 Prem ....................................................................................................................... 21

3.2 Grad Prem .............................................................................................................. 22

3.3 Dvorec Turn ............................................................................................................ 24

3.4 Cerkev sv. Helene .................................................................................................. 25

3.5 Kettejeva spominska soba ..................................................................................... 25

3.6 Kettejeva spominska pot ....................................................................................... 26

3.7 Dragotin Kette ........................................................................................................ 27

4 PREDLOG PROGRAMA ŠOLE V NARAVI NA PREMU ............................................. 31

4.1 Predstavitev kmetije Ivankotovi ............................................................................. 31

4.2 Pregled aktivnosti šole v naravi ............................................................................. 31

4.3 Predstavitev tedenske aktivnosti v šoli v naravi: .................................................. 32

4.4 Varnost v šoli v naravi ........................................................................................... 38

4.5 Dosežki otrok preko programa .............................................................................. 38

4.6 Predlog petdnevnega programa šole v naravi ...................................................... 39

4.6.1 Prvi dan .............................................................................................................. 39

4.6.2 Drugi dan ............................................................................................................ 44

4.6.3 Tretji dan ............................................................................................................ 49

4.6.4 Četrti dan ............................................................................................................ 55

4.6.5 Peti dan .............................................................................................................. 62

4.7 Jedilnik za 5 dni šole v naravi ................................................................................ 63

4.8 Material .................................................................................................................. 65

4.9 Predlogi za petje pesmi: ........................................................................................ 65

4.10 Predlogi za knjige .................................................................................................. 65

5 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 66

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 67

7 PRILOGE ...................................................................................................................... 70

Priloga 1 ............................................................................................................................ 70

Priloga 2 ............................................................................................................................ 71

Priloga 3 ............................................................................................................................ 72

Priloga 4 ............................................................................................................................ 73

Priloga 5 ............................................................................................................................ 74

Priloga 6 ............................................................................................................................ 75

Priloga 7 ............................................................................................................................ 76

Priloga 8 ............................................................................................................................ 77

Priloga 9 ............................................................................................................................ 78

Priloga 10 .......................................................................................................................... 79

Priloga 11 .......................................................................................................................... 80

Priloga 12 .......................................................................................................................... 81

Priloga 13 .......................................................................................................................... 82

Priloga 14 .......................................................................................................................... 84

Priloga 15 .......................................................................................................................... 85

Priloga 16 .......................................................................................................................... 87

Priloga 17 .......................................................................................................................... 88

Priloga 18 .......................................................................................................................... 88

Priloga 19 .......................................................................................................................... 89

KAZALO SLIK

Slika 1: Grad Prem ............................................................................................................... 24

Slika 2: Kettejeva spominska soba ....................................................................................... 26

Slika 3: Obnašanje v naravi .................................................................................................. 40

Slika 4: Kmetija Turn ............................................................................................................. 51

Slika 5: Peka koruze ............................................................................................................. 54

Slika 6: Novakov mlin ........................................................................................................... 57

Slika 7: Črna kuhinja ............................................................................................................. 59

Slika 8: Druženje z racami .................................................................................................... 62

Slika 9: Kmetija Ivankotovi . .................................................................................................. 72

KAZALO TABEL

Tabela 1: Okvirni dnevni red šole v naravi 37

Frank, Nataša (2016): Izdelava koncepta doživljajskega vrtca v okolici Prema. Diplomska naloga. Koper. UP

PEF.

1

1 UVOD

»Kdor ne spoštuje lastnih korenin in kulture svojih prednikov, ima prazno sedanjost in

izgubljeno prihodnost. Fizično in duhovno bo izgubljen v množici neznancev« (Grželj,

2006, str. 2).

Avtorica je doma v Gornji Bitnji, vasici ob reki Reki, kjer je tudi odraščala in vsak dan

opazovala grad Prem, ki jo vabil s svojo mistično skrivnostno podobo.

Prebivalci Prema, predvsem kmetje, si želijo obiskovalcev, ki bi jim pomagali in

izboljšali njihov ekonomski položaj, saj se je veliko ljudi iz kraja preselilo v mesta z željo po

boljšem življenju. Njihova želja je obuditi utrip starega Prema, ki je bil včasih srce cele

doline, s šolo in gradom.

Avtorica diplomske naloge vas dobro pozna, saj živi v njeni neposredni bližini. V želji,

da bi tudi drugim predstavila bogato dediščino kraja, je opravila izpit za turistično vodnico v

Notranjsko-kraški regiji in se prepričala, da je Prem primeren kraj za izvajanje šole v

naravi.

V diplomski nalogi želimo raziskati možnosti za organizacijo šole v naravi na Premu in

bližnji okolici ter oblikovati primeren program za predšolske otroke. Tako bi obogatili

ponudbo kraja tudi z dejavnostmi za najmlajše, saj trenutno na Prem večinoma prihajajo

starejši turisti, ki si ogledujejo grad in cerkev.

Diplomska naloga bo razdeljena na dva dela. Prvi del bo zajemal teoretične

značilnosti šole v naravi, v drugem delu pa bomo podali predlog organizacije šole v naravi.

Pripravili bomo petdnevni program šole v naravi.

Otroci bi lahko tu prebivali nekaj dni, spoznavali domače živali in kmečka opravila ter

praktično živeli v naravi in z naravo, stran od betona, asfalta in utesnjenosti, v kateri sicer

živijo vsak dan, stran od vsakodnevnega mestnega smoga, v čistem svežem zraku bližnjih

gozdov. Na krajših pohodih bi skozi igro podrobneje spoznali zanimive bližnje kraje in

njihovo pestro zgodovino, igrali igre, s katerimi so si otroci krajšali čas pred razvojem

televizije in računalnikov, in jedli hrano, kot so jo nekoč kuhale naše praprababice iz zgolj

na domačem vrtu in z lastnimi rokami pridelanih živil. Z uresničitvijo omenjenega načrta bi

tudi avtorica diplomske naloge lahko izživela svoje poslanstvo, ki ga vidi v učenju v naravi,

v zdravem prehranjevanju in v večji prepoznavnosti domačega kraja, ki bi v otroških očeh


PEF.

2

ob pravilni predstavitvi prav gotovo lahko izgledal tako zanimivo in privlačno, da bi se tudi

v kasnejših letih v spremstvu prijateljev, znancev in sorodnikov posamezniki vračali v kraj,

kjer še prevladuje narava.

Prek izdelanega programa bi otroci:

· spoznali, kako je nekoč potekalo življenje na kmetiji,

· spoznali, kako danes poteka življenje na kmetiji,

· spoznali znamenitosti Prema in bližnje okolice,

· poglobili stik z naravo in doživljanje le-te,

· razvijali pozitiven odnos do narave,

· spoznali različne prostočasne dejavnosti v naravi,

· spoštovali in se navajali na red in čistočo,

· spoznavali sebe in svoje sposobnosti,

· poglobili medsebojne odnose in se bolje spoznali.

Največ težav nam je predstavljal izbor ustreznih dejavnosti. Izbrati je bilo potrebno

takšne, ki ne bi bile preveč enolične in preobremenjujoče za otroke. Tu smo se opirali na

lastne ideje in zapiske iz predavanj, pa tudi na praktične izkušnje. Pri delu nam je bilo v

veliko pomoč opazovanje odraščanja vaških otrok – večkrat smo se podali v naravo, jo

doživljali na različne načine, raziskovali ter se drug od drugega učili. Izbrali smo takšne

dejavnosti, ki so tipične za naš kraj.

Predvidena metodologija dela

Z diplomsko nalogo želimo potrditi raziskovalno vprašanje, da ima Prem z okolico

potrebne možnosti za organizacijo šole v naravi za predšolske otroke. Realizirati želimo

ideje in učne poti v tem kraju, stik z naravo, obujanje starih navad prehranjevanja in starih

iger. V diplomski nalogi smo uporabili metodo deskripcije. Raziskava je usmerjena v

iskanje zanesljivih spoznanj in uporabo slovenske literature. Uporabili smo tudi metodo

intervjuvanja, in sicer s prebivalci Prema in okolice, ter tako sestavili predloge za izvajanje

šole v naravi v okolici Prema za predšolske otroke.


PEF.

3

Namen diplomske naloge je predstaviti program za predšolske otroke. Prem ponuja

veliko možnosti za učenje in spoznavanje kulture, ki so sedaj neizkoriščeni.

Za predšolsko obdobje je predvsem primerna igra kot sproščena in naravna oblika

gibanja, kar upoštevamo pri izbiri vsebin in metod dela (Valenčič, 2005).

S poučevanjem v naravi želimo doseči, da bi se udeleženci vrnili domov obogateni s

spoznanjem, zakaj naj ima sleherni človek rad naravo, kako naj jo varuje in kako zelo je

odgovoren za ohranitev okolja. Naravo naj otroci začutijo kot nekaj dragocenega in

posebnega. Z delom na terenu pripomoremo k oblikovanju pozitivnega odnosa do naravne

in kulturne dediščine (Gros, 2004).


PEF.

4

2 OPREDELITEV

2.1 Potrebe populacije

Gros (2004) trdi, da ima vzgojitelj pomembno vlogo pri oblikovanju otrokove

samozavesti pri pridobivanju življenjskih vrednot in izkušenj, kot tudi pri reševanju

problemov. Otrok v naravi doživlja izkušnjo, preizkuša učenje novega in že znanega v

naravi. Otroke mora vzgojitelj znati motivirati in jih učiti kvalitetno in ne kvantitetno.

Otroci imajo v drugem okolju, ki jim je neznano, večjo motivacijo za učenje. Največ jim

ponudi izkustveno učenje, ki so ga deležni v šoli v naravi, saj se tu učijo preko vseh svojih

čutil. Vse je prepleteno z igro. Otroci doživljajo celoto kot nekaj novega, počutijo se

pomembnejše, ko so nekje sami brez staršev. Pričakujejo nove dogodivščine, druženje,

mogoče tudi nova poznanstva. V naravnem okolju so otroci bolj sproščeni, krepijo se vezi,

tako med prijatelji kot tudi med vzgojiteljem in otroki (Kokalj, 2010).

Z vidika otrok je pri izkustvenem učenju opaziti veliko večjo motivacijo in sodelovanje.

Otroci aktivno sodelujejo pri dejavnostih in so tako prisotni pri usvajanju znanja.

Pomen pojma izkustveno učenje najbolje opiše star kitajski pregovor, ki pravi: Povej

mi in bom pozabil, pokaži mi in se bom spomnil, vključi me in bom razumel (Konfucij).

2.2 Izkustveno učenje

Najstarejša oblika učenja oz. učenje v najširšem pomenu besede je prav gotovo

izkustveno učenje. Pojavi se že v praskupnosti, ko so odrasli svoje izkušnje prenašali na

otroke in jim potem omogočili, da so te izkušnje uporabili in preizkusili v resničnem

življenju (Frigelj, 2012).

Kasneje so se z izkustvenim učenjem ukvarjali številni didaktiki. Vsak je model

izkustvenega učenja oblikoval po svoje, vsem pa je skupen ciklični proces, katerega temelj

sta izkušnja in refleksija o tej izkušnji (prav tam).

Utemeljitelj najbolj poznanega modela izkustvenega učenja je David Kolb. Njegov

model se začne z izkušnjo, ki ji sledita opazovanje in refleksija, nato formiranje abstraktnih

konceptov in generalizacij, sledi preizkušnja konceptov v novih situacijah, kar znova

pripelje do konkretne izkušnje (Frigelj, 2012).


PEF.

5

Učenec v različnih fazah izvedbe aktivira raznovrstne procese kompleksnega

mišljenja (dedukcija, indukcija, abstrahiranje, odločanje, utemeljitev, analiza perspektiv,

invencija), hkrati pa se emocionalno vplete in angažira, kar mu v refleksiji omogoča

samospoznavanje in razvijanje veščin samorefleksije in metakognicije. V sami igri vlog in v

fazi analize ima učenec priložnost za razvijanje komunikacijskih in drugih socialnih veščin

in sodelovanja (prav tam).

Zato bi lahko pričakovali, da bodo učitelji presegli mišljenje, da je edino resno učenje,

učenje na osnovi razlage, knjig in morda še demonstracije, vse ostalo pa le »modno

igračkanje« (Frigelj, 2012).

Komensky pravi, da pravilno poučevanje mladine ni v tem, da bi ji v glavo ubijali od

pisateljev povzeto zmes besed, fraz, stavkov in duhovitih misli, marveč v tem, da jih učimo

razumevati stvari.

Frigljova (2012) pove, da je izkušenjsko učenje oblika učenja, ki skuša povezati

neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), spoznanje (kognicijo) in

ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto. Ne omejuje se na posredovanje simbolov,

abstraktnega znanja, pojmov, zakonitosti, ampak v učenje stalno vpleta izkušnje

udeležencev.

2.3 Doživljajska pedagogika

Doživljaj povezujemo z novimi vtisi ob aktivnosti posameznika. Gibalne aktivnosti

omogočijo otroku nova spoznanja o lastnem telesu in okolju, ki so pomembna za otrokov

razvoj. V predšolskem obdobju pri otrocih vzpodbujamo doživljanje novih vtisov v

naravnem okolju in s tem privzgajamo zdrav življenjski slog (Krajnčan, 2007).

Doživljajska pedagogika je celovit pedagoški pristop, kjer v otroku zbudimo vse

receptorje. Pri doživljajski pedagogiki je poglaviten moto »z glavo, srcem in rokami«.

Doživljajsko pedagogiko moramo dojemati z lastno otroško radovednostjo. V doživljajski

pedagogiki razvijamo senzibilnost, pozornost, zbranost, sočutje, pogum, skrbnost in

krepost. Doživljajska pedagogika gleda naprej in ne nazaj (prav tam).

»Doživljajska pedagogika ni niti trening preživetja niti skavtsko niti taborniško

izobraževanje. Ta pedagogika je in ostaja vzgoja: socialno-vzgojna moč mora biti pri vseh


PEF.

6

načrtih in v vseh okoliščinah opredeljena, ostati mora vidna, torej mora praksi vedno

omogočati utemeljivost in transparentnost« (Ziegenspeck, 1992, v Krajnčan 2007, str. 14).

Načela doživljajske pedagogike so:

· celovitost,

Je najpomembnejše načelo doživljajske pedagogike in vključuje razumevanje

posameznika, upoštevanje duše, duha in telesa. Telesno področje ima pri učenju

pomembno vlogo, socialni, kognitivni, čustveni in umetniški elementi pa so med

seboj enakovredni.

· naravnanost k delovanju,

Spodbuja pridobivanje lastnih izkušenj. Nobena druga doživetja ne morejo

nadomestiti samopridobljenih in osvojenih izkušenj. Doživljajska pedagogika se

usmerja k samoaktivnosti in preprečuje pasivnost.

· naravnanost k skupini,

Temelji na soodvisnosti vseh članov skupine, kar spodbuja sodelovanje vseh.

Otroci so odvisni drug od drugega in je zato nujno sodelovanje. V skupini je

pomembna komunikacija, odgovornost in skupno reševanje problemov.

· naloge in odnosi,

Je načelo, ki pove, da lahko funkcije znotraj skupine razdelimo v dimenzijo naloge

(skupinsko lotevanje dela), imenovano »rezultati«, in dimenzijo odnosa (skupinsko

sodelovanje), imenovano »postopek.« (Kranjčan, 2007, str. 37).

· stil vodenja,

Se uporabi glede na posamezne faze in pogoje, v katerih je skupina. Primerni so

tako demokratični, popuščajoč in avtokratski stil vodenja. Pri avtokratskem stilu

vodja uporabi svoje odločitve, s katerimi prepriča skupino, da mu sledi. Pri

demokratičnem stilu si vodja s skupino razdeli odgovornost pri odločitvah.

Popuščajoči stil pa vodjo ohranja blizu, v primeru posredovanja, vendar odločitve

in odgovornost prevzamejo otroci.

· soodločanje in sooblikovanje,


PEF.

7

Pomembno je, da otrokom damo občutek, da so za nekaj tudi sami odgovorni in jih

tako motiviramo k boljšemu sodelovanju. Odgovornost prevzamejo odrasli, vendar

so vsebine plod skupinskega dela.

· nove možnosti odnosov,

Nove naloge, doživetja in situacije lahko pripomorejo k novim oblikam odnosov.

Vzgojitelji lahko otroke v novem okolju doživijo drugače, kot bolj samostojne in

manj težavne. Tudi otroci vzgojitelja doživijo kot človeka s slabostmi in krepostmi,

kar spremeni raven odnosa in relativizira odnos do avtoritet.

· naravnanost na potrebe mladih,

Raznovrstne aktivnosti, veselje do avantur, radovednost, eksperimenti so nujne

potrebe za življenjske faze, iskanje sebe in iskanje osebne identitete.

· naravnanost k naravi,

Mladi, ki živijo v urbanih naseljih, ne doživljajo več narave, temveč le beton in

asfalt. Doživljajska pedagogika se odvija izven naselij, kjer je poudarek na stiku z

naravo. Kot pedagogi moramo biti sposobni in pripravljeni z naravo navezati

intenziven odnos, da nam narava postane sodelavec in učitelj. Otroci spoznavajo

naravo, pojave, razvijajo estetski čut, ritem in življenje v naravi.

· ven iz vsakdana.

Doživljajska pedagogika nam ponuja mnogo kontrastov, ki spodbujajo

razmišljanje in izkušnje. Življenje brez medijev in prometa, prevzemanje različnih

in nevsakdanjih vlog, preprost način življenja, narava namesto betona, vreme

namesto klime, naravni življenjski ritem. (Ziegenspeck, 1992, v Krajnčan 2007)

Krajnčan (2007) deli cilje doživljajske pedagogike na:

· osebnostne, socialne in motorične cilje, pri čemer je poudarek na skupinskem

procesu in vzpostavljanju odnosov,

· spoznavne cilje, pri katerih je poudarek na znanju in sposobnostih.


PEF.

8

Doživljajska pedagogika poda celostno učenje na čustvenem, kognitivnem, socialnem

in telesnem področju. Osnovni pristop je, da otrokom omogočimo v naravnem okolju

doživete izkušnje, spoznavanje sebe, reševanje konfliktov v skupini, dvig samopodobe itd.

Kranjčan (2007) trdi, da doživljajska pedagogika ni le zabavno in adrenalinsko

preživetje v naravi, ampak zahteva skrbne in načrtovane priprave, poznavanje ciljne

skupine udeležencev in strokovno usposobljenost izvajalcev projekta.

2.4 Šola v naravi

»Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, katere bistvo je v tem, da cel

razred ali več vzporednic odide za nekaj časa v neko naravo, čim manj urbano okolje

zunaj kraja stalnega bivanja (k morju, reki, jezeru, v gozd, gore, zasneženo naravo in

podobno), kjer se v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem

programu nadaljuje smotrno pedagoško delo.« (Kristan, 1998, str. 8).

