barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

petek, 8. julij 2011, letnik X / št. 13 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Kje bo tekla avtocesta?

6

Pravnik, ki uživa v delu in sprehodih

10

2 3

Poletje je ~ as, ko se na trge, vrtove ali dvoriš~ a preselijo številne prireditve. Tudi letos v regiji pestrega dogajanja ne bomo pogrešali. ^eprav so se nekatere tradicionalne prireditve že kon~ ale, se bodo druge šele dobro za~ ele, do konca po~ itnic pa jih bo še ve~ . Najprej množi~ no obiskan viteški turnir v Predjamskem gradu in prvi~ letos Festival amaterske kulture v Postojni, ki bo povezal ljubitelje odrskih desk. Mlajši boste lahko med po~ itnicami uživali na konju v Trnjah, zve~ er pa pred platnom v pivškem kinu. Namig, kam med po~ itnicami in kaj po~ eti, da vam ne bo dolg~ as, najdete na naslednjih straneh.

Poletni utrip

FOTO

: AT

ELJE

PO

STO

JNA

Lekarne – talke politi~ nih interesov Kraškim lekarnam po 40 letih grozi razpad. Ob~ ina Postojna, kljub nasprotovanju nekaterih ustanoviteljic, namerava uspešen zavod likvidirati. Na to se je ostro odzvala tudi Lekarniška zbornica Slovenije. str. 5

Zavoda za turizem Postojna ne bo ve~ Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem Postojna, ki naj bi od leta 2002 skrbel za promocijo regije, ni izpolnil pri~ akovanj, zato ga bodo ukinili in promocijo naložili Regionalni razvojni agenciji Notranjsko-kraške regije. str. 6

Uspešni cerkniški karateisti Cerkniški karateisti so se na državnem prvenstvu v Polzeli odli~ no odrezali. Neli Trontelj, Tanja Mahne in Korina Kova~ so v najmlajši kategoriji osvojile ekipno prvo mesto, Bor Šajn, Vitan Logar in Marko Valentini pa drugo mesto med fanti od osem do deset let. str. 16

Uprava mati~ ne družbe Javor se namerava po na-ših informacijah pritožiti na sklep sodiš~ a o za~ etku ste~ ajnega postopka Javorja Pohištvo po njegovi spo-dleteli prisilni poravnavi. Razlog: sodiš~ e naj bi ste~ ajni postopek uvedlo prehitro. Ali bo pritožba le podaljšala negotovost skoraj 200 zaposlenih, ki jim grozijo odpo-vedi zaposlitve, ali bo prinesla preživetje pohištvene-ga programa in ohranitev dolo~ enega števila delovnih mest, bomo še videli.

200 delavcev v negotovostilativno. Naša želja seveda je, da bi uspeli, vendar gle-de na javno dostopne do-kumente o poteku prisilne poravnave trenutno nimam v rokah ni~ esar, na ~ emer bi lahko gradil optimizem.«

Spomnimo, da je sodiš~ e za~ elo ste~ ajni postopek, ker je prisilna poravna-va po njihovem spodle-tela. Da bi bilo finan~ no prestrukturiranje uspešno, bi morali upniki konvertira-ti za najmanj dva milijona evrov terjatev, a so po na-vedbi sodiš~ a prenesli le

za dobrih 160 tiso~ evrov terjatev.

Kramar je zato ocenil, da mati~ na družba Javor Pivka kot edina lastnica in najve~ ja upnica do sedaj ni odigrala dovolj aktivne vlo-ge pri sanaciji, saj bi lahko tudi sama s konverzijo svo-jih terjatev v postopku pri-silne poravnave pomagala rešiti h~ erinsko družbo.

V postopku prisilne po-ravnave nad družbo Javor Pohištvo je upraviteljica Er-mina Bajuk od skupaj pri-javljenih 6,6 milijona evrov priznala 5,5 milijona evrov terjatev. Najve~ priznanih terjatev, 2,6 milijona evrov, ima mati~ na družba Javor Pivka.

Vodstvo Javorja s pred-sednikom uprave Brunom Komacem na ~ elu nas ta teden do zaklju~ ka naše redakcije ni želelo spreje-ti in odgovarjati na naša vprašanja. Prej prisilna, zdaj pa tudi ste~ ajna upravitelji-ca je dejala, da bo odgo-

Za~ etek ste~ ajnega postopka Javorja Pohištvo – Pritožba uprave

Razglednice s posebnim žigom

8

»Zanima nas predvsem, ali bodo v pritoževanju tudi pripravili tako kvalitetno rešitev, da bo prisilna po-ravnava skozi glasovanje upnikov vendarle uspela,« je komentiral Bojan Kramar,

obmo~ ni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slo-venije.

Na vprašanje, kako re-alna je po njegovi oceni možnost, da uspejo, pa: »Vprašanje je dokaj špeku-

Razdrto

Divača

Postojna

Čepno

Ravne

Boršt

Selce

Dolenje

Ribnica

Mereče

Vremščica

MP Jelšane

razcep Gabrk

razcep Razdrto razcep Postojna (zahod)

razcep Postojna (vzhod)

priključek Selce

priključek Selce

priključek Selce

priključek Košana

razcep Čebulovica

priključek Košana

priključek Košanapriključek Košana

priključek Jelšane

priključek Ilirska Bistrica

priključek Ilirska Bistrica

Občina Postojna

Občina Pivka

Občina Divača

Občina Hrpelje-Kozina

Občina Ilirska Bistrica

Legenda

Postojna 4

Postojna 3Razdrto 1

Divača 1

Divača 2

Postojna 2

Jelšane 2Jelšane 1

Postojna 1

Variante AC Postojna/Divača - Jelšane

Vodotoki

Železnica

Priključek, razcep

Jelšane 2

Jelšane 1

Postojna 4Postojna 3

Postojna 2

Postojna 1

Razdrto 1

Divača 2

Divača 1

0 2 4 6 81Km

Državni prostorski načrt za odsek avtoceste Postojna/Divača - Jelšane M 1:100 000

Regionalne ceste

Meja občine

Meja Republike Slovenije

Objekti (predor, viadukt, most, pokrit vkop) Glavne ceste

Avtocesta

Regijska izjava: »S trdim delom smo zagotovili, da je sleherna hiša na

Uncu premogla vsaj enega gasilca.« Bogdan Urbar, predsednik PGD Unec

varjala šele ko bo - ~ e bo - sklep sodiš~ a o za~ et-ku ste~ ajnega postopka pravnomo~ en. Javno se ni želel izpostavljati tudi nih~ e od razo~ aranih upnikov. V njihovem interesu sicer je, da bi podjetje preživelo, saj bi bili le na ta na~ in lah-ko postopoma vsaj delno popla~ ani. Kot smo izvede-li, se Javor Pohištva, ki je še lansko leto zaklju~ il s šti-rimi milijoni evrov izgube, uspešno sanira in ima tre-nutno naro~ ila za mesec in pol vnaprej.

»Zelo nas žalosti tak razplet, nismo ga pri~ ako-vali,« je novico o za~ etku ste~ ajnega postopka ko-mentiral Vasilij Križaj, pred-sednik sindikata Sinles v Javorju. Po njegovih bese-dah je bilo v zadnjega pol leta po uvedbi prisilne po-ravnave okrog 50 ljudi že prerazporejenih, nekaj jih je odšlo, še 194 pa jih je trenutno v družbi z nego-tovo usodo. vr

4

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011V s r e d i { ~ u�

Na jubilejnem Furmanskem prazniku 30-metrski mlajPostojna, 3. julij – Jubilejni Furmanski praznik, ki že dvajset let ohranja spomin na kulturno in etnološko dediš~ ino, je letos pritegnil ve~ kot deset tiso~ obiskovalcev od blizu in dale~ . Najve~ za-nimanja je pritegnil osrednji dogodek, popoldanski furmanski sprevod s kar 25 vozovi, na njem pa posebno pozornost prevoz in ~ astna postavitev 30 metrov visokega mlaja. Podvig ~ lanov Konje-niškega društva sv. Štefan iz Vipave, ki so do prireditvenega prostora pri Postojnski jami prepeljati mlaj, ter ~ lanov Društva Trma iz ^rnega vrha nad Idrijo, ki so mlaj nato na roke postavili, je bila na-grajen s prvim mestom. Na drugo mesto se je uvrstil voz Razvojnega društva Meriš~ e iz Mer~ , ki je po resni~ nih dogodkih prevažal bukev iz Senože~ na ladjo v Trst. Na tretjem mestu sta bila sene-na voza jezerina in kravina Janeza Kandareta iz Loške doline. Na ~ etrtem mestu je bil voz Viktorja Sojerja, najstarejšega furmana v Postojni, ki je prevažal deske iz Belške žage do zbirnega mesta v Prestranku, na petem mestu pa kraški voz z dvojno vprego Stojana Skoka za prevoz vin-skih sodov s teranom. Pestro dogajanje v parku pri Postojn-ski jami, kjer so se na stojni-cah predstavili najrazli~ nej-ši obrtniki, naprodaj so bili doma~ i izdelki in pridelki, župani, podžupani in svetniki so kuhali golaž, zvrstili so se glasbeni in folklorni nastopi in še marsikaj zanimivega, se je za~ elo že dopoldan in trajalo vse do poznih ve~ ernih ur, ko sta zbrane zabavala ansam-bel Akordi in pevka Tanja Ža-gar. vr

Kon~ al se je HeksnfestCerknica, �. julij – V soboto se je z zaklju~ nim koncertom pred OŠ Cerknica kon~ al najve~ ji fe-stival na cerkniškem, Heksnfest, ki ga ob koncu šolskega leta vsako sezono organizira Notranj-ski študentski klub. Kljub manjšemu finan~ nemu prora~ unu so uspešno izpeljali vse na~ rtovane prireditve. V devetih dneh dogajanja je bilo poskrbljeno za razli~ ne športne in glasbene okuse. Najve~ obiskovalcev so zabeležili zadnji dan, ko so na oder pred OŠ Cerknica stopili Rock Party-zani, Alee, Christine in Mentalci. Zabave željne mladine niso odgnale niti nekolike nižje tempe-rature, za tiste najbolj vzdržljive pa je bil organiziran tudi after party na Farbarjevemu kozolcu, kjer so na svoj ra~ un prišli ljubitelji plesnih ritmov. Vsak dan festivala je potekal vsaj en športni turnir, kjer je bila udeležba primerljiva s prejšnjimi leti. Poleg zaklju~ nega koncerta je najve~ obi-skovalcev pritegnil ve~ er stand-up komedije, saj so bili klubski prostori zapolnjeni do zadnjega koti~ ka. aj

Glasbeni plac pod lipcoCerknica, �5. junij – Ljubite-lji kakovostne glasbe in drugi Cerkni~ ani so na dan držav-nosti napolnili plac na Tabo-ru pod lipco, kot doma~ ini re~ ejo prostoru v starem je-dru naselja, in pod milim ne-bom prisluhnili godbenikom. Na 12. Poletnem ve~ eru sta poleg Godbe Cerknica za-igrala tudi Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in mladinski orkester Godbene šole Cerknica, pravo navdu-šenje pa so poželi godbeniki Moselle Valley Brass Band iz Luksemburga. Poslušalce in godbeni-ke je pozdravil cerkniški župan Marko Rupar, ki se je spomnil tudi dneva državnosti, nato pa so se zbrani prepustili ubranim zvokom mojstrskih godbenikov. pt

Krompir in zelje na pivškem shoduPivka, �. julij – Na vro~ sobotni popoldan se je na ploš~ adi pred Krpanovim domom v Pivki odvijala pri-reditev z naslovom Pivški shod. Turisti~ no društvo Piv-ka je kot organizator priredi-tve v goste povabilo skupi-ne Pivo&^evapi, Akorde ter Avione in tako zadovoljilo glasbeni okus vseh genera-cij. Da pa so bili polni tudi želodci, so poskrbele ~ lani-ce društva, ki so skuhale in razdelile približno 300 por-cij tipi~ ne jedi iz pivškega konca, krompirja v zelnici z doma~ imi ocvirki in kloba-so. Elaborat o zaš~ iti te jedi kot blagovne znamke iz Pivke je izdelala Martina Smrdelj iz Trnja s svojimi sošolkami na srednji ekonomski šoli v Postojni. Za popestritev ponudbe na shodu so poskrbeli še sladoledar s pra-vim doma~ im sladoledom iz Pobegov pri Kopru, Sini~ ke s svojimi ro~ no izdelanimi pun~ kami in prti~ ki, Jerneja Ksir z Nejino pravljico in Društvo starodobnikov, ~ ebelarji, Kmetija Šuštarjevi in drugi ponudniki doma~ ih izdelkov, od katerih so nekateri vklju~ eni v društvo za Razvoj podeže-lja med Snežnikom in Nanosom. Prireditev je pozno popoldan zaznamovala tudi kratkotrajna poletna ploha, ki pa obiskovalcev ni prepodila. pš

Trnje pri Pivki, 1. in �. julij – Trnjefest je že štirinajsti~ zapored poskrbel za ljubitelje druga~ ne muzike in dva dni aktivnega druženja v prijetni svežini borovega gozdi~ ka.

Rovte – Prve julijske dni so Rovte zaživele s prireditvi-jo Poletje v Rovtah. Program, ki ga vsako leto zavzeto pri-pravljajo ~ lani omenjene-ga športnega društva, se je pravzaprav za~ el že na za-dnji junijski dan z otroško delavnico v krajevni knjižnici, v julij pa so stopili z risan-kami in animiranimi filmi za otroke ter družinskim filmom. Sobota je bila v znamenju športnih iger: balinarske-ga turnirja, kolesarjenja po krajevni skupnosti, košar-karskega turnirja in kolesar-

skega družinskega kroga. Zadnji dan prireditve so organizatorji želeli izpeljati tudi predstavitev in demonstracijske vožnje z vozili na zra~ ni blazini, vendar so morali zaradi administrativnih in tehni~ nih težav vozila ta dogodek odpovedati.

Zato pa je bilo toliko bolj veselo na veliki vrtni veselici z nastopajo~ im ansamblom Roka Žlin-dre, gostjo ve~ era Manco Špik in bogatim sre~ elovom. Za razliko od prejšnjih dveh let je šlo or-ganizatorjem letos na roke tudi vreme, ki je pripomoglo, da se je zaklju~ ne veselice devetega Poletja v Rovtah udeležilo rekordnih 1.500 ljudi, vseh prireditev skupaj pa skoraj dva tiso~ .

Program ene najve~ jih prireditev na logaškem Športno društvo Kovk Rovte financira predvsem iz lastnih sredstev, nekaj primaknejo sponzorji in donatorji, od ob~ ine Logatec, kamor so se pri-javili na razpis za sofinanciranje programov, pa so dobili zgolj minimalna sredstva. bmk

FOTO

: JE

RA P

ETAN

Festival druga~ ne glasbe v Trnju

Prvi julijski vikend je v idili~ en gozdi~ ek nad vasjo Trnje pri Pivki privabil množico nav-dušencev druga~ ne glasbe, zvestih podpornikov dolgo-letnega festivala in nena-zadnje presenetljivo število doma~ inov iz bližje in širše okolice, željnih dobre zaba-ve in druženja. Festival, ki je namenjen predvsem ne-uveljavljenim skupinam, je tokrat postregel kar s tremi

skupinami žlahtega renomeja. V petek so najprej navdušili ma-kedonski Foltin ter Broken lock (^rnomelj), nastopili so še Joko Ono (Ljubljana), Second chance blown (Koper), The Hoax Pro-gram (Ajdovš~ ina), iz ^eške je prišla skupina Esazlesa, In-shane (Gornja Radgona) in Battery man (Ljubljana). Sobotni ve~ er je po-stregel najprej z glasbeno posla-stico Demolition group (Brežice), sledili so N’toko (Šentjernej, Lju-

bljana, Tokyo), hrvaški Storms, Mazoo+ (Postojna, Pivka), I’m a disease (Nova Gorica), Trije pijan~ ki (Železniki), Orton ter Barka tone + Bele plombe (Kras, Prekmurje).

Festival, na katerem je po-skrbljeno za kampiranje, tuši-ranje, pija~ o, jeda~ o, vegetar-jance, pse in dva dni dobre zabave, je vzoren zgled medob~ inskega sodelova-nja in prostovolnega dela ~ lanov Mladinskega kulturno delovnega centra iz Postoje in društva Hiša Kulture v Piv-ki. kt

Poletje v Rovtah tokrat rekordno

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: AR

HIV

TD

PIV

KA

FOTO

: KA

TARI

NA

TEM

KOVA

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

KAJ: Poletni kulturni utrip KJE: Postojna, mestno središ~ e KDAJ: ves julijMestno središ~ e Postojne je tudi letošnje poletje živahno, saj ob~ ina v sklopu festivala Kulturni utrip poletja prireja ve~ kot tride-setih prireditev in dogodkov. Do konca meseca se bo zvrstilo še kar nekaj nastopajo~ ih, med katerimi bodo predvsem doma~ i izva-jalci in skupine. Miran Žitko z Ob~ ine Postojna je povedal, da so se z veseljem odzvale tudi krajevne skupnosti, ki predstavljajo svoje delovanje, kar je bila, med drugim, tudi želja organizatorja. Predsta-vile so se že krajevne skupnosti Veliko Ubeljsko, Razdrto, Hruševje, Studeno in Bukovje, v prihodnjem tednu se bo še slavenska.

V filmskih projekcijah je spet zaživel Kino pod zvezdami. Priho-dnjo sredo bo na ogled odštekana komedija Film, da te kap (Scary movie), 20. julija komedija Šefova h~ erka (Boss’s Daughter), zadnjo sredo v mesecu pa komedija Kako se poro~ iti in ostati samski (Pre-te-moi ta main). Obetajo se tudi nastopi skupine Malibu, kubanske skupine Mariachi in skupine Aliens.

Na svoj ra~ un prihajajo tudi otroci, ki jih bodo tudi v prihodnjih dneh zabavale lutkovne predstave in razli~ ne glasbene animaci-je. Festival bo zaklju~ il nastop izbranih s tekmovanja Slovenija ima talent. vr

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 3V s r e d i š ~ u

Poletno dogajanje v regiji

KAJ: Festival amaterske kulture Postojna KJE: Titov trg v Postojni KDAJ: od 15. do 17. julijaPostojnski Teater Harlekin letos prvi~ organizira v sodelovanju s postojnsko ob~ ino poletni mednarodni gledališki festival, ki so ga poimenovali FESTIVAL AMATERSKE KULTURE POSTOJNA. Na njem bodo poleg slovenskih skupin nastopili še gledališ~ niki iz sose-dnjih držav Hrvaške in Italije ter Bosne in Hercegovine. Obiskovalci si bodo lahko ogledali devet predstav, predvsem komedij. Slednje se bodo, v kolikor bo vreme naklonjeno, odvijale na Titovem trgu. »Naš teater deluje sedmo leto in v tem ~ asu smo uspešno upri-zorili že 17 avtorskih predstav, s katerimi smo dosegli odmevne uspehe doma in na ve~ jih mednarodnih festivalih v tujini,« pove direktor festivala Mitja Kranjc. Prav udeležba na mednarodnih fe-stivalih, kjer so ~ lani teatra Harlekin navezovali stike z ostalimi gledališ~ niki, je botrovala odlo~ itvi, da priredijo tovrstno sre~ anje umetnikov tudi doma, v Postojni, in doma~ i publiki ponudijo nekaj ve~ . Festival finan~ no in tehni~ no podpira postojnska ob~ ina, pri koordinaciji pa sodelujejo še selektorja Nenad Muždeka in Drago Posega, Mathias Štefan~ i~ in Boštjan Dolenc. b~

KAJ: 16. Erazmov viteški turnir KJE: Predjama, KDAJ: 16. in 17. julijKatera srednjeveška lepotica bo o~ arala Petra Polesa? Odgovor bo-ste dobili na Erazmovem viteškem turnirju, srednjeveškem spekta-klu, ki se bo za~ el že v soboto zve~ er. »Pripravili bomo srednjeveško veselico z ognjeno osvetlitvijo, nastopali bodo srednjeveški plesalci in trebušne plesalke, vitezi bodo v objemu ognja prikazali »ognje-no Karantanijo«, ves ~ as pa nas bo zabavala avtenti~ na srednjeve-ška glasba. Romanti~ ni Predjamski grad bo odprt do polno~ i,« nam je povedal Dragan Kikovi} iz družbe Postojnska jama. Za vse, ki bi se želeli prebuditi pod edinstveno srednjeveško trdnjavo, bo omogo~ eno brezpla~ no kampiranje.

