izdelava spletnih strani s sistemom za upravljanje … · 2017. 11. 28. · avtorska orodja –...

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Katja Čuček

IZDELAVA SPLETNIH STRANI S SISTEMOM ZA UPRAVLJANJE VSEBIN JOOMLA

Diplomsko delo

Maribor, januar, 2015

IZDELAVA SPLETNIH STRANI S SISTEMOM ZA

UPRAVLJANJE VSEBIN JOOMLA

Diplomsko delo

Študentka: Katja Čuček

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje

Informatika in tehnologije komuniciranja

Smer: Razvoj informacijskih sistemov

Mentor: Viš. pred. mag. Boštjan Kežmah

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Boštjanu

Kežmahu za strokovno svetovanje in

potrpežljivost pri nastajanju diplomskega

dela.

Posebna zahvala gre staršem in bratu, ki

so mi nudili podporo skozi vsi študijsko

leto.

Iskrena hvala mojim Hočankam, ki so mi

nudile pomoč in mi vsa leta stale ob

strani.

III

Izdelava spletnih strani s sistemom za upravljanje vsebin Joomla

Ključne besede: sistem za upravljanje vsebin, dostopnost, CMS, Joomla, smernice

UDK: 004.774:004.775(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu smo predstavili smernice WAI s katerimi dosežemo, da je spletna

stran dostopna vsem uporabnikom spleta. Če želimo našo spletno stran narediti

prijaznejšo in dostopnejšo, moramo upoštevati, da se uporabniki spleta med seboj

razlikujemo glede na potrebe pri uporabi. Predstavili smo tudi sistem za upravljanje vsebin

Joomla in s pomočjo smernic ugotavljali, kako jih ta sistem upošteva ter tehnike s katerimi

smo mi naredili vsebino dostopno širšemu krogu uporabnikov. Z uporabo orodij za

ocenjevanje spletne dostopnosti smo testirali našo spletno stran in dobljene rezultate

predstavili.

IV

Website development using content management system Joomla

Key words: Content Management System, accessibility, CMS, Joomla, guidelines

UDK: 004.774:004.775(043.2)

Abstract

In the thesis we presented WAI guidelines with which we achieve that our website is

accessible to all internet users. If we want to make our website friendlier and accessible

we must take into account that web users differ depending on the needs of the use of

web. We have also presented the Joomla content management system and with the help

of the guidelines established how that system applies them and techniques with which we

made our content accessible to a broader audience. With the use of accessibility

evaluation tools we tested our site and presented the results.

V

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................. 1

2 TEHNIČNE ZAHTEVE SPLETNIH STRANI .................................................... 3

2.1 Dostopnost spletne strani .............................................................................................................. 3

2.2 Komponente spletne dostopnosti .................................................................................................. 4

3 SMERNICE ZA DOSTOPNOST SPLETNE VSEBINE .................................... 6

3.1 Zaznavna vsebina .................................................................................................................................. 6

3.1.1 Besedilne alternative ....................................................................................................................... 7

3.1.2 Multimedijska vsebina ..................................................................................................................... 7

3.1.3 Prilagodljivost................................................................................................................................... 8

3.1.4 Razločnost ........................................................................................................................................ 9

3.2 Operabilna vsebina ............................................................................................................................... 9

3.2.1 Dostopnost s tipkovnico................................................................................................................... 9

3.2.2 Dovolj časa ..................................................................................................................................... 10

3.2.3 Napadi ............................................................................................................................................ 10

3.2.4 Navigacijska vsebina ...................................................................................................................... 10

3.3 Razumljiva vsebina.............................................................................................................................. 11

3.3.1 Berljiva vsebina .............................................................................................................................. 11

3.3.2 Predvidljiva vsebina ....................................................................................................................... 11

3.3.3 Pomoč pri vnosu ............................................................................................................................ 12

3.4 Robustna vsebina ................................................................................................................................ 12

3.4.1 Združljivost ..................................................................................................................................... 12

4 SMERNICE ZA DOSTOPNOST AVTORSKIH ORODIJ ............................... 14

4.1 Podpora dostopnim avtorskim praksam ....................................................................................... 14

4.2 Ustvarjanje standardnih oznak ..................................................................................................... 14

4.3 Podpora pri ustvarjanju dostopnih vsebin .................................................................................... 15

VI

4.4 Zagotovitev načinov za preverjanje in popravljanje nedostopne vsebine ..................................... 15

4.5 Integracija rešitev za dostopnost v celostno podobo .................................................................... 16

4.6 Spodbujanje dostopnosti v pomoči in dokumentaciji ................................................................... 16

4.7 Zagotovitev, da je avtorsko orodje dostopno avtorjem s posebnimi potrebami ........................... 16

5 SMERNICE ZA DOSTOPNOST UPORABNIŠKIH AGENTOV ..................... 18

6 SISTEM ZA UPRAVLJANJE VSEBIN JOOMLA .......................................... 19

6.1 Kaj je Joomla ................................................................................................................................ 19

6.2 Kako Joomla deluje ...................................................................................................................... 20

7 UPRAVLJANJE JOOMLE ............................................................................ 22

7.1 Arhitektura Joomle ...................................................................................................................... 22

7.1.1 Razširitveni sloj .............................................................................................................................. 22

7.1.2 Aplikacijski sloj ............................................................................................................................... 23

7.1.3 Ogrodni sloj .................................................................................................................................... 23

8 ČLANKI V JOOMLI ....................................................................................... 25

8.1 Besedilo ....................................................................................................................................... 25

8.2 Slike ............................................................................................................................................. 25

8.3 Preizkus dostopnosti z orodjem Wave .......................................................................................... 27

9 JOOMLA IN DOSTOPNOST ......................................................................... 29

9.1 Kako Joomla upošteva smernice ATAG ......................................................................................... 29

9.2 Tehnike za zagotavljanje dostopnosti spletnih vsebin .................................................................. 31

9.2.1 Slepota ........................................................................................................................................... 31

9.2.2 Barvna slepota ............................................................................................................................... 32

9.2.3 Slabovidnost ................................................................................................................................... 32

9.2.4 Gluhost ........................................................................................................................................... 33

VII

9.2.5 Motorična invalidnost .................................................................................................................... 33

9.2.6 Kognitivna invalidnost .................................................................................................................... 33

9.3 Tehnike, ki smo jih mi uporabili pri izdelavi spletne strani ........................................................... 33

9.3.1 Besedilne alternative ..................................................................................................................... 34

9.3.2 Uporaba barv ................................................................................................................................. 34

9.3.3 Navigacija ....................................................................................................................................... 35

9.3.4 Jezik strani ...................................................................................................................................... 35

9.4 Ocenjevanje spletne dostopnosti ................................................................................................. 36

9.4.1 AccessibilityCheck .......................................................................................................................... 36

9.4.2 Dodatki za brskalnike ..................................................................................................................... 37

9.5 Ugotovitve ................................................................................................................................... 42

10 SKLEP ....................................................................................................... 45

11 VIRI ............................................................................................................ 46

VIII

KAZALO SLIK

SLIKA 6.1: SHEMA DELOVANJA NAVADNEGA SPLETNEGA STREŽNIKA [19] .............................. 20

SLIKA 6.2: SHEMA DELOVANJA JOOMLE [19] ....................................................................... 21

SLIKA 6.3: PRIJAVNI ZASLON ............................................................................................. 21

SLIKA 7.1: ARHITEKTURA JOOMLE 1.6 [3] ........................................................................... 24

SLIKA 8.1: ALTERNATIVNE INFORMACIJE ZA SLIKE ............................................................... 26

SLIKA 8.2: IZGLED GALERIJE ZA SLIKE ................................................................................ 26

SLIKA 8.3: REZULTATI PREVERJANJA DOSTOPNOSTI Z ORODJEM WAVE ................................ 27

SLIKA 9.1: FUNKCIJE JCE UREJEVALNIKA BESEDIL .............................................................. 30

SLIKA 9.2: CSS STIL ZA OZNAČEVANJE FOKUSA NA GUMBIH IN POVEZAVAH .......................... 35

SLIKA 9.3: PRIKAZ DEKLARACIJE JEZIKA ............................................................................. 36

SLIKA 9.4: REZULTAT DOSTOPNOSTI Z ORODJEM ACESSIBILITYCHECK ................................. 37

SLIKA 9.5: ORODJE AUDITS ............................................................................................... 38

SLIKA 9.6: OPOZORILO ZA BESEDILNE ELEMENTE ................................................................ 38

SLIKA 9.7: REZULTATI PREVERJANJA BARVNEGA KONTRASTA .............................................. 39

SLIKA 9.8: NEIZVEDLJIVI TESTI ........................................................................................... 40

SLIKA 9.9: REZULTAT TESTOV, KI SO OPRAVILI PREIZKUS ..................................................... 40

SLIKA 9.10: ORODNA VRSTICA ORODJA FIREFOX ACCESSIBILITYEXTENSION ........................ 41

SLIKA 9.11: PRAVILNOST OZNAČEVALNEGA JEZIKA HTML ................................................... 41

SLIKA 9.12: REZULTAT PRAVILNOSTI SLIK ........................................................................... 42

KAZALO TABEL

TABELA 9.1: RAZPREDELNICA UPOŠTEVANJA SMERNIC ATAG PRI JOOMLI 1.6.3. .................. 42

IX

UPORABLJENE KRATICE W3C – World Wide Web Consortium

WAI – Web Accessibility Initiative

WCAG – Web Content Accessibility Gpuidelines

ATAG – Authoring Tool Accessibility Guidelines

UAAG – User Accessibility Guidelines

HTML – Hyper Text Markup Language

CSS – Cascading Style Sheets

XML – eXtensible Markup Language

CMS – Content Management System

PHP –Hypertext Preprocessor

WYSIWYG – What You See Is What You Get

FTP – File Transfer Protocol

SNP – Sip-and-Puff

GPL - General Public license

SEO – Search engine optimization


1

1 UVOD

Večina ljudi si danes življenje brez interneta težko predstavlja. Ta nam nudi dostop do

novic, e-pošte, spletnih trgovin in zabave kadarkoli. Dandanes je tako celoten svet

dostopen s klikom na miško – seveda, če lahko uporabljamo miško, vidimo zaslon in

slišimo zvok. Torej, če nismo eden izmed ljudi s posebnimi potrebami. Internet je ena

najboljših stvari, ki se je kdaj zgodila ljudem s posebnimi potrebami. Kljub temu, da ima

splet ogromen potencial za ljudi s posebnimi potrebami, pa ta še vedno ostaja

neizkoriščen. Tako navigacija po nekaterih spletnih straneh ni mogoča brez miške. Prav

tako je odstotek video in multimedijskih vsebin s podnapisi zanemarljiv. Kaj, če je spletna

vsebina dostopna le z miško? Kaj naredijo ljudje, ki ne morejo uporabljati miške? In kaj, če

razvijalci namesto besedila uporabljajo samo slike? Če lahko bralniki zaslonov berejo le

besedilo, kako naj bi potem brali slike za slepe ljudi? Takoj, ko se začnemo spraševati

takšna vprašanja postane jasno, da obstaja cela vrsta majhnih napak glede dostopnosti

interneta ljudem s posebnimi potrebami.