V šoli v naravi gre za večdnevni proces vzgoje in izobraževanja, ki temelji na

medsebojnem povezovanju. Zagotavlja tudi osebnostni razvoj otroka (Keglovič in Staniša,

2003).

»V šoli v naravi spoznavni proces zaradi drugačnih pristopov, oblik in metod dela

preraste običajne šolske okvire in zapušča pri otrocih izjemno velik vpliv.« (Gros, 2004, str.

2).

V šoli v naravi se pedagoški proces nadaljuje z drugačnimi razsežnostmi in

značilnostmi. Gre za večdnevni proces vzgoje in izobraževana, ki temelji na medsebojnem

povezovanju vsebinskih in organizacijskih delov. Celovitost šole v naravi je splet različnih

razsežnosti, katere prepletenost med vsebinami različnih učnih področij oziroma

predmetov ter vzgojnimi in organizacijskimi komponentami zagotavlja osebnostni razvoj

otroka (Keglovič in Strniša, 2003).

Balentova (1998/99) meni, da je prednost šole v naravi v tem, da otroci pridejo do

znanja v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi, prek lastne aktivnosti. Šola v naravi

omogoča spoštovanje osebnosti otrok, njihovih interesov in sposobnosti, spodbuja njihovo

iniciativnost in samostojnost ter notranjo motivacijo.

Zaradi vsega tega lahko trdimo, da so v šoli v naravi pedagoški in izobraževalni učinki

veliki, vendar le v kombinaciji z odgovornim delom ljudi, ki jo oblikujejo.


PEF.

9

Vsebina programa vključuje vseh šest področij kurikuluma vrtca: narava, družba,

gibanje, jezik, umetnost, matematika.

2.4.1 Izhodišča za organizacijo šole v naravi

Osnova za načrtovanje dela v vrtcu je Kurikulum za vrtce, ki vsebuje načela in cilje

predšolske vzgoje. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ga je sprejel Strokovni

svet RS za splošno izobraževanje leta 1999. Področja kurikula so: jezik, narava, družba,

gibanje, umetnost in matematika, ki se med seboj prepletajo in povezujejo. Vedno več

vrtcev se odloči za letovanja oz. šolo v naravi. Vrtci izvajajo različne oblike bivanja v

naravi, kot so na primer letovanja, zimovanja, planinski tabori in bivanje na kmetiji (Ložar,

2008).

Letovanja so namenjena bivanju otrok na prostem večji del dneva, otrokovemu

spoznavanju narave in utrjevanju telesne odpornosti. Življenjski pogoji morajo biti približno

takšni kot doma oziroma v vrtcih, le da se dejavnosti otrok odvijajo na prostem. Letovanje

je povezano s športno aktivnostjo, po navadi s smučanjem ali plavanjem ter pohodi in

izletništvom. Vrstni red dejavnosti, obedov, osebne higiene, počitka je določen z dnevnim

urnikom, vzgojni načrt pa omogoči zaposlitve otrok na vseh področjih, ne le na gibalno-

športnem (Kosec, 1980).

2.4.2 Načela programa šole v naravi

Ko organiziramo šolo v naravi, moramo upoštevati načelo enakih možnosti in

prostovoljnosti, kar pomeni, da se pomaga učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti

sredstev za vključevanje v omenjeni program.

Načela programa šole v naravi so:

1. Program šole v naravi mora biti tako oblikovan, da omogoča in spodbuja povezovanje

med disciplinarnimi znanji (uresničuje in prepleta medpredmetne vsebine, na primer

okoljsko vzgojo ipd.).

2. Uvaja in spodbuja različne oblike in metode dela, predvsem tiste, ki jih specifična

organizacija dela omogoča, na primer terensko, projektno delo in skupinsko delo.

3. Konkreten program šole v naravi (en program) zagotavlja uresničitev ciljev z različnih

področij oziroma sklopov. Posamezni programi so "specifično" obarvani in enkrat

poudarjajo eno, drugič drugo področje.


PEF.

10

4. Program šole v naravi je naravnan/usmerjen k večanju socialno-integracijske vloge šole

oziroma vzgojno-izobraževalnega procesa, zato spodbuja sodelovanje z okoljem, razvija

nove oblike sodelovalnega učenja in skupinskega dela.

5. Program mora zagotoviti avtonomnost učitelja, podpirati njegovo strokovnost in

odgovornost oziroma omogočiti šoli suvereno izbiranje vsebin in ciljev šole v naravi.

6. Program mora spodbujati sodelovanje vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni

proces, to je učitelja, učenca, staršev in okolja.

7. Program učencu omogoča sooblikovanje vsebin, predvsem prostočasne aktivnosti.

8. Načrtovanje in organizacijo šole v naravi poudarja prikriti kurikulum, katerega učinke je

treba pozorno spremljati.

9. Šola v naravi je posebna organizacijska oblika dela, temelji namreč na izvedbi zunaj

šolskih prostorov, po možnosti celo izven urbaniziranih okolij (Golub in Gulimar, 2003, str.

7, 8).


PEF.

11

2.4.3 Splošni vzgojno-izobraževalni cilji programa šole v naravi

Za preživetje človeka je narava zelo pomembna, saj nam daje osnovne pogoje za

življenje. Naravo moramo spoštovati in to prenesti tudi na otroke, saj bomo le tako ohranili

naravo čisto. Otroci morajo pridobiti izkušnje o varstvu narave in se naučiti naravo ceniti.

»Osnovni splošni (globalni) vzgojno-izobraževalni cilj šole v naravi je z neposrednim

smiselnim izobraževanjem v naravi ter doživljanjem narave in različnih dejavnosti v njej

izobraziti in vzgojiti mladega človeka za dejavno življenje v naravi in z naravo, hkrati pa ga

tudi vzgojiti, da bo naravo vgradil v svoj vrednostni sistem, tako da bo vedno in povsod

pripravljen ohraniti in varovati naravno okolje ter naravno in kulturno dediščino v njem .«

(Kristan, 1998, str. 34).

V času izvajanja šole v naravi lahko učitelj uresniči številne cilje osnovnošolskega

programa oziroma več učnih načrtov:

· povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga učenec pridobiva tudi preko te oblike

vzgojno-izobraževalnega dela;

· spodbuja sposobnost za opazovanje naravnega in družbenega okolja ter

samostojno in odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja;

· spodbuja socialne in komunikacijske spretnosti in veščine ter razvijanje

demokratične komunikacijske kulture;

· spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter vzpostavljanje

medosebnih in družbenih odnosov;

· razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja, učenca

usposablja za soočanje z življenjskimi problemi in za samozavestno

odpravljanje/reševanje le-teh;

· spodbuja pozitiven odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za

lastno varnost in zdravje;

· skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika (možnost izbire in

povezovanja različnih področij, spoznavanje praktičnih veščin za življenje);

· zagotovi plavalno in smučarsko pismenost osnovnošolca;


PEF.

12

· razvija odgovoren odnos do okolja;

· spodbuja vseživljenjsko učenje (učenec spoznava različne možnosti pridobivanja

znanja) (Gros, 2001).

2.4.4 Vzgojno-izobraževalne vsebine šole v naravi

Vzgojno-izobraževalne cilje sestavljajo različni vsebinski sklopi. Ti so:

· kulturno-umetniško izražanje,

· športni vzgojno-izobraževalni program s prvinami osebne in družbene

samozaščite,

· redni pouk po izbranem naravoslovnem in naravovarstvenem programu s prvinami

naravoslovja in družboslovja z vsemi posebnostmi in značilnostmi kraja, kjer je

organizirana šola v naravi; seznanjanje s prvinami raziskovalnega dela,

· zabavno in družabno življenje ter

· pouk za manj uspešne učence, ki ga izjemoma lahko opustimo (Kristan, 1998).

Za vse vzgojno-izobraževalne oblike velja, da čim bolj so vsebinsko bogate, tem bolj

so učinkovite. To velja tudi za šolo v naravi. Le-ta je vsebinsko bogata takrat, kadar je:

· poučna in vzgojna,

· gibalno in fiziološko učinkovita,

· doživljajsko bogata,

· ustvarjalna in

· prijetna ter zabavna (Gros, 2001)

2.4.5 Športno vzgojno-izobraževalni program

Kristan (1998) pravi, da brez vsakodnevnega športa ni in ne sme biti šole v naravi, saj

je vsakodnevno gibanje otroka nujno potrebno za njegov zdrav in skladen razvoj.

Tudi Balentova (1998/99) poudarja, da so aktivnosti idealna priložnost za razvoj in rast

celotne otrokove osebnosti. Športne dejavnosti pripomorejo k socializaciji otrok. Preko


PEF.

13

športnih dejavnosti otroke spoznavamo in jih usmerjamo k ustreznim vedenjskim vzorcem.

V šoli v naravi imamo lepo priložnost otrokom približati različne športne vsebine. Če

otrokom ponudimo veliko različnih športov, bodo lahko našli sebi najprimernejšega in se z

njim z veseljem ukvarjali. Športi v šoli v naravi potekajo večinoma zunaj v naravi in so iz

zdravstvenega vidika primernejši kot gibanje v zaprtih prostorih. Praksa je taka, da v šoli v

naravi prevladujeta smučanje in plavanje, vendar je v šolo v naravi mogoče učinkovito

vključiti tudi pohodništvo, športne igre, lokostrelstvo, orientacijo, ples, jutranjo gimnastiko,

preživetje v naravi …(Keglovič in Staniša, po Rožič, 2003).

2.4.6 Program s prvinami raziskovalnega dela

Šola v naravi traja od tri do pet dni in v tem času moramo izkoristiti vsako priložnost za

širjenje otrokovega obzorja. Znanje z izkustvom je bolj poglobljeno, saj vse zaznavamo s

celim telesom. Pomembno vlogo igra program, kako in kaj bomo otrokom nudili v

konkretnem okolju.

» V šoli v naravi je treba izrabiti vse možnosti, ki jih ponuja dano okolje, da spoznamo

kaj novega ter doživimo, poglobimo in nazorno utrdimo kar največ tistega, kar smo

teoretično predelali v šolskih klopeh.« (Kristan, 1998, str. 50, 51).

»Delo v naravi je pri otrocih zelo priljubljeno, zato ima velik motivacijski pomen. Učitelji

se zavedamo tudi drugih prednosti, ki jih prinaša. Tudi če se ne oziramo na vzgojne

momente, je pri poučevanju nekaterih vsebin neposredno opazovanje in eksperimentiranje

v naravnem okolju nenadomestljivo, saj je v učilnici nemogoče ustvariti pogoje, dovolj

podobne tistim v naravi.« (Blagotinšek, G. A., 2010, str. 6).

2.4.7 Dejavnosti kulturno-umetniške izraznosti

Na tem področju vključujemo dejavnosti kulturno-umetniške izraznosti in s tem

razvijamo ustvarjalnost in individualnost otrok. Tu otroke le usmerjamo in vodimo, te

dejavnosti vnaprej ne pripravimo natančno (Balent, 1998/99).

V te dejavnosti vključimo: risanje, ples, slikanje, izdelavo spominkov …

2.4.8 Družabni in zabavni program

Ta program mora biti sestavni del vsake šole v naravi, saj preko omenjenih dejavnosti

otroke navajamo na vzorce prijetnega in zabavnega druženja v prostem času. Navadno ta


PEF.

14

program izvajamo po večerji, lahko pa ga vključimo tudi v delo čez dan.

Vsebine družabnega programa so različne:

· družabne in zabavne igre,

· šale in anekdote,

· prepevanje …(Kristan, 1998).

2.4.9 Koliko časa naj traja šola v naravi?

Trajanje šole v naravi je odvisno od starosti otrok in obsega izbranih vsebin. Za

predšolske otroke traja od dva do pet dni. Seveda je za otroke najbolje, da traja šola v

naravi le nekaj dni, saj ne smemo pozabiti, da je za nekatere to prvo bivanje in spanje

ločeno od staršev. Seveda je najbolje, da je kraj šole v naravi v bližini njihovega domačega

kraja.

2.4.10 Kadrovska zasedba v šoli v naravi

Najpomembnejša naloga vodje organizacijske enote šole v naravi je izbira ustreznih

strokovnih sodelavcev.

Po Kristanovem (1998) mnenju je najboljša kadrovska zasedba naslednja:

· glavni organizator – vodja odbora,

· pedagoški vodja,

· učitelj, ki vodi pouk po izbranem programu,

· voditelj kulturnega programa,

· organizator družabnega in zabavnega življenja,

· vaditelj ter dobri poznavalci športnih zvrsti, ki jih načrtujemo v šoli v naravi,

· zdravnik ali medicinska sestra,

· učitelj spremljevalec iz matične šole, če je mogoče razredniki.

Posamezne naloge so združljive. Smiselno je, da je glavni organizator tudi pedagoški

vodja in učitelj, saj zaradi dobrega poznavanja okolja, po navadi tudi dobro vodi pedagoški


PEF.

15

proces. Učitelji spremljevalci po navodilih glavnega organizatorja spremljajo učence pri

izvajanju dejavnosti v šoli v naravi ter zagotavljajo upoštevanje normativa pri oblikovanju

skupin za delo na terenu. Sodelujejo pri organizaciji in izvajanju dejavnosti v usmerjenem

prostem času, pri družabnem programu ter ostalih dejavnosti glede na razpored, ki ga

pripravi glavni organizator (Berčon in Blatnik, 2003).

Število pedagoškega osebja in zunanjih sodelavcev v šoli v naravi je odvisno od

števila udeležencev. Pri tem pa upoštevamo odredbo o normativih in standardih v vrtcih.

Vsak delavec vrtca je dolžan in osebno odgovoren za varnost otrok v vrtcu. Pri

opravljanju svojega dela je delavec dolžan opravljati svoje naloge in ravnati pri stiku z

otroki tako, da je izključena nevarnost za otrokovo zdravje in življenje (Pengal, 2002, 4.

člen, str. 1, po Zakon o vrtcih (Ur.l. RS. Št. 12/96)).

Vzgojitelji, drugi strokovni delavci in pomočniki vzgojiteljev so odgovorni za varnost

otrok ves čas bivanja otrok v vrtcu, njihova dolžnost je nenehno bdeti nad otroki in

zagotavljati, da otroci niso nikoli sami (prav tam, 5. člen, str. 1).

Pri delu oziroma bivanju otrok v igralnici je potrebno organizirati delo tako, da se

zagotovi varnost otrok, in sicer predvsem tako:

· da je oprema v igralnici uporabljena glede na svojo namembnost,

· da otroci uporabljajo opremo varno,

· da se otrokom preprečuje nevarna ravnanja ali gibanje v igralnici,

· da se otrokom prepreči medsebojna fizična obračunavanja, nasilna ravnanja ipd.,

kar lahko ogroža otrokovo varnost,

· da se delo z nevarnim orodjem ali delovnimi pripomočki organizira tako, da ima

vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja stalen pregled nad ravnanjem otrok,

· da se pouči otroke o uporabi in ravnanju z orodjem in delovnimi pripomočki, ki so

nevarni,

· da je zagotovljena kontrola nad otroki pri zapuščanju igralnice,


PEF.

16

· da otroci ne uporabljajo opreme, ki lahko ogroža njihovo varnost (odpiranje oken,

električna pomagala ipd.),

· da se otrokom prepreči uživanje ali drugačna nepravilna uporaba materialov,

namenjenih za vzgojno delo (igrače, lepila, plastelin, barvice ipd.),

· da se zagotovi, da otroci niso izpostavljeni temperaturnim razmeram, ki bi lahko

neugodno vplivale na njihovo zdravje (debele jopice, puloverji ipd.),

· da se zagotovi, da v bivalnih prostorih ni prepiha,

· da se zagotovijo varna tla (suha ipd.)(prav tam, 12. člen, str. 3).

Kadar je v vrtcu organizirana dejavnost izven zgradbe in igrišča vrtca, mora imeti vsak

oddelek vrtca zaradi večje varnosti poleg vzgojitelja vsaj še enega polnoletnega

spremljevalca (Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti

predšolske vzgoje, 2008, 43. člen).

Če je dejavnost vezana na prevoz, morata oddelek otrok poleg vzgojitelja spremljati

še najmanj dva polnoletna spremljevalca (Pengal, 2002, 15. člen, str. 4, po Zakon o vrtcih

(Ur.l. RS. Št. 12/96)).

Aktivnosti otrok zunaj igralnice morajo biti vselej organizirane in vodene tako, da ima

delavec vrtca stalen in nemoten pregled nad vsemi otroki svojega oddelka (prav tam, 15.

člen).

Pri organiziranju aktivnosti z otroki na prostem je vzgojitelj oziroma pomočnik

vzgojitelja predvsem dolžan:

· da preveri urejenost okolja in odstrani predmete, ki bi lahko ogrozili varnost otrok

(steklovina, injekcijske igle …),

· da prične z izvajanjem zunanjih aktivnosti šele tedaj, ko dejansko obvlada otroke

svojega oddelka,

· da seznani otroke z okoljem in mesti, kjer se bodo izvajale aktivnosti še pred

izhodom otrok,

· da opozori otroke na nevarnosti pri izvajanju aktivnosti na prostem,


PEF.

17

· da se pri izvajanju aktivnosti na prostem izogiba okolju in mestom, kjer obstaja

nevarnost za otroke,

· da ima stalen pregled nad otroki, nad številom otrok in njihovim gibanjem,

· da prepreči ravnanje otrok ali njihovo početje, ki ogroža lastno zdravje in življenje

otroka ali drugih otrok v skupini,

· da o organiziranju izleta obvesti starše,

· da v primeru, da se otrok izgubi ali ponesreči, ravna v skladu z določbami tega

pravilnika (prav tam, 18. člen, str. 4).

Za kakovost in učinkovitost šole v naravi pa so prav tako pomembni naslednji

dejavniki:

· ustrezna izbira kraja in časa,

· dobra vsebinska priprava vseh sodelavcev,

· domiselnost in inovativnost sodelujočih učiteljev in pedagoški eros (Kristan, 1998,

str. 63).

2.5 Priprava šole v naravi

Da je šola v naravi uspešna, je potrebna dobra priprava. V prvi vrsti je to letni delovni

načrt. Če šole v naravi v njem ni, potem ni mogoče uveljavljati pravice do ustreznih

finančnih sredstev. Loči se med vsebinsko in organizacijsko pripravo (Kristan, 1998).

2.5.1 Vsebinska priprava

Vsebinska priprava določa, kaj bomo v šoli v naravi počeli.

»Za okvirno ali splošno (globalno) vsebinsko pripravo poskrbi glavni organizator

oziroma vodja pripravljalnega odbora, ki je navadno potem tudi pedagoški vodja in

usklajevalec vsebinskih sklopov oziroma programskih izsekov. Okvirna vsebinska

priprava je odvisna od tega, za katero vrsto šole v naravi gre (zimska, naravoslovna,

raziskovalna …). Za natančno vsebinsko pripravo nato poskrbijo vodje posameznih

vsebinskih sklopov ali programskih izsekov.« (Kristan, 1998, str. 115).