Poletno jutro bo prineslo 16. Erazmov viteški turnir, ki ga bo v vlo-gi grajskega klicarja vodil Peter Poles. Obiskovalci bodo lahko uživali v bojih vitezov, me~ evalcev in konjenikov. Zabavali jih bodo grajska gospoda, zastavometalci, gluma~ i, norci, trgovci, ~ arodeji, silaki in privla~ ne trebušne plesalke. Pri Postojnski jami bodo tudi letos pripra-vili obilno in slastno srednjeveško pojedino, pripravljajo pa tudi no-vost, dve nagradni igri. vr

KAJ: 33. Krompirjeva no~ KJE: Veliko Ubeljsko, KDAJ: 20. avgustNa Krompirjevo no~ letos prvi~ prihaja Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Njihov koncert bo vrhunec ve~ era, organizatorji iz Turisti~ no-športno-kulturnega društva Tisa-Nanos pa ra~ unajo, da tudi magnet ve~ era. Obiskovalce bosta sicer zabavali tudi Pop Design in rock zasedba, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Kot nam je povedala Sabrina Premrov, vodja prireditve, se bo dogajanje za~ elo že v popoldanskih urah. Za otroško animacijo bo poskrbela Damjana Golavšek, zabavno bo na krompirjevih igrah, izbirali bodo najtežji in krompir najzanimivejše oblike, potekal bo tudi turnir v briškoli in tršetu, manjkal pa ne bo niti sre~ elov. Sicer pa Ubeljci poleg odli~ ne zabave obljubljajo tudi obilo porcij odli~ nega krompirja. Ocvrtega ponavadi pe~ ejo vse do jutranjih ur. Lani, ko je prireditev z najdaljšo tradicijo dale~ na okrog obiskalo kar tri tiso~ obiskovalcev, so razdelili tri tone krompirja. vr

KAJ: Kino KJE: Kino Pivka KDAJ: vsako soboto ob 20. uriNa sporedu kina v Pivki bo že to soboto ~ etrti del Piratov s Ka-ribov, nadaljevali bodo z drugim delom Prekrokane no~ i, potem pa se bodo do sredine avgusta zvrstili še filmi Dekliš~ ina, Kung fu panda 2, triler Odklenjen in akcijska domišljijska pustolovš~ ina Thor, spored za naprej pa bodo oblikovali sproti. Kino so v Pivki obudili v sodelovanju z ob~ ino, cena kart pa je simboli~ na. Najprej so imeli v mislih predvajanje filmov, ki v kinodvoranah niso ve~ na sporedu, pa bi jih gledalci radi spet videli, vendar se je izkazalo, da takšne predstave pri nas niso dovoljene in se starih filmov ne sme ponavljati. »Pokazalo se je, da si ljudje v poletnih dneh želijo lahkotnih in akcijskih filmov, zato smo se prilagodili okusu gledal-cev in na spored uvrstili fime, ki si jih želijo videti,« je povedala Erika Kova~ i~ z ob~ ine Pivka. ab

KAJ: Po~ itniški program Centra za socialno delo Cerknica KJE: Bloke, Cerknica in Stari trg KDAJ: od 5. do 13. julijaVodja programa Nina Bavdek je zelo zadovoljna, ker imajo vse tri ob~ ine, ki program financirajo, velik posluh, prav tako osnovne šole. Otroci iz vseh treh ob~ in se bodo na morje odpravili še en-krat, 11. julija. V torek, 12. julija, se bodo otroci iz vseh ob~ in prvi~ skupaj zabavali na športnih igrah pred cerkniško osnovno šolo. Pomerili se bodo v štirih panogah, za najboljše so pripravili na-grade. Druženje bodo popestrili z igranjem in družabnimi igrami, poskrbeli so tudi za hrano in pija~ o. Športne igre se bodo za~ ele ob 9. uri; avtobus izpred šole v Starem trgu bo odpeljal ob 8. uri, izpred šole v Novi vasi pa ob 8.15. 13. julija bodo po~ itniški pro-gram CSD zaklju~ ili z druženjem in igranjem pred osnovnima šola-ma v Cerknici in Starem trgu, otroci z Blok pa bodo ob 9. uri odšli v Velike Bloke v gostilno Miklav~ i~ . Na CSD pravijo, da jim zagoto-vo ne bo dolg~ as, pa tudi la~ ni in žejni ne bodo.

Med poletjem se v tem delu Notranjske ne bo dogajalo prav veliko. Otroke bosta na letovanje popeljala Društvo prijateljev mla-dine Notranjska in obmo~ ni Rde~ i križ, taborniki jih bodo popeljali na taborjenje, najbrž pa bodo za njih kaj pripravili tudi skavti. pt

KAJ: Po~ itniški tabor za otroke KJE: Stara Sušica, KDAJ: od 25. do 30. julijaOsnovnošolci bodo v neposrednem stiku z naravo ~ as preživljali na travniku ob potoku, preno~ evali v šotorih in ustvarjali v razli~ nih de-lavnicah. Organizatorji pripravljajo glasbene delavnice, ki bodo na-menjene spoznavanju igranja bobnov in drugih ritem instrumentov, v delavnicah rezbarjenja se bodo preizkušali v obdelavi lesa, u~ ili se bodo tudi polstenja – mokre obdelave nepredene volne in se pošteno razmigali s športnimi aktivnostmi. Hedvika Turk tabore organizira že od leta 2004, kajti neokrnjeno naravo doma~ e vasi je želela deliti z obi-skovalci, s posebnim veseljem pa se na taboru posve~ a otrokom, ki so sicer odrinjeni in otrokom s posebnimi potrebami. »Želela sem, da bi naši doma~ i otroci našli stik z otroki iz drugih krajev, hkrati pa da bi otroci iz bolj urbanega okolja prišli v stik z naravo,« pravi organizator-ka, ki se je pred leti sre~ ala tudi z waldorfsko pedagogiko in njene ele-mente vpeljala v delavnice na taboru. »Pri nas nikogar v ni~ ne silimo, smo pa zelo veseli, ko vidimo, da se otroci lepo vklju~ ijo in dosežejo stvari, ki so se jih prej bali ali pa so mislili, da jih niso sposobni naredi-ti,« je še povedala Hedvika Turk. ab

KAJ: Poletni jahalni in doživljajski tabori KJE: Posestvo Islandski konji Trnje pri Pivki KDAJ: od julija do septembraNa posestvu Islandski konji v Trnju oba po~ itniška meseca organizira-jo tabore za otroke. Letos bodo izvedli en doživljajski in štiri jahalne tabore. Doživljajski tabor konec julija je namenjen osnovnošolcem, ki še niso veš~ i jahanja. Otroci bodo pet dni preživeli v naravi in se družili s ~ redo islandskih konj ob biološko pridelani brezmesni hrani. »Prisluhnili bomo šepetu konj, se s konji odpravili v naravo, taborili in se od konj u~ ili življenja v skupini ter sporazumevanja brez besed,« je povedala Lise Pedersen Pavši~ . Jahalni tabori, namenjeni otrokom s predznanjem jahanja na islandskih konjih, bodo v juliju in avgustu trajali štiri dni, udeleženci pa bodo bivanje v Trnju lahko podaljšali na ves teden. »Poudarek je na u~ enju jahanja in splošnem konjarstvu, vse je prilagojeno jaha~ u in njegovemu predznanju. Poleg jahanja, u~ nih ur in teorije na taboru skrbimo za konje, kuhamo ve~ erje in po-spravljamo ter se imamo fino,« je še dodala Pavši~ eva. Otroci se lahko na tabore še prijavijo. V obeh po~ itniških mesecih in v septembru pa skupaj z društvom Vita organizirajo tudi delavnice v okviru projektov Pomagajmo (sebi in drugim) in Znanje rešuje. Namenjene so odra-slim in otrokom, na njih pa se bodo udeleženci nau~ ili kako nesre~ o prepre~ iti in kako ravnati, ~ e se ta vseeno zgodi. ab

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: H

EDVI

KA T

URK

KAJ: Festival Logaško poletje KJE: Logatec, KDAJ: od 26. avgusta do 2. septembraKlub logaških študentov je po ukinitvi urada za mladino pri logaški ob~ ini ostal edini organizator Festivala Logaško poletje, ki je iz tri-dnevne prireditve Adijo, poletje zrasla v desetdnevni festival, katerega namen je druženje, zabava in predstavitev kulturnega ustvarjanja in športnega dogajanja v Logatcu. Kljub finan~ nim težavam skušajo lo-gaški študentje ohraniti tradicijo druženja pred za~ etkom novega štu-dijskega leta in pokazati, da se v Logatcu marsikaj dogaja.

Festivalske prireditve bodo potekale na razli~ nih lokacijah v ob~ ini. Na športnem podro~ ju organizatorji pripravljajo turnir trojk v košar-ki, ženski in moški turnir v odbojki in tako imenovani fuzbal na vodi. Med kulturnimi prireditvami izpostavljajo dogodek Stebri družbe – po-slikava betonskih stebrov kozolca pod Sekirco, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, in koncert Big banda Wonderbrass. Za najmlajše bodo v organizaciji omenjenega sklada in Kluba Grajski park v le-tem potekale celodnevne dejavnosti, na~ rtujejo pa tudi stand-up predstavo, ~ e bo možno na Cankarjevi ce-sti v središ~ u Logatca. Vrhunec festivala bo nastop ene izmed znanih slovenskih skupin v soboto, 3. septembra, naslednji dan pa veselica v Klubu Grajski park. V sklopu festivala bo društvo Ognji~ pripravilo tudi dogodek, namenjen spoznavanju rastlin (na sliki utrinek z lanskega nabiranja zeliš~ ).

Temeljno sporo~ ilo logaškega festivala, na katerem bo vstop na vse prireditve brezpla~ en, je kakovostno in aktivno preživljanje prostega ~ asa in popestritev dogajanja v ob~ ini, saj morajo mladi vse preve~ aktivnosti iskati izven svojega kraja. bmk

FOTO

: AR

HIV

NKN

KAJ: Zmaj ‘ma mlade KJE: Postojna, Titov in Novi trg KDAJ: od 16. do 28. avgustaLetošnji festival Zmaj ‘ma mlade bo zaradi zmanjšanih finan~ nih sredstev skrajšan na dva tedna, njegov pretežni del pa se bo odvijal na Titovem trgu, saj je bil takšen eden od razpisnih pogojev ob~ ine, ki bo letos festivalu sicer namenila manj sredstev kot lani. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so bili manj radodarni tudi spon-zorji. »Zato vabimo ~ im ve~ ljudi, da se v~ lanijo v Društvo podpor-nikov festivala Zmaj ‘ma mlade in na ta na~ in pomagajo festivalu,« pravi Samo Vesel, programski vodja festivala. Ob~ ni zbor društva bo jutri ob 19.30 pred Mladinskim centrom Postojna.

Program festivala bo po Veselovih besedah podobno zasno-van kot prejšnja leta, vendar do zaklju~ ka naše redakcije še ni bil dokon~ no izdelan, zato izvajalci zaenkrat še ostajajo skrivnost. Na trgu pred Primorko se bo odvijal zadnji festivalski vikend, ki bo, kot napoveduje Vesel, »udarnejši«. Želja ustvarjalcev in ljubiteljev festi-vala pa še naprej ostaja, da bi svoje mesto v celoti spet dobil na trgu sredi mesta. vr

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

Bibijana Mihevc, ravnateljica Knjižnice Logatec: »Izposoja gradiva se je v zadnjih desetih letih pove~ ala celo za 94 odstotkov.«

Avtobus v Žusterno pri Kopru vsak dan odpelje 45 otrok iz Postojne, Prestranka in Pivke, zanje pa skrbijo vaditelji in u~ itelji plavanja.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011V s r e d i { ~ u�

Notranjska – Ob~ ine same po~ itniškega varstva ne organizirajo,

smo izvedeli tako v Postojni kot v Logatcu, Pivki in Cerknici, medtem ko se je pred leti s to dejavnostjo

ukvarjala Zveza prijateljev mladine.

V poletnem izboru literature v knjižnicah prevladuje leposlovje, zlasti razli~ ni romani, pa tudi spomini,

biografije in potopisi. »Letos so najbolj priljubljena dela Georga R. R. Martina,« nam je zaupala Bibijana

Mihevc, ravnateljica Knjižnice Logatec.

Danes bodo odprli nov dnevni centerBegunje – Jutri se zaklju~ uje mednarodni tabor prostovoljcev za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki je tudi letos te-den dni potekal na Eko kmetiji Topol. Tabor je v evropskem letu prostovoljstva pripravila Slovenska humanitarna organizacija s statusom v javnem interesu, Novi paradoks, ki ga izvaja skupaj z ljubljanskim Zavodom Voluntariat pod okriljem mednarodne Evropske organizacije prostovoljcev SCI. Tabora se je udeležilo ve~ kot dvajset prostovoljcev iz devetih držav, Južne Koreje, Ma-džarske, Irske, ^eške, Srbije, Italije, Moldavije in Avstrije. Urejali so okolico kmetije, danes, ob 12. uri, pa bodo odprli nov in pov-sem opremljen dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju.

Na delovnem taboru udeleženci niso bili prikrajšani niti za krajinske lepote. Ogledali so si grad Snežnik, se sprehodili po Cerkniškem jezeru, z mizarjem Ivanom Najgarjem obnavljali sta-ro kme~ ko pohištvo in skozi vse omenjeno bolje spoznali lokal-no okolje.

Sicer pa Novi paradoks na Eko kmetiji Topol oskrbuje šest stalnih stanovalcev, po slovenskih krajih jih ima še 64, zaposluje ~ ez 30 sodelavcev in vklju~ uje ve~ kot sto prostovoljcev. b~

Po~ itniško varstvo prej izjema kot praviloVarovanje notranjskih otrok med po~ itnicami letos ponujajo le posamezna društva in organizacije, in sicer v obliki športnih in družabnih dejavnosti

Še najbolj aktivni so v po~ itni-škem ~ asu pri Športni zvezi Postojna, ki pokriva tudi piv-ško ob~ ino, in Zavodu BAPO iz Starega trga pri Ložu. Prvi med drugim pripravljajo košarkarske tabore, otroke pa vabijo tudi v programe športnih po~ itnic 2011. Zavod BAPO pa otroke vabi v po~ itniške delavnice.

Košarka za mladeTako je od 26. junija do 2. julija postojnska košarkarska zveza v sodelovanju s Košarkarsko zve-zo Slovenije v Postojni, podobno kot zadnjih 14 let, letos pripra-vila 35. slovenski košarkarski tabor, ki pomeni eno od oblik strokovnega dela z mladimi ko-šarkarji in se nepretrgoma od-vija že od leta 1977. Letos se je tabora v Postojni udeležilo 170 mladih košarkarjev, ki so tako koristno preživeli nekaj po~ itni-ških dni, 26 trenerjev in 34 so-

dnikov, ve~ inoma iz Slovenije, vedno ve~ pa jih prihaja tudi iz Italije in s Hrvaške.

trajnostni razvoj iz Starega trga pri Ložu ponuja po~ itniške de-lavnice, namenjene otrokom od 6. do 13. leta. Otroci se lahko udeležijo likovne, glasbene in ustvarjalne delavnice, spozna-vajo angleški jezik, iš~ ejo skriti zaklad, se igrajo indijance … S prispevkom 60 evrov za te-den dni v treh razli~ nih termi-nih si starši zagotovijo varstvo otrok med 7.30 in 15.45. uro, štiri obroke, pija~ o, delavnice, pripomo~ ke in ves potreben material.

Dlan na dlan letos brez poletnega varstvaZaradi slabega odziva na na~ rtovano celotedensko pole-tno varstvo otrok, predvsem pa zaradi pomanjkanja finan~ nih sredstev sicer zelo aktivno dru-štvo Dlan na dlan iz Logatca to poletje ne ponuja varstva otrok. V prvem tednu po~ itnic so iz-vedli nogometni teden odpr-tih vrat za vsakogar, v avgustu bodo pri~ eli novo sezono nogo-metne šole, jeseni pa nadalje-vali dosedanje in uvedli še kake nove dejavnosti.

Na 5. mednarodnem košarkar-skem taboru FIBA Europe pa so se, prav tako v organizaciji ome-

njenih košarkarskih zvez, od 9. do 14. julija sre~ ala dekleta, sta-ra do 15 let. Gre za edini tovrstni

tabor v Evropi, o ~ emer med dru-gim pri~ a tudi visoka udeležba iz ve~ kot 30 evropskih držav.

Športne po~ itniceVarstva otrok v klasi~ nem pome-nu besede pri Športni zvezi Po-stojna sicer nimajo, pripravili pa so program za športne po~ itnice 2011. Ponujajo športne delav-nice za otroke od šestega leta naprej, pod vodstvom strokovno usposobljenih študentov fakulte-te za šport. Programi, ki poteka-jo na športnih igriš~ ih Postojne, so brezpla~ ni, pla~ ati je treba le prispevek v višini štiri evre za plavanje v Žusterni. Prav za to dejavnost je tudi najve~ zanima-nja, saj avtobus v Žusterno pri Kopru vsak dan odpelje 45 otrok iz Postojne, Prestranka in Pivke, zanje pa skrbijo vaditelji in u~ ite-lji plavanja. Prvi del programa zaklju~ ujejo prav danes, nada-ljevali pa bodo 22. avgusta na igriš~ ih v športnem parku.

Zavod BAPO s po~ itniškimi delavnicamiZavod za izobraževanje, turi-zem, mladinske dejavnosti in

FOTO

: AR

HIV

ŠPO

RTN

E ZV

EZE

POST

OJN

A

Blanka Markovi~ Kocen

Knjiga – poletna prijateljicaNotranjci radi beremo, klasi~ na knjiga še vedno prednja~ i pred zvo~ no in elektronsko

^lanstvo v Knjižnici Logatec se iz leta v leto pove~ uje, med mladi-mi pa ne beležijo upada obiska zaradi vse ve~ je informatizacije, saj v knjižnicah danes ponuja-jo gradivo na razli~ nih medijih, ki so zanimivi tudi za mlade, poja-snjuje Mihev~ eva, ki je z bralno kulturo na Notranjskem zado-voljna.

Vsako leto 330 novih uporabnikov knjižnice»Številke, ki govorijo o obisku in izposoji gradiva, še vedno rasejo. Morda je zanimiv podatek, da se je izposoja gradiva v zadnjih de-setih letih pove~ ala celo za 94 odstotkov,« poudarja. Vsako leto se v knjižnico Logatec na novo vpiše povpre~ no 330 uporabni-kov, nekaj pa se jih seveda tudi odseli ali pa knjižnic kako leto ne obiskuje.

V logaški knjižnici imajo med uporabniki vse starostne sku-pine, od predšolskih otrok do upokojencev. Po ravnatelji~ inih besedah pa izstopata dve: otroci in mladostniki do 15 let in staro-stna skupina od 25 do 50 let, v vseh skupinah še vedno prevla-duje izposoja klasi~ ne knjige.

Poleti predvsem leposlovje»Izbor literature, po kateri pose-gajo naši uporabniki, se po le-tnih ~ asih nekoliko spreminja,«

ugotavlja sogovornica. Od jeseni do konca pomladi sta približno enako zastopana strokovna li-teratura in leposlovje, ki poleti prevladuje. »Naši bralci v veliki meri za~ asno izpraznijo police z romani razli~ nih zvrsti, radi pa posegajo tudi po kakšnih drugih zvrsteh – spominih, biografijah, potopisih ipd.,« pojasnjuje so-govornica, ki posebej izpostavlja izposojo slikanic, pri kateri dose-gajo visoke številke. »Želeli pa bi si, da bi bralci nekoliko ve~ po-segali po poeziji, saj na teh po-licah lahko najdejo izvrstna slo-venska in prevedena dela.«

Na splet po nasvetIn kakšno branje na po~ itnicah svetujejo knjižni~ arji? »Naša do-sedanja praksa kaže, da poleti

bralci radi posežejo po romanih, ki po vsebini niso zahtevni in služijo sprostitvi. Sicer pa svetu-jemo, da bralci posežejo tudi po delih slovenskih avtorjev, saj se tudi tu najdejo zelo dobra dela, in da si ogledajo naš nasvet na strani www.log.sik.si/kaj-brati/knjiznicarji-predlagamo/,« pra-vi Mihev~ eva. Na spletni strani www.log.sik.si/ pa uporabniki med drugim lahko najdejo tudi seznam najbolj branih knjig. Tre-nutno so najbolj iskani avtorji Georg R.R. Martin, Kathleen E. Woodiwiss, Kluun in Julie Gar-wood.

Prihajajo elektronske knjigeSestavni del ponudbe Knjižni-ce Logatec, ki ima svoje enote

v Rovtah, Hotedršici in na Vrhu sv. treh kraljev, njena knjižni~ na zbirka pa obsega 81.178 enot, postajajo tudi zvo~ ne knjige, vendar zaenkrat bralci po njih še ne posegajo veliko. Elektron-skih bralnikov še nimajo, pravi Mihev~ eva, ker praksa pri javni izposoji tovrstnega gradiva kaže še na dolo~ ene pomanjkljivosti. »Gotovo pa je tudi to del priho-dnosti, ki bo zaznamovala našo dejavnost. Cilj bo dosežen, ko si bo bralec s pomo~ jo interne-ta na svoj bralnik na daljavo iz-posodil knjigo iz naše knjižni-ce.« Elektronska knjiga je nova oblika nosilca informacij, ki pa po mnenju ravnateljice logaške knjižnice še zlepa ne bo nado-mestila ali celo izrinila dobre stare knjige.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Blanka Markovi~ Kocen

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str 5

V kakšni organizacijski obliki bo v primeru likvidacije Kraških lekarn delovala postojnska lekarna, še ni jasno. Bo ob~ ina oblikovala nov zavod, podelila koncesijo, lekarno vklju~ ila v drug zavod?