Namen naše diplomske naloge je predstaviti, kaj moramo upoštevati, če želimo narediti

spletno stran dostopno za vse uporabnike. Zavedati se namreč moramo, da obstajajo tudi

uporabniki, ki imajo določene omejitve pri uporabi spleta. Tu mislimo predvsem na ljudi s

posebnimi potrebami, kot so slepi ali slabovidni in gluhi ljudje, ljudje z motoričnimi

težavami ter ljudje s kognitivnimi motnjami. Namen je tudi predstaviti, kako se sistem za

upravljanje vsebin spopada z dostopnostjo in kako mi pripomoremo k dostopnosti pri

ustvarjanju dostopne vsebine.

Diplomsko delo je razdeljeno na deset poglavij. V drugem poglavju predstavimo, kaj je

spletna dostopnost in kaj so njene komponente. V tretjem poglavju podrobneje

predstavimo načela in glavne smernice za dostopnost spletne vsebine, nato v četrtem

poglavju podrobneje predstavimo tudi glavne smernice za dostopnost avtorskih orodij. V

petem poglavju na kratko povemo o smernicah za dostopnost uporabniških agentov. V

naslednjem, šestem poglavju, povemo, kaj je sistem za upravljanje vsebin, kaj je Joomla

in kako deluje ter nekaj osnovnih pojmov o Joomli. V sedmem poglavju na kratko


2

predstavimo arhitekturo Joomle. Nato v naslednjem, osmem poglavju, ustvarimo članek in

pri tem ugotavljamo, kako Joomla pri ustvarjanju sama poskrbi za dostopnost. V devetem

poglavju se osredotočimo na to, kako Joomla kot avtorsko orodje upošteva smernice in s

katerimi tehnikami mi zagotovimo, da je vsebina dostopna in skladna s smernicami za

dostopnost spletne vsebine. V tem poglavju z različnimi orodji za preverjanje spletne

dostopnosti preverimo, ali je naša spletna stran dostopna in podamo rezultate. V zadnjem,

desetem poglavju, pa podamo sklep oz. zaključek o predelani vsebini.


3

2 TEHNIČNE ZAHTEVE SPLETNIH STRANI

Cilj dostopne oz. univerzalne zasnove spletnih strani je ta, da je našo vsebino mogoče

prebrati in da našo spletno stran lahko uporabi vsak, ne glede na to, s kakšno napravo

brska ter ne glede na fizične sposobnosti. Da bi te cilje dosegli, moramo upoštevati

priporočila mednarodne skupnosti W3C (World Wide Web Consortium), ki razvija odprte

standarde za zagotovitev dolgoročne rasti na spletu.

2.1 Dostopnost spletne strani

Spletna dostopnost pomeni, da ljudje s posebnimi potrebami zaznajo, razumejo, lahko

krmarijo in interaktivno uporabljajo splet. Ta koristi tudi drugim, kot so na primer starejši

ljudje, ki se jim spreminjajo sposobnosti zaradi staranja. Zajema vse motnje, ki vplivajo na

dostop do spleta. [6]

Glavne kategorije posebnih potreb so:

Vizualne (slepota, slabovidnost, barvna slepota)

Slušne (gluhost)

Motorične (nezmožnost uporabe miške, dolg odzivni čas, omejene motorične

sposobnosti)

Kognitivne (težave pri učenju, nezmožnost pomnjenja in fokusiranja na velike

količine informacij, hitro odvračanje pozornosti)

Vsaka od teh kategorij posebnih potreb zahteva različne tipe prilagoditev spletnih vsebin.

V večini primerov te prilagoditve koristijo vsem ljudem in ne samo tistim s posebnimi

potrebami. Vsak pridobi s pomožnimi ilustracijami, pravilno organizirano vsebino in jasno

navigacijo. Podobno so podnapisi nujni za gluhe, vendar koristijo tudi ostalim, na primer

tistim, ki gledajo video vsebino brez zvoka. [10]


4

Skupnost W3C je uvedla WAI (Web Accessibility Initiative), katerega glavna vloga je

ustvariti smernice za izdelavo spletnih vsebin, da bodo dostopne ljudem s posebnimi

potrebami. Na podlagi teh smernic bo vsebina dostopna širšemu krogu ljudi s posebnimi

potrebami, vključno s slepoto in slabovidnostjo, gluhostjo in izgubo sluha, učnimi

težavami, kognitivnimi omejitvami, omejenim gibanjem, govornimi težavami,

preobčutljivostjo na svetlobo in kombinacije teh.

2.2 Komponente spletne dostopnosti

Če želimo, da je splet dostopen ljudem s posebnimi potrebami, moramo upoštevati, da je

spletna dostopnost odvisna od različnih komponent, ki med seboj sodelujejo. Da bi

izboljšali spletno dostopnost, moramo tako izboljšati posamezne komponente. [8]

Te komponente vključujejo:

Vsebino – to so informacije na spletni strani ali spletni aplikaciji, kot je besedilo,

slike, zvoki ter koda ali oznake, ki definirajo strukturo, predstavitev itd.

Spletne brskalnike, medijske predvajalnike

Podporno tehnologijo, kot so bralniki zaslona, alternativne tipkovnice, stikala,

programska oprema za skeniranje itd.

Uporabnikovo znanje in izkušnje ter prilagodljive strategije uporabe spleta.

Razvijalce – oblikovalce, koderje, avtorje, vključno z razvijalci s posebnimi

potrebami in uporabniki, ki prispevajo vsebino.

Avtorska orodja – programska oprema, s katero ustvarjamo spletne strani.

Orodja za ocenjevanje spletne dostopnosti, preverjanje HTML (HyperText

Markup Language) in CSS (Cascading Style Sheets) itd.

WAI tako razvija smernice spletne dostopnosti za različne komponente:

Smernice za dostopnost avtorskih orodij.

Smernice za dostopnost spletne vsebine, ki jih uporabljajo razvijalci, avtorska

orodja in orodja za preverjanje dostopnosti.

Smernice za dostopnost uporabniških agentov, ki se nanašajo na spletne

brskalnike in medijske predvajalnike, vključno z nekatero podporno tehnologijo.


5

Te smernice temeljijo na osnovnih tehničnih specifikacijah spleta in so razvite skladno z

W3C tehničnimi specifikacijami (HTML, XML, CSS itd.).

2.3 Koristi spletne dostopnosti

Dobro je za posel

Z izdelavo dostopne spletne strani lahko povečamo količino poslovanja s tem, ko

zagotovimo, da nikogar ne izključimo iz naše strani. Tako učinkovito omogočimo vstop na

spletno stran vsakomur, ki je zainteresiran.

Izboljšana optimizacija iskanja

To je zato, ker iskalnike, vključno z Google iskalnikom, lahko obravnavamo kot slepe

uporabnike. Če dobro strukturiramo vsebino in jo naredimo dostopno, bodo iskalniki lahko

hitreje poiskali našo vsebino, našli ustrezne ključne besede in naše strani višje uvrstili pri

ustreznih poizvedbah po ključnih besedah.

Boljša zasnova

Grafični oblikovalci pogosto oblikujejo zase. Kot rezultat so pogosto spletne strani, ki

uporabljajo majhno besedilo, ki mu ni mogoče spremeniti velikosti, nečitljive pisave in slab

barvni kontrast. To pogosto naredi vsebino spletne strani neberljivo za mnoge uporabnike,

čeprav oblikovalcu izgleda super. Dobro načelo zasnove je, da oblika sledi funkciji.


6

3 SMERNICE ZA DOSTOPNOST SPLETNE VSEBINE

Smernice WCAG (Web Content Accessibility Guidelines) definirajo, kako narediti spletno

vsebino dostopno ljudem s posebnimi potrebami. Spletna vsebina se nanaša na

informacije na spletni strani ali spletni aplikaciji, vključno z besedilom, slikami, zvokom,

kodo in označevanjem, ki definira strukturo, prikaz strani in podobno. Te smernice sledijo

4 načelom, ki postavljajo potrebne temelje, da lahko kdorkoli dostopa in uporablja spletno

vsebino. [22] [13] [5]

3.1 Zaznavna vsebina

Informacije in uporabniški vmesnik morajo biti uporabnikom predstavljene na tak način, da

jih lahko zaznajo. Vse oblike komunikacije zahtevajo vnos v možgane preko vsaj enega

od čutil. V tem smislu so najpomembnejša čutila vid, sluh in dotik.

Vid

Ljudje, s popolno uporabo svojega vida, so sposobni brati besedilo, gledati slike, razumeti

vizualne pokazatelje, ki jih nudi videz spletne strani, razumeti simbolični pomen barv in na

splošno lahko uporabljajo svoje oči, da osmislijo informacije, ki so jim predstavljene.

Vendar obstajajo ljudje, ki ne morejo v celoti izkoristiti vida, ljudje, ki imajo omejen obseg

vida, in ljudje, ki so popolnoma slepi.

Sluh

Internet omogoča ljudem, da se vključijo v glasovne klepete, da pustijo glasovna

sporočila, da gledajo video posnetke, poslušajo glasbo, spletne radijske postaje in da

sodelujejo v številnih drugih vrstah zvočnih interakcij z drugimi ljudmi ali elektronskimi

vsebinami. Obstajajo tehnologije in metode, ki naredijo zvočne informacije dostopne

ljudem, ki ne morejo slišati.