PEF.

18

2.5.2 Organizacijska priprava

Pri pripravi šole v naravi sodelujejo: ravnatelj, vzgojitelji, vodja vrtca, pomočnik

vzgojitelja, zunanji sodelavci in starši.

Pred rezervacijo si moramo ogledati kraj in bivališče, kjer bodo otroci spali.

Pozanimati se moramo o oddaljenosti zdravstvenega doma ter o urniku le-tega (Kristan,

1998).

»Ko smo se dogovorili za ceno oskrbe, si lahko že izdelamo okvirni načrt in določimo

približno zgornjo mejo prispevka, ki ga bodo morali plačati otroci oziroma njihovi starši.«

(Kristan, 1998, str. 95).

»Udeležba učencev v šoli v naravi po zakonu ni obvezna, seveda pa želimo, da se je

udeležijo prav vsi učenci. Zato je motiviranje učencev zelo pomembno.« (Kristan, 1998,

str. 97).

Po tem, ko otroke seznanimo s šolo v naravi, staršem pošljemo obvestilo, nato pa

skličemo roditeljski sestanek. Na roditeljskem sestanku starše seznanimo o ceni šole v

naravi, o vzgojno-izobraževalnih smotrih in o opremi, ki jo otroci potrebujejo (Kristan,

1998).

Staršem pripravimo seznam osebne opreme, ki jo bo otrok potreboval. Poskrbeti

moramo tudi za skupno opremo, ki jo bomo potrebovali (avdio-vizualna sredstva, igrala,

učne in športne pripomočke in podobno) (Kristan, 1998).

Potrebno je tudi organizirati in rezervirati prevoz, ki bo otroke prepeljal do kraja

bivanja (Kristan, 1998). Pri organizaciji šole v naravi je potrebno spoštovati naslednje

zakonske in podzakonske akte:

· Zakon o osnovni šoli, Uradni list RS, št. 81/2006 z dne 31. 7. 2006,

· Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem

programu osnovne šole, Uradni list RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011,

· Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce – laborante v

programih srednjih in osnovnih šol, Uradni list RS, št. 42-2005/1995 (stran 3254),


PEF.

19

· Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Uradni list

RS, št. 57/2007 z dne 29. 6. 2007,

· Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, Uradni list RS, št. 75/200

z dne 13. 7. 2004,

· Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok,

Uradni list RS, št. 23/2009 z dne 27. 3. 2009,

· šola v naravi se lahko odvija v zgradbah, ki izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika o

zdravstveno-higienskih zahtevah, katerim morajo ustrezati poslopja in prostori

osnovne šole (Uradni list RS, št. 20/69 in 5/80),

· Pravilnik o financiranju šole v naravi, Uradni list RS št. 61-2810/2004 (stran 7874)

(Gros, Marinčič, 2001).

2.5.3 Napotki za življenje in delo

Dnevni red

»Dnevni red sestavimo skupaj takoj po prihodu. Svojemu delu prilagodimo čas zajtrka,

kosila, malice in večerje.« (Balent, 1998/99, str. 44).

Razdelimo naloge, izdelamo plakat z dnevnim redom; kdaj bomo vstali, imeli zajtrk,

dejavnosti, kosilo, počitek po kosilu, malico, popoldanske aktivnosti, večerjo, družabni

večer in spanje. Seveda moramo predvideti tudi nočno dežurstvo, saj se zna zgoditi, da bo

kateri od otrok potreboval tolažbo.

Oglasna deska

Oglasna deska mora biti na vidnem mestu. Ker otroci še ne znajo brati, moramo

oglasno desko opremiti s slikovnim materialom in manj z besedilnim. Na oglasni deski so:

hišni red, dnevni red, dežurni učenci, učitelji, posebna obvestila, izidi tekmovanj in

podobne stvari (Kristan, 1998).

Odgovornost vzgojiteljev

Vsi, ki so z otroki v šoli v naravi so odgovorni, da otroke pripeljejo nazaj zadovoljne,

zdrave, nepoškodovane ter obogatene z novimi spoznanji in izkušnjami (Kristan, 1998).

Zaradi več gibanja je tudi možnost poškodb večja, na kar moramo biti še posebej pazljivi.


PEF.

20

V primeru nezgode moramo napisati zapisnik, ki opisuje okoliščine, v katerih je prišlo do

nezgode. Zaradi bivanja v naravi, kjer domujejo tudi nekatere majhne živalce, moramo

poskrbeti za zaščito pred piki insektov ter klopov.

Vzgojne naloge

Otroke navajamo na upoštevanje pravil, reda, pospravljanja za seboj, navajamo jih na

kulturno prehranjevanje, medsebojno spoštovanje, kulturen odnos do narave (Kristan,

1998).

Sklepna prireditev

»Nobena šola v naravi se ne sme končati brez sklepne prireditve, ki ji lahko rečemo

tudi zaključni večer, poslovilni večer ali še kako drugače.« (Kristan, 1998, str. 147). Pri

sklepni prireditvi sodelujejo vsi otroci.

Po Kristanu (1998) je sklepna prireditev sestavljena iz:

· kulturnega in družabno-zabavnega programa,

· kronike šole v naravi,

· razglasitve tekmovalnih izidov in podelitve različnih priznanj,

· besed pedagoškega vodje in

· zabavnega dela s plesom.


PEF.

21

3 PREDSTAVITEV PREMA IN ZNANIH LJUDI

3.1 Prem

Ko se vozimo po magistralni cesti iz Ilirske Bistrice proti Postojni, se nam na levi strani

ceste, tam nekje na sedmem kilometru, prikaže vas Prem. Vas leži med dvema

vzpetinama. Desno se nahaja grad Prem, levo pa cerkev sv. Helene.

Prem leži na 486 metrih nadmorske višine, na severovzhodnem delu flišnega hribovja

Brkinov. Vas je zanimiva ne le kulturno, temveč tudi arhitekturno, saj so vaške hiše

grajene v tipični brkinski oziroma primorski arhitekturi, na kar kažejo stare domačije, pri

katerih so še vedno vidni ostanki nekdanjih latnikov, baladurjev in dvorišč oziroma

"borjačev". Prav zaradi omenjenega je Prem vpisan kot nepremičninski spomenik

lokalnega pomena in je zaščiten s spomeniškim varstvom. Pričakujemo lahko, da se bo

brkinska podoba Prema, ki se kaže kot gručasta središčna vas, ohranila tudi za zanamce

(Krušič, 1996).

V naselju, ki je v svojih najboljših časih štelo preko sto hiš, v katerih je prebivalo preko

štiristo oseb in kjer si našel tako trgovino kot gostilno, mesarja, brivca, krojača, čevljarja,

lahko danes naštejemo približno osemdeset urejenih, obnovljenih in obljudenih hišnih

številk, v katerih prebiva okoli 180 oseb. Kraj pa nima več trgovine, gostilne ali mesnice.

Med naseljenimi ohranjenimi hišami so tudi propadajoče, zapuščene domačije, katerih

lastniki so se, predvsem po vojni, odselili v druge kraje in dežele v iskanju boljšega

življenja. Da je bil Prem nekoč zelo pomemben kraj, pove tudi dejstvo, da je na premskem

gradu do leta 1840 imelo sedež tudi sodišče in občina, ki pa so ju potem premestili v

Ilirsko Bistrico.

Prebivalci Prema se danes vozijo na delo pretežno v Ilirsko Bistrico, pa tudi v

Postojno, Sežano, Koper in celo v Ljubljano, v popoldanskem času pa se, za lažje

preživetje, ukvarjajo še s kmetijstvom, poljedelstvom in sadjarstvom. Ob tem lahko

poudarimo, da so brkinska jabolka zelo priznana po svojem okusu in kvaliteti, omeniti pa je

potrebno tudi brkinske slive oziroma "češpe", kot jim pravijo domačini, iz katerih kuhajo

priznano slivovko, ki je tudi zaščitena pod imenom "Brkinska slivovka". Tudi otroci, ki so

včasih lahko na Premu obiskovali ljudsko šolo, kasneje pa nižje razrede podružnične šole,

morajo danes v osnovno šolo v Ilirsko Bistrico, kjer lahko šolanje na srednji šoli nadaljujejo

le na gimnaziji ali računalniški šoli, za kakršno koli drugo izobrazbo morajo v Postojno,


PEF.

22

Koper, Ljubljano ali v druga slovenska mesta.

Na Premu si obiskovalec lahko ogleda obnovljeni grad Prem in župnijsko cerkev sv.

Helene, spominsko sobo prav gotovo najbolj znanega Premca, pesnika slovenske

moderne, Dragotina Ketteja, ki je urejena v nekdanji ljudski šoli, kjer se je Kette rodil.

Med znanimi Slovenci, ki so se rodili na Premu in ime vasi ponesli v svet, so še:

Bogomil Fatur, pesnik, esejist in prevajalec, dr. Karel Lavrič, primorski politik in narodni

buditelj, ter alpinist Bojan Počkar, čigar pot se je tragično končala v Himalaji.

3.2 Grad Prem

Na severnem robu, tik nad zadnjimi hišami vasi, na vzpetini, visoko nad dolino reke

Reke, stoji grad Prem, ki je nastal na posesti oglejskega patriarha. Čeprav so obstajale

trditve, da je grad nastal na temeljih nekdanje rimske utrdbe Carsta Prima, po kateri naj bi

dobil tudi ime, so arheološka izkopavanja dokazala, da to ni res.

Izjemna lega gradu je bila razlog, da se je na Premu zvrstilo veliko število grajskih

gospodov. Pripadal je Devinskim grofom, plemičem Walsee, Habsburžanom, grofom

Porcia ter ostalim plemiškim družinam, ki so v gradu našle svoj dom. Grad je bil prizorišče

mnogih bitk. V 16. stoletju so za zaščito zgradili mogočno obzidje in obrambni stolp.

Skrivnostni prehodi skrivajo zanimive zgodbe iz preteklosti, v grajski orožarni je

razstavljeno viteško orožje in zaščitni elementi, ki nas popeljejo v čas viteških spopadov.

Notranje poslikave gradu pričajo o njegovi bogati kulturni zgodovini (Sapač, 2007).

V prvem nadstropju je grajska kapela, pred njo pa na arkadnem hodniku še

Lenassova upodobitev sv. Krištofa. Kapela, ki je posvečena sv. Marjeti, je elegantno

obokana in sega skozi dve etaži do vrha drugega nadstropja. Kapelo osvetljujeta le dve

manjši okni na desni steni.

Na travnatem delu dvorišča, levo od vhoda stoji kamnit vodnjak s preprosto okroglo

krono – ohranjena grajska cisterna za vodo.

Prva znana upodobitev gradu Prem je nastala leta 1678, ko ga je obiskal in v njem

tudi prenočeval Janez Vajkard Valvasor, ki je takrat popisoval in dokumentiral gradove na

našem ozemlju. Valvasor naj bi se Prema spominjal tudi z legendo, ki jo je tu doživel v

strašni nevihtni noči, medtem ko je pri odprtih oknih opazoval in poslušal divjanje in

grmenje neba, ko naj bi kar naenkrat udarila strela skozi eno okno in odfrčala skozi drugo.


PEF.

23

To naj bi bila tako imenovana vodena strela, ki je na tem področju pod Snežnikom, kar

pogosta (prav tam).

Po drugi svetovni vojni je grad ostal prazen in v slabem stanju, zato so leta 1970

začeli z obnavljanjem. V last občine Ilirska Bistrica, ki se je lotila pospešene obnove in

urejanja, je prešel leta 1991 (Sapač, 2007).

V svoji osemstoletni zgodovini je grad Prem doživljal vzpone in padce, ko so ga

gradili, dograjevali in utrjevali. V njem je svoj dom našlo veliko število plemiških družin, saj

se je zamenjalo kar nekaj grajskih gospodov, ki so ga imeli v lasti ali upravljanju. Bil je

priča pomembnim dogodkom, bitkam in spopadom od rimskih časov do vojne vihre

prejšnjega stoletja (Grželj, 2006).

Danes lahko vanj ponovno vstopimo in si ogledamo njegovo obnovljeno podobo. Tu je

postavljena stalna muzejska razstava, ki prikazuje gradove, dvorce in gradišča z območja

občine Ilirska Bistrica. Na razstavnih panojih in maketah je prikazan stavbni razvoj gradu

Prem, pa tudi arheološke najdbe s tega področja, v grajski orožarni je razstavljeno vojaško

orožje in oprema, v slavnostni dvorani pa najdemo dragoceno pozlačeno baročno

ogledalo, ki priča o bogati kulturi gradu.

Urejeni grajski prostori in idilična okolica nudijo kuliso za slikarske razstave, kulturna

srečanja in proslave, predavanja in druge pomembne dogodke, kot so protokolarna

srečanja in poroke.


PEF.

24

Slika 1: Grad Prem

3.3 Dvorec Turn

Ob obisku gradu Prem je Valvasor obiskal in narisal tudi skico dvorca Turn pri Premu

ali Radelška, ki ga najdemo na vzpetini nad Gornjo Bitnjo in je z gradu lepo viden na

sosednjem hribu čez reko Reko, če se ozremo proti vzhodu. Kot neutrjen dvor je bil

najverjetneje zgrajen v začetku 14. stoletja. Za lastne potrebe naj bi ga zgradili lastniki

premskega gradu, ko je grad postal pretesen za večje število ljudi in je bilo nujno za

najnižje ministeriale zagotoviti nova bivališča v neposredni bližini utrjenega premskega

gradu (Sapač, 2007).

Še dandanes je med domačini živa legenda, ki se ustno prenaša iz roda v rod in pravi,

da je iz gradu Prem speljan skrivni rov, ki pelje pod strugo reke Reke do dvorca Turn. V

rovu naj bi bili skriti tudi zakladi. Čeprav so skrivni rov domačini, ki so nasedli legendi, v

preteklosti že neštetokrat iskali, ga ni našel še nihče.

Dvorec je danes v lasti družine Penko, ki se ukvarja z ovčerejo in pridelavo sirov in

skrbi, da dvorec ne propada, saj je v njem izredno lepo ohranjena in tudi še uporabna črna

kuhinja ter drugi prostori.


PEF.

25

3.4 Cerkev sv. Helene

Na drugem koncu Prema, na najvišji točki (približno 500 m nadmorske višine) in

nasproti gradu Prem, stoji župnijska cerkev sv. Helene, ki naj bi bila po navedbah

cerkvene kronike že tretja na tem mestu. Prejšnja cerkev sv. Helene naj bi bila po

nekaterih podatkih posvečena 1602. Prem je vikariat postal leta 1668, do leta 1862 pa je

spadal pod župnijo Trnovo. Premska cerkev je farna in ima svojega župnika in župnijo, ki

obsega vasi: Prem, Čelje, Smrje, Janeževo Brdo, Kilovče, Dolnja Bitnja in Gornja Bitnja.

Za sedanjo cerkev je bil temeljni kamen položen leta 1866, ko se je takratni župnik

Matej Frelih lotil zidave velike farne cerkve. Ob pomoči faranov in z velikimi napori mu je to

tudi uspelo, saj so jo v roku dveh let dogradili leta 1868. Cerkev je pozidana v

psevdoromanskem slogu z baročnimi značilnostmi, v prezbiteriju ima značilne lože, ki so

bile v času njenega nastanka namenjene višjim slojem, včasih pa je imela tudi leseno

prižnico, ki pa je niso, potem ko jo je načel zob časa in so jo odstranili, nikoli več

nadomestili z drugo. Nad vhodnimi vrati na koru so orgle, ki jih je leta 1913 postavil Ivan

Milavec. Na glavnem oltarju sicer najdemo sliko sv. Helene, ki jo je leta 1856 napravil

slikar P. Kuml. Pomembnejše so poslikave slovenskega slikarja Toneta Kralja, ki je tu

ustvarjal leta 1921, ko mu je bilo zgolj 21 let. Poslikava, ki prikazuje sv. Cirila in Metoda

(prvi visoko dviga odprto knjigo, drugi pa jo tesno prižema k sebi), simbolizira tudi upor

slovenskega naroda proti italijanskim oblastem, ki so takrat prepovedovale uporabo

slovenskega jezika. Tudi Kraljeve poslikave je krepko načel zob časa, zato so se

predvsem na pobudo njegove hčerke lotili restavratorskih del, ki so stekla že pred leti in še

niso povsem končana (Krušič, 1996).

3.5 Kettejeva spominska soba

Nekoliko nižje pod cerkvijo, le nekaj korakov od župnišča, v prostorih nekdanje šole, je

urejena Kettejeva spominska soba.

Na fasadi šolskega poslopja iz leta 1826 stoji, velikemu poetu v spomin, spominska

plošča, ki obiskovalce opozori na to, da se je tu rodil Dragotin Kette. Do leta 1974 je tu

imela sedež podružnična osnovna šola, ki je prostore nekdanje ljudske šole, v katerih so

živeli Kettejevi in kjer se Dragotin tudi rodil, uporabljala za kuhinjo. Na pobudo kulturnika

Vojka Čeligoja iz Ilirske Bistrice so prostore s skromnimi sredstvi in tudi s pomočjo


PEF.

26

denarnih sredstev, ki so jih zbirali otroci in mladina širom Slovenije, že daljnega leta 1968

preuredili v pesnikovo spominsko sobo, ki jo je odprl naš veliki pisatelj France Bevk. Leta

1999 se je Občina Ilirska Bistrica odločila za temeljito obnovo prostorov in v njih

razstavljenih predmetov, ki jih je zaznamoval in načel zob časa. Dela so bila uspešno

končana leta 2000 in od takrat so prostori zopet na ogled obiskovalcem, ki prihajajo

posamično ali v skupinah od blizu in daleč. V osrednjem prostoru stoji originalni klavir, ki je

bil last pesnikovega očeta Filipa, postelja za osebo in pol, kakršno so uporabljali njegovi

starši, in zibka iz tistega časa. Obnovljena je krušna peč, urejena črna kuhinja z odprtim

ognjiščem z napo, klopco, na kateri so sedeli in se greli, sklednikom s keramično posodo

in drugimi drobnimi predmeti ter opremo iz pesnikove mladosti, pa tudi njegov doprsni kip.

Na panojih je v sliki in besedi nazorno prikazana pesnikova življenjska pot, predvsem pa

njegova bogata literarna zapuščina, ki jo je ustvaril v svojem kratkem, a ustvarjalno

izredno bogatem in plodnem življenju in nam jasno pove, da je in bo ostal slovenskemu

narodu v ponos kot eden njegovih najboljših pesnikov (Kocjančič in Rolih, 2005).