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 5A k t u a l n o v r e g i j i

»Nedopustno bi bilo zavod, ki dobro posluje, je strokoven, ima dobre delovne pogoje, ki smo si jih sami uredili s sredstvi, pridobljenimi na trgu, razbijati zaradi razli~ nih politi~ nih interesov ob~ in ustanoviteljic in njihove nesposobnosti dogovarjanja,« pravi Anita Malnar, vršilka dolžnosti Javnega zavoda Kraške lekarne s štirimi lekarnami in štirimi podružnicami v šestih ob~ inah, ki mu po 40 letih grozi razpad.

Lekarne – talke politi~ nih interesovPoskus likvidacije uspešnih Kraških lekarn – Lekarniška zbornica poziva ministrstvo za zdravje k sistemskim spremembam, ki bi prepre~ ile »samovoljo ob~ in«

Zaskrbljenost nad namero po-stojnske ob~ ine, da kljub na-sprotovanju nekaterih drugih ustanoviteljic (prisilno) likvidira uspešen zavod Kraške lekarne, je izrazila tudi Lekarniška zbor-nica Slovenije, kjer poudarjajo, da ni nobenega razloga, da se na silo spreminja dobro ute~ en sistem. Ministrstvo za zdravje so zato že opozorili na neustrezno

sistemsko ureditev, ki oblikova-nje lekarniške mreže prepuš~ a ob~ inam.

Ve~ ji stroški, slabša dostopnostMalnarjeva poudarja, da Kraške lekarne poslujejo zelo uspešno. Presežek so zadnja leta name-njali za razvoj (delno ustanovi-teljicam, delno pa za pla~ e), ob-novili so vse lekarne, jih opremili in posodobili, lani so odprli dve novi podružnici v Podgradu in v Dutovljah z namenom bližanja storitev uporabnikom. V vodo pa je padla na~ rtovana podružnica v Prestranku, ker se je zapletlo pri iskanju ustrezne lokacije.

Med argumenti proti razdruži-tvi Malnarjeva izpostavlja, da v sedanji obliki zavod deluje naj-bolj racionalno (z le eno upra-vo), ima nižje stroške nabave, zaposleni se lažje izpopolnjuje-

zato naslovili vprašanje, ~ e lah-ko svojo odlo~ itev tudi tehtneje argumentirajo. Vprašali smo jih tudi, zakaj raje ne poiš~ ejo so-glasja ostalih ob~ in za izstop, kot pa rušijo celoten zavod, a odgovorov nismo dobili.

Razdružitvi sicer nasprotujejo ilirskobistriška, pivška, divaška in komenska ob~ ina, bi pa po sledi Postojne utegnila iti Sežana.

No~ ejo biti trgovine»Ne želimo postati trgovine, na kar nakazuje trenutno dogaja-nje. Ob~ inam kot ustanovitelji-cam lekarn je namre~ pogosto v interesu predvsem maksimira-nje presežkov in potem njihovo kanaliziranje v druge namene, namesto da bi šli za razvoj le-karniške dejavnosti,« je opozo-rila Romana Rakovec, ~ lanica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije. Potrošništvo pri kupovanju in jemanju zdravil, ki bi ga omogo~ ila zgolj tržna naravnanost lekarn, bi po njenih besedah namre~ dolgoro~ no pri-neslo zelo hude posledice tako za javno zdravje kot za zdra-vstveno blagajno.

Veronika Rupnik

jo, vodstvo ima ve~ jo strokovno avtonomijo, kader lahko pre-haja med lekarnami v slu~ aju porodniških, bolniških. Za ljudi razpad Kraških lekarn ne bi po-menil nižjih cen izdelkov. Pred-

vsem pa zavod v obstoje~ i obliki omogo~ a dostopnost storitev tudi v manjših krajih. Podružnice (Diva~ a, Komen, Dutovlje, Pod-grad), ki same poslujejo negativ-no, namre~ lahko preživijo le v sklopu zavoda, ki kot celota na ra~ un pozitivno poslujo~ ih ve~ jih lekarn (Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Pivka) posluje pozitivno.

Proti solidarnostiToda takšna solidarnost postojn-ski ob~ ini, ki bi o~ itno rada pre-jemala ve~ je presežke, kot sami pravijo, ni vše~ , zato je predla-gala likvidacijo zavoda. ^e je druge ob~ ine do 30. septembra ne bodo podprle – in kot kaže,

je ne bodo – bodo na sodiš~ u enostransko sprožili postopek za prisilno likvidacijo.

Ta pa bi pomenila, kot pravi Malnarjeva, da bi 41 zaposlenih ostalo brez pogodb o zaposlitvi. »V odloku je sicer predvideno, da bi zaposleni nadaljevali delo pri novemu delodajalcu, ampak ne vemo, kdo bo to oziroma v kakšni obliki naj bi se sploh na-daljevala lekarniška dejavnost.«

Ob~ ina Postojna je v utemelji-tvi kot razlog likvidacije navedla »razli~ ne poglede ustanoviteljev glede nadaljnjega razvoja dejav-nosti in posledi~ no nezmožnost sprejemanja klju~ nih odlo~ itev«. Že prejšnji teden smo na ob~ ino

330 tiso~ evrov je lani zna-šal presežek Kraških lekarn, ki so ustvarile 13 milijonov prihodkov iz javne službe in tri milijone na trgu. 259 tiso~ evrov lanskega presežka se bo prelilo v prora~ une šestih ob~ in ustanoviteljic, hkrati pa še 230 tiso~ evrov prenosa, ker denar ni bil porabljen za gradnjo podružni~ ne lekarne v Prestranku.

Anita Malnar pravi, da je razbijanje Kraških lekarn, ki so uspešen zavod, ne le nesmiselno, ampak tudi neupravi~ eno in nerazumljivo.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Postojna, 1. julij – V Obmo~ nem policijskem sindikatu (OPS) Postojna so izrazili bojazen, da se bo potem, ko je bila z za~ etkom junija Policijska uprava (PU) Postojna pripojena PU Koper, za~ elo postopno premeš~ anje policistov.

»Le za~ asno«Vodstvo PU Koper se je na-mre~ za ~ as turisti~ ne sezo-ne odlo~ ilo za dve premestitvi. »Zaradi turisti~ ne sezone sta bili s 1. julijem opravljeni dve

za~ asni napotitvi: policist iz Po-licijske postaje (PP) Postojna je bil za ~ as sezone napoten na PP Sežana, policist iz PP Ilir-ska Bistrica pa na PP Izola,« so nam pojasnili v službi direktor-ja PU Koper in poudarili, da ne

Afriški begunci želijo na zahod tudi prek naših krajevGeneralna policijska uprava je pred dnevi sporo~ ila, da je poli-cija v zadnjem mesecu zaznala pove~ anje števila nezakonitih prehodov državne meje iz Hrvaške v Slovenijo in zato okrepila varovanje državne meje na vseh kriti~ nih obmo~ jih ob meji. Do nezakonitih prehodov prihaja zlasti na obmo~ ju PU Koper, pod katero sodi tudi obmo~ je nekdanje PU Postojna. Mejo je nezakonito prestopilo ve~ državljanov Afganistana, Irana, Ira-ka, Egipta, Pakistana, Libije, Maroka, Alžirije, Palestine, Konga, Senegala ter Somalije. Skupno število nelegalnih prebežnikov sicer ni veliko, vendar »pa pomeni odstopanje od dolgoletne-ga padajo~ ega trenda nedovoljenih migracij v Sloveniji«, so še pojasnili.

Policijski sindikat proti premeš~ anju

gre za premestitev, ampak le za za~ asno napotitev. S tem se, kot je poudaril predsednik OPS Jure Ocepek, v OPS nikakor ne strinjajo, saj imajo policisti že na obmo~ ju Postojne in Ilirske Bistrice dovolj dela in težav, še posebej v turisti~ ni sezoni, hkra-ti pa so tukajšnje enote kadro-vsko podhranjene.

Za kadrovsko okrepitevNa PU Koper, ki jo vodi Božidar Štemberger, so nam zagotovili, da drugih napotitev in preme-stitev trenutno ne na~ rtujejo. Ocepek pa ob tem spomni tudi na zagotovila vodstva Policije, da bodo vsi policisti po projektu Libra ostali v okoljih, kjer so že do sedaj opravljali svoje delo. OPS od vodstva PU Koper zato pri~ akuje, da bo na Generalno policijsko upravo sporo~ ilo teža-ve s kadrovsko problematiko na celotni PU Koper in zahtevalo, da se na novo zaposli policiste, ki bodo dodeljeni v kadrovsko podhranjene enote. vr

Za ~ as sezone premeš~ ena dva policista

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

Pivka, �9. junij – Pivški svetniki so na zadnji seji ob~ inskega sveta razpravljali o mogo~ ih razli~ icah avtocestnega odseka Postojna/Diva~ a–Jelšane. Zanje je najprimernejša varianta Diva~ a 2 z navezavo na Diva~ o 1, torej od Ribnice do ^epna in naprej do ^ebulovice. Zavrnili pa so možnost izvedbe variante Postojna 1, ki bi potekala ob strugi reke Pivke in po obmo~ ju Nature 2000.

Stari trg, �3. junij – Svetniki v Loški dolini so se na zadnji seji pogovarjali tudi o

težavah z onesnaženo pitno vodo, zaradi katere je konec junija zbolelo veliko

ljudi. Na ob~ inski upravi rešitve iš~ ejo skupaj s cerkniško Komunalo. Na mize so

svetniki naposled dobili tudi zahtevano dokumentacijo o prodaji zemljiš~ za

gradnjo trgovskega centra.

Cerknica, 30. junij – Cerkniški svetniki so na junijski seji potrdili sklep o likvidaciji in odlok o ukinitvi Notranjsko-kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna, ki ju mora sprejeti vseh pet ob~ in ustanoviteljic.

Na seji o avtocestiMOP pripravlja Državni prostorski na~ rt za odsek avtoceste Postojna/Diva~ a–Jelšane

Razdrto

Divača

Postojna

Čepno

Ravne

Boršt

Selce

Dolenje

Ribnica

Mereče

Vremščica

MP Jelšane

razcep Gabrk

razcep Razdrto razcep Postojna (zahod)

razcep Postojna (vzhod)

priključek Selce

priključek Selce

priključek Selce

priključek Košana

razcep Čebulovica

priključek Košana

priključek Košanapriključek Košana

priključek Jelšane

priključek Ilirska Bistrica

priključek Ilirska Bistrica

Občina Postojna

Občina Pivka

Občina Divača

Občina Hrpelje-Kozina

Občina Ilirska Bistrica

Legenda

Postojna 4

Postojna 3Razdrto 1

Divača 1

Divača 2

Postojna 2

Jelšane 2Jelšane 1

Postojna 1

Variante AC Postojna/Divača - Jelšane

Vodotoki

Železnica

Priključek, razcep

Jelšane 2

Jelšane 1

Postojna 4Postojna 3

Postojna 2

Postojna 1

Razdrto 1

Divača 2

Divača 1

0 2 4 6 81Km

Državni prostorski načrt za odsek avtoceste Postojna/Divača - Jelšane M 1:100 000

Regionalne ceste

Meja občine

Meja Republike Slovenije

Objekti (predor, viadukt, most, pokrit vkop) Glavne ceste

Avtocesta

Ministrstvo za okolje in prostor je ob~ ine pozvalo k pripravi smernic za gradnjo avtocestne-ga odseka Postojna/Diva~ a–Je-lšane. Možnih tras nove av-toceste do Hrvaške je ve~ . Po razli~ ici Postojna 1, ki jo pivški svetniki kategori~ no zavra~ ajo, bi ta potekala od Ilirske Bistrice, mimo Topolca s predorom pod Šilentabrom, v Pivško kotlino pa bi prišla med vasema Drskov~ e in Parje ter naprej po kotlini mimo Klenika, Trnja in Selc do Postojne. »To je obmo~ je Nature 2000, poleg tega pa ni spreje-mljiva zaradi varovanja voda, saj bi šla ob strugi reke Pivke, pa tudi Pivška jezera so v bližini. Te vode gredo potem v Malne in jo pijejo prebivalci ob~ in Postojna in Pivka,« je povedal podžupan Boris Rebec. Svetniki menijo, da bo najprimernejša trasa od Ribnice preko Sušiških brd do ^epna in do ^ebulovice, torej razli~ ica Diva~ a 2 z navezavo na Diva~ a 1, za kar se zavzemajo že vsa leta, odkar je jasno, da se bo morala Pivka sprijazniti z avtocesto po svojem ozemlju. »V tej razli~ ici ni predvidene-ga izvoza pri Ribnici, pri ~ emer bomo vztrajali. ^e bo izvoz pri industrijski coni, bo namre~ ves promet moral skozi Kal in bi vas potrebovala dodatno obvozni-co,« pojasnjuje Rebec. Sicer pa so v igri še druge razli~ ice. Po-stojna 2 bi tako pri Ribnici zavi-la proti Ravnam mimo Košane in Pivke ter se pri izvozu Selce priklju~ ila na razli~ ico Postoj-na 1, obstaja pa tudi možnost priklju~ ka na obstoje~ o avtoce-sto pri Razdrtem. V tem primeru bi se avtocestni krak pri Ravnah usmeril preko neposeljenega obmo~ ja naravnost proti Raz-drtem. Ta razli~ ica bi bila tudi

Zaradi novosti v zakonodaji so svetniki junija dopolnili odlok o sprejemu v vrtec in v njem dolo~ ili, da lahko vrtec sprejme otroka, ki je dopolnil najmanj 11 mesecev, ~ e starši niso ve~ na polnem starševskem dopustu. Prisluhnili so tudi poro~ ilu nad-zornega odbora, ki je v prvi polovici leta pregledal potek zapo-slovanja prek javnih del v lanskem letu in ob~ inski upravi podal par priporo~ il in predlog.

Bodo stroji zakopali še letos?Gradnja trgovskega centra v Ložu se odmika v drugo polovico leta, pa še takrat ni gotova – Na ob~ inskem svetu tudi o težavah s pitno vodo

Z županom Janezom Komidar-jem in direktorjem cerkniške Ko-munale Stojanom Franeti~ em so svetniki razpravljali o teža-vah s pitno vodo, ki so dosegle vrh po deževju v drugi polovi-ci junija, ko je zaradi fekalne-ga onesnaženja vodnega vira Obrh zbolelo veliko prebivalcev. Kot pravi Komidar, iš~ ejo rešitve, ki bi zagotovile dovolj kakovo-stne pitne vode. Analize vode iz Obrha kažejo, da kakovost še vedno niha, zato Komidar meni, da bodo morali v prihodnje poi-skati nov vodni vir. Rezervni, tisti v Kozariš~ u, je namre~ premalo izdaten.

Še vedno je interes za trgovski center^eprav so svetniki v Loški do-lini že na nekaj sejah govori-li o prodaji ob~ inskih zemljiš~ za gradnjo trgovskega centra pri Kovinoplastiki Lož in od župa-

na zahtevali dokumentacijo, se junija, ko so podatke dobili, raz-prava ni razvila. Naj spomnimo, da je ob~ ina leta 2008 prek jav-nega razpisa izbrala kupca, pod-jetje Vopex. Poleg njega se je za nakup zanimal le še Mercator, a je Vopex ponudil precej ve~ . S pogodbo, ki so jo sklenili maja 2009, se je zavezal, da bo ta poleg trgovskega centra zgradil tudi nadomestno teniško igriš~ e z garderobo in prevzel obve-znosti do najemnika teniških igriš~ in lokala. Poleg tega bo moral za lokalno skupnost ku-piti otroška igrala, z 20 tiso~ evri bo sponzoriral obnovo športnih objektov ali površin, z osnovno šolo pa bo moral skleniti pogod-bo, po kateri bo tri leta zapored s po dva tiso~ evri sponzoriral športne dejavnosti, denar pa bodo lahko izkoristili z nakupom v trgovskem centru. Kot je raz-vidno iz zapisnika iz sestanka na ob~ ini januarja letos, Miha

Vodopivec iz Vopexa zagotavlja, da nad gradnjo še niso obupa-li in pripravljajo dokumentaci-jo. Dobiti morajo tudi gradbeno dovoljenje. Tudi ~ e bi ga že ime-li, z gradnjo ne bi mogli za~ eti; to bo namre~ mogo~ e šele po sprejetju ob~ inskega prostorske-ga na~ rta. Na ob~ ini ~ akajo, da svoja soglasja k njemu dajo dr-žavne službe.

Na predlog Komunale Cerkni-ca so svetniki potrdili višjo ceno odlaganja odpadkov. Kot je po-jasnil direktor Komunale Stojan Franeti~ , so jo morali dvigniti, ker smeti ne vozijo ve~ na Rakek, pa~ pa v Logatec. Nova cena je 0,008 evra (prej 0,0045 evra) na liter odpadkov, preden jih bodo za~ eli zara~ unavati, pa jih mora potrditi še okoljsko ministrstvo. Glede na to da so cene komu-nalnih storitev zaenkrat še za-mrznjene, je težko re~ i, kdaj se bo podražitev pokazala tudi na položnicah.

Unec, �5. junij – S pravo gasilsko parado s praporš~ aki, mladimi in starejšimi gasilci, gasilskimi

vozili in godbeniki so na Uncu po~ astili sto let delovanja gasilskega društva in dan državnosti.

Številni unški gasilci so prejeli priznanja gasilske zveze. Slavnostna prireditev se je proti ve~ eru

prevesila v gasilsko veselico.

Parada in veselicaS slavnostno parado in podelitvijo priznanj so se na Uncu spomnili 100-letnice gasilcev

Predsednik PGD Unec Bogdan Urbar je v svojem govoru pred gasilskim domom spomnil, da se za vsako od stotih letnic v zgo-dovini društva skrivajo imena in dejavnost preprostih in delovnih ljudi, ki so svoja srca zaobljubili pomo~ i so~ loveku. »S trdim de-lom nam je uspelo zagotoviti, da je sleherna hiša na Uncu premo-gla vsaj enega gasilca, v mnogih primerih so bile to cele družine,«

je še dodal. Vabilu na slovesnost ob 100. obletnici delovanja un-škega društva so se odzvali šte-vilni gostje in prijatelji, med njimi tudi cerkniški župan Marko Ru-par. »Tudi vaše društvo pozitivno prispeva h kakovosti bivanja na Uncu, žlahti kulturo celotne cer-kniške ob~ ine ter nas vse varuje pred naravnimi in družbenimi nesre~ ami.«

Ob visokem jubileju so gasil-ci prejeli nekaj priznanj. Marinka Cempre Turk je društvu v imenu Gasilske zveze Slovenije (GZS) podelila znak za posebne zaslu-ge, Civilna zaš~ ita pa ga je odli-kovala s srebrnim priznanjem. Društvo je prejelo tudi priznanje Notranjskega domoljubnega dru-

štva generala Maistra, s katerim ves ~ as tesno sodelujejo. GZS je s priznanjem po~ astila tudi podružni~ no šolo Rudolfa Mai-stra na Uncu. Gasilske plamenice in odlikovanja so prejeli številni gasilci, najvišje odlikovanje gasil-ske zveze, odlikovanje za poseb-ne zasluge, so bila namenjena Francu Gnezdi, Miru Faturju, Fran-cu Šlajnarju in Bogdanu Urbarju.

Ko se je popoldne iztekalo, se je dogajanje izpred gasilskega doma preselilo zadaj. V kotlih je že brbotal golaž, kuharji so se-grevali žar in glasbeniki na odru so že ~ akali, da plesalcem ogre-jejo pete. Veselica, ki je privabila tudi veliko ljudi iz drugih krajev, je trajala pozno v no~ .

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

najcenejša, saj ne predvideva izgradnje predorov. »Sam se za-vzemam za to, da se mora av-tocesta izogniti naseljem in ~ im manj prizadeti prebivalce, prav tako pa tudi kmetijske površi-ne,« pravi svetnik Luka Kaluža, ki opozarja, da je treba dobro premisliti, katera varianta bi naj-manj vplivala na življenje ljudi in

katera ne bi hkrati odnesla osta-lih na~ rtovanih projektov izgra-dnje in obnove ostalega cestne-ga omrežja.

Pripombe do 29. julijaJavne razgrnitve so predvidene za september, imajo pa ob~ ani možnost, da do 29. julija podajo pripombe in predloge na seda-njo pobudo za izdelavo držav-nega prostorskega na~ rta. Po-buda je objavljena na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor. »Gradnja avtoceste je re-alnost in z njo se moramo spri-jazniti, prav tako pa je dejstvo tudi, da v nasprotnem prime-ru ob vstopu Hrvaške v EU, ko se bo promet še pove~ al, Pivka lahko postane druga Dolga vas,« je prepri~ an Boris Rebec.