7

Dotik

Za posameznike, ki nimajo niti vida in niti sluha, je dotik najbolj pomembna oblika

komuniciranja. Ti uporabljajo prste za zaznavo besedilne vsebine, natisnjene v Braillovi

pisavi. Za uporabo na spletu lahko Braillove naprave pretvorijo besedilo v Braillovo

pisavo.

Da bi vsebina bila dostopna vsem uporabnikom, moramo upoštevati naslednje smernice.

3.1.1 Besedilne alternative

Besedilo je najlažji in najbolj prilagodljiv format, saj ga je najlažje spremeniti v druge

oblike, kot so na primer Braillova pisava, veliki tisk, govor, simboli ali enostavnejši jezik.

Zato moramo zagotoviti nadomestno besedilo, za katerokoli nebesedilno vsebino, da je

lahko ta spremenjena v druge oblike, ki jih ljudje potrebujejo.

3.1.2 Multimedijska vsebina

Namen te smernice je zagotoviti dostop do multimedijske vsebine, kot so avdio in video

vsebina in sinhronizirani mediji, saj je drugače ljudje, ki ne vidijo ali ne slišijo, ne morejo

uporabljati. Alternativa za multimedijsko vsebino je besedilo, saj le-to naredi informacijo

dostopno. Besedilo se namreč lahko spremeni v katerikoli senzorični način (na primer

vizualni, slušni ali otipni), da ustreza potrebam uporabnika.

Vnaprej posnet avdio ali video posnetek

V tem primeru mislimo na posnetek, ki vsebuje samo avdio ali samo video vsebino.

Primer video posnetka brez zvočne vsebine je tihi film. Namen prepisa je, da nam

omogoči enakovredne informacije, ki so na video posnetku predstavljene le vizualno. Za

to vrsto video vsebine imajo avtorji možnost zagotoviti zvočni posnetek. To omogoča

uporabnikom z in brez okvare vida, da hkrati pregledujejo vsebino.

Napisi

Namen napisov je omogočiti ljudem, ki so gluhi ali naglušni, da lahko gledajo

sinhronizirane medijske predstavitve. Napisi ne vsebujejo le dialoga, temveč tudi

identificirajo kdo govori in vključujejo tudi zvočne učinke, ki ne vključujejo govora.


8

Vnaprej posneti zvočni opis ali alternativni medij

Namen zvočnega opisa je omogočiti slepim ali slabovidnim ljudem dostop do vizualnih

informacij v sinhronizirani medijski predstavitvi. To lahko storimo na dva načina. Za video

vsebino lahko zagotovimo zvočni opis ali opis v obliki besedila.

3.1.3 Prilagodljivost

Ustvariti moramo vsebino, ki je lahko predstavljena na različne načine, brez da bi izgubili

informacije ali strukturo.

Informacije in razmerja

Zagotoviti moramo, da se informacije in razmerja, ki so implicirane z vizualnim ali zvočnim

oblikovanjem, ohranijo, ko se spremeni oblika predstavitve. Na primer, oblika predstavitve

se spremeni, ko vsebino prebere bralnik zaslona ali ko uporabnik zamenja slog

predstavitve s tistim, ki ga je zagotovil avtor.

Uporabniki, ki vidijo, zaznajo strukturo skozi različne vizualne pokazatelje -- oblika, barva

pisave, organiziranost besedila (stolpci, tabele, zamaknjenost odstavkov, oštevilčenost ali

oblika seznamov itd.), barva ozadja. Uporabljajo se lahko tudi zvočna znamenja, kot je na

primer zvonec, ki naznanja začetek novega odstavka, ali sprememba glasu ter hitrosti

govora, ki se lahko uporablja za poudarjanje pomembne informacije ali navaja citirano

besedilo itd.

Smiselno zaporedje

Uporabniškemu agentu moramo zagotoviti nadomestno predstavitev vsebine in hkrati

ohraniti vrstni red branja, ki je potreben za razumevanje pomena vsebine. Pomembno je,

da je mogoče programsko določiti vsaj eno smiselno zaporedje vsebine. Zaporedje je

smiselno, če zamenjan vrstni red vsebine ne spremeni pomena vsebine.

Semantika določenih elementov določa, ali je njihovo zaporedje vsebine pomembno.

Primer so tabele in urejeni seznami, pri neurejenih seznamih pa zaporedje ne spremeni

pomena vsebine.

Senzorične značilnosti

Vsem uporabnikom moramo zagotoviti dostop do navodil za uporabo vsebine, tudi če niso

sposobni zaznati oblike, velikosti ali uporabiti informacije o prostorski lokaciji ali orientaciji.


9

Nekatera vsebina temelji na poznavanju oblike ali položaja predmeta, kot je na primer

»okrogel gumb« ali »gumb na desni strani«. Nekateri uporabniki s posebnimi potrebami

niso zmožni zaznati oblike ali položaja zaradi narave podpornih tehnologij, ki jih

uporabljajo.

3.1.4 Razločnost

Vsebino moramo narediti tako, da jo uporabniki lažje vidijo in slišijo, vključno z ločitvijo

ospredja od ozadja.

Uporaba barv

Barve so pomembno sredstvo pri oblikovanju spletne vsebine, saj izboljšajo njeno

estetsko privlačnost, njeno uporabnost in dostopnost. Vendar pa imajo nekateri uporabniki

težave pri zaznavi barve, upoštevati pa moramo tudi, da nekateri uporabniki uporabljajo

samo besedilne, barvno omejene ali črno bele zaslone in tako brskalniki ne morejo

dostopati do informacij, ki so predstavljene le z barvami.

Nadzor zvoka

Posamezniki, ki uporabljajo program za branje iz zaslona, težko slišijo govor, če ob istem

času igra tudi drugi zvočni posnetek. Težava je, da večina bralnikov zaslona uporablja

programsko opremo, ki glasnost nadzoruje preko istega krmilnika glasnosti kot sistemski

zvok. Zato je pomembno, da lahko uporabnik izklopi zvok v ozadju ali pa zmanjša jakost

zvoka na nič.

3.2 Operabilna vsebina

Zavedati se moramo, da vsi ne uporabljajo standardne tipkovnice ali miške za dostop do

spleta. Nekateri ljudje uporabljajo prilagodljive ali alternativne naprave, ki zadovoljijo

njihove potrebe pri določenih invalidnostih. Zato moramo zagotoviti, da so komponente

uporabniškega vmesnika in navigacija operabilni.

3.2.1 Dostopnost s tipkovnico

Vse funkcije naj bodo dostopne s pomočjo tipkovnice.


10

Tipkovnica

Uporabniki, ki so slepi, slabovidni ali se jim tresejo roke, le s težavo uporabljajo miško.

Zato je dobro, če vse funkcionalnosti vsebine delujejo preko tipkovnice, brez da bi

zahtevale specifične čase za posamezne pritiske tipk. Tako tudi ti uporabniki brez težav

uporabljajo vsebino.

3.2.2 Dovolj časa

Motorična invalidnost lahko upočasni gibanje mišic, kognitivne omejitve lahko upočasnijo

duševne procese, tudi zvočna invalidnost lahko upočasni reakcijski čas osebe. Tem

uporabnikom moramo omogočiti dovolj časa, da preberejo in uporabijo vsebino.

Časovno nastavljiva vsebina

Uporabniki s posebnimi potrebami, kot so slepota, slabovidnost, spretnostne oslabitve in

kognitivne omejitve, lahko zahtevajo več časa za branje vsebine ali za opravljanje funkcije

kot je izpolnjevanje obrazcev. Zato moramo uporabniku zagotoviti dovolj časa za

interakcijo s spletno vsebino kadarkoli je to mogoče.

3.2.3 Napadi

Vsebino moramo oblikovati tako, da ne povzroča napadov.

Trije utripi ali manj

Spletna stran naj ne vsebuje ničesar, kar utripa več kot trikrat v posameznem sekundnem

obdobju. Posamezniki, ki imajo napade zaradi občutljivosti na svetlobo lahko imajo napad,

ki ga povzroči bliskajoča vsebina z določeno frekvenco. Upoštevati moramo tudi, da so

ljudje še bolj občutljivi na rdečo svetlobo.

3.2.4 Navigacijska vsebina

Uporabnikom moramo omogočiti pomoč pri navigaciji po spletni strani, iskanju vsebine in

določanju kje na spletni strani se nahajajo.


11

Premostitvena polja

Zagotoviti moramo mehanizem, da se uporabniki izognejo blokom vsebine, ki se

ponavljajo na več spletnih straneh.

Naslovi

Spletne strani naj imajo naslove, ki opisujejo temo ali namen. To pomaga uporabnikom,

da najdejo določeno vsebino ali se s pomočjo naslova orientirajo.

Namen povezave

Kjerkoli je mogoče zagotovimo besedilo povezave, ki opredeljuje namen posamezne

povezave, zato da se lahko uporabnik odloči, če želi slediti povezavi ali ne.

3.3 Razumljiva vsebina

Informacije in operacije uporabniškega vmesnika morajo biti razumljive.

3.3.1 Berljiva vsebina

Besedilo mora biti berljivo in razumljivo.

Jezik strani

Privzeti jezik spletne strani mora biti programsko določen. Tako podporne tehnologije in

običajni uporabniški agenti lažje pravilno obdelajo besedilo, saj lahko naložijo prava

pravila izgovorjave, pravilno prikažejo znake, skripte in napise.

3.3.2 Predvidljiva vsebina

Spletna stran mora izgledati in delovati na načine, ki jih lahko predvidimo.

Pri vnosu podatkov

Zagotoviti moramo, da ima vnos podatkov ali izbira kontrolnega obrazca predvidljive

učinke. Torej sprememba nastavitev komponent uporabniškega vmesnika samodejno ne

sme povzročiti spremembe konteksta, razen če je uporabnik o tem obveščen pred

uporabo komponente.


12

3.3.3 Pomoč pri vnosu

Zaželeno je, da je vgrajena pomoč uporabnikom pri izogibanju in popravljanju napak.