Slika 2: Kettejeva spominska soba

3.6 Kettejeva spominska pot

Društvo Kettejeva pot iz Ilirske Bistrice je ob 130-letnici poetovega rojstva, leta 2006,

začrtalo Kettejevo pot, ki so jo pohodniki prvič prehodili aprila 2006. Po poti, ki je dolga 9

kilometrov in jo z lahkoto prehodimo v treh urah, nas varno vodijo lepo oblikovane smerne

tablice s stilizirano pesnikovo podobo. Pot pelje mimo krajev, ki jih je pesnik obiskoval in


PEF.

27

so tako ali drugače povezani z njim in njemu najbližjimi osebami.

Pot se začne pred Osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, kjer stoji tudi

njegov doprsni kip, in nas po Trnovem vodi mimo nekdanje ljudske šole, kjer je nekoč

služboval njegov oče Filip, mimo samostana, ki naj bi ga dal zgraditi in kasneje preurediti v

šolo njegov stric Janez Valenčič. Pohodniki gredo nato po Kettejevi ulici mimo hiše, kjer je

bila rojena njegova mati Ana, in hiše njegovega dobrotnika, strica Janeza Valenčiča, ki mu

je gmotno pomagal, ko je osirotel in nadaljeval šolanje na gimnaziji. Nato zapustimo

strnjeno naselje, prečkamo železniško progo in pot nadaljujemo čez most preko Reke,

mimo Rečice do Zarečja, kjer z asfaltirane ceste zavijemo na neprometno makadamsko

cesto in po ozki dolini nadaljujemo do Novakovega mlina, domačije ob reki Reki. Domačija

je, čeprav neobljudena, lepo urejena in vzdrževana, ohranjeni so stari prostori in črna

kuhinja ter krušna peč. Obnovljen mlin še vedno lahko melje žito. Preko polja nas pot pelje

naprej proti slemenu, na katerem je vasica Smrje, ki naj bi veljala za najstarejše naselje na

Bistriškem, kjer si lahko ogledamo cerkvico sv. Janeza Krstnika iz 17. stoletja z zvonikom

iz leta 1806. Na koncu vasi zavijemo levo med sadovnjake, kmalu pa lahko vidimo vasico

Prem, ujeto na sedlu med dvema vzpetinama, kjer na eni strani stoji grad Prem, na drugi

pa cerkev sv. Helene. Po položnem pobočju se povzpnemo do ceste in zavijemo desno

proti Premu, zaobidemo cerkev, stopimo mimo župnišča in se spustimo še nekaj korakov

po klancu navzdol in sklenemo pot z obiskom Kettejeve spominske sobe v nekdanji ljudski

šoli, kjer se je rodil (Čeligoj, 2012).

3.7 Dragotin Kette

Dragotin Kette se je 19. januarja 1876 rodil očetu Filipu Ketteju, ki je kot začasni učitelj

služboval v ljudski šoli na Premu, in materi Ani Valenčič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici.

Njegovo krstno ime je sicer Karol, kot je zapisano tudi v matični knjigi na Premu, a se je

predvsem po očetovi zaslugi uveljavilo ime Dragotin. Tako so ga klicali prijatelji v otroških

letih, sošolci v šolskih klopeh, kolegi iz gimnazijskih dni, prijatelji in sodelavci, s katerimi se

je družil in ustvarjal. Kot Dragotina Ketteja, pesnika slovenske moderne, ga je spoznala

širna Slovenija, ga spoštovala in cenila že za časa njegovega kratkega, a izredno

ustvarjalnega, življenja in ga kot enega najboljših slovenskih pesnikov spoštuje in ceni tudi

danes (Mušič, 1993).


PEF.

28

Dragotin je na Premu preživel le prvi dve leti svojega rosnega otroštva, saj se je

njegova družina potem preselila v Col pri Vipavi, čez dve leti pa v Zagorje pri Pivki. Že v

prvem letu, ko so prišli v Zagorje, je za jetiko, v tistem času neozdravljivo boleznijo, zbolela

in umrla mati Ana, v svojem komaj sedemindvajsetem letu. Mali Dragotin je bil v četrtem

letu starosti še premlad, da bi občutil hudo bolečino ob izgubi matere, ji je pa kasneje

posvetil eno svojih prvih pesmi. Pesnikov oče se je potem zelo hitro poročil s preprostim

kmečkim dekletom iz Zagorja, ki je kot mačeha Dragotinu lepo nadomeščala pokojno

mater in mu bila vse do njegove prezgodnje smrti izredno naklonjena (Mušič, 1993).

Ob veliki noči 1890 je Dragotin prišel domov na počitnice in našel očeta hudo

bolnega. Oče mu je svetoval naj se prepiše na učiteljišče, da bo lahko čim prej prišel do

službe in namesto njega skrbel za družino. Upošteval je očetovo željo in se jeseni vpisal

na učiteljišče. Oče je umrl 12. aprila 1891, ko je imel Dragotin komaj petnajst let. Smrt

očeta je mladega Dragotina zelo prizadela, a mu hkrati tudi izostrila željo po učenju in

literarnem izražanju (prav tam).

Z očetovo smrtjo se je za Dragotina začelo samostojno in negotovo obdobje, zato je

bil prisiljen hitro odrasti. Skrb zanj takrat prevzel stric po materini strani, Janez Valenčič iz

Trnovega, ki ga je tudi finančno podpiral (Mušič, 1993).

Bolečino ob očetovi smrti je nosil v srcu, navzven pa se je kazal kot vesel in

nasmejan, živahen in zelo zgovoren, nadvse prijeten samozavesten mladenič, ki je znal

obračati jezik, bil prisrčno nagajiv, zbijal šale in norčije, pel in igral na klavir, zato ni čudno,

da je hitro našel prijetno sorodno družbo in bil povsod priljubljen in dobrodošel. Njegov

ustvarjalni duh pa se je krepil iz dneva v dan, saj se je pospešeno učil tujih jezikov, da je

lahko prebiral in razumel tudi tuje pesnike in se od njih učil. Postal je član literarnega

dijaškega društva Zadruga, kjer je bil zelo aktiven. Tu se je tudi prvič srečal s Cankarjem,

Župančičem in Murnom in med njimi so se spletle trdne prijateljske vezi (prav tam).

V tistem času je pisal veliko proze, se preizkusil v pisanju romana, ki pa ga ni nikoli

končal, ustvaril pa je tudi kar nekaj pomembnih pesmi, ki osvetljujejo njegov osebni odnos

do ustvarjanja in življenja in razodevajo njegovo globoko notranjo stisko in bolečino

(Mušič, 1993).

Ob koncu prve polovice leta 1898 je Dragotin uspešno maturiral na novomeški

gimnaziji, a mu je veselje pokvarilo zavedanje, da mora še na služenje vojaškega roka.


PEF.

29

Zadnje počitnice je delno preživel v Zagorju pri Pivki v sproščeni družbi prijateljev iz mladih

dni, delno pa v Trnovem pri Ilirski Bistrici pri stricu Janezu Valenčiču, kjer se je družil tudi z

dekanom Ivanom Veselom, ki ga je obiskoval že kot otrok med počitnicami in je imel

največ zaslug, da se je Kette že zelo zgodaj začel zanimati za pesništvo in leposlovje, saj

mu je posojal različne knjige, ki so mladega nadarjenega Dragotina navdihovale in

usmerile na literarno pot (prav tam).

Umrl je v cukrarni pri prijatelju Murnu v dopoldanskih urah 26. aprila 1899, star komaj

23 let (Mušič, 1993).

Dragotin Kette danes počiva na ljubljanskih Žalah v skupnem grobu s svojimi prijatelji

iz moderne: Ivanom Cankarjem, Josipom Murnom in Otonom Župančičem,

V svoji kratki, a miselno dozoreli in umetniško izostreni življenjski poti in v še krajšem

ustvarjalnem obdobju nam je Dragotin Kette zapustil zelo bogat literarni opus, ki ga uvršča

v sam vrh slovenske književnosti. V njegovem pesništvu so v središču ljubezenske pesmi,

ki so najprej mladostno študentsko razigrane, hudomušne in igrive v ljudskem tonu, se v

času goreče zaljubljenosti v Angelo prelevijo v resnobno sentimentalne in strastne ter

iztečejo razpete med izredno doživeto čutno in duhovno ljubezen. V težnji h klasičnosti je v

sonetni obliki, ki pa jo je nekoliko moderniziral, izpovedoval svojo življenjsko in

svetovnonazorsko miselnost. Pisal je tudi otroško poezijo in prozo, ki obsega basni,

pravljice in povesti. Z lahkoto je znal v pesniške verze vtkati besede ljubezni in

navezanosti do narave in ljudi, izliti svoje srce, tako v vzneseni goreči ljubezni kot v otopeli

žalosti in bolečini (Mušič, 1993).

Čeprav Ketteja poznamo in častimo predvsem kot izrednega pesnika, njegov opus

obseg tudi veliko del za mladino. Tudi v teh delih, ki so sicer pisana v dokaj preprostem

slogu in jeziku, nas prevzame njegova izredna vsestranska izrazna moč. Za otroke je pisal

povesti in pravljice, v katerih izraža šaljivost, nežnost, razigranost, stvarnost in domišljijo,

predvsem pa basni, v prozi ali verzih, v katerih se zna ponorčevati iz človeških napak, a

tudi poveličevati njegove vrline (prav tam).

Svojo poezijo in dela za otroke je objavljal v revijah Ljubljanski zvon, Angelček in

Vrtec, erotično poezijo pa predvsem v Novi Nadi. V knjižni obliki svojih del ni uspel izdati

(prav tam).

Ob obletnici njegove smrti, konec aprila 1900, je izšla njegova prva pesniška knjiga


PEF.

30

pod naslovom Poezije. Uredil jo je Anton Aškerc, ki je napisal tudi uvodne besede o

Ketteju in si dovolil tudi nekaj posegov v besedila ter mu s tem napravil veliko krivico, saj je

tako marsikatera pesem izgubila prvotni značaj. Aškerca so ostro kritizirali poznavalci

Kettejeve poezije, predvsem pesniki moderne, najbolj pa Kettejev prijatelj Ivan Cankar, ki

je Kettejevo delo tudi najbolj poznal. Anton Aškerc je svojo veliko napako popravil leta

1907, ko je pripravil drugo pregledno in dopolnjeno izdajo Kettejevih Poezij, h kateri je

napisal tudi uvod in se poklonil njegovemu veličastnemu delu, predvsem pa mu iskreno

priznal vodilno mesto v slovenski poeziji in literaturi, Prešernu ob boku (prav tam).

Vsa ostala Kettejeva dela so v Zbranih delih izšla leta 1940, uredil jih je France

Koblar. Vse pravljice, basni in pesmi za otroke pa so bile prvič zbrane v zbirki z naslovom

Basni in pravljice, ki jih je v Celju leta 1990 izdala Mohorjeva družba (Mušič, 1993).


PEF.

31

4 PREDLOG PROGRAMA ŠOLE V NARAVI NA PREMU

Šola v naravi bi potekala v vasi Prem. Trajala naj bi pet dni. Program, ki smo ga

pripravili, je primeren za predšolske otroke in otroke, ki obiskujejo prvi razred osnovne

šole.

Predlog programa je pripravljen za skupino 22 otrok, saj ima kmetija Ivankotovi, na

kateri naj bi stanovali otroci s pedagoško vodjo in še z dvema ali tremi vzgojitelji, na voljo

26 ležišč. Kmetija Ivankotovi bi omogočila bivanje otrok in poskrbela za njihovo prehrano.

Ponujajo doma pridelano hrano in pijačo.

4.1 Predstavitev kmetije Ivankotovi

Domačija leži na nadmorski višini 500 m v prijetnem naravnem okolju, daleč od

mestnega vrveža, idealnem za počitek ali razvedrilo. Turistična kmetija Ivankotovi se

nahaja pod gradom Prem, 1,5 km od ceste Pivka–Ilirska Bistrica, in sicer ob reki Reki. Na

kmetiji se ukvarjajo z govedorejo in sadjarstvom. Domačijo Ivankotovi obdajajo travniki,

pašniki in gozdovi, ki so odlični za sprostitev in stik z naravo. Mirna okolica omogoča

obiskovalcem obilo možnosti za oddih in uživanje v naravnem okolju. Sodelujete lahko v

različnih aktivnostih in se prepustite pustolovskemu raziskovanju. Urejeno imajo tudi

otroško igrišče. Na domačiji nudijo izvrstno domačo hrano, pripravljeno na tradicionalen

način. Poudarek dajejo doma pridelani hrani in pijači. Kmetija je idealno izhodišče za

sprehode, pohodništvo in kolesarjenje, saj je del Kettejeve učne poti. Na kmetiji lahko

spoznate različne domače živali.

Na voljo imajo sobe: štiri dvoposteljne sobe (4/2), dve troposteljni sobi (2/3), dve

štiriposteljni sobi (2/4). Vsaka soba ima lastno kopalnico s tušem.

4.2 Pregled aktivnosti šole v naravi

Šola v naravi je primerna za izvajanje od aprila do oktobra. Otroci naj bi bili v šoli v

naravi 5 dni. Na kmetijo Ivankotovi bi prispeli v ponedeljek dopoldne (okrog 9.00), ostali pa

bi do petka (predvidoma do 14.00).

V teh dneh naj bi se v šoli v naravi uresničili številni cilji kurikuluma: družba, jezik,

matematika, gibanje, umetnost, narava. Predstavili bomo cilje, ki se v šoli v naravi

ponavljajo vsak dan.


PEF.

32

Globalni cilji, ki se ponavljajo vsak dan šole v naravi.

Otrok:

· se giba v naravi,

· spoznava pomen sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti,

· razvija sposobnost ločevanja med narečjem in knjižnim jezikom,

· razvija jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih,

· spoznava samega sebe in druge ljudi,

· se seznanja z varnim in zdravim načinom življenja,

· razvija spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave,

· se navaja na samostojnost,

· razvija zmožnost poslušanja,

· sodeluje v pogovoru in razvija načela sporazumevanja,

· uporablja jezik za razmišljanje, ustvarjanje in zabavo,

· upošteva pravila varne hoje in varne vožnje v prometu,

· razvija sposobnost za opazovanje naravnega in družbenega okolja (Bahovec,

Bregar idr., 1999).

4.3 Predstavitev tedenske aktivnosti v šoli v naravi:

Aktivnosti 1. dne:

· prihod in namestitev otrok v sobe,

· ogled kmetije Ivankotovi,

· krmljenje živali (1. skupina: 11 otrok),

· stiskanje soka (2. skupina: 11 otrok),


PEF.

33

· učni list: Poišči mladičke živali,

· učni list: Več-manj,

· igre na igralih in socialne igre.

Učni cilji:

· otroci spoznavajo, kako pridelamo domač jabolčni sok,

· otroci spoznavajo življenje in delo na kmetiji,

· otroci se vključujejo v sprostitvene dejavnosti,

· po svojih zmožnostih rešijo učni list,

· razvijejo skupinske aktivnosti,

· z umetniškimi sredstvi izraža svoje motive, občutke.

Aktivnosti 2. dne:

· obisk gradu Prem,

· ogled cerkve sv. Helene in rojstne hiše Dragotina Ketteja,

· šivanje majic iz lepenke (pretikanje),

· izdelava kron iz lepenke in ščita,

· igranje starih kmečkih iger,

· iskanje skritega zaklada,

· opazovanje reke Reke,

· spoznavajo vzroke onesnaženja rek,

· v mraku opazujejo divje živali,

· spoznajo delo lovca.


PEF.

34

Učni cilj:

· spoznavajo način bivanja v kmečki hiši nekoč,

· spoznavajo način bivanja na gradu nekoč,

· pridobivajo izkušnje o hitrosti spreminjanja in zgodovinskih spremembah,

· si izmišljajo plesne gibe,

· doživljajo ugodje ob poslušanju pravljice,

· spoznavajo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno,

· razvijajo sposobnost branja zemljevidov,

· razvijajo fino motoriko,

· spoznavajo lastnosti vode,

· delovni list: Poišči vsiljivca,

· razmišljajo o iskanju rešitve (miselna naloga – krompir, plutovinasti zamaški,

zobotrebci),

· razvijajo pincetni prijem,

· spodbujanje samozavesti in zaupanja vase,

· zadovoljstvo s končnim izdelkom.

Aktivnosti 3. dne:

· spoznavajo, kako nastane prst,

· spoznajo, kako se sadi krompir,

· obiščejo graščino Turn (bio kmetija),

· spoznavajo postopke predelave mleka (izdelava skute),

· učni list: ovca,


PEF.

35

· sprehod z baklami na kmetijo,

· kurjenje tabornega ognja,

· peka krompirja in jabolk,

· spoznavajo stare igre,

· srečajo se z zgodovinsko umetnostjo,

· uživajo pri izdelavi izdelka.

Učni cilji:

· spoznajo, kako se sadi krompir,

· spoznavajo, kako nastane prst,

· spoznajo mlečne izdelke,

· vlečejo črte po navodilu (ovca),

· spoznajo, kako zakurimo ogenj,

· spoznajo varnostne napotke pri kurjenju,

· otroci spoznajo življenje ovc,

· pomagajo pri pridelavi skute,

· otroci se seznanjajo z naravnim okoljem.

Aktivnosti 4. dne:

· srečajo se s starimi običaji,

· izdelujejo rože iz krep papirja,

· izdelajo košaro iz papirja,

· obisk Novakovega mlina,

· peka kruha v krušni peči,


PEF.

36

· spoznajo ljudsko pesem Ob bistrem potoku je mlin,

· spoznajo pesem Vide Brest Pesmica o kruhu,

· ustvarjanje ob delanju vodnega mlinčka ali barčice,

· uživajo v naravnem poligonu,

· sklepna prireditev.

Učni cilji:

· spoznajo sestavine za peko kruha,

· spoznajo, kako so včasih pekli kruh, in pri tem sodelujejo,

· uživajo v izdelavi vodnega mlinčka,

· spoznajo pesem Vide Brest Pesmica o kruhu,

· pripevajo po svojih zmožnostih ljudsko pesem Ob bistrem potoku je mlin,

· izvajajo naravne oblike gibanja, upravljajo s predmeti,

· po navodilu uporabljajo različne materiale in jih pregibajo,

· otroci spoznajo stare običaje,

· razvijajo finomotoriko.

Aktivnosti 5. dne:

· sprehod do sosednje domačije,

· ogled starih kmečkih orodij in vozov,

· sprostitev na igralih, igranje košarke, nogometa, balinanje,

· opazujejo živali in se z njimi igrajo.

Učni cilji:

· katera orodja so včasih uporabljali na kmetiji,


PEF.

37

· uživajo v prijateljskih odnosih z več otroki,

· spoznajo sodelujejo v različnih igrah z žogo,

· hodijo v naravi.

V spodnji razpredelnici smo predstavili okvirni dnevni red šole v naravi.