Ukinjajo zavod za turizem PostojnaV Cerknici potrdili sklep o likvidaciji regionalnega zavoda za turizem

Notranjsko-kraški regionalni za-vod za turizem Postojna so leta 2002 ustanovile ob~ ine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka in Postojna, da bi kot krovna or-ganizacija skrbel za promocijo regije kot turisti~ ne destinacije. Že leta 2007 ni izpolnil njiho-vih pri~ akovanj, zaradi ~ esar je leta 2008 odstopil direktor Joško Štajer. Od takrat je vršilec dol-žnosti direktorja Marko Rupar, ki je poskrbel, da je zavod po-

ravnal svoje obveznosti. Kot je povedal Rupar, bodo regijski tu-rizem in promocijo v prihodnje razvijali prek Regionalne razvoj-ne agencije Notranjsko-kraške regije in blagovne znamke Ze-leni kras, upe pa stavijo tudi na postojnski zavod Znanje, ki bo Regionalna destinacijska orga-nizacija (RDO). »Ker država za to letos ni namenila denarja, bo zavod Znanje kot RDO za~ el de-lovati prihodnje leto, ko pri~ aku-

jemo, da bo postal povezovalni ~ len med ob~ inami,« je še do-dal Rupar.

Na seji so svetniki spreje-li tudi odlok o lokalni turisti~ ni vodniški službi, v katerem so med drugim opredelili pogoje za vodenje po ob~ ini in dolo~ ili so kriterije za pridobitev statusa lokalnega turisti~ nega vodnika. Potrdili so tudi predlagane spre-membe odloka o ustanovitvi Komunale Cerknica. To je zaradi boljših pogojev za rast razširi-lo svoje dejavnosti. Razmišljajo predvsem o predelavi gradbenih odpadkov in trenutno ~ akajo na okoljevarstveno dovoljenje.

Petra Tr~ ek

Petra Tr~ ek

Petra Tr~ ek

Alenka Bev~ i~

V Košanski dolini se že zbira civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji avtoceste do Diva~ e po Sušiških brdih.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpo-membneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov.

Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco. Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo. Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festi-vali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hindui-sti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju. Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporab-lja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali. Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razli-kuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo. Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška.

MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo… vsaj tako sem mislil… Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi… mislil sem, mogoče bo to nekaj novega… Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage… Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem se je dotaknil in povem vam… lepo… nisva šla nikamor… lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči…kar sijale so, to me je še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico… tam pa še enkrat vse! Od začetka… Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa se je kadila

kavica… točno taka kot jo imam najraje… V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček… bil je lep dan… Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj me je morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usta mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne

vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam.

Način pošiljanja ? 1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov) 2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem)

Tako težko pri~ akovani ~ as po~ itnic je tu! Ob hitrem ritmu življenja dostikrat pogrešamo sproš~ en, pristen stik in bližino svojih najdražjih. Zato toliko ve~ stavimo na po~ itnice, kjer bomo kon~ no lahko okrepili ob~ utek pripadnosti in izpolnili vsa ta hrepenenja. Zato smo še toliko bolj pod pritiskom, kako bi dopust ~ im bolje preživeli. S tega vidika so po~ itnice stres, saj predpostavljajo veliko odlo~ itev in usklajevanja: kam bomo šli, kaj bomo po~ eli, kje bomo bivali, kaj vse bomo vzeli s sabo in podobno. Potem je tu še pakiranje, sprememba kraja in nenazadnje tudi dnevnega ritma.

Rakek, 18. junij – Pred rakovško OŠ je v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Rakek potekala tretja tekma pokalnega tekmovanja v gasilski disciplini Fire Combat. Tekmovanja se je udeležilo 45 dvojic, slavila pa sta Miha Modic (PGD Rakek) in Sebastjan Gantar (PGD Postojna), ki sta državni rekord izboljšala kar za 15 sekund. V mešanih dvojicah pa sta na vrhu pristala Martina Modic (PGD Rakek) in Andrej Tratnik (PGD Postojna).

Kako preživeti skupne po~ itnice

Ob velikih pri~ akovanjih in stresu se lahko dopust v~ asih kaj hitro sprevrže tudi v svo-je nasprotje: namesto da bi si oddahnili, se sprostili, nam prosti ~ as lahko postane bre-me, bližina pa napor. Takrat pridejo na dan tudi vsi straho-vi med zakoncema, ki jih ni-smo mogli izgovoriti ~ ez leto, pa tudi nerešena nesoglasja in prepiri, ki smo jih zaradi po-manjkanja ~ asa pospravili pod preprogo. Zdaj imamo pa kar naenkrat »preve~ ~ asa« in bli-žina poleg hrepenenja prinaša tudi veliko tveganje.

Kar naenkrat se lahko znaj-dem z ob~ utkom, da ne vem, kaj bi sploh rad, kaj bi po~ el z drugim, morda ugotavljam, da se ga bojim in me je sram in strah, da ne bom mogel po-vedati, kaj ~ utim in doživljam. Kar nekaj poguma je potreb-nega, da se lahko soo~ im s to stisko in si dovolim za~ utiti

svoje telo, utrujenost, tesno-bo in pogrešanje partnerja in otrok. Po~ itnice so ~ as, ko lahko ob najbližjih za~ utim, kdo sem in komu pripadam. Partnerja lahko naredita varen prostor, kjer si bosta zaupala najtežje misli, strahove in ne-gotovost ter tako utrdila med-sebojno pripadnost.

Po~ itnice so ~ as, ki je druži-ni podarjen, da ga sproš~ eno in ustvarjalno preživimo drug z drugim in ga oblikujemo, kot želimo. Kar nas bo takrat naj-bolj okrepilo in nam vlilo novih mo~ i za vsakdanje obveznosti, bo tkanje prijateljstva v naši družini. Da bomo to lahko do-segli in se imeli res lepo, mo-ramo ta ~ as skupaj na~ rtova-ti in se pogovoriti o tem, kaj pri~ akujemo in si želimo od skupnega dopusta. Verjetno bomo ugotovili, da je ponudba zelo velika in naše želje in po-trebe zelo razli~ ne.

Kako boste letos preživeli po~ itnice?Ni~ hudega, ni treba, da nas to ogroža. Pomembno je, da se odlo~ imo, da se želimo v tem slišati in za~ utiti. To zahteva sodelovanje obeh zakoncev. Potem bomo skupaj iskali, kaj si kot družina želimo in ima-mo radi. Seveda sta tak pogo-vor in usklajevanje vse prej kot lahka, saj si je treba za to vze-ti ~ as in si dovoliti priti blizu ter s tem tvegati zavrnitev.

Po~ itnice zahtevajo dosti priprave, sodelovanja in tve-ganja, so pa hkrati tudi naj-boljši in najlepši ~ as, ki si ga kot družina lahko podarimo, ko naredimo prostor za želje in potrebe vsakega od nas, za sodelovanje, ustvarjalnost in presene~ enje. Po~ itnice so ogledalo naše družine: tu lah-ko za~ utimo, kdo smo sami in kot družina, kaj nas povezuje. Prijateljstvo, ki ga v tem ~ asu na poseben na~ in tkemo med sabo, nam bo tudi ~ ez leto dajalo ob~ utek sprejetosti, pri-padnosti in veselja drug nad drugim.

Petra Volovšek Rot, specia-listka zakonske in družinske terapije, Terapevtski inštitut – odnos, PE Postojna

V Fire Combatu slavili doma~ ini

Miha Modic in Sebastjan Gan-tar sta se svoje prve tekme v Fire Combatu bolj za šalo kot za res udeležila leta 2009 v Kranju in zmagala. Odtlej sta v svoji kategoriji nepremaglji-va. Še istega leta sta namre~ podrla državni rekord ljubljan-ske Gasilske brigade. Svoj re-kord sta od takrat izboljšala že ve~ krat, nazadnje na tekmi na Rakeku, in sicer za 15 sekund, kar nista pri~ akovala. Tekmo-valci tekmujejo v treh katego-rijah. V Kategoriji A ~ lani do 30 let, v kategoriji B ~ lani nad 30 let in v kategoriji C mešane dvojice moških in žensk. Vsa-ka tekma je sestavljena iz treh sklopov. V prvem sklopu gre za preizkus spretnosti, kjer tekmo-valci spajajo cevi in premagu-jejo razli~ ne ovire. Drugi sklop je tehni~ ni, pri katerem se tek-movalci vzpnejo na šest metrov visok stolp in se z vrha spustijo po vrvi. V tretjem sklopu gre za preizkus fizi~ nih sposobnosti, kjer tekmovalci prenašajo 70-ki-logramsko lutko in vle~ ejo cevi. Zmagovalca dolo~ ijo tako, da

seštejejo ~ as in odbijejo more-bitne kazenske to~ ke.

Prostovoljni gasilci so se v Fire Combatu prvi~ preizkusili leta 2008, prej je bilo to tekmo-vanje rezervirano le za poklicne gasilce, saj prostovoljna društva niso niti vedela, da obstaja. Leta 2008 pa je za prostovolj-ne gasilce tekmovanje organi-ziralo PGD Britof pri Kranju, že leto kasneje se je tekmovanja v Kranju udeležilo kar 28 ekip iz vrst prostovoljcev. Z vsako tek-

mo se je število ekip pove~ eva-lo in glede na odzive PGD-jev je bilo jasno, da Fire Combat v Sloveniji dobiva nove raz-sežnosti. Tako ni ostalo le pri posameznih tekmovanjih, am-pak so se vodilna društva na podro~ ju organizacije odlo~ ila za izvedbo pokalnega tekmo-vanja. Trenutno v Fire Combatu tekmujejo prostovoljni gasilci iz Slovenije in Hrvaške, gasilska društva pa si prizadevajo, da bi tekmovanje razširili na vse sosednje države in države nek-danje Jugoslavije ter tako prite-gnili širše ob~ instvo, medije in ve~ sponzorjev, brez katerih ne gre. Poleti tekmovalci po~ iva-jo, naslednje tri tekme bodo na vrsti jeseni, ko bodo tudi znani kon~ ni zmagovalci posameznih kategorij.

Andreja Jernej~ i~

FOTO

: AR

HIV

PG

D R

AKEK

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str 8

Obiskovalci, ki so se do zdaj v Predjami ustavili le za fotografiranje gradu, ne pa tudi njegov ogled, bi morali po novem pla~ ati dva evra takse.

Poseben žig za razglednice, oddane v Postojnski jamiPostojna, ��. junij – Obiskovalci lahko po novem razglednice odpošljejo tudi neposredno iz Po-stojnske jame, na njih pa je nov ilustriran dnevni poštni žig s ~ loveško ribico, ki ga pritisnejo na po-štnem uradu v Postojni. V družbi Postojnska jama so ga pripravili 66 let potem, ko je v jami naza-dnje deloval poštni urad, z željo, da bi tudi ta neko~ spet zaživel.

Postojnska jama se namre~ ponaša z zgodovino edinstvenega podzemnega poštnega urada na svetu. Leta 1899 v ~ asu Avstro-Ogrske monarhije so ob Plesni dvorani, kjer se je tradicionalno od-vijal Binkoštni ples, zgradili manjši objekt, ki je ob~ asno posloval kot poštni urad. Sprva le ob po-sebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. Leta 1911 so samo v ~ asu binkoštnega ponedeljka tu prodali kar 75 tiso~ razglednic. Za ~ asa Kraljevine Italije so leta 1927 zgradili nov poštni urad v Kon-certni dvorani. Redno je deloval do leta 1939, zadnji~ pa je bila v njem pošta 15. avgusta 1945, ko so Postojnsko jamo, tokrat v Jugoslaviji, ponovno odprli za obiskovalce. Objekt je bil kasneje ve~ krat predelan, poštni urad pa opuš~ en. vr

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011A k t u a l n o v r e g i j i8

Postojna, Ljubljana, �. julij – »Šokirani smo nad neprimernim, objestnim in zlonamernim

ravnanjem vodstva javnega zavoda Znanje Postojna, ob~ inskega sveta in župana Ob~ ine

Postojna,« se je Majda Širca, ministrica za kulturo v odstopu, odzvala na ob~ insko odlo~ itev, da iz sveta zavoda Znanje, h kateremu je bil kot

organizacijska enota pripojen Notranjski muzej, izlo~ i predstavnika ministrstva.

Predjama – Postojnska ob~ ina je uvedla posebno takso v vi-šini dva evra na avto oziroma 50 evrov na avtobus, ki jo bodo morali pla~ ati tisti obiskovalci Predjame, ki si bodo Predjamski grad ogledali zgolj od zunaj. Na ob~ ini namre~ ugotavljajo, da in-dividualnih in agencijskih gostov, ki se v Predjami ustavijo le za fotostop, ni malo. Ker pa takšni gosti, tako ob~ ina, zgolj zasedejo brezpla~ ni parkirni prostor, foto-grafirajo le zunanjost gradu, kori-stijo sanitarije in za seboj pustijo

Slavnega pisatelja navdihnil Predjamski gradPredjama, ��. junij – George R. R. Martin, popularen in priljubljen ameriški pisatelj in producent, avtor serije fantazijskih svetovnih uspešnic Pesem ledu in ognja je v okviru evropske turneje in svo-jega dvodnevnega obiska v Sloveniji obiskal tudi Predjamski grad in tu, kot je zapisal na svoji sple-tni strani, našel navdih za kakšno svojih bodo~ ih knjig. Tudi v spominsko knjigo je zapisal, da se mu Predjamski grad zdi eden najbolj posebnih gradov, poseben pe~ at pa je na Predjamskem gradu pustil tudi z odtisom svojih dlani v glini. Pisatelja je navdušila legenda o Erazmu Predjamskem, ki jo je ro~ no napisano prejel tudi za spomin, v Grajski taberni pa je okusil tudi nekatere dobrote sre-dnjeveške pojedine. vr

Ob~ ina izigrala ministrstvoOb~ ina Postojna med nadzorniki v zavodu Znanje ne želi predstavnika ministrstva za kulturo, ~ eprav to ve~ insko financira Notranjski muzej

poslenih (iz organizacijske eno-te Notranjski muzej in Ljudska univerza) in dva od uporabnikov oziroma zainteresirane javno-sti, pred tem pa je bil namesto predstavnika Ljudske univerze v svetu predviden predstavnik kul-turnega ministrstva.

Na ministrstvu so ob tem opozorili na še ve~ drugih kr-šitev zavoda Znanje, med dru-gim tudi na to, da organizacij-ska enota Notranjski muzej še

vedno nima strokovnega vodje. Širca je zahtevala tudi pregled finan~ nega poslovanja muzeja od pripojitve k zavodu Znanje dalje.

Marjeta Mikuž iz Službe za premi~ no dediš~ ino in muzeje pa je pred kratkim ocenila, da je bila odlo~ itev ob~ ine prenaglje-na in da ta o~ itno ni vedela, v kaj se spuš~ a. Skrbi jo, kako bo z zagotovitvijo finan~ nih sred-stev že za pove~ ane stroške

vzdrževanja v novi stavbi, kaj šele za ustrezno preselitev ce-lotnega muzeja in postavitev stalne razstave, ki bi stala od 200 do 300 tiso~ evrov. Denar bi lahko dobili iz evropskih virov, ~ e bi ga znali po~ rpati. »^e je muzej atraktiven, dober, potem prihaja veliko število obiskoval-cev in se stroške pokriva tudi z vstopnino, samo kje so zdaj ti obiskovalci?« se sprašuje Miku-ževa. vr

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VALT

ER L

EBAN

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Dva evra za fotostop?

smeti, niti upravljavec znameni-tosti (družba Postojnska jama) niti lokalna skupnost od njih ni-mata ni~ , zgolj stroške, se ob~ ini takšna taksa zdi upravi~ ena. Nekateri pa se ob takšni pote-zi ob~ ine in družbe Postojnska jama sprašujejo, zakaj si obe raje ne postavita tudi vprašanja, zakaj si gosti ne ogledajo tudi notranjosti gradu in zakaj ni~ ne zapravijo, ter si prizadevata, da bi to spremenila z atraktivnejšo ponudbo. Ali kot je dejal svetnik Miha Sim~ i~ : »Namesto v smeri

oderuškega bi se bilo treba raz-vijati v smeri ponudbenega tu-rizma. Slabo voljo doma~ inov pa rešiti z ureditvijo dodatnih parkir-nih mest.«

Taksa se bo pobirala ob vsto-pu v Predjamo, tistim gostom, ki bodo obiskali tudi grad, pa jo bodo vrnili. Pobrana taksa se bo po tretjinah razdelila upravljav-cu, ob~ ini in Krajevni skupnosti Bukovje. Iz Postojnske jame so sporo~ ili, da takse ne bodo za~ eli pobirati, dokler ne bo doseženo soglasje z lokalnim okoljem.

Veronika Rupnik

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_07_08_Polo_allinclusive.pdf 1 29.6.11 15:30

Samo zato, ker se je zgolj kot poslušalka udeležila tiskov-ne konference civilne iniciative

za samostojnost muzeja, pa je ob~ ina naslednji dan iz sveta zavoda razrešila tudi zgodovi-narko Aleksandro Berberih Sla-na, predstavnico Kulturniške zbornice Slovenije v svetu.

Šir~ eva opozarja, da bodo na ministrstvu, ki zdaj 80-odstotno financira Notranjski muzej, prisi-ljeni prekiniti financiranje, v ko-likor ob~ ina sporne odlo~ itve, o kateri na ministrstvu sploh niso bili prehodno obveš~ eni, ne bo

umaknila. Na ministrstvu pravijo, da se o~ itno želi ob~ ina na ta na~ in izogniti nadzoru ministr-stva kot pretežnega pla~ nika, ob~ ina pa nasprotno odgovarja, da ministrstvo svojega predstav-nika sploh ni pravo~ asno ime-novalo. Na ministrstvu pravijo, da jih ob~ ina k temu ni pozvala.

V sedem~ lanskem svetu za-voda Znanje naj bi bili zdaj tri-je predstavniki ustanovitelja (Ob~ ine Postojna), dva od za-

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �

Z zbranimi sredstvi bodo pomagali triletnemu Maticu.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 9Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Vinetou je agencija, ki obratuje na širšem podro~ ju Zelenega krasa. Osredoto~ ajo se na organizacijo akcijskih izletov in dogodkov, kjer sodelujo~ i skušajo razli~ ne pustolovš~ ine in se u~ ijo skupaj premagovati zadane ovire. Izvajajo posebne programe v naravi in razli~ ne aktivnosti, ki so primerne za podjetja, šole in ostale organizirane skupine.

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: V

inet

ou d

.o.o

., Vo

jkov

a ul

. 15,

527

0 Aj

dovš

~ ina

Adrenalinsko paintball doživetje

Podskrajnik, 1. julij – V Ydrii Motors so ponovno dokazali, da jim je mar za so~ loveka. Tokratna dobrodelna akcija, ki so jo sprožili delavci in uprava tega uspešnega idrijskega podjetja, je namenjena pomo~ i triletnemu sinu njihovega sodelavca Matjaža Prudi~ a, Maticu, ki ima že od rojstva zdravstvene težave, predvsem pa ne more hoditi. Za drago zahtevno operacijo bo potrebno samopla~ niško odšteti zajeten kup denarja, ki pa bi ga pet~ lanska družina z enim zaposlenim težko zbrala sama. Ob prejemu darilnega bona v vrednosti 2.500 evrov, ki ga je družini v imenu Ydria motors ob sodelovanju z lokalnim RK podaril generalni direktor Jošt Rupnik, si je Maticova mama zaželela, da bi sin kon~ no »svet videl iz višine«, saj sedaj sam ne more narediti niti koraka.

V Parku vojaške zgodovine v Piv-ki razvijajo programe, kot so pa-intball, airsoft, orientacija, preži-vetje v naravi in vodene oglede do podzemnih utrdb. Pod vod-stvom izkušenih in motiviranih inštruktorjev udeleženci rešujejo terenska vozila iz blata, preizku-šajo svoje orientacijske sposob-nosti, iš~ ejo zaklade, pripravljajo ognjiš~ e …

Utrinke iz enega od nepo-zabnih izletov nam je zaupala u~ enka 6. razreda iz Kneža-ka, Diana Anton~ i~ : »V sredo, 22. junija smo imeli 6. in 7. ra-zred OŠ Toneta Tomši~ a Knežak zaklju~ no druženje z agencijo Vinetou v Parku vojaške zgodo-vine v Pivki. Najprej smo se raz-delili v štiri skupine: Alfa, Bravo, Charli in Delta. Prvi dve skupini sta se po navodilih inštruktorja

in se ob tem neizmerno zaba-vali. Ekipe so nato zamenjale vloge. Ko smo vsi zaklju~ ili, smo se še nau~ ili zakuriti ogenj s kresilom in si na njem skuha-li ~ aj. Imeli smo se odli~ no, saj smo se družili in tako skupaj preživeli prijetno popoldne.«

podali proti Primožu. Na osno-vi znanja orientacije smo našli skrita terenska vozila, s pomo~ jo katerih smo se odpeljali na hrib Primož. Skozi vojaške utrdbe in bunkerje nas je vodil prijazen vodi~ . Drugi dve skupini sta v tem ~ asu urili veš~ ine paintball

Zbirali so za Matica

Prvi po~ itniški teden v znamenju oratorijaLoška dolina, ��. junij–3. julij – Oratorij je enotedensko po~ itniško druženje otrok, ki poteka v mno-gih župnijah po Sloveniji. Tretje leto zapored je takšno druženje organizirano tudi v Starem trgu pri Ložu. Letošnjega oratorija polnega veselja, otroške razigranosti, smeha, pesmi, prijateljstva, iger in ustvarjalnosti se je udeležilo 138 otrok od petega leta starosti do 8. razreda OŠ ter 35 animatorjev pro-stovoljcev. Organizacijo in priprave na oratorij sta vodila starotrški kaplan Aleš Tomaševi} in prostovolj-ka Simona Levec.