Identifikacija napak

Če je napaka pri vnosu zaznana samodejno, mora biti le-ta identificirana in opisana v

besedilu. Tako je uporabnik obveščen o napaki in jo lažje popravi.

Oznake ali navodila

Ko vsebina zahteva uporabnikov vnos, morajo biti na voljo oznake ali navodila. To

pomaga uporabnikom, da se izognejo napakam pri vnosu.

3.4 Robustna vsebina

Vsebina mora biti dovolj robustna, da je lahko zanesljivo predstavljena s široko paleto

različnih uporabniških agentov, ki vključujejo tudi podporne tehnologije.

3.4.1 Združljivost

Vsi ne uporabljajo enakih tehnologij zdaj in jih tudi ne bodo v prihodnosti. Ljudje

uporabljajo različne operacijske sisteme, različne brskalnike in različne verzije

brskalnikov. Nekateri imajo omogočene napredne funkcije, drugi imajo te funkcije

izklopljene. Nekateri hitro sprejmejo nove tehnologije, drugi se počasi prilagajajo hitro

spreminjajočim se tokom tehnoloških napredkov. Kljub razlikam med uporabniki in

tehnologijami, ki jih uporabljajo, vsi pričakujejo, da splet deluje. Zato moramo zagotoviti

čim večjo združljivost s sedanjimi in prihodnjimi uporabniškimi agenti, vključno s

podpornimi tehnologijami. Najboljši način, ki zagotovi, da se vsebina prikaže pravilno in je

dostopna, je ustvariti spletno vsebino, ki je potrjena glede tehničnih standardov za

tehnologije, ki se uporabljajo.

Razčlenjevanje

Pri vsebini, implementirani z uporabo označevalnih jezikov, morajo imeti elementi popolno

začetno in končno oznako, morajo biti pravilno gnezdeni, ne smejo vsebovati podvojenih

atributov, ID-ji morajo biti unikatni, razen v primerih, kjer specifikacije te funkcije


13

omogočajo. Tako lahko podporne tehnologije in uporabniški agenti pravilno interpretirajo

in razčlenijo vsebino.


14

4 SMERNICE ZA DOSTOPNOST AVTORSKIH ORODIJ

Smernice za dostopnost avtorskih orodij govorijo o tem, kako naj avtorska orodja, kot je

npr. Joomla, pomagajo izdelovalcem spletnih strani ustvariti spletno vsebino, ki je

dostopna in skladna z WCAG. Povejo nam tudi, kako narediti avtorska orodja dostopna,

da jih lahko uporabljajo tudi ljudje s posebnimi potrebami. Smernice ATAG (Authoring

Tool Accessibility Guidelines) zajemajo: [17] [21]

4.1 Podpora dostopnim avtorskim praksam

Če orodje samodejno ustvari oznake, mnogi avtorji ne poznajo stanja dostopnosti končne

vsebine. Ker številni avtorji niso seznanjeni z dostopnostjo, so avtorska orodja odgovorna

za samodejno ustvarjanje dostopne oznake in, kjer je to primerno, za vodenje avtorja, da

izdela dostopno vsebino.

Avtorska orodja morajo zagotoviti, da:

Lahko avtor ustvari dostopno vsebino v označevalnem jeziku, ki ga podpira

orodje.

Orodje ohranja vse informacije dostopnosti med avtorstvom, pretvorbami in

preusmeritvami.

So oznake, ki jih orodje samodejno ustvari, v skladu s smernicami za dostopnost

spletnih vsebin WCAG.

So predloge, ki jih zagotavlja orodje, v skladu s smernicami WCAG.

4.2 Ustvarjanje standardnih oznak

Skladnost s standardi pospešuje interoperabilnost in dostopnost, tako da olajša

ustvarjanje specializiranih uporabniških agentov, ki obravnavajo potrebe uporabnikov s


15

posebnimi potrebami. Veliko podpornih tehnologij, ki se uporabljajo z brskalniki in

medijskimi predvajalniki, lahko zagotovijo dostop do spletnih dokumentov le, če ti

uporabljajo veljavne oznake. Zato so veljavne oznake pomemben vidik dostopnosti

avtorskih orodij.

Pri tem morajo orodja upoštevati naslednje kontrolne točke:

Uporabljati morajo najnovejše različice priporočil W3C, kadar so na voljo.

Zagotoviti morajo, da orodje samodejno generira veljavne oznake.

Če oznake, proizvedene z orodjem, ne ustrezajo specifikacijam W3C, morajo

obvestiti avtorja.

4.3 Podpora pri ustvarjanju dostopnih vsebin

Dobro strukturirane informacije in enakovredne alternativne informacije so temelji

dostopne zasnove. Omogočajo, da so informacije predstavljene na način, ki najbolje

ustreza potrebam uporabnika, ne da bi omejili ustvarjalnost avtorja.

Orodje je lahko v pomoč avtorju na naslednje načine:

Da poziva avtorja, da zagotovi enakovredne alternativne informacije (napisi, zvočni

opisi, prepisi za video vsebine itd.).

Da pomaga avtorju ustvariti strukturirano vsebino in ločiti informacije od svoje

predstavitve.

Da samodejno ne ustvarja enakovredne alternative, vendar zagotovi

funkcionalnost za upravljanje, urejanje in ponovno uporabo alternativ za

multimedijske objekte.

4.4 Zagotovitev načinov za preverjanje in popravljanje nedostopne

vsebine

Mnoga avtorska orodja omogočajo avtorjem ustvarjanje vsebine z malo ali celo nič znanja

o osnovnih oznakah. Da se zagotovi dostopnost morajo avtorska orodja biti oblikovana

tako, da lahko opredelijo nedostopne oznake in omogočijo njene popravke tudi, ko je

samo označevanje skrito pred avtorjem.


16

Orodje je v pomoč avtorjem tako, da:

Preveri in obvesti avtorja o problemih z dostopnostjo.

Pomaga avtorjem pri odpravljanju težav z dostopnostjo.

Pusti, da avtor ohrani oznako, ki je orodje ne prepozna.

Avtorju zagotovi povzetek stanja o dostopnosti dokumenta.

Pusti avtorju, da preoblikuje predstavitveno oznako, ki je zlorabljena za prenos

strukture v strukturno oznako ter da preoblikuje predstavitveno oznako, ki se

uporablja za slog, v slogovno datoteko.

4.5 Integracija rešitev za dostopnost v celostno podobo

Različne barvne sheme, pisave, slogi in stabilnost programske opreme so lahko dejavniki,

ki vplivajo na avtorjev sprejem nove funkcije. Zato je pomembno, da je ustvarjanje

dostopne vsebine naravni proces pri uporabi avtorskih orodij.

4.6 Spodbujanje dostopnosti v pomoči in dokumentaciji

Avtorji spletnih vsebin mogoče niso seznanjeni z vprašanji o dostopnosti, ki nastanejo pri

ustvarjanju spletne vsebine. Zato morata pomoč in dokumentacija vsebovati pojasnila o

problemih dostopnosti in bi morala vsebovati tudi rešitve s primeri.

4.7 Zagotovitev, da je avtorsko orodje dostopno avtorjem s

posebnimi potrebami

Avtorsko orodje je program s standardnimi elementi uporabniškega vmesnika, zato mora

biti oblikovan v skladu z ustreznimi smernicami za dostopnost uporabniškega vmesnika.

Če so komponente vmesnika ustvarjene po meri je nujno, da so dostopne preko

standardnih mehanizmov za dostop za ustrezno platformo, zato da se lahko z njimi

uporabljajo podporne tehnologije. Avtorska orodja morajo tudi zagotoviti, da lahko avtor

učinkovito krmari po dokumentu, medtem ko ga ureja (ne glede na invalidnost). Morala bi


17

zagotoviti pogled urejanja, ki izraža občutek celotne strukture in omogoča strukturirano

navigacijo.


18

5 SMERNICE ZA DOSTOPNOST UPORABNIŠKIH

AGENTOV

Smernice za dostopnost uporabniških agentov – UAAG (User Agent Accessibility

Guidelines) pojasnjujejo, kako bi uporabniške agente naredili dostopne za ljudi s

posebnimi potrebami. Uporabniški agenti so spletni brskalniki, medijski predvajalniki in

podporne tehnologije, ki so programska oprema, katero nekateri uporabniki s posebnimi

potrebami uporabljajo pri interakciji z računalniki. [20]

Smernice UAAG vsebujejo kontrolne točke, ki zajemajo:

Dostop do vseh vsebin, vključno z vsebino, vezano na dogodke, ki jih sprožita

miška ali tipkovnica.

Uporabniški nadzor nad tem, kako je vsebina upodobljena.

Uporabniški nadzor nad uporabniškim vmesnikom z dokumentacijo o funkcijah

dostopnosti.

Standardne programske vmesnike za omogočanje interakcije s podpornimi

tehnologijami.


19

6 SISTEM ZA UPRAVLJANJE VSEBIN JOOMLA

Ko se je rodil svetovni splet, je bilo tudi za ustvarjanje najpreprostejše spletne strani

potrebno znanje spletnega jezika HTML. Od takrat je zelo napredovala programska

oprema profesionalnih spletnih urejevalnikov, kot so Adobe Dreamweaver in Microsoft

Expression Web. Ti tipi urejevalnikov so olajšali ustvarjanje in vzdrževanje spletnih strani,

saj so zagotovili grafični uporabniški vmesnik za spletno izdelavo in zmanjšali količino

HTML kodiranja, ki ga potrebuje urednik spletne strani. Kljub tem napredkom pa

vzdrževanje bolj kompleksne spletne strani z vsako posodobitvijo požira čas in energijo

uredniku spletne strani. [19]

CMS (Content Management System) ni le avtomatiziral upravljanja spletnih vsebin,

temveč je dopustil tudi ne-tehničnim piscem in novinarjem, da prispevajo članke

neposredno v sistem preko uporabniškega vmesnika. Ta tip uporabniškega vmesnika ne

zahteva znanja o jeziku HTML ali drugih tehničnih znanj in zmanjšuje možnosti za težave

ali nedoslednosti, ki se pojavljajo v založništvu.