Tabela 1: okvirni dnevni red šole v naravi

7.30 - 8.00 vstajanje, umivanje, pospravljanje sob

8.00 - 8.30 telovadba ali pomoč pri delu na kmetiji

8.30 - 9.00 zajtrk

9.00 - 9.15 pospravljanje po zajtrku

9.15 - 12.15 dopoldanske dejavnosti

12.15 - 13.00 kosilo

13.00 - 13.15 pospravljanje po kosilu

13.15 - 14.30 počitek po kosilu

14.30 - 18.00 popoldanske dejavnosti

18.00 - 18.30 večerja

18.30 - 18.45 pospravljanje po večerji

18.45 - 20.30 večerne dejavnosti

20.30 - 21.00 priprava na spanje

21.00 spanje

Pred zajtrkom otroci pomagajo gospodinji in gospodarju pri njihovem delu na kmetiji.

Otroci lahko :

2. dan: spremljajo krave na bližnji pašnik z gospodarjem in jim po potrebi dajo seno.

3. dan: gredo z gospodarjem v kokošnjak po jajca in pomagajo gospodinji pri pripravi

zajtrka.

4. dan: z gospodarjem pripravijo hrano za prašiče. Naložijo v vedro kuhan krompir, dodajo

peso, dolijejo »pomije« (ostanki hrane prejšnjega dne). Gospodar dolije vročo vodo,

premešajo in odnesejo v svinjak, kjer vlijejo v korito.


PEF.

38

Počitek po kosilu je namenjen izključno počitku ali pa umerjenim dejavnostim

(družabne igre, branje). Otroci se lahko igrajo vsak dan pred kosilom in pred večerjo. Za

varnost na travniku skrbi pedagoški vodja oziroma eden od spremljevalcev.

4.4 Varnost v šoli v naravi

Kmetija Ivankotovi leži daleč od asfaltne ceste. Do kmetije nas pripelje cesta, ki ni

prometna, saj vodi le do kmetije. Ne glede na omenjeno je otroke potrebno opozarjati na

pravilno obnašanje v prometu. Blizu kmetije teče reka Reka. Zato moramo otroke poučiti in

vsakodnevno opozarjati na njene nevarnosti.

Pred insekti in klopi se moramo vsak dan zaščititi s sredstvom, ki odganja te vrste

nadležnežev (npr. Autan), uporabljati dolge hlače in svetlejšo obleko, da klopa hitreje

opazimo. Po prihodu iz gozda ali travnika je otroke potrebno temeljito pregledati, za

odstranitev klopa je potrebna posebna prijemalka, ki jo moramo imeti v prvi pomoči.

Z glavno cesto se srečamo na poti do gradu Prem in dvorca Turn. Glavno cesto v

obeh primerih prečkamo. V spremstvu otrok so vsi pedagoški delavci in vodja, ki otroke

varno popeljejo čez cesto.

Kako bo za varnost poskrbljeno na kmetiji, bomo opisali pri predstavitvah posamezne

dejavnosti na kmetiji.

Nastanjeni smo na kmetiji, ki je 6 km od Ilirske Bistrice, kjer je tudi zdravstveni dom, ki

ima 24-urno dežurno službo vse dni v tednu.

V nadaljevanju bomo predstavili vsebinsko zasnovo za dopoldanski, popoldanski in

večerni program, in sicer za vsak dan posebej.

4.5 Dosežki otrok preko programa

Otroci preko ponujenega programa spoznajo, kako je nekoč življenje potekalo na

kmetiji in kako poteka danes, spoznajo zgodovino Prema in zanimivosti bližnje okolice,

poglobijo stik z naravo in jo doživljajo, razvijajo pozitiven odnos do narave, spoznajo sebe

in svoje sposobnosti, preživljajo aktivnosti v naravnem okolju in skupinsko rešujejo naloge.

Vsak dan se navajajo na red in čistočo, tudi pred in po vsakem delu z živili. Otroci domov

odnesejo bogate nepozabne izkušnje.


PEF.

39

4.6 Predlog petdnevnega programa šole v naravi

4.6.1 Prvi dan

Dopoldanske dejavnosti

Otroci se z avtobusom pripeljejo do kmetije Ivankotovi, kjer bodo tudi stanovali. Tu jih

sprejme pedagoški vodja.

Otroci najprej odložijo svojo prtljago v skupnem prostoru (jedilnici), kjer jim pedagoški

vodja na kratko predstavi program šole v naravi in jih razdeli po sobah. V vsaki sobi je

ustrezno število otrok. Na oglasno desko prilepi plakat z dnevnim redom in jim ga

predstavi. Sledi namestitev po sobah.

Čez nekaj časa se zberejo v jedilnici, kjer se otrokom predstavita tudi gospodar in

gospodinja in jim izrazita dobrodošlico. Povesta jim, da pri njih živi tudi palček Pomladanko

(v jesenskem času Jesenko), ki ima zelo rad otroke. Vsak dan jih bo opazoval in jim pustil

tudi kakšno presenečenje ali nagrado. Vendar se palček skriva v gozdu. Mogoče ga bodo

otroci lahko tudi slišali, če bodo pozorni.

Na oglasno desko pritrdimo tudi pravila lepega obnašanja v naravi in se o vsem

pogovorimo z otroki.


PEF.

40

Slika 3: Obnašanje v naravi (Vir: planinsko društvo Železniki).

Gospodar in gospodinja otrokom razkažeta kmetijo, travnik z igrali in pašnik.

Gospodar jih opozori na nevarnosti:

· Otroci ne smejo hoditi preblizu nevarnim živalim (bikom in teličkom), ker brcajo.

· Ne smejo uporabljati ostrega orodja. Ob takšnem orodju (vile, grablje …) se morajo

gibati počasi in previdno.

· Ne smejo se dotikati rastlin, drobnih živali, gob, saj so lahko strupene. Dotaknejo

se jih lahko le, če jim kdo od odraslih zagotovi, da niso nevarne.

Po ogledu kmetije sledi kosilo, zatem pa počitek.

Popoldanske dejavnosti

Po počitku se zberejo vsi otroci pred kmetijo. Otroke pedagoški vodja razdeli v dve

skupini (zaradi lažjega dela). V vsaki je 11 otrok. Prva skupina bo pomagala pri krmljenju

živali (2 spremljevalca zaradi nevarnih orodij), druga pa se bo z enim spremljevalcem

sprehodila do sadovnjaka jabolk in sliv. Gospodinja jim bo predstavila sadovnjak in delo v

njem, skupaj bodo stisnili sveži sok. Kasneje se skupini zamenjata.

Predstavitev kmetije Ivankotovi

Kmetija se nahaja pod vasjo Prem, ob strugi reke Reke. V lasti ima 18 ha zemljišč.

Ukvarjajo se z govedorejo, prašičerejo in sadjarstvom. Na kmetiji imajo 15 glav živine,

nekaj prašičev, kokoši, psa in mačko. Poleg poslopja imajo pašnik za živino. Za hišo je

sadovnjak s starimi sortami jabolk, sliv in hrušk, iz katerih pridobivajo sok, kis, slivovko,

marmelado in suhe krhlje. Na polju pridelujejo krompir, vrtnine in silažno koruzo. Na kmetiji

pripravljajo tudi domače mesnine.


PEF.

41

Vodja razdeli otroke v dve skupini:

· Prva skupina – kmetija

Otroci, ki so v prvi skupini, se z gospodarjem odpravijo najprej v hlev. Gospodar jim

predstavi traktor, ki je nujno potreben na kmetiji (včasih so namesto traktorja uporabljali

konje). Predstavi jim pripomočke za oranje, brano, poseben pripomoček za sajenje

krompirja …Pove jim, da so ti pripomočki lahko zelo nevarni in se jih ne smejo dotikati brez

prisotnosti odraslega človeka. Gospodar jim razkaže še senik, kjer je spravljeno seno, nato

pa še hlev. Pove jim, kako so včasih spravljali seno in kako ga danes spravijo v bale.

Pokaže jim strojno molžo in razloži, kako so se tega lotili naši predniki. Sami preizkusijo

molsti kravo (posameznik se usede na nizek lesen stol in poizkuša iztisniti iz vimena nekaj

mleka v »golido« oz. posodo za mleko). Po gospodarjevem navodilu nahranijo s senom

krave molznice, zatem pa še prašiče, nato se sprehodijo do bližnjega pašnika. Gospodar

jim pove, zakaj imajo živali »rokine« (identifikacijska številka, ki jo ima vsaka žival na

uhlju). Opiše, kako so otroci včasih vodili krave na pašo in kaj so med počeli, medtem ko

so se krave pasle. Seznani jih s pastirskimi igrami. Najraje so imeli »zbijanje koze« in

»metanje kamenčkov«. Razloži jim pravila obeh iger, nato pa se otroci odločijo, katero igro

se bodo igrali. Za »zbijanje koze« potrebujejo lesene palice, kozo iz lesa, ki je že na

pašniku. Za igro »metanje kamenčkov« pa potrebujejo ploščate kamenčke.

· Druga skupina – sadovnjak

Otroci gredo v sadovnjak, kjer si ogledajo sadno drevje in ga poimenujejo. Gospodinja

jim pripoveduje o delu v sadovnjaku (v jesenskem času otroci pomagajo pri pobiranju

sadja). Zastavi jim uganko:

»Sem manjša kot hrast in belo cvetim,

tudi plodove vam naredim.

To niso banane in ne hruške,

ko sadež pade lahko dobiš buške.

Če jabolko raste in sem drevo,


PEF.

42

kako zdaj glasi se moje telo?«

(Odgovor: Jablana) (Turk, 2013, str. 18)

V pomladnih mesecih gredo v lupo, kjer je skladiščeno sadje. Hranijo ga v mrzlem

prostoru, da ohrani kar največ svojih lastnosti. Sadje položijo v košaro in ga operejo.

Gospodarica strese sadje v mlinček, kašo pa da zatem v prešo, otroci pomagajo pri

vrtenju. Priteče sok, ki teče v stekleni vrč. Otroci poizkusijo sok. Postavijo se vprašanja, kaj

lahko pridobimo še iz jabolk oziroma jabolčnega soka. Pogovor se preusmeri na jabolčni

kis, ki ga uporabljamo za kisanje solat, za kuho, za shranjevanje živil. Iz sliv naredimo

marmelado, vse sadje pa lahko tudi posušimo in ga jemo celo leto.

Po končanih dejavnostih otroke pričaka malica pred hišo ali pa v jedilnici. Otroci dobijo

kruh z domačo marmelado, kozarec mleka ali sveže stisnjen sok.

Dejavnosti za podkrepitev znanja:

· Učni list: Poišči mladičke (Priloga 1),

· Učni list: Več- manj (Priloga 2).

Iskanje skritega zaklada (Priloga 3)

Material:

· toliko žetonov, kot je otrok (žetone smo že prej skrili nekje okrog kmetije),

· fotografija kmetije, na katerem so z rdečim križcem označena mesta, kjer je skriti

zaklad, ki ga mora otrok poiskati.

Opis dejavnosti:

Otrokom povemo, da jim je palček Pomladanko pustil liste, na katerih je fotografija.

Povprašamo otroke, če vedo, kaj je to. Če otroci ne vedo, skupaj pridemo do ugotovitve.

Vsak otrok dobi fotografijo kmetije z legendo. Na fotografiji je palček označil, kam je skril

zaklad.

Otrok poišče žeton in ko ga najde, ga zamenja za sladoled. Če žetona ne more najti,

mu pri tem pomaga nekdo izmed odraslih (Umek, 2001). Igra traja največ 30 minut. Po

končani igri sledi večerja.


PEF.

43

Večerne dejavnosti

Čas pred spanjem je odličen za razvijanje komunikacije med otroki.

Skupinsko slikanje

Otroci se posedejo okrog velikega papirja. Na večji plakat z barvicami narišejo svoje

najljubše opravilo prvega dne. Ko je slika končana, podpišemo vse otroke iz skupine in

pritrdimo oba plakata na oglasno desko. Otroci bodo vsak dan nekaj narisali ali pa rešili

učni list. Zadnji dan bodo vodja in spremljevalci vsakemu otroku posebej speli izdelke v

knjigo, kar bo za otroke trajen spomin.

Sledi umirjanje pred spanjem. Vodja prebere pravljico po izboru otrok. Če kdo ne želi

poslušati pravljice, gre v sobo in se pripravi na spanje. Predlagamo, da ima pedagoški

vodja na izbiro pravljice na temo gozda, živali, narave, kmetije ali gradu.


PEF.

44

4.6.2 Drugi dan


Takoj po zajtrku gredo otroci po Kettejevi učni poti na Prem, za kar peš potrebujejo

pet minut. Po poti poslušajo, če jih mogoče pozdravlja palček.

Cerkev svete Helene

Cerkev leži na zgornjem delu Prema. Po zapisih cerkvene kronike je to že tretja

cerkev na istem mestu. Stara cerkev in duhovnija je bila ustanovljena okoli leta 1633, o

čemer priča vzidana plošča z grbom plemičev Oberburg. Nad cerkvenimi vrati je letnica

dozidave iz leta 1658. Za sedanjo cerkev je bil položen temeljni kamen leta 1866 pod

tedanjim župnikom Matejem Frelihom, ki se je lotil zidave velike farne cerkve sv. Helene in

jo že v dveh letih z velikimi napori faranov tudi dokončal. Na glavnem oltarju je slika sv.

Helene, delo slikarja P. Kumla iz leta 1856. Ohranjen je le spodnji del oltarja, zgornji del je

bil prenovljen ob gradnji nove cerkve. Cerkev je znana po poslikavah slikarja Toneta Kralja

iz leta 1921, ki jih najdemo v notranjosti cerkve. V stranski niši sta ladji z motivi Marijinega

oznanjenja, svetega Cirila in Metoda in drugimi motivi (Simčič, I., 2016).

Otroci najprej obiščejo cerkev svete Helene, kjer jih pozdravi župnik in jim pove nekaj

o zgodovini cerkve. Ogledajo si obnovljene freske Toneta Kralja. Izpred cerkve je lep

razgled na okoliške vasi in Ilirsko Bistrico, kar jim vodja tudi pove.

Kettejeva rojstna hiša

Nato se sprehodijo do Kettejeve rojstne hiše, ki je od cerkve oddaljena le nekaj

korakov. Tu jih sprejme Helena Strle. Tudi ona pozna palčka Pomladanka in pove, da ga

večkrat sliši tukaj okrog. Popelje jih po stari hiši, v kateri je pohištvo zelo ohranjeno. Otroke

nato posede na lesena tla in jim pove, kdo se je rodil v tej hiši in zakaj je tako pomemben.

Zatem prebere Kettejevo pravljico Šivilja in škarjice.

Dejavnost za podkrepitev znanja:

· Pretikanje majice

Otrokom razdelimo majhen model kartonaste majice z luknjami, volno in plastične

šivanke. Otroci pretikajo skozi luknje in zašijejo majico. Otrok si izbere barvo, s katero bo

šival majico. Otrok šiva tako, da na eni strani vdene šivanko in jo na drugi strani potegne


PEF.

45

ven ter tako nadaljuje pri naslednji luknji (Priloga 18).

Otroci dobijo sadno malico – domača jabolka in hruške ter kos orehove potice.

Grad Prem

Otroci zapustijo Kettejevo hišo in se spustijo do gradu Prem. Do gradu je približno 100

metrov. Pred mogočnimi grajskimi vrati jih pričaka vodička, oblečena v grajsko gospo.

Pozdravi jih in pove, da zna tudi čarati. Začara jih v princese in graščake. Popelje jih po

gradu in predstavi prostore. V najlepši plesni dvorani otrokom predvaja grajsko glasbo in

otroci po želji zaplešejo. V orožarni jih pričaka kralj. Pove jim zgodbo o skrivnem rovu, ki je

poln zlata in drugih zakladov, ter otroke prosi za pomoč pri iskanju. Otrokom razdeli načrt

za iskanje skritega zaklada na grajskem vrtu (Priloga 4). Otrokom pomagajo pri iskanju

tudi spremljevalci in vodja, če je to potrebno. Zaklad je košara z bonboni, v njej pa listek,

da jih lahko pojedo po kosilu. Otroci se umijejo v kuhinji in posedejo na grajske stole.

Kmetija Ivankotovi pripelje kosilo na grad in ga razdeli. Po kosilu sledi počitek na grajskem

vrtu (v primeru slabega vremena je počitek na kmetiji Ivankotovi). Otroci, ki ne želijo

počivati, se lahko igrajo mirne igre z žogo, ki jo naredijo iz časopisnega papirja.

Po počitku se lahko otroci igrajo stare grajske igre na velikem grajskem dvorišču.

Grajski gospod

Krog začrtamo s palico. Začrtamo tako velik krog, da gremo vsi vanj. Vsi se postavimo

v krog, vendar pa je lahko le eden od nas grajski gospod. To postane tisti, ki mu uspe

druge pregnati iz kroga. Na dogovorjen znak vsi poskušamo drug drugega zriniti s kroga.

Kdor z obema nogama stopi iz kroga, izpade iz igre in ostane zunaj. Grajski gospod

postane tisti, ki se zadnji obdrži v krogu (Braun, str. 83).

Metanje cekinov v košaro

Kralj nam ponudi staro košaro, ki jo položimo par korakov pred nami. Vsak od igralcev

ima na voljo tri cekine. Narišemo črto, iz katere bomo metali cekine v košaro. Zmaga tisti,

ki mu uspe spraviti največ cekinov v košaro.

Kralj in princesa povabita otroke, da si naredijo pravo grajsko krono ali ščit. Verjetno

se bodo deklice odločile za krono, fantje pa za ščit. Tako bi izdelke oblikovali v dveh

skupinah.


PEF.

46


· Izdelava kron (Priloga 7)

Kraljična povpraša, kdo bi bil princeska s krono, nato otrokom ponudi potreben

material za izdelavo krone in jim pri tem pomaga. Če otroci potrebujejo pomoč, jim

pomagata tudi strokovna delavca. Navodila za izdelavo so v Prilogi.

· Izdelava ščitov (Priloga 8)

Kralj otroke povabi k mizi in jim prikaže izdelavo ščita iz kartona. Pri pripravi jim

pomaga tudi pedagoški vodja in strokovni delavec. Navodila za izdelavo so v Prilogi.

Čez čas otroci zapustijo Prem in se vrnejo do kmetije Ivankotovi.


Z gospodarjem se spustijo do brega reke Reke. Že prej ponovimo varnostne napotke

obnašanja ob reki. Ne smejo se približati bregu, saj je breg neutrjen in lahko pademo v

vodo. Ne smemo metati smeti ali kako drugače onesnaževati vode. Slediti moramo

navodilom gospodarja in spremljevalcev. S skupino so vsi spremljevalci in vodja.