Rde~ a nit druženja, ki je letos nosilo naslov V tvojo smer, je bila svetopisemska zgodba o preroku Jonu. Ob zgodbi so otroci spo-znavali življenjske vrednote in se skozi igro u~ ili, kako prema-govati težave, na katere je na-letel Jon na svoji poti.

Nepozabni teden po~ itnic so zaklju~ ili s sveto mašo in raz-stavo izdelkov, ki so nastali na številnih ustvarjalnih delavnicah. Na eni od delavnic so izdali Oratorijski ~ asopis, v katerem so na kratko opisali svoje vtise, iz katerih je razvidno, da jim je bilo v tem tednu po~ itniškega druženja lepo in da si tega želi-jo tudi v prihodnje. bok

Starša Matjaž in Monika se vsem, ki so jima do sedaj iz-kazali pomo~ , družini Zrim-šek, družini Krajc, Neodvisni listi Notranjske, ljudem, ki so se udeležili dobrodelnega pohoda, vaš~ anom Dolenje vasi in okoliških vasi, prijate-ljem, sosedom in vsem, ki so kakorkoli prispevali za Mati-ca, da bi lahko kmalu sho-dil, od srca zahvaljujejo. Še posebej pa se družina Pru-di~ Iskreno zahvaljuje vsem zaposlenim in vodilnim na Ydria motors, ki so za~ eto akcijo nesebi~ no nadalje-vali in presegli vsa njihova pri~ akovanja.

Z zbranimi sredstvi bodo pla~ ali operacijo

V Ydria motors do nedavnega niso vedeli, da se njihov ve-dno vedri in optimisti~ ni sode-lavec Matjaž soo~ a s hudimi življenjskimi preizkušnjami, do-kler ni sodelavki Magdi Japelj mimogrede omenil, da bodo

morali najverjetneje na opera-cijo v Avstrijo. Ko ga je Japljeva vprašala, kako bodo pla~ ali, je bil odgovor, da samopla~ niško. Beseda je dala besedo in tako se je ~ ez no~ rodila solidarno-stna zbiralna akcija. »Zelo sem bila presene~ ena, kako so ljudje pristopili k zbiranju denarja za Matica,« je bila vesela Japlje-

va. Dan pred akcijo je na ogla-sno desko obesila obvestilo, na katero se je že zjutraj ob 6. uri odzvalo ogromno sodelavcev, ki so ~ akali, da darujejo sredstva za operacijo. V treh dneh se je nabralo okrog 5.700 evrov, pri

FOTO

: B

ORU

T KR

AŠEV

EC

FOTO

: D

AMIJA

NA

ŠKRL

J

Damijana Škrlj

~ emer so skoraj vsi zaposle-ni prispevali od 5 do 100 evrov prostovoljnih prispevkov. Pri zbiranju denarja so pomaga-le še sodelavke Mojca Mati~ i~ , Daniela Jurkovi~ , Liljana Šajn, Nataša Svet in Sabina Grui~ i~ . Zbiralni akciji se je kasneje pri-družilo tudi podjetje Ydria mo-tors. Ob tej priložnosti je direktor

Jošt Rupnik omenil, da je tudi dobrodelnost stvar poslovne kulture podjetja in da imajo do-govorjene kriterije za pomo~ in sponzorstvo zaposlenim, za kar gre zahvala lastnikom podjetja ebm-papst. Poudaril je še, da se želi s to gesto in objavo akci-je zahvaliti tudi sodelavcem za pobudo in izvedbo akcije.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.Evropa investira v podeželje.

www.integrirana-pridelava.si

Ljudem in naravi prijazna pridelava

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �0

Peter Sotošek Štular med svojimi smelimi na~ rti poudarja tudi, da bo do konca svojega ravnateljevanja v dvorano Drame pripeljal ve~ mladih.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

i

Nedelja, 10.7.2011, ob 13:00

Torek, 9.8.2011, ob 21:50

Nedelja, 10.7.2011, ob 14:00

Torek, 23.8.2011, ob 21:50

Petek, 8. julij 2011, ob 20:00S pesmijo na počitnice(posnetek iz Kulturnega doma Stari trg, prvič)

Torek, 12. julij 2011, ob 20:00S pesmijo na počitnice(posnetek iz Kulturnega doma Stari trg, ponovitev)

Petek, 15. julij 2011, ob 20:00Koncert Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož ob dnevu državnosti(posnetek iz Loža, prvič)

Nedelja, 17. julij 2011, ob 13:00Koncert Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož ob dnevu državnosti (posnetek iz Loža, ponovitev)

Snemanje oddaj v okviru projekta Prostovoljstvo –

izraz aktivnega državljanstva sofinancira Evropska komisija

Generalni direktorat za komuniciranje (DG COMM).

Ko sem izvedela, da je vodenje osrednje kulturne hiše v prestolnici prevzel Logat~ an Peter Sotošek

Štular, ki živi le streljaj od naše ~ asopisne hiše, sem ga pobarala za pogovor. Slednji obi~ ajno minejo ob kavi in glasbi v kakšnem od bližnjih lokalov, tokrat pa sva se z ravnateljem sre~ ala v njegovi

pisarni. Med pogovorom sem izvedela, da se spogleduje z naravo, kjer ~ rpa mo~ za svoje delo, da je ljubitelj sprehodov in je, ~ eprav mu nekateri

kljub strokovnosti o~ itajo nepoznavanje gledališke dejavnosti, odraš~ al ob slovenskih klasikih.

Pravnik, ki uživa v delu in sprehodihPeter Sotošek Štular, doma iz Logatca, je novi v. d. ravnatelja ljubljanske Drame – Pravnik od malih nog živi z umetnostjo

Novo službo v. d. ravnatelja ste nastopili pred dobrim mese-cem. Najbrž je preuranjeno go-voriti o ob~ utkih, pa vendar me zanima, kako se po~ utite v no-vem delovnem okolju?V novi pisarni se po~ utim zelo dobro. Prevzel sem funkcijo, ki je sicer za~ asna, vendar bom opravljal naloge, ki sem jih že v preteklosti v Slovenskem mladin-skem gledališ~ u (SMG) in drugih službah pred tem. Poleti se ve~ ji del umetniškega ansambla in tehni~ nega osebja umakne na po~ itnice, tako da ostane ve~ ~ asa za pregled v dokumentacijo in za izvedbo temeljitega na~ rta del, ki jih nameravamo opraviti do konca leta.

Kot ste omenili, izkušnje s podro~ ja vodenja gledališ~ a že imate. Med letoma 2006 in 2009 ste bili pomo~ nik direk-torice SMG Ljubljana, tako da poznate gledališko dejavnost in umetniško plat vodenja. Se prejšnja in zdajšnja funkcija kaj razlikujeta?V SMG-ju sem bil pomo~ nik di-rektorice za poslovanje, tako da sem opravljal zelo podobne naloge, kot jih tu. Predvsem gre za finan~ ne, pravne, kadrovske zadeve, za dela, ki so poveza-na z upravljanjem javnega za-voda. Sistem slovenskih javnih zavodov, zlasti gledališ~ , deluje tako, da gre za dvojno vodenje zavoda. Direktor je ponavadi s strokovnega podro~ ja dejav-nosti zavoda, v našem prime-ru je to umetniški vodja, in ima pomo~ nika za poslovanje, ne-kateri javni zavodi pa imajo ne-koga tudi za vodenje tehni~ ne-ga dela. V tej hiši je bilo obratno. Ustanovni akt Drame namre~ dopuš~ a samo umetniško vode-nje – ravnatelja, ki je umetnik. Za vršilca dolžnosti, ki je neka-kšna urgentna funkcija, ta pogoj ne pride v poštev. Tako bo tudi v prihodnje. Menim, da sodobno vodenje javnega zavoda zahteva dolo~ ena znanja s podro~ ja kul-turnega managmenta.

Kakšen je ali bi moral biti po vašem mnenju sodobni vodja oz. sodobni manager kulturne institucije?Najprej mora imeti pravilen od-nos do javnega denarja, t. i. davkopla~ evalskega denarja, ~ eprav mi ta izraz ni preve~ vše~ . ^asi niso rožnati niti za javne zavode, saj je nedavna recesija, ki še kar traja, globoko zareza-la v finance javnih zavodov in jih zmanjšala. Izkazalo se je, da slednji niso bili pripravljeni na kr~ enje javnih sredstev. Opažam, da so javni zavodi pri pridobiva-nju nejavnih prihodkov relativ-no togi in prav tu bodo morali prihodnji voditelji narediti velik manever. Morali bodo najti dru-

ge na~ ine in vire pridobivanja sredstev, ne pa se zgolj zanašati na ob~ inski in državni prora~ un. Obvladati bodo morali metode sodobnega trženja in vsekakor ustreznejšo komunikacijo z za-poslenimi.

Imenovani ste najve~ za dobo enega leta. Predvidevam, da ~ udežev v tako kratkem ~ asu ne bo. Kaj si obetate in kakšni so vaši kratkoro~ ni na~ rti?V enem letu si ne morem zadati dolgoro~ nejših ciljev, vsekakor pa sem v tem ~ asu dobil smernice, kako naprej. Urejenost drame je mestoma pomanjkljiva. Prvi ve~ ji korak, ki ga nedvomno namera-vam narediti do konca svojega mandata, je nova sistemizaci-ja javnega zavoda, torej celoten na~ rt organizacije dela in siste-mizacije delovnih mest. Temeljito se bom poglobil tudi v finan~ no poslovanje, smiselnost in upravi~ enost nekaterih pogodb z zunanjimi izvajalci ter pregledal sistem notranjih aktov drame.

V svoji nedavno objavljeni po-lemiki med drugim navaja-te številke upadanja mlade-ža v Drami. Leta 2000 je bilo prodanih skoraj 3500 dijaških abonmajev, lani pa niti tiso~ , kar pomeni, da je v desetletju prodaja padla za 80 odstotkov. So nizke številke res posledi-ca manjše rodnosti? Se vam zdi, da lahko tako enozna~ no zaklju~ imo?Vsekakor živimo v svetu, ki se z dneva v dan bliskovito spreminja. Današnji najstniki imajo povsem druga~ en pogled na svet, kot ga imamo nekaj let starejši, in dru-ge prioritete. Eden klju~ nih ra-zlogov za nekoliko manjši obisk gledališ~ je doba IT-tehnologije, ki, kot vedo starši, današnje naj-stnike priklene za ra~ unalnik tudi za ve~ ur. Ne smemo se vdati v usodo in moramo najti skupne poti, da mladino spravimo v svet gledališ~ a. Nekateri javni zavo-di so po mojem mnenju ubrali primerno in ustrezno pot, to je, s ~ im širšo promocijo, prilago-jeno najstnikom oz. dijaški in študentski populaciji, in s kar se le da prilagojenim programom pove~ ati obisk. Prepri~ an sem, da bi se na tak na~ in ta trend manj-še obiskanosti ustavil in po~ asi splezal navzgor.

So taki trendi pogosti tudi v tujini?Slovenija ima ugoden sistem in gledališko klimo, ki sta uve-ljavljeni v germanskih državah. Ve~ ina programa je financirana s pomo~ jo javnih sredstev, gre za sistem, ki ga v Nem~ iji in Avstriji imenujejo intendantski sistem. Pri nas je to ravnateljstvo. Po tem sistemu je za vodenje naj-primernejši umetnik. Tak sistem ima veliko prednosti, kot sta var-no financiranje in dober sistem za igralce, ki omogo~ a primer-no socialno varnost in relativ-no dobre dohodke. Pomanjklji-vost takšnega sestava je togost. Na~ in javnih zavodov je namre~ zelo stati~ en in se težko prilaga-ja vsem spremembam, ki so res zelo hitre. Preden se dolo~ ena novost uveljavi, mine nekaj let. Zato bi bilo smiselno razmisliti o

ve~ ji fleksibilnosti zaposlovanja v javnih zavodih, tudi o kakšnih drugih ukrepih, da bi se ta sis-tem lahko hitreje prilagajal vsem spremembam.

Koliko je nujno, ~ e sploh je, da vodenje teatra zahteva umetni-ka? Vaš predhodnik je bil na-mre~ tudi igralec. Vi ste pravnik. To vam je marsikdo o~ ital.Res je bilo veliko o~ itkov o tem, da ne poznam dovolj dobro dela umetniškega vodje, kar ne zanikam. Nikoli nisem imel niti najmanjše želje, da bi umetni-ško vodil to gledališ~ e, pa~ pa sem vsakokrat zatrjeval, da bom za umetniško vodenje našel pri-merno osebo.

Jo že imate?Pravzaprav ja, a imena še ne morem razkriti. V delo umetni-škega vodje se ne bom vtikal. Moje delo bo usmerjeno v upra-vljanje in ~ im boljšo finan~ no sli-ko konec leta.

Dejali ste, da vas daljše ravna-teljevanje ne zanima. Ste se danes premislili?

Ne, kandidature za ravnatelja ne bom vložil. Za~ asno vode-nje drame sem prevzel zaradi kratkoro~ nega poslovnega izziva, dolgoro~ no vodenje javnih zavo-dov pa me zaenkrat ne zanima.

Kaj boste po~ eli potem? Se bo-ste vrnili k pravu?Tako je. Zelo verjetno se bom vr-nil v podjetje, kjer sem delal prej.

Pravite, da so vas že od malih nog vzgajali v umetnosti in da je bila knjiga vaša spremljeval-ka. Odraš~ ali ste na periferi-ji, zdaj pa že nekaj let živite v Logatcu.Imel sem to sre~ o, da smo se zgodaj preselili na obrobje slo-venske prestolnice. Živeli smo na podeželju, vendar sem vsa-kodnevno hodil v Ljubljano. Že v srednjo šolo, ki je bila s svojo humanisti~ no usmerjenostjo bli-zu kulturi, zato sem ji ostal zvest do danes. V Logatec sem se preselil pred 15 leti, ko val pre-selitev iz središ~ a še ni bil tako mogo~ en. To je bila ena boljših odlo~ itev v mojem življenju, saj mi je ta kraj zelo blizu. Tudi za-

radi narave, ki je nikoli ne bi za-menjal.

Splošno velja, da gresta narava in umetnost z roko v roki. Se zato tako pogosto odpravite na sprehod po Planinskem polju?Nedvomno. Umetnost in narava se dopolnjujeta. Ena od predno-sti Logatca je vsekakor prekrasna narava, ki se je Slovenci, za razli-ko od tujcev, premalo zavedamo. Poleg Planinskega polja grem tudi v okolico Cerkniškega jezera, na Slivnico, ki je prekrasen re-kreativni cilj. Pa tudi Planina nad Vrhniko je kraj, kamor se veliko-krat odpravimo s kužkom in kjer se sprostim in prevetrim svoje misli. Zelo pogosto obiš~ em pri-jatelja na Blokah. Notranjska mi je vše~ .

Kaj pa ljudje?Tudi.

To pa menda ne pomeni, da ne obiskujete drugih slovenskih krajev? Kolikor vem, zelo veliko potujete.Obožujem slovensko pokraji-no in res smo lahko zelo po-

nosni nanjo. Poleg krajev, ki so v bližini mojega doma, me pot ve~ krat zanese na Štajersko, kjer so moje korenine, in na Kras. Turisti~ ni kraji na Gorenjskem, Dolenjskem ali slovenski oba-li, me ne toliko privla~ ijo. Raje se umaknem v manj obljude-ne kraje.

Kje boste preživeli po~ itnice?Žal bo letos dopust nekoliko krajši. Po~ ival bom le teden dni konec julija, ostale dneve bom tukaj. Tako bo ve~ priložnosti za stvari, za katere med sezono zmanjka ~ asa. Nastavil si bom precej temeljev za vse, kar sem omenil prej.

Kakšen odnos gojite do slo-venske kulture? Koliko so po vašem mnenju potrebna manj-ša podeželska gledališ~ a in društva?Podeželski dramski ansambli so nujno potrebni za širjenje kulture tudi med prebivalstvom, ki ne re-dno zahaja v osrednje slovenske gledališke institucije. Predstave niso vedno primerljive, saj si v manjših gledališ~ ih gledalci želijo lahkotnejše in zabavnejše igre. Za zahtevnejšo predstavo je tre-ba v poklicni teater, kjer so boljši in ustreznejši pogoji. Prepri~ an sem, da pomen manjših po-deželskih gledališ~ raste, tudi drama gostuje v manjših krajih in sem zelo vesel, da tako širje-nje slovenske gledališke kulture ostaja in se poglablja. Zelo sem ponosen na slovensko sodobno literaturo, ki je kakovostna in se brez težav lahko kosa z evrop-sko. Z veseljem obiskujem kon-certe klasi~ ne glasbe. Menim, da se za obstoj slovenske kulture – temelja naroda, ni bati.

Je biti prvi mož osrednjega gledališ~ a privilegij?Seveda ne bi verjel ljudem, ki bi rekli, da je to samo obveznost. To sta tudi ~ ast in privilegij, ~ eprav slednji izraz ni ustrezen. Za vodenje katere koli instituci-je je potreben dober tim, ki tukaj je. Drama je vedno bila najbolj kakovostna, njen umetniški an-sambel pa od nekdaj slovi po najboljših slovenskih igralcih.

FOTO

: B

ARB

ARA

^EPI

RLO

Barbara ^epirlo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str ��

Klavdij Tutta svoje mediteranske pomole razstavlja v galeriji gradu Snežnik.

Pesem na Blokah odmeva že 80 letNova vas na Blokah, ��. junij – V OŠ Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi na Blokah je potekal jubilej-ni koncert, ki ga je Kulturno društvo Bloke organiziralo ob 40. obletnici Mešanega pevskega zbora KD Bloke in v po~ astitev 20. obletnice osamosvojitve Slovenije. Na Blokah pa imajo še en razlog za veselje, saj slavijo tudi 80 let zborovskega petja. Že davnega leta 1931 je bil namre~ ustanovljen pevski zbor pri Društvu kme~ kih fantov in deklet. Za~ etki Mešanega pevskega zbora KD Bloke pa se-gajo v leto 1971, ko je pri~ el delovati Sindikalni moški pevski zbor Novolit Nova vas. Po desetih letih delovanja so se mu pridružile še ženske. Tako so ustanovili kulturno društvo, ki uspešno deluje še danes. V štirih desetletjih se je v zboru zvrstilo ve~ kot 100 pevk in pevcev, zadnjih 14 sezon pa zbor vodi prof. Jože Rajk. Ob tej priložnosti so v društvu prvi~ pripravili tudi fotografsko razstavo, ki pri-kazuje del bogate zgodovine kulturnega delovanja na Blokah. Razstavo si lahko v juliju in avgustu ogledate v prostorih knjižnice Ivana ^ampa v Novi vasi, in sicer vsak torek med 13. in 19. uro. aj

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 11Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Loška dolina, 18. junij – V galerijskih prostorih gradu Snežnik so v organizaciji Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije odprli razstavo akademskega slikarja in magistra Klavdija Tutte. Avtorja in njegov ustvarjalni opus je predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Za glasbeni del otvoritve je s svojim glasom poskrbela vokalna solistka Teja Saksida.

Dijaki tretjih letnikov Ekonomske, Šolskega centra Postojna, smo se že tretji~ udeležili mednarodne mobilnosti v okviru programa Leonardo da Vinci Mobility. Program omogo~ a pridobivanje prakti~ nega znanja v tujini, in sicer v eni izmed evropskih držav. Poleg prakti~ nega usposabljanja pa omogo~ a spoznavanje delovnih navad in norm, razli~ nih kultur, obi~ ajev in jezikov. Seveda pa program nudi tudi celo vrsto drugih stvari, med katerimi so najpomembnejše spoznavanje mladih iz celotnega sveta, spletanje trajnih vezi in stopanje na pot v samostojnost.

FOTO

: AR

HIV

JAV

NI

ZAVO

D Z

A KU

LTU

RO I

N T

URI

ZEM

GRA

D S

NEŽ

NIK

Mediteranski pomoli

V Postojni rojen umetnik Klav-dij Tutta, ki živi in dela v Novi Gorici in Kranju, je od leta 1981 ~ lan Društva slovenskih likovnih umetnikov, v letu 1992 pa je bil izvoljen za njenega predsednika. V svojem obsežnem likovnem ustvarjanju je imel preko 200 samostojnih razstav, sodelo-val je na ve~ kot tristo skupin-

skih doma in po svetu. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti in organizacijo likovne delavnice na Sinjem vrhu. Za svoja dela je prejel 61 doma~ ih in mednaro-dnih priznanj.