Za spletne oblikovalce jedro predstavitve CMS strani temelji na vizualnih predlogah, ki jih

je mogoče določiti za celotno spletno stran ali samo povezati s posameznimi stranmi. Te

predloge določajo vizualno podobo strani, ki jo vidi uporabnik. Kadar avtor doda nov

članek na spletno stran, je le ta takoj objavljen s standardno predlogo, ki je nastavljena za

to spletno stran. Tako CMS zagotavlja, da celotno območje ohranja enak videz in občutek.

6.1 Kaj je Joomla

Joomla je programska oprema za objavljanje spletnih vsebin. S pomočjo Joomle lahko na

spletu objavimo novice, blog, slike, dokumente, produkte in še mnogo drugih stvari. Ker

nam omogoča upravljanje naših vsebin, jo pogosto poimenujejo sistem za upravljanje

vsebin oziroma CMS.


20

6.2 Kako Joomla deluje

CMS je malce bolj zapleten kot preprost spletni strežnik. Slika 6.1 prikazuje blokovno

shemo navadnega spletnega strežnika. Interakcija se začne, ko brskalnik zahteva stran

na strežniku (www.primerstrani.com/index.html). Strežnik pridobi HTML kodo od

zahtevanega statičnega HTML dokumenta in jo vrne brskalniku. HTML dokumentu

pravimo statična spletna stran, ker stran, ki je vrnjena brskalniku, vsebuje točno to

vsebino shranjeno na strežniku – nič več in nič manj.

Slika 6.1: Shema delovanja navadnega spletnega strežnika [19]

Delovanje sistema za upravljanje vsebin je malce drugačno. Shemo delovanja prikazuje

slika 6.2.. Brskalnik zahteva stran iz spletnega strežnika

(www.primerstrani.com/index.php). Čeprav naslov strani, zahtevan v brskalnikovi naslovni

vrstici, mogoče izgleda podobno kot zahteva za preprosto HTML stran, pa v resnici

aktivira celoten proces. Zahteva povzroči, da se del Joomle naloži v spletni strežnik in se

začne izvajati na strežnikovem PHP (Hypertext Preprocessor) motorju. Joomla analizira

zahtevo, da ugotovi, katera vsebina je zahtevana in nato odpre povezavo s strežnikom

podatkovnih baz ter zahteva navedeni članek iz podatkovne baze. Ko je vsebina članka

pridobljena, Joomla oblikuje članek s pomočjo slogovne datoteke, izbrane kot

uporabnikova predloga. Nato ustvari HTML vsebino in jo pošlje nazaj brskalniku, kjer se

prikaže uporabniku v enaki obliki, kot da bi bila pridobljena statična HTML datoteka.


21

Slika 6.2: Shema delovanja Joomle [19]

CMS bo dinamično podal vsebine, ki so bile pridobljene iz podatkovne baze in oblikovane

s pomočjo ene od predlog strani, spletnemu brskalniku. Ker je vsebina članka shranjena

kot podatek, lahko prikaz spremenimo, če preprosto spremenimo Joomla predlogo. Torej,

če želimo popolnoma nov videz naše spletne strani, lahko izberemo drugačno predlogo in

tako bo obiskovalec naše spletne strani videl izvirno vsebino v popolnoma novem stilu. [2]

Vsaka Joomla spletna stran ima vmesnik razdeljen na dva območja: javno območje za

obiskovalce spletne strani in zasebno območje za administratorje.

Območje za obiskovalce je območje, kjer uporabniki pregledujejo vsebino.

Območje za administratorje je z geslom zavarovano območje, kjer administratorji in

uredniki spletne strani uporabljajo nadzorno ploščo spletne strani, kjer lahko dodajamo

vsebino, ustvarimo navigacijo (meni-ji) in spreminjamo izgled naše strani. To območje je

vedno dosegljivo tako, da naslovu naše spletne strani dodamo /administrator. Prikaže se

nam prijavni zaslon, kot nam kaže slika 6.3, kjer vpišemo uporabniško ime in geslo.

Slika 6.3: Prijavni zaslon


22

7 UPRAVLJANJE JOOMLE

Joomla je odprtokodna rešitev, ki je prosto dostopna vsakomur pod licenco GPL (General

public License). Namen licence GPL je zagotoviti svobodo pri delitvi in spreminjanju

proste programske opreme. Kar pomeni, da je programska oprema prosta za vse

uporabnike in imajo uporabniki pravico razširjati kopije in za to storitev tudi zaračunati.

Uporabniki lahko dobijo izvorno kodo, lahko spreminjajo programsko opremo ali dele

programske opreme uporabijo v novih prostih programih.

Joomla temelji na programskem jeziku PHP in podatkovni bazi MySQL. Zato za delovanje

potrebujemo strežnik z ustrezno programsko opremo.

7.1 Arhitektura Joomle

Joomla! 1.6, ki smo jo uporabili mi, svojo programsko arhitekturo deli na 3 osnovna

področja, kot prikazuje slika 7.1. [3]

7.1.1 Razširitveni sloj

Je vrhnji sloj, ki obsega razširitve Joomla ogrodja in aplikacijskega sloja. Vključuje:

Komponente, po meri neodvisne aplikacije, so razvite zato, da zagotavljajo

funkcionalnost našega portala. Nekatere komponente, ki so vključene v Joomlo so

Vsebina, Transparenti, Stiki, Viri novic, Ankete in Povezave.

Moduli razširjajo zmogljivosti Joomla komponente s tem, da ji dajo novo

funkcionalnost. Lahko se obravnava kot nek ovoj oziroma pogled, ki spreminja

namen podatkov, ki so v Joomli in jih uporabniku predstavi v različnih oblikah, ne

da bi za to morali spremeniti samo jedro komponente.


23

Ključni poudarek modulov je, da sprejme parametre, se lahko postavi kjerkoli na

spletni strani, ki temelji na naši predlogi in se lahko ponovno uporabi kolikokrat

želimo.

Predloge nadzorujejo celoten uporabniški vmesnik spletne strani – videz, občutek

in tudi postavitev. Kombinacija PHP, HTML & CSS zagotavlja izjemno fleksibilen in

ob enem enostaven način definiranja uporabniške izkušnje naše spletne strani.

Joomla uporablja različne predloge za spletno stran in za administratorsko

območje spletne strani.

7.1.2 Aplikacijski sloj

Je srednji sloj, ki je sestavljen iz aplikacij, ki razširjajo razred JApplication v Joomla

ogrodju. Štiri aplikacije, ki so trenutno vključene pri distribuciji Joomle so:

- JInstallation (odgovoren za namestitev Joomle na strežnik)

- JAdministrator (odgovoren za administratorsko območje)

- Jsite (odgovoren za samo spletno stran)

- XML-RPC (podpira daljinsko upravljanje Joomla spletne strani)

7.1.3 Ogrodni sloj

Je spodnji sloj osnovnega nabora programskih knjižic in oblikovalskih vzorcev, na katerih

deluje CMS in je del Joomle, ki omogoča, da jo enostavno razširimo. Sestavljen je iz:

Ogrodja, ki je jedro Joomle.

Knjižnic.

Vtičnikov

To so majhne funkcije z nalogo, ki prestrezajo in manipulirajo z vsebino preden se

ta prikaže na spletni strani, kot so na primer WYSIWYG (What You See Is What

You Get) urejevalniki.


24

Slika 7.1: Arhitektura Joomle 1.6 [3]


25

8 ČLANKI V JOOMLI

Da bi preverili, koliko zares Joomla sama poskrbi za dostopnost, smo ustvarili nov članek.

Članek ima neko vsebino, vsebuje tudi tabele in slike. Pisali smo ga izključno v grafičnem

načinu, kar pomeni, da nismo urejali kode HTML. Tudi pri dodajanju slik nismo ničesar

spreminjali oziroma dodajali, vendar smo jih le vstavili v članek. Članek smo nato preverili

z orodjem za preverjanje spletne dostopnosti in tako ugotavljali, kako Joomla sama

poskrbi za dostopnost.

8.1 Besedilo

Ker smo urejali le v grafičnem načinu, je orodje samo generiralo oznake HTML. Pri tem je

orodje upoštevalo najnovejše različice priporočil W3C in je samodejno ustvarilo veljavne

oznake, kar pomeni, da je ustvarilo oznake po zadnjem veljavnem HTML standardu.

Če urejamo besedilo v HTML načinu, orodje tudi samodejno popravi neveljavne HTML

oznake.

8.2 Slike

Orodje avtorju prikaže katere informacije so obvezne in kaj pomenijo, če se z miško

pomaknemo čez naslove. Tako na nek način avtorja poziva, da zagotovi alternativne

informacije, kot prikazuje slika 8.1.


26

Slika 8.1: Alternativne informacije za slike

Če avtor sam ne zagotovi alternativnih informacij za multimedijsko vsebino, jih orodje

ustvari samodejno. Alternativno besedilo je tako enako kot je ime te vsebine, kar ni ravno

najboljše. Z alternativnim besedilom bi naj namreč v nekaj besedah povzeli našo

multimedijsko vsebino. Če le-te že v samem začetku ne poimenujemo najboljše, je to

alternativno besedilo povsem neuporabno.

Pri slikah smo uporabili tudi vtičnik Very Simple Image Gallery, ki nam iz določene mape

prikaže slike. Ima glavno sliko in pod njo še majhne sličice, kot prikazuje slika 8.2.

Slika 8.2: Izgled galerije za slike

Sam vtičnik nima uporabniškega vmesnika. Če želimo dodati galerijo v članek, moramo

uporabiti določen ukaz, ki ga zapišemo na mesto, kjer želimo imeti slike. Te slike nimajo

alternativne vsebine, niti naslova. Če želimo dodati slikam alternativno besedilo, moramo


27

za vsako sliko uporabiti nov ukaz. Ta vtičnik samodejno torej ne poskrbi za dostopnost

vsebin.

8.3 Preizkus dostopnosti z orodjem Wave

Kot smo že ugotovili, Joomla na nek način sama poskrbi, da je vsebina dostopna širšemu

krogu uporabnikov. Orodje za preverjanje dostopnosti nam je podalo podobne rezultate.

Predstavili bomo rezultat orodja Wave (Web accessibility evaluation tool), ki nam je

rezultate najbolje strnil in opisal. Slika 8.3 prikazuje rezultate, ki nam jih je podalo orodje.