Gospodar jim pripoveduje o reki Reki ("Vjlki vodi"),njenem izviru, o tem, da teče skozi

Škocjanske jame, pomenu reke v preteklosti (včasih so imeli brvi za prehod čez reko,

čolne, da so se lahko vozili k sosedu, koliko rib in rakov je včasih živelo v reki, v njej so se

tudi kopali, saj je bila zelo čista). Postavi jim vprašanja v razmislek, zakaj pa danes temu ni

več tako. Skupaj pridejo do novih informacij. Otroke vodja razdeli v dve skupini, ki se po

opravljeni nalogi zamenjata:

· 1. dejavnost – naredimo poskus z vodo in oljem

Poskus: voda in olje

V lonček nalijemo za en ali dva prsta vode. Nato previdno dodamo enako količino olja.

Poskusimo tudi obratno, da se prepričamo, če to velja za oba načina. Ugotovimo, da olje

plava na vodi. Ugotovimo, da ima olje takšne lastnosti, da bo vedno na vrhu. Odrasli

pazimo, da ne omenjamo pojma gostota, saj otrok ne ve in si ne zna predstavljati, kaj to je.

Dodamo lahko še en miselni poskus. Otroke vprašamo: Kaj bi bilo, če bi v olje dali le

kapljico vode? Morala bi potoniti. Kapljica potone. To velja vedno, ne glede na količino

snovi, ki je mešamo.


PEF.

47

Na koncu snovi v kozarčku še premešamo. Opazimo, da nastanejo kapljice, ki se

razdrobijo in ostanejo na površju. Odrasli vemo, da nastane emulzija in da se kapljice

počasi pretvorijo nazaj v enotno olje. Otroke spodbudimo, da razmislijo, kako olje

onesnažuje naše vode.

· 2. dejavnost: krompirček plava

Pripravimo si polno vedro vode in krompir.

Otrokom povemo zgodbico o krompirčku Mimiju, ki je imel prijatelja na drugi strani

reke. Pot po cesti je bila zanj predolga in nekega dne se je odločil, da bo poskusil

preplavati reko. Mimi ne zna plavati (otrokom pokažemo v pripravljenem vedru, da krompir

ne plava). Prijatelj na drugi strani reke mu je nekega dne zakričal, naj uporabi zamaške in

bo lažje prišel do njega. Tako pomagamo našemu krompirju Mimiju do svojega prijatelja.

Vsakemu otroku damo en krompir, šest plutovinastih zamaškov in šest zobotrebcev

(poučimo jih o varnem delu z zobotrebci). Spodbudimo jih k razmišljanju in poskusih. Na

voljo imajo vedro z vodo, v katerem lahko poskusijo, na kakšen način bi krompir lahko

plaval.


· učni list: Vsiljivec (Priloga 5)

Po končanih dejavnostih se otroci igrajo na igralih ali pomagajo gospodarju pri

hranjenju živali.

Sledi večerja, nato pa večerne dejavnosti.

Na oglasno desko pritrdijo sliko gradu, cerkve ali sliko Dragotina Ketteja.

Večerne dejavnosti

Nočno opazovanje živali

Večer je namenjen nočnemu opazovanju živali. Vodja zbere otroke pred kmetijo. Z

njim je lovec, ki se predstavi. Ker je že mrak, ima pedagoški vodja s seboj petrolejko.

Otrokom lovec razdeli 5 rdečih svetilk in jim pove, kaj počnejo lovci. Zadolženi so za

hranjenje divjadi in tudi odstrel, vendar je ta strogo določen. Pove jim, s čim se hranijo

živali. Skupaj pripravijo plastične pladnje, na katere postavijo hrano, ki bo privabila divjad


PEF.

48

(kruh, žito, mačjo hrano …). Lovec otrokom pove zgodbo starega lovca Pepeta.

Zgodba o lovcu Pepetu

Lovec Pepe je skoraj vsak dan hodil na lov. Čakal je na jelena z zlatimi rogovi, o

katerem so se širile govorice. Pepe je čakal in čakal, dan za dnem, dokler ni nekega

večera v družbi srn prišel tudi velik jelen z zlatimi rogovi. Prelepa družba se je pasla na jasi

in si ni niti mislila, da jih opazuje lovec Pepe. Pepe je bil lakomen. Hotel je prodati rogove,

da bi z njimi obogatel. Nameril je puško in … Bum! Ustrelil je prelepega jelena in mu

odžagal rogove. Na poti domov je Pepe padel v jamo in nihče ga ni nikoli več videl. Tudi

srne dolgo niso prihajale več na jaso, vendar pa jih sedaj že kar nekaj časa opazijo na jasi,

ker vedo, da jim nihče nič hudega noče. Če bomo tiho in pozorno opazovali jaso, jih

mogoče vidimo.

Lovec otrokom pove, da se je ta zgodba dogajala ravno na tem travniku za hišo.

Skupaj gredo pogledat, kaj se dogaja na travniku ponoči. Lovec poprosi otroke za pomoč,

saj morajo nastaviti hrano za živali. Pri tem mu pomaga pet otrok. Upoštevati morajo tudi

določena pravila. Razporedijo se na rob travnika in tiho čakajo, da vidijo kakšno žival. Tu

otroci potrebujejo veliko potrpljenja. Ko postanejo nemirni, zapustijo travnik, se zahvalijo

lovcu in se pripravijo za spanje.


PEF.

49

4.6.3 Tretji dan


Otroke po zajtrku razdelimo v dve skupini. Ena bo natančneje spoznala prst v

gozdu, druga pa sajenje krompirja. Nato se skupini zamenjata.

· Prst

Otrokom vodja razdeli vedra. Vsak vzame eno vedro. Odpravimo se v bližnji gozd.

Najprej otroci gozd opazujejo, opišejo barve v gozdu. Zaprejo oči in poslušajo, zatem

še vonjajo, tipajo. Otroke spodbujamo, da razmišljajo, kaj se zgodi z odpadlim listjem,

iglicami, plodovi. Vodja razgrne belo ponjavo in otroke spodbudi, da položijo nanjo vse,

kar se jim zdi zanimivo. V gozdu brskajo pod in med listjem. Vsak otrok ima možnost

opazovati, kaj je našel, in novo stvar odnesti na belo ponjavo. Spodbudimo otroke k

razmišljanju o tem, katere živali živijo med odpadlim listjem. Otroci poiščejo deževnike,

pajke, mravlje. Vprašamo se, kako se ti organizmi gibljejo. Črv rije, se plazi, pajki in

mravlje so žuželke in imajo tri pare nog, hodijo. Vse živali tudi preštejemo.

Razmišljamo o tem, kdo rahlja zemljo, kdo razkraja delce listov, plodov in vejic. Da bi

proces v naravi bolje razumeli, pripravimo model zemeljske plasti v plastenki.

Nad vrteksom (ponjavo) dva otroka držita sito, v katerega z lopato nasujemo

gozdno prst. Prst otroka presejeta. Vprašamo se, kaj pada na vrteks in kaj ostaja v

situ. V situ so še nerazkrojeni deli listov, vejic, tudi črv in gozdni plodovi. Plast po plast

dajejo v plastenko. Na vrh dajo deževnike, suho listje. Opazovali bodo dogajanje v

plastenki. Kakšna je vloga črva v naravi? Opazovali bodo, kaj se bo v plastenki

dogajalo? Kako se deževnik giblje? S čim se deževnik hrani? Tako bodo otroci pridobili

znanja o gozdnih tleh (Tratnjek, 2007).

Plastenko položijo na vidno mesto, saj bodo vsak dan opazovali, kaj se dogaja z

listi, zemljo …Otroci si umijejo roke.

· Sajenje krompirja

Že dan ali dva pred izvedbo aktivnosti sta gospodar in gospodinja pripravila

krompir tako, da sta ga prerezala na pol, saj mora krompir narediti skorjo, preden ga

posadimo v zemljo. V lopi vzamejo otroci vsak svoje plastične grablje in z gospodarjem

odidejo na že zorano in pripravljeno njivo. Gospodar otrokom prikaže sajenje krompirja


PEF.

50

po starem, saj ga danes sadijo s strojem. Otroci napravijo majhne luknje in krompir, ki

ga je gospodar prinesel, položijo v zemljo ter zakrijejo. Ko posadijo ves krompir, ga tudi

zalijejo (če ni čas za sajenje krompirja, otroci lahko sadijo fižol, kolerabo, v jesenskem

času pobirajo krompir …).

Sledi kosilo, zatem pa počitek.


Otroci se po počitku zberejo pred kmetijo in se peš odpravijo do sosednje kmetije,

kjer vzrejajo ovce in izdelujejo ovčjo skuto in sir. Pot vodi po 200 m dolgi neprometni

cesti, zatem prečkajo glavno cesto in se delno po makadamski cesti in travniku

dvignejo do ekološke kmetije Turn, ki je bila včasih graščina in je spadala pod grad

Prem. Otroci pri prečkanju glavne ceste upoštevajo navodila odraslih.

Turn

Ekološka kmetija leži v zaselku Turn v Gornji Bitnji pri Premu. Na kmetiji se

ukvarjajo z rejo mlečnih ovac, med drugimi redijo tudi avtohtone istrske ovce, ki dajejo

majhne količine sicer zelo kakovostnega mleka. Iz njega izdelujejo skuto in sir. Na

Turnu so tudi domače živali in lep razgled, balinišče, otrokom pa so na voljo igrala. V

stari graščini je na ogled tradicionalna črna kuhinja, pred kmetijo je tudi ribnik z

goskami in racami.


PEF.

51

Slika 4: Kmetija Turn

Na Turni otroke sprejmeta gospodar in gospodinja, ki na kratko predstavita, s čim

se ukvarjata in kako zgleda njun delovni dan.

Delovni dan gospodarja in gospodinje

Gospodar vstaja ob 6.00, sledi krmljenje in jutranja molža, izpust ovac,

dopoldansko delo na travniku, košnja, priprava drv v gozdu, priprava skute in sira,

popoldansko delo v hlevu (»kidanje in steljanje«), spravilo ovac v hlev, molža, gledanje

dnevnika, večerja in spanje ob 21.00.

Gospodinja vstaja ob 6.00, pomaga gospodarju pri jutranji molži, pripravi skute in

sira, kuha kosilo, poskrbi za večerno molžo, pripravo večerje in pospravljanje hiše,

sledi spanje ob 22.00.

Po uvodnem pogovoru gospodar odpelje otroke na pašnik za kmetijo, kjer se

pasejo ovce. Pove jim, kaj ovce najraje jedo, kaj nam dajo in kaj lahko iz tega

pripravimo. Predstavi pomen volne in volnene izdelke. Ko se vrnejo na kmetijo, vodja

razdeli otroke v dve skupini.

Prva skupina gre z gospodinjo, s katero bodo ovčje mleko predelali v izbrani

mlečni izdelek. Povabi jih v poseben prostor, kjer bo potekal postopek, otroci pa

poskušajo ugotoviti, kateri izdelek bodo delali.


PEF.

52

Ugotovi mlečni izdelek

Gospodarica jim pokaže liske, kjer so narisani mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir).

Otrokom gospodarica predstavi tudi razlike in podobnosti med mlečnimi izdelki. Otroci

ugotavljajo in kdor ugotovi, lahko prvi poskusi izdelati sir. Če je teh otrok več, se

dogovorijo, kdo bo prvi, drugi pa mu sledijo.

Priprava skute (Priloga 9)

Sledi praktično delo. Otroke usmerja gospodinja, na pomoč pa priskoči tudi učitelj

spremljevalec. Najprej jih gospodinja opozori na obvezno higieno. Otroci si umijejo

roke, nato si nadenejo bel predpasnik in se pokrijejo z belo čepico. Sledijo navodilom.

Po končanem delu odložijo predpasnik in čepico ter si umijejo roke.

Gospodarica podari skuto, ki bo za jutrišnji zajtrk.

Gospodar drugo skupino odpelje pogledat hlev s konji. Pove jim, zakaj so konje

uporabljali včasih in zakaj jih danes, kaj konji jedo in kaj so njihove posebnosti. Poda

jim majhne plastične grablje in skupaj gredo na bližnji travnik po suho travo, ki jo je

prejšnji dan pokosil gospodar, da pripravijo hrano za konje. Če kateri izmed otrok ne

želi grabiti, lahko natrga kar svežo travo. Seno dajo v posodo in odnesejo konjem.

Gospodar jih opozori, na kaj morajo biti previdni pri hranjenju konjev. Zatem si skupaj

ogledajo tudi ribnik z racami in gosmi, ki se nahaja pred kmetijo. Opazujejo živali in se

pogovorijo o njihovih značilnostih. Gospodar otroke zatem posede k mizi, jim pove rimo

o ovci, otroci pa rešijo učni list.

Rima:

»Na ovco iščem rimo,

pa vedno brcnem mimo.

Miš – loviš,

lisica – mica,

kuža – luža,

čuk – klobuk.


PEF.

53

In če ne najdem rime,

primem se za glavo:

»Oj ne ne ne!

Bo pa ovca be be be.«

(Turk, 2013, str. 8)


· Nariši ovci kožuh (Priloga 10)

Po končanem delu se skupini zamenjata.

Kmetija ima tudi staro črno kuhinjo. Skupaj si jo ogledamo in gospodinja otrokom pove

zgolj nekaj zanimivosti, saj si bodo takšno kuhinjo podrobneje ogledali pri Novakovem

mlinu. Recitira tudi pesem:

Pesmica o kruhu

»Mamica bi kruhek pekla, toda moke ni.

Teci, teci, mlinu reci, žita naj zdrobi!

"Rad bi zlato mlel ti žito," mlinček ropota.

»Teci, teci, njivi reci, naj pšenice da!"

Dala njiva bi pšenice, toda zrela ni.

Teci, teci, soncu reci, naj jo pozori!

Sonce žito pozorilo, mlinček ga drobi,

oj, že kruhek, dobri kruhek iz peči diši!

(Brest, 1974, str. 61)

Ker je gospodar tudi glasbenik in igra na kitaro, se po končani dejavnosti vsi

zberejo na klopeh pred kmetijo, gospodinja postreže z malico (sir, domač kruh, skuta in

sadje, slivovi njoki) in skupaj zapojejo pesmi, ki jih otroci že znajo. Otroci se zatem


PEF.

54

lahko igrajo na igralih, balinišču ali z mačkami.

Pred odhodom gospodar otrokom ponudi bakle, da bodo bolje videli. Bakle

prižgejo vodja in učitelj spremljevalec. Odpravijo se po isti poti, po kateri so prišli.

Sprehod traja 30 minut. Pred odhodom je potrebno otroke opozoriti na previdno

ravnanje z baklami in varno hojo. Med potjo lahko otroci prepevajo.

Večerne dejavnosti

Peka v žerjavici

Po prihodu na kmetijo jim gospodar pove, da mu je palček Pomladanko prišepnil,

da si bodo morali danes sami pripraviti večerjo. Sprašuje jih za ideje, kako bi si sami

lahko kaj skuhali. Pri ugotavljanju jih napelje na idejo, kako bi bilo, če si sami zakurijo

kres, potem jim bo gospodar prinesel krompir in jabolka, pa bodo že nekaj naredili.

Skupaj se odpravijo v gozdiček po suhe veje za pripravo ognja. Prinesejo ga na

kupček in ga s pomočjo gospodarja uredijo ter poskrbijo za varnost. Zatem jim

gospodar ponudi krompir in jabolka (v jesenskem času tudi koruzo). Pove jim, da

morajo nekaj časa počakati, da ogenj nekoliko dogori, da se hrana ne zažge. S

pečenjem v žerjavici so si včasih tudi naši predniki pripravljali hrano. Otrokom ponudi

že pripravljene palice, na katere bodo nataknili živilo. Pri tem jim pomagajo vsi odrasli.

Pripravljeno živilo položimo v žerjavico, čas pa si krajšamo s petjem. Ko je hrana

pečena, jo otroci pojedo. Gospodinja prinese še polento z mlekom, ki jo ravno tako

pojedo ob ognju.

Po zabavnem dnevu se otroci pripravijo za spanje.

Slika 5: Peka koruze


PEF.

55

4.6.4 Četrti dan


Po zajtrku otroke obiščeta Helena Strle in Vilko Fabjančič. Otrokom bosta

predstavila: izdelavo rož iz krep papirja (Helena) in pletenje košar (Vilko). Vodja otroke

razdeli v dve skupini. Prva skupina bo ostala v skupnem prostoru s Heleno, druga

skupina pa bo odšla z Vilkom na teraso pred kmetijo.

Izdelava rož

Prvi skupini bo Helena predstavila zgodovino izdelave rož. Zakaj so rože delali, iz

kakšnih materialov, pokazala bo slike z nabora, kjer so bili celotni vozovi okrašeni z

rožami. Včasih je cela vas delala rože, da bi bil njihov voz najlepši. Helena otrokom

pove, da ji je včasih tudi palček Pomladanko pomagal pri izdelavi rož. Nato prikaže še

izdelavo rož. Po pozornem gledanju se ji pridružijo še otroci in s pomočjo

spremljevalca naredijo vsak svojo rožo.

Pletenje košare (Priloga 14)

Drugi skupini gospod Vilko predstavi pleteno košaro. Postavlja vprašanja, iz česa

je narejena košara in kako bi se jo dalo narediti. Pove podatke o zgodovini pletenja in o

samem pletenju. Košare lahko naredimo iz različnih materialov: trstike, brezovih vejic,

vrbovih vej, lubja itd. Najbolje so nekaj tednov sušene veje. Če so veje presuhe, jih za

en dan namočimo v vodi. Gospod Vilko prikaže izdelavo košare. Otroci se po želji

preizkusijo v pletenju iz vej, kasneje pa iz papirja naredijo majhno košaro.

Po opravljeni dejavnosti je otrokom na voljo malica, zatem se skupini zamenjata.

Pred kosilom je čas za igranje na igralih, nato sledita kosilo in počitek.


Vodja zbere otroke po počitku pred kmetijo. Pove jim, da jim je palček

Pomladanko pustil pismo, v katerem naroča, naj gredo po znakih, ki jih je narisal. Tako

bodo našli nekaj zelo zanimivega. Otroci se skupaj z vodjo in ostalimi spremljevalci

odpravijo na pot. Hodijo približno 20 minut. Vodja že prej označi drevesa, na katerih so

naloge za otroke. Po poti opazujejo naravo in življenje v njej. Hodijo po makadamski

poti med njivami in gozdom, na levi strani jih spremlja struga reke Reke. Med potjo

pojejo pesmi in se pogovarjajo. Sledijo navodilom ob poti, ki jih je pustil palček (Priloga


PEF.

56

6).

Po opravljeni zadnji nalogi se bližajo cilju. Na cilju jih čaka gospodar in jim da

štampiljke, saj so prehodili del Kettejeve učne poti in uspešno rešili naloge na poti.

Pove, da je palček Pomladanko zanje pustil veliko vrečo, ki jim jo bo gospodinja dala

kasneje. Gospodar se predstavi in pove zgodbo o Novakovem mlinu.

Novakov mlin

V Smrjah ob reki stoji Novakova domačija z mlinom. Njena preteklost priča o

življenju naših prednikov v Reški dolini. Hiša ob mlinu je nastala leta 1856, mlin in žaga

pa sta bila sezidana že prej. Mlin je nazadnje mlel v 70-ih letih. Posest, velika 14 ha, je

lastnikom nudila zaslužek s kmetijstvom in mlinarstvom. Etnološko vrednost ima

notranjost hiše, kjer je vse urejeno tako, kot je bilo nekoč. Zaradi pogostih poplav

Novakova hiša stoji malce dlje od reke Reke. Ob velikih poplavah je prišla voda celo

do podpornih kamnov ognjišča. Stavba je velika, enonadstropna, podaljšana v

gospodarsko poslopje. Zgrajena je iz flišnega kamna, pokrita pa je bila s kupami, ki so

jih pozneje zamenjali s salonitnimi ploščami. Mlin stoji v bližini rečne struge. Do njega

je speljan 210 metrov dolg in tri metre širok kanal – mlinščica, v katerem je bilo možno

regulirati vodo. Na drugi strani kanala je bila žaga, ki je sedaj ni več. Ob štali je bil

svinjak, malo dlje pa iz desk narejeno stranišče "na štrbunk". Skozi "parton" (vhod) se

pride v veliko kuhinjo. Kuhinja je tlakovana s škrlmi, ki so jih izkopali v Šentovniku pri

Kilovčah in jih k Novakovim pripeljali z dvema voloma. Nasproti vhodnih vrat stoji nizko

odprto ognjišče. Levo od "partona" so vrata v "kambro" (sobo) in naprej v "špajz"

(shrambo), na desni strani pa so "štenge" (stopnice), ki vodijo v nadstropje. Pod

"štengami" je skromna shramba.


PEF.

57

Slika 6: Novakov mlin

V pismu je palček otrokom napisal, da morajo najprej slediti gospodarju, ki je

njegov prijatelj. Zato otroci sledijo gospodarju na velik travnik. Na eni strani jih pozdravi

velika hiša, na drugi strani pa mlin. Na sredini je velik urejen vrt. Gospodar jih

povpraša, če vedo, kaj je to mlin, kaj se v njem počne in kako se ga uporablja. Pove

jim, kako so včasih živeli tukaj, kaj vse so počeli in komu so mleli. Še preden pa pride

žito v mlin, mora zrasti na njivi. Gospodar otroke popelje na bližnjo njivo, kjer raste

pšenica. Če je čas po žetvi, jim pokaže pšenico v prostoru, kjer je pospravljena. Pove

jim, kako poteka setev in kako požanjemo pšenico.

Skupaj gredo v prostore mlina in si ogledajo, kaj je poganjalo mlin in kako so se

mlela zrna. Potem jih gospodar pospremi do hiše, kjer jih že čaka gospodinja, ki

sprejme otroke.

Peka kruha

Gospodinja se jim predstavi in razkaže hišo ter prostore. Osrednji prostor v hiši je

kuhinja, kjer se kasneje zberejo vsi otroci. Povpraša jih, kaj bi lahko oni naredili iz tiste

moke, ki so jo zmleli v mlinu. Po predlogih otrok jim pove, da bodo skupaj spekli kruh v

stari krušni peči, pred katero sedijo.

Gospodinja jim predstavi kuhinjo, ki je zelo velika, pove o vlogi ognjišča, krušne

peči ter o starih pripomočkih v kuhinji.

Osrednji prostor zavzema ognjišče, ki je zgrajeno iz "škrli" (debele kamnite plošče)


PEF.

58

in šamotne opeke. Okrog ognjišča so lesene klopi. Nad kaminom je iz »cegla« (opeke)

zidan širok kamin, skozi katerega uhaja dim. Nad njim je velika napa, obložena z

gospodinjsko posodo. Kuhinja je bila včasih družaben prostor. V njej so kuhali, se greli,

saj drugi prostori niso bili ogrevani. Ob večerih se je cela družina zbrala ob ognjišču,

"nona" (babica) je prebirala fižol, "ružla" (odirala) koruzo, pletla nogavice, "maje"

(puloverje) in otrokom pripovedovala pravljice. Moški pa so pletli košare iz vej, delali

toporišča za grablje, motike, kose … Sredi kuhinje je obvezen bakren kotliček, v

katerem so kuhali za vso družino. Hrano so zajemali s "šnjefarco" (zajemalko). Jedli so

z aluminijastimi žlicami in "pironi" (vilice). Tako pripravljeno hrano so dali v "sklejdo"

(posodo) na sredo mize in vsi jedli iz nje, kasneje pa je gospodinja postregla tudi na

"talerjih" (krožnikih).

V kuhinji ima posebno mesto tudi "mendrga", tj. miza, v kateri so gnetli kruh.

Gospodinja pokaže otrokom krušno peč, ki jo je že zakurila, pove jim, da je uporabila

časopisni papir in dračje ter vse skupaj prižgala z vžigalicami. Razloži jim, da bel strop

v notranjosti peči pomeni, da je krušna peč dovolj segreta za peko. Otroke povabi k

"mentrgi", kjer so že pripravljene sestavine za pripravo kruha. Skupaj z otroki

opredelijo sestavine, potrebne za peko kruha. Potrebujejo: moko, kvas, sol, malo

sladkorja, malo olja in vodo. Iz teh sestavin pred otroki zamesi kruh in zraven poje

ljudsko pesem Ob bistrem potoku je mlin:

Ob bistrem potoku je mlin,

a jaz sem pa mlinarjev sin.

Ko mlinček ropoče in voda šumlja,

srce mi veselo igra, igra.

Če mlinček pri miru bi stal,

bi mlinar in kmet žaloval.

In otrok bi jokal ter tožil glasno,

kako je brez kruha hudo, hudo.

(ljudska pesem)


PEF.

59

Slika 7: Črna kuhinja

Otroci po želji pomagajo pri mesenju. Zatem si umijejo roke in pokliče jih

gospodar.

Izdelava barčic in mlinčkov

Gospodar se s skupino posede za veliko mizo pred kmetijo. Medtem ko so bili

otroci v kuhinji, je že pripravil vse potrebno za izdelavo barčic in mlinčkov. Povpraša

jih, če bi si hoteli narediti svoj mlinček ali pa le barčico iz papirja. Pokaže jim postopek

izdelave. Pri tem mu pomagata pedagoški vodja in spremljevalec. Otroci se odločijo, ali

si bodo izdelali mlinček, ki ga bodo kasneje tudi preizkusili, ali si bodo izdelali barčice,

ki jih bodo spustili po reki Reki. Izdelavo barčice iz papirja jim pokaže vodja (Priloga

12), izdelavo mlinčka pa gospodar.(Priloga 11). Po končanem delu otroci lahko spustijo

barčice po reki in jim mahajo v pozdrav. Mlinčke pa preizkusijo v vodi s pomočjo

gospodarja.

Po končani igri gredo otroci v črno kuhinjo, kjer jih čaka "vsniden" (vzhajan) kruh.

Gospodinja preveri, če je krušna peč dovolj segreta, in iz peči pobere žerjavico, ki jo da

na ognjišče. Gospodinja rahlo premesi kruh in vsakemu otroku da kos testa, ki ga bo

oblikoval po lastni želji. Pred to dejavnostjo si morajo otroci umiti roke. Na veliki mizi

otroci oblikujejo svoj hlebček, gospodinja jih z loparjem položi v krušno peč.

Medtem ko se kruh peče, jim gospodinja pove, da ji je palček Pomladanko pustil

vrečo, ki je gotovo zanje. Prinese vrečo in skupaj pogledajo, kaj je v njej. Palček jim je

pustil vrečo z žogami in pismo. Otroci se igrajo na velikem travniku, kjer so postavljeni


PEF.

60

tudi goli. Lahko se igrajo z žogo ali pa se odločijo za katero izmed starih iger, ki so

opisane v prilogi (Priloga 15).

Otroke pokliče gospodinja, ko je kruh že pečen. Otroci se posedejo k veliki mizi,

sledi malica s sveže pečenim kruhom, maslom in domačim jabolčnim zavitkom.

Postrežejo tudi z domačim sadjem. Otroci se okrepčani zahvalijo gospodarju in

gospodinji ter se počasi vrnejo po Kettejevi poti do Ivankotove kmetije.

Večerne dejavnosti

Po prihodu na kmetijo otroci po želji pomagajo gospodarju in gospodinji pri njunih

opravilih. Vodja pripravi tekmovanje na naravnem poligonu. Otrokom pove, da je to

naročil palček Pomladanko, ki ima zanje nagrado.

Poligon (Priloga 13)

Na gozdni poti vodja s spremljevalcem pripravita poligon, v katerem so le naravni

elementi. Poligon se pripravi iz hoje po hlodu, slaloma med drevesi ipd. (priprava v

prilogi). Za sodelovanje otroci dobijo razglednico Prema, ki jo tudi porišejo in shranijo,

saj bo zadnji dan krasila tudi knjigo spominov.

Nato otroci povečerjajo in pregledajo posodo z zemljo. Po večerji sledi sklepna

prireditev.

Sklepna prireditev

Zadnji večer šole v naravi pripravimo sklepno prireditev, za katero Kristan pravi, da

mora biti sestavljena iz:

· kulturnega in družabno-zabavnega programa,

· kronike šole v naravi,

· razglasitve tekmovalnih izidov in podelitve različnih priznanj,

· besed pedagoškega vodje in

· zabavnega dela s plesom (Kristan, 1998, str. 147).


PEF.

61

Podelitev priznanj

Nastopi pedagoški vodja, ki pohvali otoke za njihovo sodelovanje ter vsakemu otroku

da medaljo (leseno ali glineno z odtisom palčka Pomladanka, zvezano z vrvjo) in priznanje

(Priloga 16) ter njihovo zvezano knjigo (vodja in spremljevalci zvežejo liste z naravnim

materialom), ki so jo ustvarjali v teh dneh. Spominska knjiga mora vsebovati tudi

štampiljko palčka Pomladanka (Priloga 17), ki smo jo naredili in ima svoje mesto na kmetiji

Ivankotovi.

Ples

Vsi se pridružijo plesu, predvajajo se pesmi, ki so jih izbrali otroci. Po plesu sledi

počitek.


PEF.

62

4.6.5 Peti dan


Pred zajtrkom pedagoški vodja otroke spomni, da je to zadnji dan njihove šole v

naravi. Povpraša jih, kako so se imeli na kmetiji. Skupaj se zahvalijo gospodarju in

gospodarici. Opiše jim še potek zadnjega dne. Zadnji dan imajo otroci le dopoldanske

dejavnosti, saj se po kosilu vrnejo domov.

Po zajtrku se vsi skupaj sprehodijo do avtoričine domačije, ki je oddaljena 15 minut

hoda, delno po travniku, delno po makadamski poti. Na poti upoštevajo navodila odraslih.

Sprejmejo jih domači ali pa avtorica diplomskega dela osebno. Na domačiji imajo velik vrt

z igrali. Na travniku so razstavljene figure palčkov. Mogoče otroci najdejo tudi palčka

Pomladanka. Vrt je poln starih orodij, ki so jih kmetje nekoč uporabljali: tri stari vozovi za

vožnjo sena in gnoja, stari plugi, brane, slamoreznica … Za zabavo sta na voljo dve

balinišči, dva ribnika z zlatimi ribicami in želvo, zajčki, race, muce in pes. Otroci se lahko

zabavajo na trampolinu, na dveh toboganih, gugalnicah in vrveh, ki visijo z dreves. Lahko

si naredijo venček iz marjetic (Priloga 19), ki jih naberejo na travniku, ali pa se naučijo

piskati na travo (Priloga 19). Avtoričini starši sprejmejo otroke ter jim povedo, za kaj so se

določena orodja uporabljala. Pomagajo jim pri spletanju marjetic in pri piskanju na travo.

Ponudijo jim dopoldansko malico. Otroci se nato prosto igrajo in vrnejo po isti poti na

kmetijo do kosila.

Slika 8: Druženje z racami

Po kosilu otroci pospravijo svoje stvari v potovalke. Spremljevalci otrokom pomagajo,

če je to potrebno. Pedagoški vodja še pregleda sobe, če je kje kakšna pozabljena stvar.


PEF.

63

Otroci se zberejo pred kmetijo, se pozdravijo in se vkrcajo v avtobus, ki jih odpelje domov.

4.7 Jedilnik za 5 dni šole v naravi

Gospodinja in vodja otrokom vsak dan pred obrokom povesta nekaj zanimivosti iz

zgodovine prehranjevanja. Otroci izvejo, da se je pri jedi zbrala cela družina, kjer je veljal

strogi red. Glavni je bil oče. Obed so začeli z molitvijo, oče je nato začel z rezanjem kruha

in mesa. Vse je bilo na sredini mize, od koder so si vsi jemali. Nihče ni smel vstati od mize,

dokler niso vsi pojedli. Zaključili so z molitvijo. Obroke so imenovali: "fruštek" (zajtrk),

"dojužnik" (dopoldanska malica), "južna" (kosilo), "malca" (popoldanska malica), večerja,

"povečerek" (jed pred spanjem).

Za "fruštek" je bila običajno bela ječmenova kava ali cikorija. V skodelico pa so

nadrobili kruh (Renčelj, 2003).

»Posebno pozornost so posvetili dopoldanski malici, "dojužniku". Skuhali so "krompir

v zevenci", ob težjem delu so dodali še klobaso.« (Renčelj, 2003, str. 189)

Za "južno" so kuhali zelje, repo, kolerabo, ješprenj. Ob petkih so imeli post (Renčelj,

2003).

Popoldanska malica, oziroma "malca" je bila skromna. Jedli so, kar je ostalo od "južne

(Renčelj, 2003).

Za večerjo so jedli kuhan krompir v mleku, močnik, "krompir v zevnici". Na splošno je

valjal krompir za najbolj ješčno hrano (prav tam).

"Povečerek" je sledil le, ko se je delavnik podaljšal pozno v noč. Ob večjih praznikih in

ob zaključku žetve, košnje, pobiranja krompirja pa so gospodinje skuhale štruklje (Renčelj,

2003).

Jedilnik : vsak dan sveže pečen domač kruh, voda in domač jabolčni sok.

1. dan

· Kosilo: domača goveja juha, kuhana govedina, pire krompir, korenček na maslu,

buhteljni.

· Malica: sveže stisnjen sok iz sadja ali sveže mleko, domač kruh z marmelado.


PEF.

64

· Večerja: minutarji.

2. dan

· Zajtrk: maslo in med.

· Dopoldanska malica (v Kettejevi sobi): sadje, kos potice.

· Kosilo (na gradu): "kolerava" po domače, "šnite".

· Popoldanska malica: kuhan hlebec, sadje.

· Večerja: močnik.

3. dan

· Zajtrk: masleni kruh in divka bela kava.

· Dopoldanska malica: krompir s panceto, jabolčne blazinice.

· Kosilo: pašta in fižol, sirovi štruklji.

· Popoldanska malica (Turn): slivovi cmoki, sadje (sveže in suho), sir, kruh.

· Večerja: pečen krompir, jabolka, koruza in polenta z mlekom.

4. dan

· Zajtrk: jogurt, kosmiči, skuta.

· Dopoldanska malica: krompir v zevenci.

· Kosilo: ječmen, lunce.

· Popoldanska malica (Novakov mlin): jabolčni zavitek, kruh, maslo, sadje.

· Večerja: polenta z mlekom.

5. dan

· Zajtrk: palačinke z domačo marmelado.

· Dopoldanska malica: sadje.

· Kosilo: jota, krompir z ocvirki, pečeno svinjsko meso.


PEF.

65

4.8 Material

Veliko stvari, ki jih potrebujemo, najdemo v naravi. Dodatno potrebujemo še: barvice,

velik papir za skupno risanje, pravljice za lahko noč, luknjač, bonbone, škarje, spenjač,

lepilo, tempera barve, čopiče in prazne liste za risanje.

4.9 Predlogi za petje pesmi:

Janez Bitenc: Kuža Pazi, Zajček Dolgoušček, Metuljček cekinček,Pomladna, Mlinček,

Naša četica koraka.

Mira Voglar: Mali zvonček, Ježek in medved, Živali jeseni, Mali zvonček.

Ljudske: Igramo se, Marko skače, Pleši, pleši črni kos, Na planincah, Izidor ovčice pasel,

Ringa ringa raja, Sijaj, sijaj sončece, Rasla je jelka, Majhna sem bila.

Kupper Lenčka: Enkrat je bil en škrat.

4.10 Predlogi za knjige

Otroci naj imajo na izbiro čim več knjig na kmetiji Ivankotovi. Vse knjige so nagrajene

tudi z Zlato hruško.

Aeropus (2013): Tako govorijo živali.

Burnie, David (2010): Drevo od drobnega semena do mogočnega gozda.

Denis Bryan, Kim (2011): Konji, živali, ki so spremenile svet.

Dixon, Philip (2010): Vitezi in gradovi.

Cohen Janca, Irene (2012): Tudi drevesa jokajo.

Maneru, M. (2015): Zgodbe s kmetije.

Oftring, Barbel (2012): Gremo v gozd!

Peroci, Ela (2011): Za lahko noč.

Sann, Anita (2013): Moj prvi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu.

Mladinska knjiga (1985): Slovenske ljudske pripovedi

Tait, Noel (2012): Žuželke in pajki.


PEF.

66

5 ZAKLJUČEK

Predšolskim otrokom, ki petdnevni vrtec v naravi preživijo v okolici vasi Prem, damo

priložnost, da ta čas preživijo zanimivo in aktivno, pa vendar v mirnem, prijetnem in

domačem okolju, kjer se lahko nadihajo svežega zraka. Srečajo se z opravili na kmetiji in

domačimi živalmi, z življenjem, ki teče tako blizu njih, pa ga velikokrat niti nimajo možnosti

srečati.

Prem z okolico je primeren kraj za izvajanje šole v naravi, saj lahko z izvajanjem

ustreznega programa dosežemo različne vzgojno-izobraževalne cilje. V bližnji okolici je še

vrsta zanimivih točk in dejavnosti. Trudili smo se, da so dejavnosti raznolike in zanimive za

otroke. Sestavili smo tudi jedilnik za vse dni v tednu, vendar gre za stare jedi, ki jih otroci

niso navajeni, zato jim je vedno ponujena še drugačna (znana) hrana po izboru

gospodinje.

Skozi dejavnosti, ki smo jih pripravili, otroci začutijo življenje na podeželju in se

aktivno srečajo z določenimi opravili in domačimi živalmi, hkrati spoznavajo različna

orodja, postopke in načine pridobivanja dobrin nekoč in danes. Nekajkrat smo ponudili tudi

možnost izbire, saj smo mnenja, da je pomembno, da imajo otroci možnost, da se sami

odločajo, kaj bi počeli, saj so tako bolje motivirani in niso prisiljeni početi stvari, ki jim niso

všeč. Preko programa dosežemo, da otroci spoznajo življenje na kmetiji nekoč in danes,

znamenitosti Prema in okolice, poglobijo stik z naravo, jo doživljajo in razvijajo pozitiven

odnos do nje, navajajo se na red in čistočo, spoznajo sebe in svoje sposobnosti.

Šola v naravi zahteva temeljito pripravo ter veliko 24-urno odgovornost

spremljevalnega pedagoškega osebja, ima pa zelo veliko vrednost na izkustvenem učenju

in s tem svoje prednosti. Daje jim možnost za učenje in zabavo, zabavno učenje in

druženje.

V diplomski nalogi je avtorica predstavila svoj domači kraj in ljudi, ki so in še

zaznamujejo kraj, ter lokalne običaje.


PEF.

67

6 VIRI IN LITERATURA

Bahovec, D., E., Bregar, G.,K. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Berložnik, A. (2014). Slika košek iz papirja. Pridobljeno 15. 4. 2016, http://www.homeart.si/2014/04/diy-reciklirana-kosara.html

Braun, A. (2001). Otroške zabave in igre. Ljubljana: Mladinska knjiga

Čeligoj, V. (2012). Kettejeva pot od Ilirske Bistrice do Prema. Pridobljeno 20. 1. 2016,

https://www.youtube.com/watch?v=-racJLtHrBI.

Frigelj, J. (2012). Izkustveno učenje – še vedno zgolj modna muha? Pridobljeno 20. 4.

2016, http://jozicafrigelj.blogspot.si/2012/05/izkustveno-ucenje-se-vedno-zgolj-

modna.html.

Lapajne, M. (2013). Navodila za izdelavo ščita. Pridobljeno 19. 4. 2016,

http://caszakreativnost.blogspot.si/2013/01/scit-za-viteza-navodila-za-izdelavo.html.

Ložar, B. (2008).Obogateni in razširjeni program v vrtcih in osnovnih šolah. Pridobljeno 18.

3 2016,

http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=191

4

Glazer, J. (1974). Pesmi za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Goock, R. (1991). Velika knjiga iger. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Gros, J. (2002). V naravo z glavo. Zakaj pa ne? Ljubljana: Center šolskih in obšolskih

dejavnosti.

Gros, J., Marinčič, M. (2001). Šola v naravi za devetletno osnovno šolo. Pridobljeno 15. 3.

2016,

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/prog

ram_drugo/Sola__v__naravi.pdf

Grželj, S. (2006). Brkini in sosednji kraji na prelomu tisočletja. Vrhnika: Galerija 2.

Kocjančič, A., Rolih, M. (2005). Prem. Snežnik, številka 178. Str. 10–11.

Kokalj, I. (2010). Šola v naravi v CŠOD. 3-7. Pridobljeno 26. 4. 2016,


PEF.

68

http://www.csod.si/uploads/file/PROMOCIJSKO_GRADIVO/Brosura%20CSOD%2020

12.pdf.

Kralj, D. (2010). Prem je rimska Prima. Slovenske novice, številka 151. Str. 18–19.

Kranjčan, M. (2007). Osnove doživljajske pedagogike. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Ljubljana.

Kristan, S. (1998). Šola v naravi. Radovljica: Didakta.

Krištof, M. (2001). Navodila za mlinček. Pridobljeno 20. 4. 2016, http://www.vrtec-

domzale.si/arhiv/kpotoku/html/kekec/kekec.htm

Mušič, J. (1993). Dragotin Kette. Ljubljana: Založba Mladika.

Quintans, J. (2010). Slika barčica origami. Pridobljeno 15. 4. 2016,

https://www.flickr.com/photos/origamijacobo/4951250767/

Pengal, Z. (2002). Pravilnik o varnosti otrok. Pridobljeno 17. 3. 2016,

http://www2.arnes.si/~osljjk1s/02_sola/pravilniki/varnost_vrtec.doc

Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje

(2008). Pridobljeno 18. 3. 2016,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Vrtci/Pr

avilnik_normativi_kadrovski_pogoji_vrtci_28_7_08.pdf

Renčelj, S. (2003). Knjiga o notranjski kuhinji in drugih rečeh. Koper: Libris.

Simčič, I. (2016). Cerkev sv. Helene. Intervju.

Simčič, I. ( 2011). Občina Ilirska Bistrica. Ljubljana: Formatisk, d. o. o.

Tomić, A., Povž, M. (1987). Abeceda narave. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Tratnjek, Katalinič, in Anželj. (2007). Sejemo, sadimo in raziskujemo že v vrtcu. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.

Turk, N. (2013). Navodila za učni list: Ovca. Pridobljeno 19. 4. 2016,

http://www.pedenjpednm.si/wp-

content/uploads/2014/02/VrtecPedenjped_Uganke_Nastja_Turk1.pdf


PEF.

69

Turk, N. (2013). Pedenjpedove uganke. Pridobljeno 2. 5. 2016,

http://www.pedenjpednm.si/wpcontent/uploads/2014/02/VrtecPedenjped_Uganke_Na

stja_Turk1.pdf.

Valenčič, M. (2005). Šola v naravi v Narinu. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Pedagoška fakulteta.


PEF.

70

7 PRILOGE

Priloga 1

Poišči mladičke domačih živali. Poveži in jih poimenuj. Po želji jih lahko tudi pobarvaš.


PEF.

71

Priloga 2

Preštej jajca. Ali jih je več ali manj kot kokoši?


PEF.

72

Priloga 3

Iskanje zaklada na kmetiji

Slika 9: Kmetija Ivankotovi

LEGENDA:

zaklad


PEF.

73

Priloga 4

Zemljevid za zaklad na grajskem vrtu

Legenda merilo: 1 : 250

grajski stolp

vhodna vrata

vodnjak

drevo

grmičevje

zaklad


PEF.

74

Priloga 5

Poišči vsiljivca in ga obkroži.


PEF.

75

Priloga 6

Orientacijsko tekmovanje – list z opisom nalog

Otroci na drevesih najdejo rdeč trak. Tam se skriva list z vprašanji in nalogami, ki jih je

pustil palček.

1. naloga: Povej koliko mačk imajo na kmetiji, kjer zdaj prebivate. Naredi prav

toliko počepov.

2. naloga: Naštej pet živali, ki živijo na kmetiji.

3. naloga: Naštej, kaj vse naredimo iz mleka, ki nam ga daje krava.

4. naloga: Kaj vse pomaga pri razkrojevanju prsti?

Zemljevid z vrisano potjo


PEF.

76

Priloga 7

Krona za princese

Potrebujemo:

· večji bel list,

· škarje,

· lepilo,

· lepilni trak,

· flomastre,

· kolaž,

· raztegljivo vrvico.

1. korak: iz belega tršega lista izrežemo krono.

2. korak: krono nato okrasimo s flomastri, nalepkami …

3. korak: krono strnemo v krog in zalepimo z lepilnim trakom.

4. korak: lahko odrežemo kos raztegljive vrvice in na obeh straneh krone naredimo majhno

luknjico (s škarjami).

5. korak: skozi luknjici zvežemo vrvico in krona je gotova.


PEF.

77

Priloga 8

Ščit iz kartona

Potrebujemo: karton, škarje, spenjač, lepilo, krogce iz gume, tempera barve, čopiče.

1 korak: Iz kartona izrežemo obliko, kot jo prikazuje slika – velikost prilagodite otroku. Ker

smo karton zapognili, je pomembno, da se prepogiba navpično.

2. korak: Na zadnjo stran kosa najprej s spenjačem pripnemo prečni kartonasti trak, tako

da se je karton malce upognil in smo dobili pravo obliko za ščit. Nato zalepimo še dva

trakova, ki služita za to, da se ščit drži in otrok lahko da čezenj roko.

3. korak: Ščit obrnemo okoli in na sprednjo stran nato nalepimo krogce iz gume, če jih

imamo, lahko pa ščit le pobarvamo z želeno barvo.

4. korak: Narišemo lahko še križ ali kaj drugega (po želji otroka) in ščit je narejen (Lapajne,

2013).


PEF.

78

Priloga 9

Navodila za pripravo skute

Pripomočki:

· lonec,

· posoda za odcejanje,

· cedilo,

· sirarski prt,

· termometer.

Surovine:

· štirje litri posnetega kislega mleka.

Navodila za pripravo:

1. Lonec z mlekom postavimo na rahlo ogret štedilnik.

2. Mleko segrejemo na 30 stopinj Celzija (merimo s termometrom).

3. Pripravimo posodo za odcejanje in cedilo, ki ga prekrijemo s sirarskim

prtom.

4. Odrasel prinese lonec, z zajemalko prenašamo vsebino iz lonca v cedilo.

5. Počakamo, da odteče vsa sirotka v spodnjo posodo. Ostane približno 0,5 kg

skute.

6. Skuto damo v posodo, dobro zapremo in postavimo v hladilnik, da se

ohladi.

7. Vse pripomočke operemo in pospravimo.


PEF.

79

Priloga 10

Ovcam doriši kožuh

(Turk, 2013, str. 8 )


PEF.

80

Priloga 11

Mlinček

Potrebujemo:

· plastične žličke,

· plutovinast zamašek,

· žico,

· kratke palice (enake dolžine).

Potrebujemo plastične sladoledne žličke. Prilepimo jih na plutovinast zamašek, ki ga

prebodemo z žico (to naredi odrasel), ki smo jo napeli med dve palici. Delovanje

preizkusimo v vodi.

(Krištof, M., 2001, vrtec Domžale)


PEF.

81

Priloga 12

Barčica

(Quintans, 2010)


PEF.

82

Priloga 13

Priprava za poligon v naravi

Uvod

Vodja otrokom prebere pismo, v katerem palček Pomladanko, ki živi v tem gozdu,

prosi za pomoč pri nabiranju hrane. Pomladanko otroke povabi, da se najprej malo

poigrajo, da bodo potem lažje nabirali hrano. Igrajo se igro "Medved spi".

Medved spi (5 min)

Eden izmed otrok je medved, ki spi sredi prostora. Ostali otroci so gozdne živali

(lisice, volki, srne, krokarji …), ki čepijo v krogu okrog medveda in govorijo: »Ura je ena,

medved še spi, ura je dve, medved še spi, ura je tri, medved še spi, ura je štiri, medved še

spi, ura je pet, medved se zbudi.« Ko to izrečejo, začnejo bežati, medved pa jih lovi. Kdor

je ulovljen, se usede ob strani na tla, zadnji, ki ostane, pa je v naslednji igri medved.

Glavni del (25 min)

Nabiranje storžev za palčke

Vodja otrokom pove, da bodo na obrobju gozda nabirali storže za palčke. Opiše jim

vse ovire in nevarnosti, ki jih bodo imeli na poti, da bodo bolj pazljivi. Vsak storž, ki ga

bodo našli, bodo odnesli čez celo obrobje gozda v košaro, ki bo na gozdni jasi. Ko bodo

storže postavili v košaro, bodo odšli iskat naslednji storž po isti poti.

Opis poti: Otroci najprej hodijo v počepu, da jih ne opazi kakšen medved. Nato pridejo

do potoka, ki ga preskočijo. Hodijo po deblu. Storž, ki ga naberejo na jasi, nato nesejo

med travo, da se opere v jutranji rosi (nosijo med drevesi). Ker se drsi, gredo vzvratno čez

hribček (deblo na tleh), nato pa še skozi podzemni rov lisice (na drevo obesimo platno).

Hoditi morajo še po kamenju in paziti, da ne padejo v močvirje. Na koncu jih čaka še hoja

po vseh štirih med nizkim grmičevjem na jasi, kjer jih čaka košara za storže. Ko nabrano

odložijo, gredo po isti poti po naslednji storž.

Zaključni del (5 min)

Palčki pošljejo še eno pismo

Vodja otroke pokliče, da je hrane dovolj in da je dobil novo pismo palčkov. Otroci se


PEF.

83

usedejo na tla v krog, vodja po tiho pove vsebino sporočila na uho prvemu otroku, ta pa

naslednjemu in tako naprej. Zadnji otrok pove vsem na glas sporočilo, ki se glasi "Hvala

otroci!".


PEF.

84

Priloga 14

Košara iz papirja

Potrebujemo:

· časopisni ali kakšen drug papir,

· lepilo ali spenjač,

· škarje.

Najprej si pripravite večje liste časopisnega papirja. Papir postopoma prepognite, da

dobite večkrat zložene, debelejše trakove. Naredite si manjšo zalogo.

Naredite osnovo v obliki obroča. Nato zvezdasto razporedite 4 trakove okoli

osnovnega obroča. Trakove lahko med sabo lepite, spenjate, šivate ali kako drugače

spojite.

Iz središča, kjer se trakovi križajo, začnite prepletati trakove po sistemu zgoraj-spodaj,

to ponavljajte v obliki spirale, dokler popolnoma ne zapolnite prostora. Seveda lahko

izberete poljubno obliko, dodate ročaj ali kako drugače izpopolnite izdelek. Ker je

časopisni papir precej mehak, lahko še kaširamo in posušimo (Berložnik, 2014).


PEF.

85

Priloga 15

Zanimive stare igre

Vrtavkanje /marjanca :

Ob večerih so družine velikokrat igrale marjanco. To je bila igra z leseno vrtavko, ki je

bila šeststrana. Na vsaki stranici je bil napis: "vzemi vse", "daj 1", "vzemi 1", "daj 2", "vzemi

2", "dajo vsi". Vsak udeleženec igre je imel svoj kupček (kamenčkov, fižolčkov,

makarončkov, bonbončkov), en kupček je bil na sredini. Igralec je zasukal vrtavko in

ravnali so se po pravilu, ki je bilo zapisano na stranici vrtavke. Zmaga tisti igralec, ki mu

najprej zmanjka fižolčkov, bonbonov …(Goock, 1991).

Zemljo krast

S palico narišemo krog in ga enakomerno razdelimo na tolikšno število delov, kot je

igralcev. v središče kroga narišemo še manjši krog, ki služi za določanje smeri, v katero

pade palica. Igra poteka tako, da eden izmed igralcev v sredini kroga drži palico navpično

navzgor, nato pa jo spusti. Palica posledično pade v eno izmed ozemelj in igralec, v čigar

ozemlje je palica padla, jo more čim prej pohoditi, in zavpiti "stop!".

Medtem imajo ostali soigralci čas, da se razbežijo in se čim bolj umaknejo. Ko se

zasliši "stop!", se morajo vsi igralci ustaviti. Nato je vrsta na igralcu, ki ima palico. Ta

poskuša s kamenčkom ali lahko palico zadeti enega od soigralcev. Če mu to uspe, lahko s

palico 'vzame' (nariše) kos ozemlja soigralcu, toda le toliko, kolikor lahko doseže iz

svojega ozemlja, brez da bi se pri tem prestopil. Označeno ozemlje je sedaj njegovo. V

primeru, da nasprotnika zgreši, je nato on upravičen da krade zemljo tistemu, ki ga ni

zadel s palico. Nato se krog igre ponovi, tokrat palico v sredino kroga spusti igralec, ki je

izgubil zemljo.

Barvice

Igralci: imamo enega kupca in enega prodajalca, ostali so 'barvice'. Kupec se za nekaj

časa odmakne, v tem času prodajalec na uho pove vsakemu igralcu svojo barvo. Barve so

lahko čudne (kodrlajsasta ...) in se lahko tudi ponavljajo. Barvice sedijo na klopci, pride

kupec in sprašuje po barvah: "Ali imate rumeno?" Prodajalec mu odgovarja na vprašanje,

ko ugotovi pravo barvo, vsi igralci s to barvo stečejo stran, kupec jih mora ujeti. Ujeta

barvica postane kupec, če pa se vse barvice prej vrnejo na svoje mesto, kupec ostane isti.


PEF.

86

Slepi strelec

Na velik karton narišemo tarčo s tremi krogi in jo izrežemo. Pritrdimo jo na drevo ali

steno. Vsi strelci se postavijo v vrsto. Prvemu zavežemo oči. Z iztegnjenim prstom se

začne premikati proti tarči. Če igralec s prstom zadene notranji krog tarče, dobi deset točk.

Za drugi krog dobi pet točk in za zunanji tri točke. Po treh serijah je znano, kdo je najboljši

slepi strelec (Braun, 2001, str. 78).

Krompirjeva bitka

Vsakemu otroku damo dve žlici in en krompir. Na eni žlici bo prenašal krompir, druga

bo bojna žlica. Cilj igre je, da sovražniku zbije krompir z žlice, svojega pa poskuša zaščititi.

Kdor izgubi krompir, izpade iz igre. Ni pa dovoljeno, da si pri zaščiti lastnega krompirja

pomagamo z rokami. Zmaga tisti, ki najdlje obdrži krompir na žlici (Braun, 2001, str. 83).

Igra s paličicami

Odpadne palice, ki jih najdemo v gozdu, zberemo na enem kupu. Otroke spodbudimo,

da uporabijo svojo domišljijo pri izdelavi.

Pajkova mreža v gozdu

V gozdu več dreves prepletemo z volno, tako da naredimo pajkovo mrežo. Otroci se

poskušajo spretno izogniti vrvi, da pridejo na drugo stran.

Gozdna čutna pot

Na gozdni poti posujemo semena, plodove, otroci hodijo po travi, kamenčkih.


PEF.

87

Priloga 16

POHVALA

ZA USPEŠNO DELO IN SODELOVANJE V

ŠOLI V NARAVI NA PREMU

…………………………………………..

(IME IN PRIIMEK)

PREM 2016


PEF.

88

Priloga 17

Štampiljka palčka Pomladanka

Priloga 18

Majica za pretikanje

PRILOGA 19


PEF.

89

Priloga 19

Venček iz marjetic

Otroci si natrgajo marjetice. Gospodinja jim pove, da so si takšne venčke izdelovala dekleta, medtem ko so pasla krave.

Potrebujemo:

· natrgane marjetice.

Navodila:

1. Naberite marjetice.

2. Vzemite prvo marjetico in nato položite drugo pravokotno na njo (sprotno

prikazovanje).

3. Steblo druge marjetice ovijemo okrog stebla prve marjetice in malo zategnemo.

4. Položimo tretjo marjetico in ponovimo. Prav tako s četrto in tako nadaljujemo.

5. Vzemite še malo trave in konce stebelc zvežite, da bo kita trdna. Kito zvijte v

venček in spoj povežete s travo.

Otrokom pri izdelavi pomaga vodja ali spremljevalec. Otroci odnesejo venčke domov.

Piskanje na travo

Potrebujemo:

· natrgane travne bilke.

Navodila:

1. Poiščite travo. Odtrgajte dolgo in široko travno bilko.

2. Travno bilko si položite čez palec in jo s kazalcem držite na mestu.

3. Z drugim palcem prekrijte bilko, tako da jo boste držali med obema prstoma.

4. Zapihajte skozi luknjico med palcema. Sliši se pisk.

izdelava koncepta doŽivljajskega vrtca v okolici …da bi tudi drugim predstavila bogato...

Documents