»Akademski slikar in magister umetnosti Klavdij Tutta ostaja za-vezan mediteranskemu pejsažu, ~ eprav je v najnovejšem ciklu,

imenovanem »Mediteranski po-moli«, njegova ustvarjalna misel zasidrana na novi mikro lokaciji, med morjem in kopnim. Geome-trijske oblike pomolov so namre~ postale kompozicijski temelj in najbolj dominanten element sli-kovnega polja, pa tudi izhodiš~ e za sveža vsebinska interpretira-nja,« je med drugim o umetni-ku in razstavi zapisala Anamarija Stibilj Šajn.

Razstavo, ki se seli po nekate-rih galerijah v Sloveniji, spremlja tudi obsežen katalog z naslovom: Slike, objekti in keramika 2008–2011. Razstava bo v gradu Sne-žnik na ogled do 17. julija. bok

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

Cerknica, ��. junij – V galeriji Krpan v Cerknici so na zadnji šolski dan odprli razstavo kulturno umetniškega društva Pa-leta. Na razstavi si je bilo mo~ ogledati dela, ki so skozi delavnice nasta-jala od lanskega septembra pa do letošnjega maja. Slikarje in njihova dela je predstavila njihova mentorica in akademska slikarka Stanislava Sluga Pudobska, za glasbene vložke pa sta poskrbe-la Krunoslav Križ na harmoniki in Snežana Obreza z vokalom. Društvo Pa-leta sestavljajo ljubiteljski slikarji iz naše regije pa tudi s sosednje Hrvaške vseh starosti. Skozi delavnice, ki jih imajo enkrat na teden, se je porodila ideja tudi o razstavi, kar daje društvenikom še dodaten zagon za delo in ustvarjanje. Tako po vsaki sezoni pripravijo razstavo v razli~ nih krajih. Razstava se zaklju~ i danes, 8. julija, razstavljali pa so Janez Dragoli~ , Daca Petri~ , Silvana Lautar, Marina Klari~ , Lilijana Baraga, Marta Kvaternik, Marija Branisel, Valerija Ga~ nik, Ivana Kranjc, Krunoslav Križ, Spomenka Gruji}, Brina Obreza in Milojka Banjac. aj

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

P r e j e l i s m o

Na mednarodno mobilnost v Španijo

Prakti~ no usposabljanje smo opravljali v Španiji oz. Sevilli, v razli~ nih podjetjih. Na ta na~ in smo imeli možnost spozna-ti gospodarstvo skozi razli~ ne dejavnosti in panoge. Izjemno presene~ ni smo bili nad delom v organizaciji ONCE. Presene~ ni smo bili predvsem nad njiho-vim konceptom dela, saj je ve~ ina zaposlenih v njihovem podjetju slepih oz. slabovidnih. Poleg tega, da jim nudijo za-poslitev, jih tudi pripravljajo na opravljanje zahtevnejših del ter jim s tem omogo~ ajo lažji vstop na trg delovne sile in za-poslovanje v drugih podjetjih.

Vsi udeleženci mobilnosti smo pred odhodom v tujino imeli ustrezno pripravo. Ta je potekala na razli~ nih ravneh in z razli~ no vsebino. Tako smo imeli jezikovno, kulturno in pe-dagoško pripravo. Jezikovna priprava je potekala v ~ asu od oktobra pa do odhoda v tujino, vsak teden. Na ta na~ in smo

pridobili osnovne komunikacij-ske veš~ ine ter se u~ ili za nas novega tujega jezika. Kulturna priprava je bila strnjena v zadnji del priprav, saj smo morali naj-prej osvojiti jezikovno podro~ je, je pa res, da smo že med samo jezikovno pripravo izvedeli tudi veliko o kulturi in obi~ ajih sko-zi razli~ ne situacije in besedi-la. Pedagoška priprava je trajala najdlje, saj se je za~ ela že z od-

dajo prijavnice za udeležbo na mobilnost in se zaklju~ ila šele tik pred odhodom.

Spoznali smo veliko novih obrazov, predvsem naših sovr-stnikov iz celega sveta in spletli zanimiva prijateljstva. Program vidimo kot zelo dobro izkušnjo za življenje, saj nam je dal ve-liko znanj, ki jih sicer pri pouku ne moreš pridobiti.

Dijakom priporo~ amo, naj iz-koristijo možnost mobilnosti, to je tisto, kar ostane za vedno, spomin in izkušnja, ki ti je ne more nih~ e vzeti, lahko pa ti jo da – Šolski center Postojna in program Leonardo da Vinci, zato se je vredno potruditi in si za-služiti odhod v tujino. Anja Smiši~ , dijakinja 3. T razreda

Trgovina Megadom zaposli

-

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str ��

Rajakovi~ v vlogi fužinskega ~ efurja Marka v eni uri in dvajset minut nasmeji, šokira, žalosti, presene~ a …

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le1�

Pivka, 8. julij – Fenomen ^efurji raus! se nadaljuje, v petek, 8. julija, ob 20.30 na letnem vrtu Kavarne Antique se v organizaciji Društva FLU obeta predstava, ki je po ve~ kot dveh letih od premiere še vedno odrska uspešnica. Nastala je v produkciji Dejmo stisnt teatra, Gledališ~ a Glej in zavoda No History. Monokomedija, v kateri blesti odli~ ni Aleksandar Rajakovi} - Sale, je nastala po istoimenski uspešnici Gorana Vojnovi~ a. Dramatizacijo in režijo je prispeval Marko Bulc, glasbo pa Zlatan ^ordi} - Zlatko.

Logatec, Ljubljana, 3. in �. julij – Pihalni orkester Logatec je v minulih

dneh gostil glasbenike iz Francije in Nem~ ije, s katerimi so pripravili

~ udovita koncertna ve~ era. Obiskovalce je na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja

in naslednji dan na Prešernovem trgu o~ aral združeni 120-~ lanski orkester, ki

mu je dirigiral Marjan Grdadolnik, kot solist pa se je predstavil avtor ve~ ine izvajanih del, priznani francoski jazz

trobenta~ Michel Marre.

Javni sklad za kulturne ljubitelj-ske dejavnosti Republike Slo-venije je tudi letos organiziral projekt Kulturna šola 2011. Za ta naziv se je potegovalo 39 slovenskih osnovnih šol, med njimi tudi naša šola, OŠ Antona Globo~ nika. S prijavo in obse-žno obrazložitvijo smo želeli tudi širšo javnost opozoriti na boga-to kulturno dejavnost, ki poteka na naši šoli. Komisija je prispe-le vloge natan~ no pregledala in naše delo nagradila z nazivom KULTURNA ŠOLA 2011.

V petek, 3. junija, je na podružni~ ni OŠ Va~ e potekal slavnostni zaklju~ ek projekta Kul-turna šola 2011. Tri u~ enke naše šole so se skupaj z mentorico udeležile slavnostne prireditve in sodelovale v glasbeni delavni-ci Od polke do rapa – kako na-

^efur v PivkiKavarna Antique in Društvo FLU prirejata predstavo ^efurji raus! v Pivki

FOTO

: N

ADA

ŽGAN

K

Marko \or|i} je ~ efur. Je sin pri-seljencev iz Bosne, ki sproš~ eno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o teža-vah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, po-licijo in še mnogih drugih.

Združeni troj~ ek navdušilPlod ve~ letnega sodelovanja predstavili pred logaškimi in ljubljanskimi poslušalci – Obsežen projekt uspešno izpeljali do konca

ki iz vseh treh držav so se na glasbeni dogodek združene-ga orkestra pripravljali že dalj ~ asa, s skladbami pa so se prvi~ spoznali leta 2009 v fran-coskem Monastierju. Naslednje leto so se vsi trije orkestri po-novno sre~ ali, tokrat so bili go-stitelji Nemci iz Niedergründa-ua. Skladbe so po~ asi dobivale svojo pravo obliko, glasbeni vr-hunec ve~ letnega sodelovanja

virtuozne solo to~ ke francoskih saksofonistov.

Skladbe povezale v enoPosebej za to priložnost je eno od skladb, Three, napisal dirigent francoskega orkestra, Raphaël Brunon. Sestavljena je iz treh glasbenih motivov, ki se nanaša-jo na ljudske pesmi iz Sloveni-je, Nem~ ije in Francije. S skladbo

Zgodba o slovensko-francosko-nemški navezi se je za~ ela že skoraj pred 10 leti, ko sta se francoska popotnika na traktor-ju ustavila v Logatcu in naveza-la stike z doma~ ini. Kmalu sta izvedela, da imajo Logat~ ani odli~ en pihalni orkester in vest o tem predala godbenikom iz majhne francoske vasice, od-koder sta prihajala. V nasle-dnjih letih je manjša skupina francoskih glasbenikov obiskala Logat~ ane, s seboj so pripeljali še nemške kolege in krog je bil sklenjen, pri~ elo se je plodno glasbeno druženje. Godbeni-

pa se je s koncertoma v Logat-cu in Ljubljani odvil v prijetnem ambientu na prostem. Na obeh prizoriš~ ih so poslušalci uživali v nekoliko neobi~ ajnih ritmih in melodijah za slovenska ušesa, saj avtor skladb, Michel Mar-re, navdih za svoje ustvarjanje ~ rpa širom po svetu; od Špa-nije in Francije, pa do Maroka in Kirgizistana, zelo blizu mu je tudi ciganska glasba. Velik aplavz so poslušalci name-nili tudi njegovim solisti~ nim to~ kam na krilovki, kjer se je predstavil kot odli~ en jazz im-provizator, nagradili pa so tudi

je želel poudariti povezanost in prijateljstvo med tremi orkestri, ki sta se v teh dneh še bolj utrdila, skupen projekt pa so poimeno-vali 3national Orchestra. »S kon-certoma sem zelo zadovoljen, saj smo v hitrem ~ asu naštudi-rali obsežen program, delo je bilo zelo intenzivno. V Ljubljani, kjer je bilo igranje na visokem nivoju, sem za~ util, da je glas-ba orkester resni~ no povezala v eno, celoten projekt pa smo zelo uspešno izpeljali do konca,« je svoje doživljanje celotnega do-gajanja podal dirigent združene-ga orkestra, Marjan Grdadolnik.

Modrijanov mlin bo ponovno mlelDružba Postojnska jama se je z Društvom ljubiteljev starin in umetnin iz Postojne dogovorila, da po-skrbi za ureditev in odprtje Modrijanovega mlina pred jamo. »Objekt je bil zaradi lanskih poplav v zelo slabem stanju. Voda je segala 2 metra v višino in zalila vse dele mlina ter ga dodobra poško-dovala,« je povedal predsednik društva Franko Pleško. »Najprej nismo vedeli, kje bi za~ eli z obnovo, potem pa smo se lotili lesenih delov, sten, na koncu pa še mlinskega kamna. V kratkem bomo tu-ristom in ostalim lahko prikazovali star na~ in mletja žita, ~ e pa bodo želeli, bodo lahko moko tudi kupili.« Pleško, ki je pred osmimi leti sicer mlinsko kolo Modrijanovega mlina že obnavljal, je tokrat za pomo~ zaprosil Alojza Urha iz Postojne, ki je verjetno zadnji ~ lovek na pivškem, ki ima potrebno znanje. »Odraš~ al sem v dolini Posrtvice na bistriškem, kjer je o~ e imel mlin, mi pa smo mu seveda pomagali,« je povedal Urh. Poleg njiju je za delo – klepali in ~ istili so mlinski kamen (na sliki), popri-jelo še nekaj prijateljev. »Še pred dobrimi petdesetimi leti je v Pivški dolini delovalo še 36 mlinov in žag in vesel sem, da bomo bogato tradicijo lahko v kratkem obudili,« je še dodal Pleško. sam

Predstavo ^efurji raus!, po uspešnici Gorana Vojnovi}a, odlikuje živa in aktualna govori-ca mladih ~ efurjev – ~ efurš~ ina. Besedilo je svojevrstna mešani-ca slovenš~ ine, jezikov bivše Ju-goslavije in pouli~ nega slenga.

Središ~ e gledališke predstave zaseda samostojni pripovedo-valec, ki je humoren opisovalec dogodkov in hkrati veš~ kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebival-stva države ter odkriva sti~ ne to~ ke in razkole med ve~ in-skim slovenskim prebivalstvom in ~ efurji.

Odrski ^efurji raus! se na iz-praznjenem odru odrekajo gle-dališko-spektakelskim poma-galom in efektom, saj temeljijo izklju~ no na mo~ i besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

P r e j e l i s m o

Kulturna šolastane pesem, ki jo uglasbimo in skupaj izvedemo na odru.

Naziv Kulturna šola 2011 po-meni, da na šoli spodbujamo ustvarjalnost mladih na razli~ nih umetnostnih podro~ jih, podpira-mo njihov razvoj v tej smeri in skrbimo za dodatno izobraževa-

nje u~ encev in mentorjev za kul-turno dejavnost.

Prejeli smo tudi zastavo (na sliki), ki jo bomo izobesili, obi-skovalcem naše šole pa bo povedala, da se pri nas na kul-turnem podro~ ju vedno nekaj dogaja. Erika Koren Plahuta

Katarina Temkova

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

SEDEŽNE GARNITURETapetništvo Podskrajnik 18

M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

SEDEŽNE GARNITURETapetništvo Podskrajnik 18

M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.come- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Saša Musec

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str ��

Voditelj prireditve Roman Broži~ z otroškim pevskim zbor~ kom pod vodstvom Katjuše Vadnjal pred novo, še nedokon~ ano kuliso.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 13Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Ste se ob tem nasmehnili? Nasmehnili so se tudi v Kulturnem društvu Menišija, ki letos praznuje že 20-letnico obstoja dramske skupine in 15. obletnico ustanovitve kulturnega društva.

Zagorje, �9. maj – ^lani in ~ lanice komaj ustanovljenega društva si dobro utirajo pot v svet kulture. Njihova prireditev je požela veliko navdušenja, kar jim je dalo novega vetra za izzive v prihodnje.

Stara Sušica, ��. junij – Na Stari Sušici vsako leto ob godu svetega Ivana pripravijo sre~ anje vaš~ anov s kulturno prireditvijo, sveto mašo in kresovanjem. Tokrat so v goste povabili rojaka Janka Samso, ki je pripravil razstavo svojih miniatur slovenskih kme~ kih vozov.

FOTO

: M

ATEJ

OB

REZA

»Niti tat ne more pošteno krasti«

^lani KD Menišija:Karmen Raljevi~ , Janez Hren, Boris Meden, Mihaela Milavec, Silva Debevec, Igor Krži~ , Barbara Zalar, Marko Kranjec, To-maž Švigelj, Veronika Vidmar, Damjan Švigelj, Mateja Logar, Lado Likar, Anamarija Borštnik, Martin Košir, Samo Raljevi~ , Janez Švigelj, Helena Obreza, Romana Košir, Marjan Obreza, Andreja Košir, Dunja Podlesnik, Matej Rupar, Ana Primoži~ , Simona Meden, Metka Primoži~ , Valentin Bavdek, Rado Ka-tern, Katarina Hiti Špeh, Matej Obreza, Andreja Kužnik, Klara Klan~ ar, Jaka Petri~ , Luka Petri~ , Ana Nared, Marija Hren, Va-silij Škrlj, Tatjana Škerlj, Damijana Škrlj, Tina Knap, Valenti-na Škerl, Mihela Meden, Marko Mrak, Nika Meden, Kristina Obreza

V svojih bogatih letih delova-nja so na oder postavili 15 iger, letos pa že 16., dobro uro dol-go komedijo v enem dejanju, avtorja Daria Foa, z naslovom »Niti tat ne more pošteno kra-sti«. Zgodba bi bila lahko ~ isto vsakdanja, a zaradi nepovablje-nih gostov seveda ni. Moški si z ljubico želi popestriti dolgo~ asno

zakonsko življenje in jo tako nekega ve~ era, ko je žena od-sotna, pripelje domov, kjer pa se zgodba zaplete in na koncu seveda razplete. Igra, bogata z duhovitimi vložki, je po zaslu-gi glavnih igralcev pravi vzvod smeha, ki je polno dvorano obiskovalcev premiere dodo-bra ogrel.

Aktualno igralsko zasedbo KD Menišija sestavljajo: Luka Petri~ – tat, Helena Obreza – tatova žena, Marjan Obreza – moški, Ana Primoži~ – ženska, Kla-ra Klan~ ar – Anna, Rado Ka-tern – Antonio ter Matej Obreza – drugi tat. Igro so na oder sicer postavili že v doma~ ih Begu-njah, v Novi vasi, na Brezovici in v Cerknici. V jesenskih mesecih si jih boste lahko ogledali še v Logatcu, Starem trgu pri Ložu, v Podpe~ i, Dolu pri Ljubljani, Rake-ku in še kje.

Igro je režirala mlada režiserka Dunja Podlesnik, sicer pa so v le-tih delovanja režisersko pali~ ico vihteli še Helena Obreza, Karmen Raljevi~ in Samo Raljevi~ . Temelje igranja prvotne igralske zasedbe, od katere v sedanji ni nikogar ve~ , je pred 20 leti postavila prva režiserka, Marija Hren (teta Mara).

V dveh desetletjih se je v dru-štvu zvrstilo lepo število igralcev ter podpornih ~ lanov, ki jim je delo v dramski skupini prineslo lepo in bogato izkušnjo, pred-vsem pa igralcem podarilo nov vidik skupnega preživljanja pro-stega ~ asa.

Delo Kulturnega društva Me-nišija je širše prepoznavno, saj so poleg nastopov v doma~ ih in okoliških krajih nastopali celo v Radljah ob Dravi. Pohvalijo se lahko tudi z nagrado za naj-boljšo moško vlogo, ki jo je leta 2008 za vlogo strežaja Bernarda

v igri Dohodnina prejel igralec Marjan Obreza. Njihova predsta-va Strogo zaupno je bila izbrana za spremljevalno za 48. Regij-sko Linhartovo sre~ anje odra-slih gledaliških skupin Osrednje Slovenije.

Na~ rti za naprej so, v prvi vrsti

pa si želijo, da bi kon~ no prišli do pravih prostorov za vajo, saj so sedanji za delo neprimerni. Ob tej priložnosti vabijo nove ta-lente, da se pridružijo Kulturne-mu društvu Menišija, kajti igralce je treba najprej vzgajati, sklenejo naši gostitelji.

Damijana Škrlj

Prva prava zabavaZagnani ~ lani pripravili proslavo v ~ ast ustanovitvi društva

Konec maja so ~ lani in ~ lanice letos ustanovljenega Kulturno prosvetnega društva Miroslav Vilhar (KPD) iz Zagorja ponov-no združili mo~ i ter dokazali, da kultura na tem delu pivške kotli-ne ni izumrla. 29. maja so v kul-turnem domu Zagorje pripravili prireditev, ki je bila po dolgem ~ asu zopet ena takšnih, ki je bila namenjena izklju~ no kulturi.

Na prireditvi so nastopali ~ lani in ~ lanice društva z odlomkom iz vsem poznane Linhartove igre Mati~ ek se ženi ter recitali Vilharjevih pesmi. S petjem so jih dopolnili Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 in Otroški pev-ski zbor pod vodstvom Katju-še Vadnjal, v katerem prepeva-jo najmlajši iz Parij, Drskov~ in

Zagorja. Prireditev je zaokro-žil govor predsednice društva Alenke Bev~ i~ ter prebrani »Esej o doma~ ih krajih« Silva Fatur-ja. »Da je dobro uro trajajo~ a prireditev dobila svojo pravo podobo, so se med sabo mo-rali veliko usklajevati, zahteva-la je marljive roke in ure in ure truda,« za~ ne Bev~ i~ eva. Da je kulturni dom hkrati z debitant-sko prireditvijo KPD Miroslav Vilhar dobil tudi novo kuliso, ki prikazuje obzidje in stolp nek-daj mogo~ nega gradu Kalc, je zaslužna predvsem bujna do-mišljija in umirjene roke slikark Kaje Bev~ i~ , Teje Sedmak, Anje Tomši~ in Tadeje Tomši~ , ki so v ve~ metrov veliko sliko vložile nekaj tednov. Alenka Broži~ , ki

vse življenje živi v Parjah, je pro-jekt prireditve vzela pod svoje okrilje in tako brskala po starih zbirkah, kjer je našla stvari, ki jih je pred približno petdeseti-mi leti izvajalo prejšnje društvo, in jih s pridom uporabila. Alenka Broži~ je nastopajo~ e usmerja-la ter jim pomagala izoblikovati igro, bila pa je tudi glavna sce-naristka in režiserka. Prireditev je finan~ no podprla tudi vaška skupnost Zagorje, saj se v teh krajih izjemno zavzemajo za mlado društvo. »Ne gre pozabiti niti na enega sodelujo~ ega, tudi ~ e ga poimensko ne omenimo. Vsi sodelujo~ i so se izjemno tru-dili in v to prireditev vložili vse svoje mo~ i. Poleg nastopajo~ ih so tudi naše ~ lanice s svojimi neskon~ no pridnimi rokami za vse obiskovalce ob koncu pri-pravile prijetno pogostitev. Vsem izredna hvala in pohvala,« skle-ne Alenka Bev~ i~ . pš

FOTO

: AL

ENKA

BEV

^I^

Na Stari Sušici miniature vozovPrireditev ob godu svetega Ivana – Letos razstava miniatur Janka Samse

Na Stari Sušici ob vaškem pra-zniku vsako leto v goste pova-bijo enega doma~ ega umetnika. Tokrat je v prostorih etnološke zbirke na doma~ iji Bože in Ot-marja Pe~ ka razstavljal Janko Samsa, ki je bil rojen na Stari Sušici. Samsa je svoje miniatu-re slovenskih vozov, za katere porabi v povpre~ ju okrog sto ur dela, razstavljal že po vsem svetu. »Tokratna razstava je za-gotovo v najmanjšem kraju, kjer sem kdaj koli razstavljal,« je po-vedal umetnik. Na prireditvi ob

odprtju razstave so nastopili še Folklorna skupina Torbarji ter ljudska pevca iz Lokovca, Milka in Jožko Murovec. Pred tem so pripravili tudi glasbeno in žon-glersko delavnico, prireditvi je sledila pogostitev, v ve~ ernih urah pa so se obiskovalci ude-ležili še maše v vaški cerkvi sve-tega Janeza Krstnika s Pevskim zborom Košana ter kresovanja. »Pri pripravi prireditve sodelu-je vsa vas in mislim, da ni prav nikogar, ki ne bi pomagal,« pravi Boža Pe~ ko.