Slika 8.3: Rezultati preverjanja dostopnosti z orodjem Wave

Orodje nam je našlo 11 napak, ki se nanašajo na slike. Kot smo že prej ugotovili, slike,

predstavljene s pomočjo galerije Very Simple Image Gallery, nimajo alternativnega

besedila. Teh 11 napak se nanaša prav na to težavo.

Podalo nam je tudi 5 opozoril, ki se nanašajo na tabele in ravni naslovov.

Pri ustvarjanju dostopnih spletnih vsebin z Joomlo moramo razumeti, da ima kot vsaka

druga tehnologija tudi ta omejitve. Joomla ne bo magično spremenila karkoli avtor ali

razvijalec ustvari, v strukturirano in dostopno vsebino.


28

Pomembno je tudi da razumemo, da lahko dostopno spletno vsebino ustvarimo z

znanjem, ki smo ga pridobili skozi čas, torej z dobrimi razvojnimi in oblikovalskimi

praksami. Način, s katerim pristopimo k našim projektom spletnega razvijanja je prav

toliko pomemben kot orodje, ki ga uporabljamo za dokončanje projekta. Več koristnega

dela je lahko narejenega, preden sploh začnemo konkretno delati na projektu, če najprej

razmislimo kaj želimo doseči in smiselen način, kako bi to dosegli.


29

9 JOOMLA IN DOSTOPNOST

9.1 Kako Joomla upošteva smernice ATAG

Obstajajo tri bistvena vprašanja, ki jih moramo upoštevati glede sistemov za upravljanje

vsebin in dostopnosti: [9]

Ali CMS samodejno ustvari dostopno vsebino?

Ali CMS podpira in vodi avtorje vseh tehničnih zmožnosti pri ustvarjanju dostopne

vsebine?

Ali so avtorske funkcije sistema za upravljanje vsebin dostopne avtorjem s

posebnimi potrebami?

Glavni kriteriji za uspeh, ki smo jih upoštevali pri Joomli, so:

Ali je Joomla funkcionalna, dostopna in uporabna za avtorje, ki imajo osnovno

znanje o informacijskih tehnologijah in znanje o uporabi urejevalnikov besedil,

vendar nimajo tekočega znanja o označevalnih jezikih, kot je HTML?

Ali je Joomlo mogoče priporočati in promovirati kot dostopno rešitev za upravljanje

s spletnimi vsebinami za skupnosti, dobrodelne organizacije in druge z omejenim

proračunom?

Ali je WYSIWYG urejevalnik dostopen za uporabnike, ki uporabljajo bralec

zaslona? [16]

Glavni element, ki vpliva na raven podpore dostopnosti pri sistemu za upravljanje vsebin,

je orodje za urejanje. Na naši spletni strani uporabljamo JCE urejevalnik, s katerim lahko

ustvarimo veljavno in dostopno HTML kodo. Funkcije urejevalnika prikazuje slika 9.1.

Urejevalnik ima naslednje možnosti, ki olajšajo dostopnost:

Vsi elementi uporabniškega vmesnika imajo nadomestno besedilo, da jih je

mogoče prebrati s prilagodljivimi tehnologijami.

V urejevalniku slik je spodbuda, da se slikam doda alternativno besedilo (ALT

atribut).


30

Slika 9.1: Funkcije JCE urejevalnika besedil

S temi možnostmi urejevalnik upošteva naslednje smernice ATAG:

Podpira avtorske prakse za dostopnost, tako da zagotavlja avtorju ustvarjanje

dostopne vsebine z označevalnim jezikom, ki ga podpira orodje ter zagotavlja, da

orodje izpolnjuje priporočila WCAG, ko samodejno ustvari oznake.

Zagotovi, da orodje samodejno ustvari veljavne oznake.

Podpira ustvarjanje dostopnih vsebin s tem, da spodbuja avtorja k zagotavljanju

enakovrednih nadomestnih podatkov za multimedijske vsebine.

Zagotavlja, da je orodje dostopno avtorjem s posebnimi potrebami, tako da je

elemente uporabniškega vmesnika mogoče prebrati s prilagodljivimi tehnologijami,

kot je npr. bralec zaslona.

Primer samodejnega ustvarjanja veljavnih oznak:

Želeli smo krepko poudariti določeno besedilo, zato smo uporabili oznako <b>.

Orodje nam je samodejno popravilo to oznako na <strong>.

Po priporočilih W3C glede označevalnega jezika HTML 5 se oznaka <b> uporabi kot

zadnja možnost, če ni druge primernejše oznake. Specifikacija HTML 5 navaja, da morajo

biti naslovi označeni z oznakami od <h1> do <h6>, poudarjeno besedilo mora biti

označeno z oznako <em>, pomembno besedilo mora biti označeno z oznako <strong>,

označeno/izpostavljeno besedilo pa mora imeti oznako <mark>.

Orodje je pomanjkljivo predvsem pri obveščanju in pomoči avtorju glede dostopnosti.

Orodje namreč ne vsebuje dokumenta v katerem bi avtor lahko našel pojasnila o

dostopnosti in tudi primere z rešitvami. Avtorsko orodje tudi ni v celoti dostopno avtorjem s

posebnimi potrebami. Res je, da imajo vsi elementi uporabniškega vmesnika nadomestno

besedilo, da jih lahko avtorji preberejo s prilagodljivimi tehnologijami, vendar urejevalnik

besedil ni dostopen preko tipkovnice, kar je zelo velika pomanjkljivost.


31

9.2 Tehnike za zagotavljanje dostopnosti spletnih vsebin

Če želimo omogočiti dostopnost spletnih strani, moramo upoštevati več dejavnikov. Ni

pomembna le vsebina, temveč so pomembna tudi različna orodja, s katerimi si

pomagamo pri ustvarjanju spletnih vsebin. Med ta orodja štejemo programsko opremo ali

storitve, kot so urejevalniki kode, orodja za pretvorbo dokumentov, sistemi za upravljanje

vsebin, podatkovni dnevniki (blog), skripte podatkovnih baz in druga orodja.

Pomembna je tudi programska oprema, ki jo ljudje uporabljamo za dostop do spletnih

vsebin. To so na primer namizni grafični brskalniki, glasovni brskalniki, brskalniki mobilnih

telefonov, multimedijski predvajalniki, vtičniki in nekatera podporna tehnologija.

Zavedati pa se moramo, da se izraz spletna vsebina nanaša na katerikoli del spletne

strani, vključno z besedilom, slikami, obrazci, multimedijskimi vsebinami, kot tudi

označevalno kodo, skriptami, aplikacijami in podobno. [12]

Pogledali si bomo nekatere načrtovalske probleme glede na vidik uporabnikov s

posebnimi potrebami. [4] [14] [15]

9.2.1 Slepota

Slike, fotografije in grafika so neuporabni

Zagotoviti moramo besedilni opis z atributom alt in, če je potrebno, daljši opis, ki je lahko

na isti strani ali pa povezava do druge strani.

Uporabniki pogosto poslušajo spletno stran

Ustvariti moramo povezave, ki uporabnikom omogočajo, da preskočijo navigacijske

menije, dolge sezname in druge stvari, ki bi jih bilo težko poslušati ali dolgočasno

poslušati.

Uporabniki pogosto skačejo iz povezave na povezavo z uporabo tipke Tab

Poskrbeti moramo, da je z besedilom povezave izražen namen povezave.

Uporabniki običajno ne uporabljajo miške

Ne smemo pisati skript, ki zahtevajo uporabo miške, vendar zagotovimo alternative za

tipkovnico (na primer: namesto onMouseover uporabimo onFocus).


32

Pri poslušanju podatkov iz tabele uporabniki težko ugotovijo, kje so

Za tabele moramo zagotoviti naslove stolpcev in vrstic (<th>).

Zapletene podatkovne tabele in grafi, ki so običajno predstavljeni vizualno, so

neuporabni

Zagotoviti moramo povzetke ali besedilne opise, po možnosti na isti strani, ali povezavo

na drugo stran kot alternativo.

Barve so neuporabne

Ne smemo se zanašati na to, da samo barva posreduje pomen.

Bralniki zaslona berejo spletno vsebino v dobesednem vrstnem redu, ki se pojavlja

v kodi

Poskrbeti moramo, da se zapleten CSS ali postavitev tabele prebereta pravilno tako

vizualno, kot v kodi.

Posamezniki ne morejo videti dogodkov v video posnetkih

Zagotoviti moramo zvočne opise dogodkov v video posnetkih, ki jih ni mogoče

interpretirati samo po zvoku (npr. za video posnetke, ki nimajo dialoga, naj pripovedovalec

opisuje dejanja).

9.2.2 Barvna slepota

Barve podobnega kontrasta se pogosto ne razlikujejo

Zagotoviti moramo, da je dovolj kontrasta in paziti, da z barvo ne izražamo namena.

9.2.3 Slabovidnost

Uporabniki pogosto uporabljajo povečevalnike za zaslon

Da bi zmanjšali vodoravno pomikanje po zaslonu raje namesto absolutnih enot uporabimo

relativne enote (npr. za širino tabele uporabimo odstotke in ne slikovnih točk).


33

9.2.4 Gluhost

Zvok je neuporaben

Zagotoviti moramo prepise za zvočne posnetke ter sinhrone podnapise za video

posnetke.

9.2.5 Motorična invalidnost

Uporabniki morda niso sposobni uporabljati miške

Poskrbeti moramo, da bodo vse funkcije na voljo preko tipkovnice (uporaba tipke Tab).

Prepričati pa se moramo seveda, da je vrstni red funkcije tab logičen.

Uporabniki lahko postanejo utrujeni, ko uporabljajo SNP (Sip-n-Puf) ali podobne

prilagodljive tehnologije

SNP tehnologija je metoda, uporabljena za pošiljanje signalov napravi s pomočjo

zračnega tlaka s »srkanjem« (vdihavanjem) ali »pihanjem« (izdihavanjem) po slamici ali

cevki.

Zagotoviti moramo metodo za preskakovanje dolgih seznamov odvečnih povezav ali

drugih dolgih vsebin. [7]

9.2.6 Kognitivna invalidnost

Uporabniki lahko postanejo zmedeni pri zapletenih postavitvah ali nedoslednih

navigacijskih shemah

Dobro je, da razporeditev poenostavimo kolikor je mogoče in da so navigacijske sheme

čim bolj skladne.