Za obnovo cerkveTokratno sre~ anje na Stari Sušici je bilo že ~ etrto po vrsti, vaš~ ani pa so se lotili organizacije pra-znovanj, da bi s prostovoljni-mi prispevki zbrali sredstva za obnovo vaške cerkve. »Letos smo obnovili tako imenova-no klonico, streho in zvonik,« je povedala Boža Pe~ ko, ki jo je življenjska pot že pred leti zane-sla iz doma~ e vasi, zdaj pa se z možem vra~ ata in obnavljata staro doma~ ijo, kjer po~ asi na-staja tudi pravi muzej starega kme~ kega orodja in predmetov, ki jih na kmetijah ne najdemo ve~ in pomeni zanimivo ponud-bo v vasi, ki se po~ asi spet pre-buja v življenje.

FOTO

: SI

NIŠ

A RA

N^O

V

Alenka Bev~ i~

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str ��

Postojnski pevci praznovali na dan državnosti

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le1�

Zgodbe na št i r ih ta~ kah piše Alenka Bev~ i~

Odkar sem za~ ela popisovati dogodivš~ ine z našim žival-skim tropom, sem nanje dobi-la presenetljivo veliko odzivov. Ponavadi pozitivnih, ki sem jih bila iskreno vesela, sicer pa me to niti ne presene~ a, kajti tisti, ki jim je nekaj vše~ , zadevo pohvalijo, ostali pa so najve~ krat raje tiho. Za kritiko mora ~ lovek namre~ najprej spiti žlico ali dve poguma. Pa da ne bo pomote – ~ eprav se zdi, da vedno butnem ven vse, kar mi v tistem trenutku prileti na pamet, se tudi sama u~ im, kako konstruktivno kri-tizirati, ne da bi ~ loveka pri tem užalila. In pogosto mi ne uspe ravno najbolje in v~ asih si mislim, da bi bilo bolje, ~ e bi svoj kljun obdržala zaprt.Pa je oni dan k meni prišel o~ e in mi pokazal pismo, na-slovljeno nanj. Njegov naslov pravilno izpisan, notri pa iz-rezek iz ~ asopisa z mojo ko-lumno in listek s sporo~ ilom. Pravzaprav niti ne vem, kaj je bistroumni avtor napisal, ne-kako se je dalo iz popa~ ene in polomljene slovenš~ ine razbrati, da mu gre fino v nos to, da moji psi delijo poste-ljo z mano in da bi moralo biti zaradi tega sram mene ter še vso bližnjo in daljno žlahto. Priznam, najprej me je prizadelo in hvala tistemu tam zgoraj za prijatelja, ki je poslušal mojo ploho besed, podkrepljeno z nekaj pristnimi

Tole bo bolelodoma~ imi in me potem mirno vprašal, ali mi nekdo, ki se niti podpiše ne, res toliko pomeni, da je vreden moje slabe volje. In sem se ustavila ter razmislila. Resni~ no, ~ lovek, ki komaj ~ aka na novo nadaljevanje moje-ga pisarjenja samo zato, da bo potem napolnil svoj lastni na-hrbtnik slabe volje in razo~ ara-nja z novo dozo gneva zaradi mojega nezaslišanega obnaša-nja, se mi pravzaprav smili in ~ e je to njegovo edino veselje na tem svetu, potem mu rade volje ustrežem in dovolim, da vsake toliko napiše še kakšno anoni-mno pismo, ampak naj bo pro-sim naslovljeno name in ne na mojega o~ eta.

Sicer pa sem tega, da vsepo-vsod dvigam prah že vajena. ^e bi preštela vsa »dejstva«, ki sem jih iz dobrohotnega ljudskega glasu izvedela o sebi, bi prišli na ve~ mestno številko. Ne samo, da so psi v moji postelji, še bolj šokantna so menda imena tistih na dveh nogah, ki so jo in jo še grejejo – seznam je bojda zelo impresiven –, da o ostalih ne-spodobnih podatkih niti ne go-vorim. Pa da ne govorim o tem, kaj vse so zakrivili naši kosma-tinci. Po ljudskem izro~ ilu sode~ , so morali hišo, ki smo jo imeli pred ~ asom v najemu zaradi ne-zaslišanega obnašanja – moji psi imajo o~ itno tudi sposob-nost duhov, da prehajajo skozi stene in zaklenjena vrata – v celoti prenoviti, kajti zgrizli naj bi

pohištvo v našem in lastniko-vem stanovanju, vsa vrata in okna (Kako lahko pes zgrize zaprto okno?), pa kaj vem še kaj. Skratka, kaže, da imajo tile moji štirinožci na svoji grbi že kar zajeten kup~ ek grehov.

In potem sem dobila v roke knjigo. Genialna je. Že njen naslov pove, da bo branje bolelo in da bo bralcu, ki jo bo bral s srcem, odprlo nov pogled na naše dojemanje normalnega in sprejemljivega. Škoda, da je skoraj zagotovo ne bomo mogli brati v sloven-skem prevodu. Napisal jo je rock zvezdnik, nekdanji alko-holik in džanki, potetoviran po celem telesu, zato bi bilo prav zabavno poslušati govorice in zgražanje puritancev, ki bi jih povzro~ ila njegova pojava v naših krajih. In ravno o tem mi je pripovedoval skozi be-sede in svoje, za »normalno« dojemanje groteskne fotogra-fije – da sodimo na podlagi naših predstav, da je lepo in sprejemljivo samo tisto, kar se nam zdi lepo in sprejemljivo, da je druga~ nost za nas nekaj slabega in v njej ne znamo videti lepote ter da je lažje kritizirati drugega, kot se sam potruditi in postati boljši ~ lo-vek ter zato ne sprejemamo tudi tako banalne stvari, kot je ta, da je nekomu pa~ vše~ , ~ e deli hišo in posteljo s psom. Pa je to pravzaprav res tako druga~ no?

Postojna, �5. junij – Mešani pevski zbor Postojna je svoj letni koncert postavil na državni praznik in s tem obeležil 20. obletnico samostojne države. Prazni~ no obarvan koncert je v prvem delu postregel s sakralnim naborom skladb, v drugem pa s pesmimi slovenskih skladateljev. Zbor sicer zaklju~ uje 27. leto uspešnega delovanja, na koncertu pa so predstavili program, ki je plod dvole-tnega delovanja pod taktirko dirigenta Mirka Ferlana. Vodja JSKD OI Postojna, Silva Bajc, je pevcem podelila Gallusove zna~ ke za udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Bronasto zna~ ko sta prejela Petra Grbec in Igor Šorc, srebrno Andreja Blaži~ Klemenc, za ve~ kot 25-letno prepevanje v zboru pa so zlate Gallusove zna~ ke prejeli Nastja Baša, Mateja Zadel in Jurij Škodi~ . kt

FOTO

: KA

TARI

NA

TEM

KOVA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �5

Pobudniku za ustanovitev in zdajšnjemu predsedniku Pingpong kluba Rakek Petru Kovšci (levo) sta zlati priznanji za organizacijsko in strokovno delo izro~ ila župan Marko Rupar (v sredini) in predsednik komisije za podelitev priznanj Marjan Širaj.

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 15Š p o r t

Rakek, �5. junij – Pred 30 leti je na Rakeku za~ ela delovati namiznoteniška sekcija ŠŠD Rakek, pred 20 leti pa so ustanovili tudi ping pong klub. Jubilejno leto je bilo sicer lansko, letos pa so ljubitelji namiznega tenisa s krajšo slovesnostjo in podelitvijo priznanj obeležili obe pomembni obletnici. Ob njej so izdali tudi priložnostni bilten, v katerem so zajeli zgodovino kluba in uspehe njihovih tekmovalcev.

Maribor – Maribor je bil prizoriš~ e ~ etrtega relija prvenstva Slo-venije, za skupno zmago pa so se potegovale predvsem tuje posadke. Najhitreje je 11 hitrostnih preizkušenj prevozil Avstri-jec Beppo Harrach, letos še nepremagan v prvenstvu Avstrije, za 5 sekund je ugnal rojaka Raimunda Baumschlagerja. Za zmago v prvenstvu Slovenije sta se potegovali predvsem posadki Piero Longhi–Luigi Pirollo (škoda fabia S2000) in Rok Turk–Enej Ložnar (peugeot 207 S2000). Italijana sta bila na koncu hitrejša, Turk in Ložnar pa sta obdržala vodilno pozicijo v skupnem seštevku pr-venstva. A njuna prednost je sedaj le pi~ le tri to~ ke, kar obljublja napet razplet prvenstva. Rajko Žakelj in Blaž Selan (mitsubishi lancer) sta bila skupno 12. ter peta za slovensko prvenstvo. Med 35 posadkami, ki so prišle do cilja, sta se na 26. mesto uvrstila brata Mlinar, z zastava yugom sta bila še peta v diviziji I in tretja v yugo pokalu. Rok Nartnik in Gregor Žakelj sta bila 32. (10. divizija I, 8 yugo pokal), tik za njima sta se uvrstila Marko Verbi~ in Matic Dolenc, na 35. mestu pa je prvi nastop kon~ al Marko Trpin s so-voznikom Marjanom Oberžanom. Pred~ asno sta nastop kon~ ali posadki Lampe–Peljhan (vw polo) in Leban–Logar (zastava yugo), obe zaradi nesre~ e. el

Grobnik (Hrvaška) – Pretekli vikend je na dirkališ~ u Grobnik na Hrvaškem potekal dirkaški vikend slovenskega prvenstva v ce-stno-hitrostnih dirkah. Ponovno so bili hitri dirka~ i postojnskega kluba MGM Postojna. Že na sobotnih jutranjih kvalifikacijah sta tako Marjan Nagode (MG 105) kot Grega Premrl (zastava yugo) napovedala uspešen vikend in boj za stopni~ ke. Nagode je do-segel prvi ~ as kvalifikacij, Premrl pa tretji, oba v diviziji I. Sama dir-ka je pokazala, da se lahko oba tekmovalca enakopravno kosata z vozniki z mo~ nejšimi dirkalniki. Tako je Nagode zmagal v svoji diviziji, še ve~ ji uspeh pa je tretje mesto za slovensko prvenstvo. Premrl je po izrednem štartu in vožnji na meji zmogljivosti svojega dirkalnika osvojil tretje mesto v diviziji in drugo mesto med mladi-mi do 21. let. Tudi nedeljska dirka je prinesla neizprosne boje, kar nekaj nesre~ , a brez poškodb tekmovalcev. Nagode je svoj uspeh iz sobotne dirke v diviziji ponovil, Premrl pa je ponovno navdušil z atraktivno in brezkompromisno vožnjo v dvobojih z mo~ nejšimi dirkalniki. Tako Grobnik ostaja uspešno prizoriš~ e za postojnske dirka~ e. el

Litija – Konec junija se je za de~ ke in deklice kon~ alo le-tošnje regijsko prvenstvo posameznikov in državno prven-stvo dvojic v kegljanju po kategorijah. V letošnji sezoni so bili keglja~ i, keglja~ ice in njihovi trenerji zelo uspešni. Pokazali smo, da v naši regiji zelo dobro delamo. Kegljaški klubi Pivka, Postojna in Brest Cerknica veliko vlagajo v delo z mladimi. V regiji pa so najve~ medalj pobrali mladi keglja~ i iz kegljaške-ga kluba Brest iz Cerknice (na sliki).

Dobitniki medalj v Litiji med deškimi dvojicami v 1. ka-tegoriji so: Simon Miši~ –Gašper Urbas (Brest Cerknica), Ga-šper Mlakar–Jordan Lekše (Brest Cerknica), Žan Udovi~ –Anej Širaj (Brest Cerknica); 2. kategorija: Domen Špeh–Laura Pokleka(Brest Cerknica); 3. kategorija: Žiga Požar–Alen Alibegi~ (Proteus Postojna); 4. kategorija: Gal Jurca–Kevin Gorjanc (Pro-teus Postojna). Med dvojicami pri deklicah so: 1. kategorija Gaja Kolari~ –Ajda Ule (Brest Cerknica); 2. kategorija Amanda Zalar–Nataša Radi~ (Pivka); 3. kategorija Maruška Ogrizek–Eva Dužnik (Proteus Postojna).Gregor Pokleka, vodja šole kegljanja Brest Cerknica

S klubom so prišle nove ideje in nov zagonNamiznotenisa~ i z Rakeka praznovali okrogli jubilej organiziranega dela

Z namiznim tenisom so Rakov~ ani rekreativno za~ eli že kmalu po drugi svetovni vojni, vlogo, leta 1981 pa so ustano-vili sekcijo pri športnem dru-štvu, 29. junija 1990 pa še svoj klub. »Ustanovili smo ga zara-di potrebe po boljšem in bolj organiziranem delu, kar se je izkazalo za zelo dobro; prišli so novi ~ lani, nove ideje, nov zagon,« je na slovesnosti de-jal Peter Kovšca, pobudnik za ustanovitev kluba, prvi trener in zdajšnji predsednik, ki je z namiznim tenisom na Rake-ku tesno povezan že trideset let. Spomnil je, da delajo tudi z mladimi osnovnošolci in da so se pod vodstvom profesio-

nalnega trenerja pokazali tudi boljši rezultati. Med drugim so se ~ lanice in ~ lani uvrstili v prvo ligo, tekmovalci iz rakovškega kluba so bili kadetski in mladin-ski državni reprezentanti in so osvojili cel kup državnih naslo-vov in medalj.

V prvih desetih letih kluba, ko so tekmovalci že dosega-li rezultate na tekmah po Slo-veniji, ga je vodil Alojz Pavli~ . V svojem govoru je med drugim spomnil na številne uspehe pa tudi na nezavidljivo finan~ no stanje, s katerim so se ubadali. Na predsedniškem mestu ga je zamenjal Anton ^erneti~ , pod katerim ~ lani nizali uspehe na državnih in mednarodnih tek-

tletjih zaželel cerkniški župan Marko Rupar, ki se je obenem dotaknil težko pri~ akovane ve~ namenske dvorane na Ra-keku. Zagotovil je, da ni pozabil na ta projekt in da na ob~ in-ski upravi iš~ ejo pravi na~ in za zagotovitev finan~ nih sredstev. Ob jubileju pa so se v klubu s spominskimi priznanji zahvalili najbolj prizadevnim ~ lanom za njihovo delo v zadnjih desetih letih. Zlata priznanja za športne dosežke so prejeli Jurij Zdovc, Žiga Urbanc, Nina Strohsack in Klemen Rebec, za strokovno delo Darijan Vizjak, Peter Kovšca in Nina Strohsack, za organiza-cijsko delo Peter Kovšca, Anton ^erne, Marjan Širaj, Darijan Viz-jak in Peter Zdovc, za sodniško delo pa Darja Bergo~ , Andrej Rebec, Marjan Širaj, Ignac Far-kaš, Darko Gornik in Bernarda Brezec Krajc. Številni ~ lani so prejeli tudi srebrna in bronasta, mnogi med nagrajenci pa kar po ve~ priznanj.

movanjih, klub pa se je uveljavil kot odli~ en organizator državnih tekmovanj na državnem nivo-

ju. Kot je poudaril ^erne, delo ne bi teklo tako gladko, ~ e ne bi bili starši tekmovalcev vedno

pripravljeni prisko~ iti pomo~ .Namiznotenisa~ em je vse

dobro tudi v prihodnjih dese-

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Petra Tr~ ek

P r e j e l i s m o

FOTO

: AR

HIV

KK

BRE

ST

Hitri postojnski dirka~ i

^etrti reli prvenstvaNapet boj za prvo mesto med italijansko in slovensko posadko

CRÉATIVE TECHNOLOGIE

Izjemna v vseh razmerah na cesti, z izjemnimi občutki tako za voznika kot sopotnike.To sta CITROËN C3 Selection in CITROËN C4 Picasso Selection z izjemnim paketom opreme.Ob vsej izjemnosti sedaj še z izjemnimi ugodnostmi!

leasinga za vozilo Citroën C3 (Selection VTi 95 BVM) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 11.150 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 136,18 EUR pri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 29.04.2011 znaša 8,10%

prodajalca vozil Citroën. Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,0 do 9,4 l/100 km. Emisija CO2: od 125 do 169 g/km. Slike so simbolične. Več na www.citroen.si

CITROËN C3 Selection

+ 500 € poletnega bonusa

www.citroen.si

CITROËN C4 PICASSO Selection

IZJEMNA!POSEBNA SERIJA VOZIL CITROËN SELECTION

Avto Merlak d.o.o.Drenov Grič 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

+ 500 € popusta v primeru financiranja K&L

+ 500 € poletnega bonusa+ 500 € popusta v primeru financiranja K&L

julija

+ 2.500 € bonusa + 4.000 € bonusa

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str ��

Logatec, Postojna, Vrhnika – Društvo joga v vsakdanjem življenju vsako poletje organizira brezpla~ ne vadbe joge v parkih. Vadbe potekajo po celi Sloveniji in tudi drugod po Evropi. Na vseh lokacijah poteka vadba vsak ~ etrtek, od 18. do 19. ure, v primeru dežja pa vadba odpade, z izjemo v parkih, ki imajo v bližini pokrito površino, primerno zanjo. Brezpla~ na vadba joge v parkih letos poteka od v~ eraj, zadnji~ pa bo vadba 8. septembra. V naši regiji se joge lahko udeležite na treh lo-kacijah, in sicer v postojnskem Športnem parku, logaškem Grajskem parku in na Vrhniki ob bazenu. Vsako skupino vodi inštruktor z ve~ letnimi izkušnjami na podro~ ju joge. Joga v parku je namenjena vsem, tistim, ki ste se z jogo že spoznali, kot tudi tistim, ki se z jogo sre~ ujete prvi~ in si želite vad-bo joge pogledati pobližje in se v njej tudi preizkusiti. Vadba po sistemu Joge v vsakdanjem življenju temelji na postopni, sistemati~ ni metodi, ki zajema vsa življenjska podro~ ja in je primerna za vsako življenjsko obdobje. Vsem ljudem – ne glede na starost in telesni ustroj – odpira vrata klasi~ ne poti joge. aj

Z leve: Bor Šajn, Vitan Logar, Tanja Mahne, Neli Trontelj, Korina Kova~ , Andrej Trontelj, Igor Jadri~ in Josip Jakovljevi~ .

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011Š p o r t1�

Cerknica – Cerkniški karateisti so na državnem prvenstvu, ki je bilo 5. julija

v Polzeli, ve~ kot uspešno zaklju~ ili prvi del sezone. Neli Trontelj, Tanja

Mahne in Korina Kova~ so v najmlajši kategoriji, do 8 let, osvojile ekipno

prvo mesto, Bor Šajn, Vitan Logar in Marko Valentini pa drugo mesto med

fanti od osem do deset let. »To je najve~ ji dosežek v zgodovini našega

kluba,« je povedal glavni trener Andrej Trontelj.

Ob zaklju~ ku letošnje sezone programov Športno-kulturne-ga društva Dlan na dlan so se drugo junijsko soboto tudi le-tos zbrali tako otroci, vklju~ eni v športne dejavnosti društva, kot tudi njihovi starši na dru-žabno-športnem sre~ anju na stadionu na Sekirci, s katerim upravlja omenjeno društvo, si-cer pa je v lasti ob~ ine.

Mladi udeleženci olimpiade so prejeli diplome za celole-tno udeležbo v športnih pro-gramih, animatorji pa so se tudi letos potrudili za pestro športno zabavo, saj so pripra-vili številne rekvizite, od na-pihljivega gradu, ponjave za skakanje, žog, tobogana do nogometnih golov in košarkar-skih košev.