Uporabniki imajo težave z osredotočanjem ali dojemanjem dolgih delov besedila

Kjer je to primerno, združimo besedilne informacije v logične razdelke.

9.3 Tehnike, ki smo jih mi uporabili pri izdelavi spletne strani

Pogledali si bomo tudi, kako smo na naši spletni strani upoštevali smernice WCAG, ki za

našo spletno stran pridejo v poštev glede na vsebino spletne strani. [11]


34

9.3.1 Besedilne alternative

Glavni problem dostopnosti spletnih strani so slike. Na spletu se slike uporabljajo kot

logotipi, navigacija (gumbi/puščice za naslednjo ali prejšnjo stran), gumbi za obrazce in

oznake in tudi za samo besedilo (slike besedila). Pogosto imamo za predstavitve tudi slike

kakšnih grafov, grafikonov in diagramov.

Če obiskovalci naše spletne strani ne vidijo ali njihovi brskalniki ne prikazujejo slik je to za

njih ovira pri razumevanju teh slik. Nadomestno besedilo izrazi namen slike ali funkcijo in

zagotovi enako uporabniško izkušnjo za vse obiskovalce spletne strani.

Nadomestno besedilo bi moralo biti zamenjava za nebesedilno vsebino. Kar pomeni, če bi

nebesedilno vsebino odstranili iz spletne strani in jo zamenjali z besedilom, bi ta še vedno

zagotavljala enako funkcionalnost in informacije. Nadomestno besedilo mora biti kratko,

vendar, kolikor le mogoče, informativno.

Uporaba atributa ALT

Atribut alt zagotavlja nadomestno besedilo za našo sliko v primeru, če uporabnik zaradi

različnih razlogov ne more prikazati slike. Razlog je lahko na primer slaba internetna

povezava, napaka v atributu src ali v primeru, ko uporabnik uporablja bralnik zaslona. Ker

imamo na naši spletni strani ogromno slik, smo z atributom alt zagotovili, da vsi uporabniki

vedo, kaj določena slika predstavlja. Alt atribut napišemo tako, da v nekaj besedah

povzamemo našo sliko.

Primer:

<img src="avto.jpg" width="400" height="300" alt="Naš novi avto-Ford Focus" />

9.3.2 Uporaba barv

Branje je primarna dejavnost na spletu. Da bi bili skladni s smernicami WCAG, je treba

med barvo ozadja in barvo besedila zagotoviti dovolj kontrasta, da vidijo tudi ljudje s

slabšim vidom ali z barvno slepoto ter ljudje, ki gledajo na črno-belem zaslonu.


35

9.3.3 Navigacija

Naslovi

Spletne strani imajo naslove, ki opisujejo temo ali namen, tako se uporabniki lažje

orientirajo. Naslove smo definirali z uporabo od <h1> do <h6> elementov.

Povezave

Naša spletna stran vsebuje tudi dosti notranjih in zunanjih povezav. Za vsako povezavo

smo zagotovili besedilo, ki opredeljuje namen posamezne povezave.

Dostopnost s tipkovnico

Naša spletna stran je dostopna tudi s tipkovnico, kar pomeni, da s pomočjo tipke TAB na

tipkovnici lahko krmarimo po gumbih in povezavah na spletni strani. Da uporabniki vidijo

na katerem gumbu ali povezavi se nahajajo, smo ustvarili poseben stil v CSS dokumentu.

Kaj smo ustvarili prikazuje slika 9.2. Večina brskalnikov to naredi samodejno, vendar smo

ugotovili, da je zelo slabo vidno.

Slika 9.2: CSS stil za označevanje fokusa na gumbih in povezavah

9.3.4 Jezik strani

DOCTYPE

Zraven osnovne strukture HTML dokumenta moramo obvezno dodati DOCTYPE

deklaracijo, ki sporoči brskalniku ali napravi s kakšno spletno stranjo ima opravka.

DOCTYPE deklaracija je na samem vrhu HTML dokumenta.

Primer:

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Transitional//SL"

"http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-transitional.dtd">


36

Jezik

Spremembo jezika moramo razglasiti, da lahko prilagodljiva tehnologija spremeni

interpretacijo dokumenta – kot je na primer preklop na Braillov standard ali uporabo

novega glasovnega slovarja. Če navedemo, da je določen odsek v našem dokumentu

napisan v slovenščini, program za branje zaslona, ki je sposoben interpretirati in

izgovarjati slovensko, ne bo poskušal prebrati besedila v polomljeni angleščini.

Da lahko spremenimo jezik, moramo imeti že na začetku definiran originalni jezik. Kako

mora biti definiran, prikazuje primer na sliki 9.3.

Slika 9.3: Prikaz deklaracije jezika

9.4 Ocenjevanje spletne dostopnosti

Obstaja več vrst orodij za ocenjevanje spletne dostopnosti. Ta orodja prepoznajo težave z

dostopnostjo, ki obstajajo znotraj spletne strani in zagotovijo nasvete ter napotke o

ukrepih, ki jih je treba sprejeti za odpravo teh težav. Poznamo:

Avtomatizirana orodja (glede na orodja se lahko rezultati zelo razlikujejo)

Strokovne tehnične ocenjevalce

Testiranje s pomočjo uporabnikov

Vsako od teh ima svoje prednosti in slabosti. Mi smo uporabili več avtomatiziranih orodij,

saj se lahko zgodi, da se orodje opredeli le na nekatere od težav o dostopnosti. [18]

9.4.1 AccessibilityCheck

S spletnim orodjem AccessibilityCheck smo preverili, kako naša spletna stran upošteva

smernice za dostopnost. [1]


37

Rezultat, ki nam ga prikazuje slika 9.4, je 24 problemov, zaradi katerih je naša spletna

stran nedostopna. Vseh 24 problemov je prioritete 2. To pomeni, če želimo zagotoviti

minimalno raven dostopnosti, ki jo priporoča EU, moramo teh 24 problemov rešiti.

Slika 9.4: Rezultat dostopnosti z orodjem AcessibilityCheck

Orodje nam je izpisalo tudi dva primera, ki delata našo spletno stran nedostopno:

Uporaba absolutne velikosti pisave, ki preprečuje spreminjanje velikosti za

slabovidne uporabnike in tako nezmožnost branja vsebine.

Opuščena uporaba atributa bgcolor (barva ozadja), ki ni več podprt kot del

najnovejših W3C HTML standardov. Problem lahko rešimo tako, da barvo ozadja

določimo v CSS dokumentu.

9.4.2 Dodatki za brskalnike

Google Chrome

Za brskalnik Google Chrome smo našli dodatek za preverjanje dostopnosti, ki se imenuje

Audits. Dodatek se nam prikaže na dnu odprte spletne strani, orodje prikazuje slika 9.5.


38

Slika 9.5: Orodje Audits

Podrobneje bomo pogledali rezultate, ki smo jih dobili, ko smo preverili dostopnost naše

spletne strani s tem orodjem.

Kontrast

Orodje nam je izpisalo opozorilo, kot prikazuje slika 9.6, opozorilo pa pravi:

Opozorilo: Besedilni elementi bi morali imeti primerno kontrastno razmerje.

Slika 9.6: Opozorilo za besedilne elemente

Orodje nam omogoča tudi podrobnejšo razlago opozorila s primerom.

Besedilo z nizkim kontrastnim razmerjem mnogi uporabniki s slabšim vidom ali celo

uporabniki z dobrim vidom, vendar v osvetljenem prostoru z nizko kontrastnim zaslonom,


39

težko preberejo. Po smernicah WCAG je priporočeno razmerje vsaj 4.5:1, razen za večja

besedila, kjer je priporočeno razmerje 3:1.

Z dodatkom ColorChecker za brskalnik Mozilla Firefox smo preverili, kakšno je naše

razmerje. Rezultate prikazuje slika 9.7.

Orodje nam je podalo rezultate in prikazalo, v katerih primerih naš kontrast ne pride v

poštev.

Slika 9.7: Rezultati preverjanja barvnega kontrasta

Neveljavni testi

Orodje nam je izpisalo teste, ki jih ni bilo mogoče izvesti, prikazuje jih slika 9.8.


40

Slika 9.8: Neizvedljivi testi

To so večinoma testi za video in avdio vsebino, ki je na naši spletni strani ni.

Testi, ki so opravili preizkus

Orodje nam je podalo tri teste, ki so opravili preizkus. Slika 9.9 prikazuje rezultate testov.

Na te elemente se lahko pomaknemo z uporabo tipke tab na tipkovnici, vendar so

nevidni ali zakriti z drugim elementom (elementi, ki so nedostopni uporabnikom z

miško, vendar dostopni uporabnikom s tipkovnico).

Vsaka povezava mora imeti namen, razviden iz besedila povezave.

Slike morajo imeti atribut ALT.

Slika 9.9: Rezultat testov, ki so opravili preizkus


41

Mozilla Firefox

Za brskalnik Mozilla Firefox smo uporabili dodatek za preverjanje dostopnosti, ki se

imenuje Firefox AccessibilityExtension. Dodatek vidimo pod vrstico z zaznamki in ima

naslednje možnosti, ki jih prikazuje slika 9.10.

Slika 9.10: Orodna vrstica orodja Firefox AccessibilityExtension

Orodje med drugim omogoča:

Preverjanje pravilnosti označevalnega jezika HTML.

Preverjanje pravilnosti dokumenta CSS.

Preverjanje pravilnosti povezav.

Preverjanje pravilnosti nadomestnega besedila za slike in objekte.

Prikaz nadomestnega besedila za slike.

Preverjanje pravilnosti za naslove.

Preverjanje pravilnosti za menije itd.

Za našo spletno stran smo preverili pravilnost uporabe označevalnega jezika HTML, kot

prikazuje slika 9.11, ter pravilnost prikazovanja slik in nadomestnega besedila za slike, kot

prikazuje slika 9.12.

Slika 9.11: Pravilnost označevalnega jezika HTML


42

Slika 9.12: Rezultat pravilnosti slik

9.5 Ugotovitve

Tabela 9.1 prikazuje smernice ATAG in opredeljuje, ali jih sistem za upravljanje vsebin

Joomla upošteva ali ne. Upoštevati moramo, da ocenjujemo za Joomlo verzije 1.6.3., ki jo

uporablja naša spletna stran. Domnevamo lahko, da se stanje z vsako novo posodobitvijo

sistema izboljšuje, kar pa seveda ni nujno.

Tabela 9.1: Razpredelnica upoštevanja smernic ATAG pri Joomli 1.6.3.

SMERNICA DA/NE OPOMBE

Podpora dostopnim avtorskim praksam

Omogoča ustvarjanje dostopne vsebine z označevalnim jezikom, podprtim v sistemu CMS.

DA

Oznake, ustvarjene samodejno, so v skladu z WCAG.

DA

Predloge orodja so skladne z WCAG. NE

Odvisno od avtorja predloge.

Ustvarjanje standardnih oznak

Uporablja najnovejša priporočila W3C. DA

Orodje samodejno generira veljavne oznake. DA

Obvesti avtorja o neustreznih oznakah po specifikacijah W3C.

NE

Podpora pri ustvarjanju dostopnih vsebin

Poziva avtorja, da zagotovi alternativne informacije. NE

Je dodana možnost, ni pa dejanskega poziva.

Pomaga ustvariti strukturirano vsebino. DA


43

Zagotovi funkcionalnost za upravljanje in urejanje alternativ za multimedijske objekte.

DA

Zagotovitev načinov za preverjanje in popravljanje nedostopne vsebine

Obvesti avtorja o problemih z dostopnostjo. NE

Pomaga pri odpravljanju težav z dostopnostjo. NE

Avtorju pusti ohranitev oznake, ki je orodje ne prepozna.

DA

Zagotovi povzetek stanja o dostopnosti dokumenta. NE

Integracija rešitev za dostopnost v celostno podobo

Ustvarjanje dostopne vsebine je naraven proces pri uporabi sistema CMS. DA

Dodajanje slik – takoj ponudi dodajanje alternativnih informacij.

Spodbujanje dostopnosti v pomoči in dokumentaciji

Dokumentacija s pojasnili o problemih dostopnosti in rešitve s primeri.

NE Ni dokumentacije.

Zagotovitev, da je avtorsko orodje dostopno avtorjem s posebnimi potrebami

Pogled urejanja izraža občutek celotne strukture in omogoča strukturirano navigacijo.

NE

Navigacija preko tipkovnice je slabo vidna, v določenih primerih tudi ne dela.

Naša verzija Joomle upošteva polovico smernic. Omogoča ustvarjanje dostopne vsebine

z označevalnim jezikom, vendar je ustvarjanje dostopne vsebine večinoma odvisno od

avtorja in njegovega znanja označevalnega jezika. Orodje samodejno ustvarja oznake,

skladne z WCAG, ter samodejno generira veljavne oznake. Posledično tudi upošteva

najnovejša priporočila W3C. Predloge, ki jih zagotavlja orodje so odvisne od avtorjev

predlog. Torej, če je avtor seznanjen s problemi o dostopnosti, bo pri ustvarjanju predloge

to tudi upošteval.

Orodje je pomanjkljivo predvsem pri dokumentaciji o dostopnosti. Avtorja ne obvesti o

neustreznih oznakah in o problemih z dostopnostjo. Ker orodje nima dokumentacije o

dostopnosti, tudi ne spodbuja avtorja k ustvarjanju dostopne vsebine. Zagotovo pa zelo

slabo zagotavlja oz. sploh ne zagotavlja, da je dostopno avtorjem s posebnimi potrebami.

Res je, da imajo elementi uporabniškega vmesnika alternativno besedilo in jih je zato lažje

prebrati s prilagodljivimi tehnologijami, vendar je orodje praktično nedostopno preko

tipkovnice. Pri dostopu preko tipkovnice je zelo slabo vidno na katerem elementu

uporabniškega vmesnika se nahajamo, gumbi uporabniškega vmesnika pri urejevalniku

besedil pa sploh niso dostopni. Torej, uporabnik dejansko ne more urejati izgleda besedila

preko urejevalnika besedil, če ni zmožen uporabljati miške.

Naše verzije sistema za upravljanje vsebin Joomla vsekakor ne bi priporočali avtorjem s

posebnimi potrebami. Za ostale uporabnike je orodje uporabno in ga je mogoče osvojiti


44

dokaj hitro, vendar avtorja ne spodbuja k ustvarjanju dostopnih spletnih vsebin. Zato bodo

uporabniki, ki nimajo znanja o dostopnosti, s tem orodjem še naprej ustvarjali nedostopne

vsebine. Orodje bi priporočali le avtorjem spletnih vsebin, ki so o problemih dostopnosti in

reševanju le-teh dobro seznanjeni.


45

10 SKLEP

V diplomski nalogi smo najprej predstavili smernice za dostopnost spletne vsebine,

smernice za dostopnost avtorskih orodij in smernice za dostopnost uporabniških agentov.

V nadaljevanju smo predstavili tudi sistem za upravljanje vsebin Joomla in na podlagi

smernic ugotavljali, ali sta Joomla in vsebina naše spletne strani dostopne in v skladu s

temi smernicami. Najprej smo morali utemeljiti, kaj pojem dostopnost sploh pomeni in kaj

predstavlja. Čeprav se vsak dan srečujemo z dostopnostjo, medtem ko brskamo po

spletu, nikoli nismo pomislili, kaj vse je potrebno urediti, da lahko spletno vsebino

razumejo in uporabljajo tudi ljudje s posebnimi potrebami.

Mnogi ljudje se ne zavedajo raznolikosti uporabnikov spleta in njihovih potreb. Da bi

njihove potrebe zadovoljili, moramo upoštevati načela in smernice za dostopnost. V

teoretičnem delu smo predstavili nekaj tehnik in orodij, ki naredijo spletno stran dostopno.

Predstavili smo tudi smernice, ki jih upošteva sistem za upravljanje vsebin in tehnike, ki

smo jih mi upoštevali pri urejanju vsebine na naši spletni strani. Ugotovili smo, da je

dostopnost sistema za upravljanje vsebin odvisna predvsem od razširitev in vtičnikov, kot

je na primer urejevalnik besedila.

V praktičnem delu smo s pomočjo različnih orodij za ocenjevanje spletne dostopnosti

ocenili vstopno stran naše spletne strani. Vsako orodje različno ocenjuje spletno

dostopnost s tem, da se opredeljuje le na nekatere težave pri dostopnosti, vsa pa

ocenjujejo na podlagi kriterijev WAI. S pomočjo teh orodij smo prišli do zaključka, da za

uporabnike s posebnimi potrebami ni najbolj poskrbljeno, saj je zanje treba upoštevati

veliko faktorjev, ki jih pri sami izdelavi spletne strani nismo upoštevali. Da bi zagotovili

enakovreden dostop za vse uporabnike se bomo morali v prihodnje bolj osredotočiti na

smernice in jih tudi upoštevati.


46

11 VIRI

[1] „Accessibility Check,“. Available:

http://www.etre.com/tools/accessibilitycheck/.

[2] „Accessibility,“ . Available:

http://www.tinymce.com/wiki.php/TinyMCE3x:Accessibility.

[3] „CMS Architecture in 1.5 and 1.6,“ 2013. Available:

http://docs.joomla.org/Archived:CMS_Architecture_in_1.5_and_1.6.

[4] „Considering the User Perspective: A Summary of Design Issues". Available:

http://webaim.org/articles/userperspective/.

[5] „Constructing a POUR Website“. Available: http://webaim.org/articles/pour/.

[6] „Introduction to Web Accessibility“. Available: http://webaim.org/intro/.

[7] „Sip-and-puff,“ 2013. Available: http://en.wikipedia.org/wiki/Sip-and-puff.

[8] „Web accessibility“. Available: http://en.wikipedia.org/wiki/Web_accessibility.

[9] „Web authoring tools and accessibility“. Available:

http://hub.eaccessplus.eu/wiki/Web_authoring_tools_and_accessibility.

[10] „Web“. Available: http://hub.eaccessplus.eu/wiki/Web.

[11] B. Caldwell, M. Cooper, L. Guarino Reid in G. Vanderheiden, „Web Content

Accessibility Guidelines (WCAG) 2.0,“ 2008. Available:

http://www.w3.org/TR/WCAG20/.

[12] C. Heng, „How to Improve the Accessibility of Your Website,“ 2009. Available:

http://www.thesitewizard.com/webdesign/improve-accessibility.shtml.

[13] D. Rahmel, Beginning Joomla!, Druga izdaja ured., Berkeley: Apress, 2009.


47

[14] J. Clark, „Building accessible websites,“ 2007. Available:

http://joeclark.org/book/sashay/serialization/home.html.

[15] J. Nielsen, „Accessible Design for Users With Disabilities,“ 1996. Available:

http://www.nngroup.com/articles/accessible-design-for-users-with-disabilities/.

[16] J. O Connor, „Choosing an Accessible CMS,“ 2007.Available:

http://juicystudio.com/article/choosing-an-accessible-cms.php#howaccessible.

[17] J. Richards, J. Spellman in J. Treviranus, „Authoring Tool Accessibility

Guidelines (ATAG) 2.0,“ 2013. Available: http://www.w3.org/TR/ATAG20/.

[18] S. Abou-Zahra, „Complete List of Web Accessibility Evaluation Tools,“ 2006.

Available: http://www.w3.org/WAI/ER/tools/complete.

[19] S. Burge, Joomla! explained: Your Step-by-Step Guide, Boston: Pearson

Education, Inc., 2012.

[20] S. Lawton Henry in M. May, „User Agent Accessibility Guidelines (UAAG)

Overview,“ 2005. Available: http://www.w3.org/WAI/intro/uaag.php.

[21] S. Lawton Henry, „Authoring Tool Accessibility Guidelines (ATAG) Overview,“

2013. Available: http://www.w3.org/WAI/intro/atag.php.

[22] S. Lawton Henry, „Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) Overview,“

Oktober 2012. Available: http://www.w3.org/WAI/intro/wcag.php.

izdelava spletnih strani s sistemom za upravljanje … · 2017. 11. 28. · avtorska orodja –...

Documents