Kot je povedal predsednik društva, ki med drugim skrbi za redno vodeno vadbo loga-ških in okoliških otrok, Matjaž

Cerkni~ anke prvakinje, Cerkni~ ani pa viceprvakiCerkniški karateisti so se na državnem prvenstvu dobro odrezali

Cerkni~ ani so se dobro odreza-li tudi 16. aprila na tekmovanju v Ljubljani, od koder so se vrnili s petimi zlatimi medaljami, sed-mimi srebrnimi in 22 bronastimi, ekipno pa so si priborili po eno zlato, srebrno in bronasto meda-ljo. Le dva dni prej so se s tek-movanja v Postojni vrnili s tretjim mestom v katah pri mal~ icah in

ekipnim tretjim mestom v katah pri mal~ kih.

Karate klub Cerknica sta pred 14 leti ustanovila brata Andrej in Sašo Trontelj. Imajo 30 tekmoval-cev, vseh ~ lanov pa je 63. Naj-starejši, Bojan Klan~ ar, je star že ve~ kot 60 let in je letos položil rjavi pas, najmlajši pa je še ne petletni Žan Hiti. Kot je povedal Andrej Trontelj, ki ima ~ rni pas, 3. dan, so med perspektivnimi ~ lani tudi šestletni Anis Abidovi}, Darko Kondi~ , Jakob Kebe in Tja-ša Kandare. Veliko stavijo tudi na Kenana Jurenca, ki je pri šestih letih položil oranžen pas, Tineta Mišigoja Zevnika, Juša Kvaternika in Anžeta Kranjca. Poleg letošnjih prvakinj in viceprvakov pa so v klubu ponosni tudi na uspešna Tarika Aha~ i~ a in Nejca Verbi~ a, ki sta bila v rezervi. V klubu ima-

jo tudi tri sodnike z licenco, ki Andreju pomagajo pri treningih, Igorja in Marica Jadri~ a ter Josipa Jakovljevi~ a. V za~ etku julija se cerkniški karateisti odpravljajo v ^rno goro na seminar pod vod-stvom mojstra karateja 7. dan Oli-verja Tomi~ a.

Andrej opozarja, da veliko ljudi karate napa~ no ozna~ i za pre-tepaški šport. »Vendar mi ne tre-niramo nekakšnega pretepanja, pa~ pa otroke in odrasle u~ imo, kako pridobiti samozavest in sa-mokontrolo ter kako lahko po-skrbijo za zdrav razvoj telesa in psihofizi~ nih sposobnosti.« V klub bodo vpisovali septembra, tako v Cerknici, kjer imajo tudi treninge za odrasle kot tudi v Starem trgu in Novi vasi, pokli~ ete lahko tudi Igorja Jadri~ a na telefonsko šte-vilko 041 740 522.

FOTO

: AR

HIV

KK

CERK

NIC

A

Številna Dlan~ kova olimpiada

Švajncer, so letos skozi špor-tne programe popeljali okoli 150 otrok v starosti od dveh do pet let na gibalnih uricah in od šest do 14 let v nogometni šoli, za kar so od ob~ ine preje-li 4.500 evrov.

V naslednji sezoni, ki jo bodo za~ eli oktobra, na~ rtu-jejo še novo, mlajšo skupino dlan~ kov in dlan~ ic, zagna-nosti in veselja pa jim kljub pi~ lim sredstvom ne manjka. bmk

FOTO

: AR

HIV

DLA

N N

A D

LAN

Agrocenter Mlin Cerknicatel. 707 16 27

Agrocenter Iga vastel. 01 707 16 40

Agrocenter Nova vastel. 01 709 80 75

Agrocenter Vrhnikatel. 750 68 40

Akcijska cena

CEMENTA

in MALTITA!

EKSKLUZIVNI PRODAJALEC TRAKTORJEV

LANDINIEKSKLUZIVNI PRODAJALEC PROIZVAJALCA

LABIN PROGRES

(prekopalniki,

freze, motokultivatorji,...)

zašèitna sredstva za varstvo rastlin

specialna poèasi topna gnojila

Rezervni deli za kmetijske stroje!

Pestra izbira kmetijskega repromateriala

(koruza, jeèmen, moèna krmila,...).

Pester izbor in ugodne cene folij in vrvic za baliranje!

Pester izbor in ugodne cene obraèalnih sistemov!

ODKUP ŽIVINEg. Franc DOLENC

tel.št.: 031 333 409

ODKUP LESAg. Franci MODIC

tel.št.: 031 385 373

NOVO

FOTO

: IR

ENA

ZALA

R LA

KSH

MI

Petra Tr~ ek

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011 1�Z e l e n i r a z g l e d i

Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije je pri~ ela z izvajanjem projekta Promocija globalne konkuren~ nosti podjetnikov za~ etnikov, SLOHRA GLOBALNET. Projekt je sofinanciran iz sredstev EU, programa IPA, slovensko-hrvaško ~ ezmejno sodelovanje. Izvaja se na obmo~ ju štirih slovenskih in treh hrvaških regij. Partnerji v projektu so poleg naše agencije še: Regionalna razvojna agencija Porin (nosilec projekta), Istrska razvojna agencija, Razvojna agencija Karlovške županije, Regionalni razvojni center Koper, Razvojni center Novo mesto in Regionalna razvojna agencija Posavje.

Vklju~ evanje podjetnikov v projekt SLOHRA GLOBALNET

Namenjen je podjetnikom, ki poslujejo v obdobju do petih let, med njimi osebam, ki so mlajše od 35 let in ženskam neodvisno od starosti.

Podjetnikom, ki bodo vklju~ eni v projekt, bomo nudili:

- individualno svetovanje o trenutnih spodbudah na-

menjenih podjetništvu ter o tem, kako lahko razširijo svoje tržiš~ e;

- sodelovanje na seminarju »Kako postati izvoznik«, na katerem bodo obravnavane slede~ e teme: mednarodno sodelovanje, standardi EU in Slovenije, ki jih morajo

spoštovati izvozniki, med-narodni marketing, kon-kretni koraki pri operativni izvedbi izvoza (metodolo-gija izvoza), kako financirati izvoz in podobno;

- sodelovanje na predstavi-tvi primerov uspešnih izvo-znikov v Karlovcu in Kopru (prevoz zagotovljen);

- seznanitev z rezultati aktu-alnih raziskav, ki se bodo lahko uporabile tudi v pod-jetjih;

- osnutek poslovnega na~ rta;- Predstavitev podjetnikov in

njihovih proizvodov oziro-ma storitev v katalogu, ki bo izšel v hrvaškem, slo-venskem in angleškem je-ziku;

- promocijo proizvodov in

I z o b ~ i n s k e h i { e

Na podlagi 31. ~ lena Odloka o uresni~ evanju javnega interesa na podro~ ju športa in telesne kulture v Ob~ ini Cerknica (Ur. L. RS,

št. 10 / 97) in 5. ~ lena Pravilnika o pogojih za oddajo športne dvorane v Cerknici, telovadnice Rakek in telovadnice Grahovo

v najem, Ob~ ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPISza koriš~ enje terminov v športni dvorani

v Cerknici, v telovadnici Rakek in telovadnici Grahovo, za obdobje od 1. 9. 2011

do 31. 8. 2012.

1. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji uporabniki oziroma najemniki: osnovne šole, društva invalidov, športna društva in klubi, ostala društva, klubi, organizacije in skupine.

2. Vsi uporabniki pošljejo pisno prijavo na predpisanem obrazcu /spletna stran Ob~ ine Cerknica/ z navedbo:

- imena želene telovadnice ali športne dvorane

- vsebine vadbe v objektu- želenega in rezervnega ter-

mina- števila ur tedensko- števila ljudi v skupini- odgovorne osebe naje-

mnika- naslov z dav~ no številko

pravne osebe ali fizi~ ne osebe pla~ nika najema

3. Na podlagi prejetih popolnih prijav bo, v skladu s sprejetimi

pogoji in na~ inom oddaje v najem, kot jih dolo~ a Pravilnik o pogojih za oddajo športne dvorane v Cerknici, telovadnice Rakek in telovadnice Grahovo v najem, izdelan terminski plan najema športne dvorane in telovadnice za naslednje šolsko leto.

4. Rok za prijavo na javni razpis je do 8. avgusta 2011.

5. Svojo prijavo pošljite na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom: »Prijava na javni razpis za najem športne dvorane Cerknica, telovadnice Rakek ali telovadnice Grahovo.«

6. Z izbranimi najemniki bomo sklenili pogodbe.

Cerknica, 8. 7. 2011 župan Marko Rupar

storitev na mednarodnem sejmu (zagotovljeni so predstavniki, ki bodo pod-jetnika zastopali, podjetni-ku se ni potrebno udeležiti sejma).

Podjetniki se bodo lahko vklju~ ili tudi v prvi mednaro-dni izvozni konzorcij oziroma v mrežo hrvaških in slovenskih podjetnikov, ki bo delovala na izboljšanju promocije podjetni-kov in izvoza.

Prvi korak k izvedbi teh ak-tivnosti je spoznavanje in izbor primernih podjetnikov. Vsi, ki izpolnjujete pogoje in bi želeli sodelovati pri projektu, pokli~ ite na tel. 05 721 22 42 ali pišite na e-naslov: martina@rra-nkr.si, da bi se dogovorili glede po-drobnosti sodelovanja.

Mednarodni mejni prehod 15290 Šempeter pri Gorici

GSM: 040/626-057Email: dom.energija@siol.net

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �8

Notranjsko-kraške novice petek, 8. julij 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p18

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamOtroški vozi~ ek z lupinico za otroka, rde~ e-~ rn, dve leti star. Cena: 50 eur. Tel.: 051 647 173.

Nepremi~ nine

ProdamStaro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.Garsonjero v centru Postojne, cca 28 m2, delno obnovljeno l. 2008, 1. nadstropje, kabelska, CK, domofon, nova streha. Cena: 43.000 eur. Tel.: 040 899 785.

OddamSpodnji del hiše v Prestranku, 50 m2, lastni vhod, delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 300 eur + stroški + varš~ ina.Tel.: 041 713 585.Garsonjero na Kremenci v Postojni. Cena: 250 eur + stroški. Tel.: 040 540 444.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki

prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01

750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške

novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370

Logatec ali e-pošti: urednistvo

@nkr-novice.si.

A n i n e z v e z d e

RAK

Planet vladar: Luna Rakovo ravnotežje in nežnost se izražata preko topline in

varnosti doma. Na zasebnem podro~ ju in v družini je Rak ti-sti, ki odlo~ a in vodi, druga~ e pa potrebuje odmaknjenost od zunanjega sveta. Je izredno materinski in tudi zelo navezan na mater, saj ta odnos igra bistveno vlogo v življenju. V~ asih je preob~ utljiv, hitro užaljen ali ~ emeren, je pa zelo ~ ustven, tanko~ uten, so~ uten, navezan, materinski in melanholi~ en. Telesna raven: želodec, prsi, maternica, jaj~ niki, sluznica,

možgani, desno oko pri moških in levo pri ženskah Barva: bela, dimnato siva, srebrna, modro-zelena

Smer neba: sever Dežele: Slovenija, Škotska, Nizozemska, Nova Zelandija,

Kamni: biser Kovina: srebro

Drevo in rastline: bele rože, lilija, lokvanj, bela vrtnica, slak, javor

Hrana: mleko, ribe, raki, sadje in zelenjava, ki vsebuje veliko vode: repa, zelje, kumare, pehtran, gobe

Živali: raki, žabe, vodne ptice, polži, želve

Poglavitna zna~ ilnost pripadnikov znamenja Raka je varnost. Zelo so navezani na svoj dom, pri tem pa so ob~ utljivi in

sentimentalni. Naslednja njihova lastnost je velika ob~ utlji-vost, in ~ e so izzvani, lahko takoj sprožijo svoj samoo-

brambni sistem in se potegnejo vase. So zelo ~ ustveni lju-dje in za svoje ljubljene in drage osebe skrbijo s so~ utjem,

materinsko pripadnostjo, v prijateljevanju pa so stabilni, prakti~ ni in domiselni. Pod vtisi dogodkov hrani svoje spomi-ne dolga leta. Ima dobro intuicijo, razvit smisel za logiko, kar

lahko koristno uporabi pri svojem delovanju.^eprav z odlo~ itvami nekoliko odlašajo, so v trenutku, ko se odlo~ ijo in ko stvar za~ utijo, neomajni in neizprosni. Pogo-sto so muhasti, saj ne smemo pozabiti, da jim vlada Luna, ki tudi na nebu kaže svoje spremenljive oblike. Raki so bolj

kot v prihodnost obrnjeni v preteklost in spomine.Predstavniki znamenja Raka so ponavadi nizke postave, zgornji del telesa je mo~ nejši od spodnjega, okrog pasu

imajo ponavadi kakšno oblogo ali kak kilogram ve~ . Obraz je okrogel, ponavadi bledoli~ en, imajo majhen nos in manj-še o~ i, koža pa je vlažna. Lasje se spuš~ ajo na ~ elo, le pri

višjih tipih vidimo visoko ~ elo. Hoja je lena in mehka. Pogo-sto so temnejše polti in temno rjavih las.

Na poklicnem podro~ ju sta njihovi vrlini vztrajnost in odlo~ nost, ~ eprav imajo radi tudi spremembe. Vezani so na svoje delo. Privla~ ijo jih poklici, kjer lahko skrbijo za druge

ljudi: bolnišnice, ginekologija, dobrodelne ustanove, varstvo otrok. Zelo dobro se bodo po~ utili tudi kot oskrbniki pose-stev, hišniki, vrtnarji, gostinski delavci/barmani, dobri pa so tudi v poklicih, povezanih z morjem. So mornarji ali pa luški

delavci.Izpolnitev na poklicnem podro~ ju je pomembnejša kot pri-dobivanje denarja. Uporabiti znajo svoje pretekle izkušnje, znanje in imajo izostren ~ ut za poslovnost. V~ asih so nave-zani na družinsko podjetje in na tradicijo. Dar za kopi~ enje

pa jim zagode lahko pri denarju, saj se od njega težko lo~ ijo.

Na partnerskem podro~ ju se na Rake lahko zanesemo. So zelo ~ ustveni, v skrbi za druge se znajo razdajati in so o~ ar-ljivo sentimentalni. Ne prenesejo kritike, ~ eprav sami v~ asih stresejo kakšno opazko. Vendar pa vedno izkazujejo po-

zornost, domiselnost, so izredno ~ utni in se resno posveti-jo svoji odgovornosti za družino in otroke. Radi se vra~ ajo v preteklost in poskušajo svojo družino voditi v stilu vodenja svoje matere. Najtežje se bodo v razmerju spopadli z no-

vostmi.Pri Rakih je tako, da vse traja po~ asi (dva koraka naprej in en nazaj). Ko se enkrat odlo~ ijo, partnerja ne pustijo zlah-ka. Spolno ob~ evanje je pri njih vedno boljše in lepše, zato Raki niso enono~ ni tipi. Zanje sta najpomembnejši zvestoba in ljubezen. Lahko re~ emo, da so Raki fanatiki za crkljanje. Njegovo zapeljevanje v ljubezenski no~ i je igra in zabava

(sve~ e, kad tople vode). Njegove erogene cone so prsi (bra-davice).

Ko je Rak resni~ no zaljubljen, se obnaša kot majhen otrok. Svoje ljubezenske romance najde pri polni luni, pono~ i ob morju ali jezeru. Organizirajte romanti~ en ve~ er ob sve~ ah in za kuliso zavrtite romanti~ no glasbo. V taki romanti~ ni

atmosferi se odprejo njegova ~ ustva in prepri~ an bo v uso-dnost vajinega sre~ anja.

Znani Raki: Ingmar Bergman, Ernest Hemingway, Franz Ka-fka, Sylvester Stallone, Lino Ventura, Ringo Starr, Isabelle Adi-ani, Lady Diana, Rembrandt, Jean de La Fontaine, Juš Kozak, Mira Miheli~ , Miran Jarc, Milan Vidmar, Friderik Irenej – Bara-

ga, Alojz Peterle

Iskreno in iz vsega srca se s svojim 8-letnim sinom želiva zahvaliti Ivanki Petrulakovi-Kovšca iz Cerkni-ce, ki nama je v težkih ~ asih, zlasti po moževi smrti, stala ob strani in nama nudila psihi~ no in moralno podporo. Glede na to, da je gospa strokovnjakinja na podro~ ju specialne pedagogike in psihologije, je sinu Petru z motnjo avtisti~ nega spektra, s svojimi prijemi, nasveti, pogovorom in pozitivnimi mislimi zelo pomagala in mu pomaga še danes, ko jo s Pe-trom z veseljem obiš~ eva. Petru je ga. Kovšca s svo-jim pristopom in izjemnim ob~ utkom za otroke po-kazala nov smisel življenja kljub dragoceni izgubi.

Ga. Petrulakova-Kovšca, zahvaljujem se vam za vse, kar ste storili za naju. Za vedno sva vama hvale-žna.

Karin in Peter Mahutova

Hvala vam

Zahvala

Iskreno se zahvaljujemo vsem vaš~ anom Bezuljaka, Rakeka, prijateljem in znancem za izre~ eno sožalje, darovano cvetje, sve~ e in svete maše.

Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Ipavcu in go-spodu župniku Ogrincu za lepo opravljen obred, dru-žini Primoži~ iz Bezuljaka za lepo urejeno cerkev, go-spema Mariji Hren in Olgi ̂ ekada za poslovilna govora ter gospodu Zrimšku za opravljene pogrebne storitve.

Hvala vsem, ki ste bili z nami in jo pospremili na za-dnji poti.

Njeni žalujo~ i

Za vedno se je poslovila

ANA PRIMOŽI^Postojnska 22, Rakek (po doma~ e Nežna iz Bezuljaka)

Neskon~ no trudna od iskanja, od bojev, si miru želim,

miru, ki pesem vonj pozvanja, da v njo zamaknjena zaspim.

(O. Župan~ i~ )

Zahvala

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in hvala vsem za darovano cvetje ter sve~ e.

Žalujo~ i: vsi njegovi

17. junija smo se na pokopališ~ u v Postojni poslovili od dragega moža, o~ eta, nonota in pranonota

FRANCA MODRIJANA

Ne jokajte ob mojem grobu, privoš~ ite mi ve~ ni mir. Iz~ rpal svoje sem mo~ i, zaprl sem trudne o~ i.

DrugoIš~ em in nudim prevoz za vsakodnevno vožnjo na relaciji Cerknica - City Park. Tel.: 031 363 834.

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 8.00 do 15.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. zaprtoKrajevna knjižnica Rovtetor. zaprto~ et. od 12.30 do 19.00

Krajevna knjižnica Hotedršicasre. od 16.00 do 19.00 pet. zaprtoKrajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljevtor. zaprtopet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–~ et. od 12.00 do 19.00 tor., sre., pet. od 8.30 do 15.30Ivana ^ampa Nova vastor. od 13.30 do 19.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–sre. od 11.00 do 19.00 tor., ~ et., pet. od 7.00 do 15.00sob. zaprto^italnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon., sre., od 7.30 do 11.30tor. in ~ et. od 10.00 do 17.30pet. od 7.30 do 15.00sob. zaprtoBena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 15.00sob. zaprto

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom Logatec

T: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82LogatecT: 01 759 07 72PivkaT: 05 721 17 30PostojnaT: 05 721 17 00Stari trg pri LožuT: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti

Loška dolinaGrad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.Križna jama, 041 632 153sob., ned. in prazniki ob 15.00Vsak dan po dogovoru.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  13  8. julij 2011    str �0

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščenposrednik Mobitel d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Poletnipogovori..

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

SamsungGalaxy ACE79€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev.

NokiaC1-0115€*

obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje razmerja ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev.

NokiaC1-0115

NokiaX3Touch&Type

1€*

-30%-30%

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

NokiaX3Touch&

1€

Samsung

pogovori..

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

NokiaE529€*

IOC LOGATEC- ZAPOLJENovozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Enote so velikosti 50 m2. Možnost nakupain poslovnega najematudi večjih enot.

Zavsevrstedejavnosti!Poslovno skladiščni center vindustrijski coni Logatec –Zapolje obsega 4 poslovne ob-jekte različnih dolžin, povprečnevišine 4m. Uporaba je poslovnoskladiščna, kar pomeni možnosti:delavnic, proizvodnje, skladišč,pisarn, hladilnic, garaž ali drugo.Vsak poslovni modul imapriključek za telefonijo, internet,WC, vodovod, elektriko in razs-vetljavo.

Sestavitesvoj poslovniprostor!Center je razdeljen na posameznemodule dimenzij cca 5.20 mširine in cca 9.60 m globine inpovprečne višine 4 m. Modulelahko sestavljate tako, da nas-tanejo dimenzije širine 5.20 moz. 10.40 m in več, vendar vednoglobine cca 9.60 m. Lahko ses-tavite poslovno halo tudi do 75m širine in 9.60 m globine.

Z najemninodoodkupaprostorov!Pri odkupu vašega poslovnegamodula/prostora, se upoštevaplačana najemina.

UGODNO - AKCIJA! ** Velja do 31.7.2011

Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o.Šmartinska c. 152g, LjubljanaTel. 01/541-30-36, 041/484-736www. si-tx.si | info@si-tx.si

Že od 550 EUR / m2ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !