izdelava spletne strani s spletnim sistemom za … · urša remškar: izdelava spletne strani s...

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov

IZDELAVA SPLETNE STRANI S SPLETNIM SISTEMOM ZA UREJANJE VSEBIN WEEBLY

Mentorica: doc. dr. Mirjana Kljajić Borštnar Kandidatka: Urša Remškar

Kranj, junij 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mirjani Kljajić Borštnar za pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala Urošu in vsem ostalim za pomoč in podporo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Tei, ki je lektorirala moje diplomsko delo.

POVZETEK

S tem diplomskim delom smo želeli spoznati zakonitosti delovanja spletnega sistema za urejanje spletnih vsebin Weebly in z njegovo pomočjo izdelati spletišče za podjetje Urko Fishing Adventures, ki še nima lastnih spletnih strani. Te so v prvi vrsti namenjene predstavitvi ponudbe in enostavnejši komunikaciji z domačimi, predvsem pa tujimi strankami, ki jih zanima športni ribolov na slovenskih rekah. Izdelava spletišča je zajemala več korakov od zasnove projekta, njegovega vodenja in organizacije do končne izvedbe, ko je spletišče "ugledalo luč sveta". V prvem poglavju diplomskega dela so predstavljeni problem, predpostavke in omejitve, metode dela in podjetje Urko Fishing Adventures. V teoretičnem delu diplomskega dela so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni pojmi kot so internet, splet, spletišče, spletna stran ter sistemi za urejanje spletnih vsebin. V praktičnem delu diplomskega dela je predstavljena izdelava spletišča z uporabo spletnega sistema za urejanje spletnih vsebin Weebly. V zaključku pa so podani nekateri že vidni učinki, ki jih prinaša objava spletišča na spletu, pomembnejši koraki ob uvedbi in možnosti nadaljnjega razvoja spletišča.

KLJUČNE BESEDE:

- Internet - Svetovni splet - Spletna stran - Spletni sistemi za urejanje vsebin - Weebly

ABSTRACT This diploma presents Weebly website builder through creating a webpage for Urko Fishing Adventures company. The new webpage presents the company and its core business to all the clients interested in sport fishing on Slovenia's rivers. The creation of the webpage covered several steps - from project design, its management and organization to the final implementation, when the page was "brought into life". The first chapter of the diploma presents a problem, assumptions, restraints, the working methods and Urko Fishing Adventures company. In the theoretical part, expressions such as internet, web, webpage, website, content management systems and website builders are desciribed. The practical part presents the building of the webpage by using Weebly website builder. In the conclusion, an evaluation of effects, the most important highlights of the introduction and the possibilities for further development of the published webpage are specified.

KEYWORDS:

- Internet - World Wide Web - Website - Website builder - Weebly

KAZALO 1. UVOD ........................................................................................ 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ........................................................... 1 1.2. PREDSTAVITEV PODJETJA ........................................................... 1 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ....................................................... 2 1.4. METODE DELA ......................................................................... 2

2. INTERNET ................................................................................... 3 2.1. ZGODOVINA INTERNETA ............................................................. 3 2.2. UPORABA INTERNETA ................................................................ 4 2.3. PRIHODNOST INTERNETA ............................................................ 5 2.4. SVETOVNI SPLET, SPLETIŠČE IN SPLETNA STRAN ................................. 6

3. SISTEMI ZA UREJANJE SPLETNIH VSEBIN ................................................ 9 3.1. »OFFLINE« VS. »ONLINE« ............................................................ 9 3.2. SPLETNI SISTEMI ZA UREJANJE VSEBIN ........................................... 10 3.3. PRO & KONTRA SPLETNIH SISTEMOV ZA UREJANJE VSEBIN .................... 11 3.4. BREZPLAČNI SPLETNI SISTEMI ZA UREJANJE VSEBIN ............................ 13

4. IZDELAVA SPLETIŠČA ..................................................................... 16 4.1. RIBOLOV .............................................................................. 16 4.2. NAČRTOVANJE SPLETIŠČA .......................................................... 17

4.2.1. CILJI SPLETNEGA NASTOPA .................................................... 17 4.2.2. NAČRT SPLETNE STRANI ....................................................... 17

4.3. IZGRADNJA IN UREJANJE SPLETIŠČA Z WEEBLYJEM ............................. 19 4.3.1. NADZORNA PLOŠČA ............................................................. 19 4.3.2. ŠE NEKAJ KORAKOV PRED DEJANSKO IZGRADNJO .......................... 22 4.3.3. UPORABNIŠKI VMESNIK ZA IZDELAVO IN UPRAVLJANJE STRANI .......... 25

5. ZAKLJUČKI ................................................................................. 35 5.1. OCENA UČINKOV ..................................................................... 35 5.2. POGOJI ZA UVEDBO ................................................................. 35 5.3. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................... 35 LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 37 KAZALO SLIK ............................................................................... 40 POJMOVNIK ................................................................................. 41 KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................... 42

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Urša Remškar: Izdelava spletne strani s spletnim sistemom za urejanje vsebin Weebly stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Danes si težko predstavljamo življenje brez sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Računalniki, mobilne naprave in ostala strojna ter programska oprema in računalniška omrežja so postali nepogrešljiv del vsakdana, tako v zasebnih življenjih marsikaterih posameznikov kot v poslovanju podjetij. Internet kot največje medmrežje na svetu povezuje številna omrežja in ponuja mnoge virtualne storitve, kot so svetovni splet, elektronska pošta, spletna televizija, spletna telefonija, spletne trgovine ... Večina uporabnikov si interneta ne more predstavljati brez spletnih strani in jim le-te predstavljajo osnovo njegove uporabne vloge. Število uporabnikov interneta, ki po spletu iščejo različne informacije, izdelke in storitve se povečuje iz trenutka v trenutek, zato je samoumevno, da so na svetovnem spletu prisotna tudi podjetja. Spletne strani so za podjetja nepogrešljive pri njihovem nadaljnjem razvoju, širjenju poslovanja ter so pogosto prvi stik s podjetjem, ki ga uporabnik dobi med brskanjem po spletu. Ne le število uporabnikov interneta, tudi gospodarska kriza je v zadnjih letih številna podjetja gnala v prenovo in optimizacijo poslovanja, iskanje novih poslovnih idej, trgov in priložnosti, nižanje stroškov poslovanja ... En izmed načinov optimizacije poslovanja je tudi izdelava (prenova) spletnih strani podjetja za potrebe večje prepoznavnosti, enostavnejšega širjenja na nove trge, učinkovitejšega doseganja ciljnih skupin ... Pomena stavka: »Če nisi na internetu, ne obstajaš,« se dobro zavedajo tudi majhna novonastala podjetja, ki stremijo k nizkim stroškom, enostavni izdelavi in nezahtevnemu vzdrževanju spletišča. En izmed načinov, kako priti do dokaj ugodnega spletišča, ki ga je mogoče enostavno vzdrževati, je izdelava s sistemom za urejanje spletnih vsebin, angleško »website builder«. V diplomskem delu je predstavljena izdelava spletišča s sistemom Weebly; to je spletni sistem za urejanje spletnih vsebin, ki omogoča enostavno uporabo in poceni vzdrževanje spletišča. Izbor sistema je ustrezal zahtevam, ki jih je določil naročnik, in sicer majhno novonastalo slovensko podjetje, ki je želelo sistem za urejanje spletne vsebine, ki je enostaven za uporabo, ne zahteva poznavanja HTML-ja in CSS stilov ter drugega (poglobljenega) strokovnega znanja oziroma dodatnih stroškov vzdrževanja spletišča.

1.2. PREDSTAVITEV PODJETJA Zamisel o ustanovitvi podjetja Urko Fishing Adventures je zorela več let, leta 2015 pa je končno ugledala luč sveta. Pod imenom Urko Fishing Adventures se skrivajo štirje prijatelji, vsi navdušeni ribiči, ki želijo svojo prostočasno aktivnost, poznavanje slovenskih voda in ribolova, še nadgraditi in z njo tudi nekaj zaslužiti. Domačim in tujim strankam nudijo: - vodeno muharjenje ter lov na ščuko in sulca na slovenskih rekah, - izposojo in nakup ribiške opreme,



- šolo ribolova, - organizacijo namestitve in prehrane po željah strank.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Podjetje ni imelo spletnih strani, a je želelo svoje storitve predstaviti na lastnem spletišču. Na ta način bi lažje dosegli izbrane ciljne skupine in zastavljene poslovne cilje. Po pogovoru z lastnikom podjetja smo ugotovili, da ima podjetje omejene vire za razvoj in vzdrževanje spletnih strani. Zaradi teh omejitev smo se odločili za izdelavo s sistemom Weebly, ki neizkušenemu uporabniku na prijazen način omogoča zasnovo in urejanje spletnih strani, hkrati pa ni drag.

1.4. METODE DELA V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela bodo s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni domači in tuji viri s področja interneta, spletnih strani in sistemov za urejanje spletnih vsebin. V drugem, praktičnem delu diplomskega dela pa bo predstavljena izdelava spletne strani z uporabo spletnega sistema za urejanje vsebin Weebly.



2. INTERNET Internet je skovanka dveh angleških besed, in sicer »international« in »network«, slovenski izraz zanj pa je medmrežje (Internet, 2015). Internet je omrežje vseh omrežij, ki pokriva vse celine ter se nenehno razvija in spreminja (Cooper et al., 1997, str. 8). V svetovno računalniško omrežje povezuje s paketno preklopljivimi komunikacijskimi protokoli TCP in IP nešteto zasebnih, javnih, znanstvenih, poslovnih, vladnih računalniških omrežij (Internet, 2015). Internet so v najširšem smislu ljudje, (super)računalniki in informacije, ki so elektronsko povezani s skupnimi protokoli za medsebojno komunikacijo (Kalin, 1998, str. 10).

2.1. ZGODOVINA INTERNETA

Njegovi začetki segajo v pozna 60-ta leta, ko agencija ameriškega obrambnega ministrstva ARPA razvije omrežje imenovano ARPANET (Zgodovina interneta, b.d.). Njegova odlika je, da deluje ne glede na to, če iz omrežja izpade kakšen računalnik. To dosežejo tako, da omogočijo komunikacijo kateregakoli para računalnikov v mreži (Jereb, 2002, str.4). ARPANET postane pomembno orodje, ki omogoča delo na oddaljenih računalniških sistemih, prenos datotek, elektronsko pošto in izmenjavo informacij po interesnih skupinah, t.i. distribucijskih seznamih (Zgodovina interneta, b.d.). V začetku 80-ih let nastane končna podoba internetnega protokola TCP/IP, ki postane standard za internetne komunikacije 1. januarja 1983 (Internet, 2015). Z uvedbo in obvezno uporabo omenjenega protokola obstoječemu omrežju brez težav priključijo nova omrežja in pretvornike. Uporaba storitev, ki uporabljajo za prenos podatkov protokol TCP/IP (telnet, FTP, gopher, e-pošta), se z vladnih razširi na akademsko in komercialno področje in število priključenih omrežij na internet raste eksponentno. Leta 1985 jih je približno sto, 1987 dvesto, 1989 petsto, januarja 1990 pa to število naraste na 2218 omrežij (Zgodovina interneta, b.d.). Kljub temu postane internet komercialno zanimiv šele, ko britanski fizik Sir Tim Berners-Lee v CERN-u leta 1989 napiše predolg za svetovni splet, imenovan World Wide Web. Prva spletna stran ugleda luč sveta decembra 1990 (The birth of the web, 2014). Medtem ko si CERN prizadeva licencirati World Wide Web, organizacije in posamezniki, navdušeni nad konceptom, razvijajo kvalitetnejše in uporabniško prijaznejše spletne brskalnike. Leta 1993 CERN objavi odločitev, da bo World Wide Web brezplačen za vsakogar. Istega leta nastane grafični spletni brskalnik imenovan Mosaic, ki si pripisuje velike zasluge pri populaciji World Wide Weba. Leto pozneje na spletu prvič zasledimo spletni iskalnik www.yahoo.com, ki v že drugi polovici leta doseže milijon obiskov dnevno. Hitra rast spletnega podjetja Yahoo! vzbudi hiter razvoj novih, kvalitetnejših spletnih aplikacij ter storitev. Boj za uporabnike med spletnimi iskalniki leta 1998 prekine prihod Googla, ki s tehnologijo »pajka« zada nove standarde spletnim iskalnikom in leta 2000 uporabnikom ponudi milijardo delno ali v celoti indeksiranih URL-jev ter tako postane največji spletni iskalnik na svetu. Z razmeroma hitro rastjo ponudbe



spletne vsebine, socialnih omrežij, spletnih portalov narašča tudi internetna populacija, ki leta 2008 preseže 1.500 milijonov uporabnikov oziroma 23,5 % celotne populacije (Kogovšek, b.d.). Leta 2004 Tim O'Reilly definira izraz Splet 2.0 ali splet druge generacije kot poslovno revolucijo v računalniški industriji, ki jo je povzročil premik na internet kot platformo. Splet 2.0 je tesno povezan s spletnimi aplikacijami, ki uporabnikom omogočajo interakcijo z drugimi uporabniki in aktivno soustvarjanje vsebin v virtualni skupnosti. Ponuja veliko več kot je ponujal splet 1.0, ki je uporabnike omejil na pasivno gledanje za njih ustvarjenih vsebin. Za splet 2.0 so značilni socialno mreženje, blogi, wikiji, spletne aplikacije, spletne komuniciranje, sodelovanje, ustvarjanje, iskanje informacij, objavljanje, poslovanje, uporabljanje spletnih storitev, itd. (Splet 2.0, 2014).

2.2. UPORABA INTERNETA Konec leta 2014 je uporabljalo internet več kot 3.037.608.300 uporabnikov, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov svetovne populacije. Večina uporabnikov je Kitajcev, Američanov in Indijcev (Internet, 2014). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima v prvem četrtletju leta 2014 dostop do interneta 77 odstotkov gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko več kot v prvem četrtletju 2013. Kot kaže Slika 1, večina Slovencev uporablja internet za: - elektronsko pošto, - iskanje informacij o blagu, storitvah, - branje spletnih novic, časopisov, revij, - spletna družabna omrežja, - elektronsko bančništvo, - poslušanje spletnih radijskih postaj, - telefoniranje, videotelefoniranje, - prodaja blaga ali storitev, - uporaba storitev v zvezi s potovanji, itd. (Zupan, 2014). Ko se povežemo z internetom, postanemo del široke svetovne elektronske skupnosti, ki med seboj komunicira na različne načine. Vsaka povezava v omrežju internet deluje po sistemu odjemalec-strežnik. Odjemalec je naprava, na kateri poseben program izvaja zahteve po določenih storitvah, strežnik pa je naprava na kateri ustrezen program zahtevane storitve ponuja. Te temeljijo na določenih protokolih, ki napravam v omrežju omogočajo medsebojno povezovanje, sporazumevanje in izmenjavo sporočil (Wechtersbach, 2009, str. 171). Največ uporabljamo: - svetovni splet - so večpredstavnostne storitve za prenos informacij (Pahor, 2002, str. 173), - elektronsko pošto - je izmenjava elektronskih sporočil med uporabniki. Lahko uporabljamo program na računalniku (npr. Outlook) ali poštni predal na spletu (npr. Gmail). Pred uporabo elektronske pošte navadno v obeh primerih vpišemo uporabniško ime in geslo, - prenos datotek, podatkov poteka s pomočjo internetnega protokola FTP tako, da datoteke pretakamo s FTP strežnika ali jih nanj odlagamo. Pred uporabo se moramo prijaviti na strežnik z uporabniškim imenom in geslom,



- spletni klepet je komunikacija med dvema ali več uporabniki računalnikov v realnem času in poteka na več načinov: tekstovno, s prenosom zvoka, s prenosom zvoka in slike ... Lahko pa se prenašajo tudi datoteke (npr. Google Talk), - e-poslovanje so varne strani e-banke, e-trgovine, e-knjižnice ... (Kotnik, b.d.).

Slika 1: Namen uporabe interneta (osebe, stare od 16 do 74 let, ki so internet uporabljale v zadnjih 3 mesecih), Slovenija, 1. četrtletje 2014 (Zupan, 2014).

2.3. PRIHODNOST INTERNETA V zadnjih letih se pojavlja vedno več spletnih programov, ki naj bi služili namesto lokalnih desktop programov, kot je na primer Google Drive. Njihova prednost je, da aplikacija gostuje na tujih strežnikih in s tem ne obremenjuje lokalnih računalnikov. Uporabnik tako ne potrebuje svojega osebnega računalnika za dostop do shranjenih dokumentov in lahko dostopa do podatkov od koderkoli, potrebuje le dostop do interneta. Prav tako ti programi ne potrebujejo nobenega posodabljanja oziroma vzdrževanja s strani potrošnikov. To bi z nadaljnjim razvojem spletnih okolij pomenilo, da uporabnikom ne bi bilo treba skrbeti za vzdrževanje celotnega računalnika in ne bi potrebovali dražje strojne opreme za doseganje enakih rezultatov, saj bi vse programe uporabljali direktno preko interneta. Ne le da internet spreminja razvoj računalniške industrije ampak se implementacija interneta čedalje bolj uporablja tudi v vsakdanjem življenju, kar pomeni, da se bodo naprave in stroji okoli nas v prihodnosti povezovali in komunicirali z namenom, kako bolje služiti ljudem. Obdobje razvoja interneta ni stvar preteklosti, temveč prihodnosti (Kogovšek, b.d.). Do interneta ne smemo biti preveč zaupljivi, saj puščanje sledi in podatkov na internetu predstavlja tudi večje tveganje za spletni kriminal in zlorabo (osebnih) podatkov (Baraniuk, 2014).



2.4. SVETOVNI SPLET, SPLETIŠČE IN SPLETNA STRAN Za številne uporabnike med svetovnim spletom, angleško World Wide Web ali WWW, in internetom ni razlike (Jan Žorž, ustanovitelj in direktor Zavoda Go6, 2012). Splet je prekril velik del starega interneta in postaja zanj sopomenka (Pahor, 2002, str. 564). Svetovni splet je ustvaril Tim Berners-Lee iz CERN-a, ko je v konec leta 1990 razvil hipertekstovni označevalni jezik HTML (HTML, 2015). WWW je tista aplikacija, ki je spremenila internet iz orodja, znanega predvsem v akademskih krogih, v sredstvo za množično deskanje po informacijah. Slednje je omogočila funkcionalnost spletnih pregledovalnikov za doseganje in pregledovanje WWW strani (Kalin, 1998, str. 15). Kot kaže Slika 2, je s prehodom v javno rabo doživel nesluten razvoj in velja za eno izmed najbolj priljubljenih in razširjenih storitev interneta, ki zaradi hitrosti, ekonomičnosti in preproste uporabe pomembno vpliva na družbo in odnose v njej (Wechtersbach, 2009, str. 173). Splet je mehanizem za dostop do med seboj povezanih in prepletenih dokumentov, ki so shranjeni v tisočih računalnikov po celotnem internetu (Vidmar, 2002, str. 466). Predstavlja množico spletnih strani z raznimi večpredstavnostnimi in interaktivnimi podatki, ki tvorijo neizmeren vir najrazličnejših informacij in podatkov (Peternelj, 2011, str. 3). Podatki na strani so zapisani z besedilom, slikami, animacijo, zvokom ... (Wechtersbach, 2009, str. 174). Danes večina ljudi uporablja druge glavne storitve interneta (elektronsko pošto, prenos datotek – FTP ...) samo še prek spletnih pregledovalnikov (Pahor, 2002, str. 564).

Slika 2: Rast števila spletišč od leta 2000 do 2014 na svetovni ravni (Total number of websites, b.d.).

Delovanje spleta sloni na treh standardih: 1. URL: določa za vsak dokument na spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo, 2. HTTP: določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik, 3. HTML: določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik, povezav na druge dokumente ...) v besedilu (Splet, 2015).



Splet oziroma svetovni splet sestavljajo javno dostopna spletišča ali spletna mesta. Spletišče (tudi spletno mesto) je več spletnih strani in drugih vsebin, z domeno povezanih v celoto preko enotnega URL-ja. Spletišče je nameščeno na enem ali več spletnih strežnikih in dostopno preko interneta s protokolom HTTP (Spletišče, 2013). Osnovni element spletišča in spleta je spletna stran (Wechtersbach, 2009, str. 174), kar je dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik. Spletna stran ima lahko različne vsebine: besedilo, povezave, slike, zvočne in video posnetke, programe ... (Pahor, 2002, str. 539). Izraz spletna stran predstavlja sliko na zaslonu računalnika ali mobitela kot tudi računalniški dokument, navadno pisan v HTML ali njemu podobnem jeziku. Spletne strani navadno predstavljajo določeno področje in so lahko namenjene zasebni rabi, predstavitvi podjetja, vladne ali nevladne organizacije. Lahko so proizvod ene osebe ali organizacije. Pogosto vsebujejo t.i. nadpovezave ali hiperpovezave na druge spletne strani, ta enostaven prehod med stranmi pa pri uporabniku zabriše mejo med eno in drugo spletno stranjo (Web page, 2015). Poleg izraza spletna stran poznamo še izraz domača spletna stran, ki jo ljudje večinoma najprej obiščejo in je vstopna točka za spletno mesto. Vsebovati mora povezave z drugimi stranmi spletnega mesta. Tako izraz spletno mesto kot spletna stran lahko uporabljamo skoraj kot sopomenki, zavedati se moramo le, da je spletno mesto lahko sestavljeno iz več strani (Smith in Bebak, 2000, str. 27). Poznamo dva osnovna tipa spletnih strani. Prvi tip so statične spletne strani, ki so v obliki datotek shranjene na spletnem strežniku v formatu, ki ga uporabnik lahko pregleduje s spletnim brskalnikom (Slika 3). Pisane so v HTML-ju, CSS pa nadzira širšo podobo. Poleg besedila sestavljajo statične spletne strani še slike ter avdio in video posnetki. Statične spletne strani navadno prikazujejo enako vsebino vsem uporabnikom čez daljše časovno obdobje. Njihovo vsebino mora lastnik urejati ročno, to pa lahko zahteva znanje spletnega oblikovanja in programiranja. Navadno med statične spletne strani sodijo klasične spletne strani z vnaprej določeno statično vsebino z besedilom, fotografijami, animacijami, avdio-video posnetki in navigacijskimi meniji. Statične spletne strani lahko urejamo s štirimi vrstami aplikacij:

neposredno v urejevalnikih besedil (npr. Beležnica),

z »offline« WYSIWYG urejevalniki (npr. Microsoft FrontPage), s katerimi urejamo HTML preko grafičnega uporabniškega vmesnika lokalno na osebnem računalniku,

z »online« WYSIWYG urejevalniki, s katerimi lahko oblikujemo medijsko bogate spletne strani z vtičniki, blogi in drugimi dokumenti na kateremkoli računalniku, ki ima povezavo z internetom,

urejevalniki predlog, s pomočjo katerih uporabnik brez podrobnejšega poznavanja HTML-ja oblikovano spletno stran naloži na spletni strežnik (Website, 2015).



Slika 3: Ob pregledovanju statičnih spletnih strani vidi uporabnik na svojem računalniku spletno stran natanko tako, kot je shranjena na spletnem strežniku (Static web page, 2015).

Drugi tip so dinamične spletne strani, ki se spreminjajo in prilagajajo avtomatsko same s pomočjo računalniške kode v HTML-ju (Slika 4). Med številne skriptne in programske jezike, ki lahko generirajo dinamične spletne strani, sodijo JavaScript, Java Servlets, JSP, ASP, PHP, Perl, Ruby, Phyton ... Dinamične spletne strani lahko tako prikazujejo trenutne dialoge uporabnikov, spremljajo stanje v zalogi spletne trgovine, s hrambo in branjem piškotkov nudijo personalizirane informacije posameznim uporabnikom ... (Website, 2015).

Slika 4: Ob pregledovanju dinamičnih spletnih strani vidi uporabnik na svojem računalniku personalizirano spletno stran tako, kot jo je generirala temu namenjena skripta ali program (Dynamic web page, 2015).

Koraki v procesu izgradnje spletnih strani: 1. določitev ciljne publike, 2. priprava vsebine (besedil, slik ...), 3. grafično oblikovanje strani, 4. programsko sestavljanje. Nastal skupek spletnih strani je pod isto domeno medsebojno smiselno povezano v spletno mesto (Spletna stran, 2015). Pri nekaterih spletnih sistemih za urejanje vsebin (npr. Weebly) znanje programiranja ni potrebno, saj namesto uporabnika to naredi sistem. Pomembno pa je, da zadnjemu koraku sledi še testiranje in redno ažuriranje spletnih strani. Spletišče lahko danes oblikuje skoraj vsak, ki ga to vsaj malo zanima. Za izdelavo spletnih strani je priporočljiva uporaba temu namenjenih programov, ki z različnimi prednastavljenimi ukazi olajšajo delo. Ti so lahko nameščeni lokalno, na uporabnikovem računalniku (npr. Microsoft FrontPage, HomeSite, Microsoft Office



SharePoint Designer, Adobe Dreamweaver ...) ali pa jih uporabnik dokaj enostavno sam ureja »online«, neposredno na strežniku ponudnika (Wordpress.com, Webs.com, Weebly.com, Yolasite.com ...) (Spletna stran, 2015).

3. SISTEMI ZA UREJANJE SPLETNIH VSEBIN Prve spletne strani so nastale ročno pisane v HTML kodi v zgodnjih 1990. letih. Nekaj let kasneje je sledil še nastanek programske opreme za pomoč pri oblikovanju spletnih strani in do 1998 se je Dreamweaver uveljavil kot vodilni program. Geocities velja za enega prvih »online« sistemov za izdelavo spletnih strani, ki ni zahteval tehničnega znanja. Pet let po prihodu na trg, leta 1994, ga je kupilo podjetje Yahoo! za 3,6 milijona ameriških dolarjev, aprila 2009 pa ga je zaradi tehnične zastarelosti umaknilo s tržišča. Od takrat so se na trgu pojavili spletni sistemi za urejanje vsebin različnih podjetji, kot so Weebly, Wix.com in Webs.com. Omenjena podjetja so 2014 skupaj gostila več kot 100 milijonov spletnih strani (Website builder, 2014).

3.1. »OFFLINE« VS. »ONLINE« Danes poznamo dva tipa sistemov za urejanje spletnih vsebin: 1. »offline« sistemi - jih v obliki programskih paketov pretočimo s spleta in

namestimo na računalnik (npr. Rapidweaver) (What is a website builder?, b.d.). To je programska oprema nameščena lokalno na računalniku, ki omogoča zasnovo in urejanje spletnih strani brez internetne povezave ter njihovo objavo pri kateremkoli spletnem gostitelju (Website builder, 2014) in

2. »online« sistemi – so spletni sistemi, katerih delovanje v celoti temelji na internetu in deluje na oddaljenem strežniku ponudnika (npr. Weebly ali Jimdo). Za delo s takim sistemom potrebujemo le spletni brskalnik (npr. Firefox, Google Chrome, Internet Explorer ...) (What is a website builder?, b.d.). Ta spletna orodja, ki jih trgu ponujajo različni ponudniki spletnega gostovanja, so navadno namenjena uporabnikom, ki želijo izdelati lastno spletno stran. Nekatera podjetja lastnikom spletnih strani omogočajo namestitev dodatnih orodij (komercialnih ali odprtokodnih) (Website builder, 2014).

»Online« sistemi za urejanje vsebin navadno od uporabnikov zahtevajo prijavo pri ponudniku spletnega gostovanja. Nekatera podjetja ponujajo primere popolnoma uporabnih spletnih strani, izdelanih z njihovim spletnim sistemom za urejanje vsebin. Nabor storitev obsega izdelavo spletnih strani od osnovne osebne strani pa vse do celovitih poslovnih strani in e-trgovine, bodisi na osnovi predlog ali oblikovno povsem fleksibilnih platform. Glavna prednost spletnega sistema za urejanje vsebine je hitra in enostavna uporaba, ki pogosto ne zahteva predhodnega znanja in izkušenj. Spletna stran je hitro oblikovana in objavljena na spletu. Tehnična podpora je navadno na voljo v obliki videov in datotek pomoči. Čeprav obstajajo številni splošni spletni sistemi za urejanje vsebine, najdemo na spletu tudi spletne sisteme za urejanje posebnih področij (npr. zmenki, medicina). Spletne strani je mogoče urejati v:

HTML-ju: orodja se delijo na tista, ki omogočajo urejanje izvorne kode in tista, ki omogočajo urejanje vsebine na način WYSIWYG,



Adobe Flashu: je v preteklosti postal standard, ki so ga podpirali vsi glavni brskalniki, zdaj pa ga ponekod že nadomeščajo spletni standardi (HTML5), prav tako ga nič več ne podpirajo Applovi in Googlovi mobilni sistemi (Website builder, 2014).

»Offline« sistemi za urejanje vsebin zadoščajo potrebam poklicnih spletnih oblikovalcev z neštetimi strankami in ponudniki spletnega gostovanja. Ti sistemi omogočajo urejanje strani neposredno v izvorni kodi kot tudi na način WYSIWYG. Na splošno zahtevajo osnovno poznavanje in razumevanje HTML-ja in CSS-a. So bolj prilagodljivi kot »online« sistemi, a pogosto tudi dražji. Nekatere odprtokodne »offline« sisteme lahko prenesete s spleta brezplačno (Website builder, 2014). Oba tipa imata svoje prednosti: 1. Prednosti »online« sistemov (npr. spletni Weebly):

ničesar ni potrebno nameščati na računalnik,

do spletne strani lahko dostopate od kjerkoli (odlično tudi za ekipne projekte),

ni posodabljanja programske opreme ali dostopanja do FTP strežnikov,

spletni sistem za urejanje vsebine in spletno gostovanje ponuja isti ponudnik,

brezplačna programska oprema,

mnogi spletni sistemi vključujejo brezplačne pakete. 2. Prednosti »offline« sistemov (npr. lokalno nameščen Rapidweaver):

spletno stran lahko urejate brez internetne povezave,

dostop do FTP strežnika omogoča večjo prilagodljivost,

manjša odvisnost od ponudnika spletnih sistemov za urejanje vsebin. Ker je dostop do interneta vedno bolj zanesljiv, internetne povezave pa vedno hitrejše, postajajo »online« sistemi vse bolj priljubljeni (What is a website builder?, b.d.).

3.2. SPLETNI SISTEMI ZA UREJANJE VSEBIN »Online« ali spletni sistem za urejanje vsebine, angleško Online Website Builder ali Online Web Builder ali Online CMS, je posebna vrsta sistema za urejanje spletnih vsebin. Medtem ko so tradicionalni sistemi za urejanje vsebin zasnovani za upravljanje kompleksnih in obsežnih spletnih strani, so spletni sistemi za urejanje vsebin namenjeni upravljanju manjših spletnih projektov (What is a Website Builder?, b.d.). Spletni sistemi za urejanje vsebin so spletne zbirke funkcij in gradnikov (What is website builder?, b.d.), ki omogočajo izdelavo spletnih strani brez tehničnega predznanja, kot je programiranje, namestitev CMS-ja, prilagoditve predlog, postavitve strani, oblikovanja podatkovne baze (What is a Website Builder?, b.d.). So spletna orodja, ki jih trgu navadno ponujajo različni ponudniki spletnega gostovanja, so navadno namenjena uporabnikom, ki želijo izdelati lastno spletno stran (Website builder, 2014). Pred prvo uporabo spletnega sistema je praviloma potrebna registracija, ob nadaljnji uporabi pa prijava v spletni profil (What is website builder?, b.d.). Uporabnik v uporabniškem vmesniku (What is a website builder?, b.d.) izbere predlogo za spletno stran, določi njeno postavitev, s funkcijo »vleci in izpusti« doda besedilo, slike in druge elemente ter tako s pomočjo sistema popolnoma



prilagaja spletno stran svojim željam in zahtevam. Sistem omogoča uvoz slik ter vgradnjo videov in najnovejših objav različnih socialnih medijev in drugih spletnih virov ter tako prihrani dragocen čas, ki bi ga od laika zahtevala HTML in CSS koda. Seveda pa sistem za urejanje vsebin uporabniku omogoča tudi neposredno urejanje HTML in CSS izvorne kode. Spletne strani izdelane s pomočjo spletnih sistemov za urejanje vsebin se pravilno prikazujejo v vseh modernih brskalnikih, sam spletni sistem za urejanje vsebin pa najbolje deluje v brskalnikih Firefox, Google Chrome in Safari; uporaba Microsoftovega Internet Explorerja je odsvetovana (What is website builder?, b.d.). Spletni sistemi za urejanje vsebine upoštevajo CMS načelo strogega ločevanja med vsebino in obliko. Tako izdelane spletne strani iskalniki lažje indeksirajo, prav tako pa spremembe oblike ali predlog ne vplivajo na vsebino. Ti sistemi so še posebej primerni za posameznike, samostojne podjetnike, fotografe, mala in novo nastala podjetja s spletno trgovino ali brez nje (What is a website builder?, b.d.).

3.3. PRO & KONTRA SPLETNIH SISTEMOV ZA UREJANJE VSEBIN Povpraševanje po enostavnih spletnih sistemih za urejanje vsebin je naraslo z eksplozijo Web 2.0 platform kot so Facebook, Twitter in druge spletne družbene skupnosti. Tako so postali uporabniki spletnih vsebin tudi njihovi aktivni soustvarjalci. Spletni sistemi za urejanje vsebin se med seboj razlikujejo po kakovosti in funkcionalnostih, npr. Weebly in Jimdo spadata med tiste, ki so bolj primerni za začetnike, Squarespace pa s svojimi naprednimi funkcijami najbolj ustreza zahtevnim uporabnikom (What is a website builder?, b.d.). Tehnologija skokovito napreduje, zato morajo imeti podjetja, ne glede na branžo, lastne spletne strani. Časi, ko so bile enostavne spletne strani monopol spletnih oblikovalcev, so preteklost. Danes lahko skoraj vsak z nekaj truda v kratkem času s pomočjo posebne programske opreme, t.i. spletnih sistemov za urejanje vsebin, izdela enostavno spletišče. Seveda ti sistemi nimajo samo prednosti, pač pa tudi pomanjkljivosti: 1. Prednosti:

cena: je ena najpomembnejših prednosti spletnih sistemov za urejanje vsebin. Veliko ponudnikov ponuja osnovne pakete brezplačno, za mesečno doplačilo od nekaj dolarjev pa do nekaj deset dolarjev pa lahko uporabnik dobi še lastno domeno, zakup prostora, elektronske naslove in številne druge storitve (What is a website builder?, b.d.). Z njihovo uporabo lahko neznansko zniža stroške izdelave spletne strani, saj prihrani pri plačilu strokovnjaka, ki bi izdelal spletišče (Advantages of online website builder, 2014),

programiranje: izdelava spletnih strani praviloma zahteva poznavanje različnih programskih jezikov. Z uporabo spletnega sistema za urejanje vsebin se uporabnik izogne zamudnemu učenju programskih jezikov, saj je vse to že vključeno v številne predloge, med katerimi izbere najbolj všečno in oblikuje spletne strani (Advantages of online website builder, 2014),

grafika: uporabniku spletnih sistemov za urejanje vsebin je navadno na voljo brezplačno, a kakovostno grafično oblikovanje spletnih strani in arhivov fotografij (MN Host, 2012). Uporabnik z orodji sistema brez težav dodaja grafike in slike ter tako prihrani pri stroških najema grafičnega oblikovalca (Advantages of online website builder, 2014),



enostavna uporaba: večina spletnih sistemov za urejanje vsebin uporabniku ponuja izdelavo spletnih strani s pomočjo funkcije »vleci in izpusti« (Advantages of online website builder, 2014) in omogoča enostavno dodajanje različnih vtičnikov, kot so video in avdio posnetki, Google AdSense, PayPal, obrazci ... Oblikovanje strani je skoraj tako enostavno kot zasnova in urejanje Facebook ali LinkedIn profila (What is a website builder?, b.d.). Uporabnik se hitro nauči uporabljati sistem, če pa ga želi obvladovati v podrobnosti, se stvari lahko zapletejo (Georgieva, 2009),

dostopnost: uporabnik lahko ureja spletne strani kadarkoli s kateregakoli računalnika, ki je povezan na internet (Barger, 2011). Vse več ponudnikov ponuja tudi možnost urejanja spletnih strani preko mobilnega telefona,

upoštevanje želja in hitrosti izdelave: uporabnik sam lahko oblikuje strani po lastnih željah in idejah ter se jim približa bolj kot bi se jim katerikoli drug spletni oblikovalec (Barger, 2011) ter tako hitreje naredi spletne strani (MN Host, 2012),

SEO: nekateri spletni sistemi za urejanje vsebin vključujejo tudi optimizacijo spletnih strani za SEO (Barger, 2011),

zakup domen in spletnega prostora: ni potreben, ker vse ponuja ponudnik spletnega sistema za urejanje vsebin (Heng, b.d.),

strokovna pomoč: ponudniki spletnega sistema svojim uporabnikom pogosto nudijo brezplačno tehnično ali drugo strokovno pomoč (MN Host, 2012) preko elektronske pošte, spletnega pogovora, forumov ... (What is a website builder?, b.d.),

vse na enem mestu: ponudniki uporabnikom v paketih spletnih sistemov ponujajo vse v enem - gostovanje, programsko opremo za spletne strani, blog, spletno trgovino kot tudi avtomatične posodobitve (What is a website builder?, b.d.),

posodobitve: ponudniki ves čas skrbijo za razvoj in varnost ter s posodobitvami avtomatsko dopolnjujejo spletni sistem za urejanje vsebin, tako je uporabnikova naloga le, da se z uporabniškim imenom in geslom vpiše v profil in ureja spletne strani (What is a website builder?, b.d.),

omrežni promet: občutno povečan omrežni promet zaradi zmogljivih spletnih strežnikov ponudnika ne vpliva na delovanje spletnih strani (What is a website builder?, b.d.).

2. Pomanjkljivosti:

neprilagodljivost in omejenost: kljub številnim predlogam lahko uporabnik zaman išče prav posebno postavitev, barvno kombinacijo ali kakšno drugo lastnost,

manj nadzora nad stranjo: standardnih spletnih predlog pogosto ni mogoče urejati v celoti,

pogodbene obveznosti: nekateri ponudniki spletnih sistemov za urejanje vsebin z uporabniki sklenejo pogodbo, ki od uporabnika kaj zahteva ali pa mu prepoveduje (Georgieva, 2009),

lastništvo: uporabniki spletnega sistema za urejanje vsebin so lastniki vsebin, kot npr. besedila, slike, videi, in lahko z njimi počnejo karkoli; jih objavljajo na drugih spletnih straneh, pri drugih ponudnikih sistemov za urejanje spletnih vsebin. Predloge spletnih strani pa so last ponudnika spletnega sistema za urejanje vsebin in so uporabniku spletnih sistemov le posojene, zato jih ta ne more uporabljati na drugih spletnih straneh ali pri



drugih ponudnikih sistemov za urejanje spletnih vsebin (What is a website builder?, b.d.),

obsežnost strani: za oblikovanje obsežnih, kompleksnih spletnih strani, ki bodo s časom še rasle in se povezovale s podatkovnimi in drugimi strežniki, izbira spletnega sistema za urejanje strani ni priporočljiva (Disadvantages of Using Site Builders, b.d.; What is a website builder?, b.d.),

poslovna zanesljivost ponudnika: uporabnik na svoji koži ne sme občutiti poslovnih težav ponudnika, zato se priporoča uveljavljenega ponudnika,

podatkovni nadzor: uporabnikove varnostne kopije so shranjene na oddaljenih lokacijah, pogosto v drugih državah na drugih celinah,

nameščanje programske kode: spletni sistemi za urejanje vsebin niso primerno okolje za nameščanje PHP-ja, Jave in SQL-a, kar lahko odvrne marsikaterega programerja,

raba podatkov: funkcionalnost iskanje po podatkovni bazi ni mogoča (What is a website builder?, b.d.),

dodatki: umeščanje dodatnih aplikacij, podatkovnih baz ali drugih storitev pri brezplačnih spletnih sistemih ni mogoče oziroma je plačljivo,

oglaševanje: obstajata dva načina financiranja ponudnikov brezplačnih spletnih sistemov za urejanje vsebin; oglaševanje in nadgradnja izbranega paketa. Ob izbiri brezplačnega paketa se lahko na spletni strani pojavijo oglasi, na katere uporabnik nima vpliva, kar vodi k neprofesionalnemu oziroma amaterskemu izgledu. Če uporabnik ne želi oglasov, lahko »nadgradi« svoje spletišče in izbere plačljiv paket znamke,

domene: uporabnikom brezplačnega spletnega sistema za urejanje vsebin je navadno na voljo poddomena (npr. imeStrani.weebly.com) ali poddirektorij (npr. mojeUporabniškoIme.wix.com/imeStrani). Tako prva kot druga možnost ne dajeta profesionalnega izgleda, prav tako ne pripomoreta k utrjevanju lastne blagovne znamke ali k organskemu iskanju v Googlu, saj Google takih strani ne jemlje prav resno (Disadvantages of a Free Website Builder, 20. 2. 2014).

3.4. BREZPLAČNI SPLETNI SISTEMI ZA UREJANJE VSEBIN Kot rečeno, je spletni sistem za urejanje vsebine orodje, ki omogoča »online« izdelavo in urejanje spletnih strani brez poseganja v kodo. Ni dolgo tega, ko je bilo potrebno za izdelavo drago plačati ali pa se poglobiti v dolgotrajno in mukotrpno učenje programske kode. Dandanes je s številnimi spletnimi sistemi za urejanje vsebin veliko lažje, saj so namenjeni komurkoli, od otrok do starih staršev. Seveda lahko z osnovnim znanjem programiranja spletno oblikovanje in funkcionalnost spletne strani še izboljšamo. Ob pregledovanju spletnih virov smo naleteli na številne spletne sisteme za urejanje vsebin. Nekateri se med seboj razlikujejo le v malenkostih, drugi pa odstopajo v večji meri. Glede na številno ponudbo spletni sistemov za urejanje vsebin morajo imeti uporabniki okviren seznam lastnosti, ki naj jih sistem ima, da se bodo lažje odločili za tistega pravega. Pri izbiri pravega sistema morajo biti pozorni na enostavnost uporabe, število in prilagodljivost predlog in postavitev strani, oglaševanje, večjezičnost, lastno domeno, spletni prostor, e-poštni naslov, navigacijo spletne strani, dodajanje vtičnikov, SEO, spletno trgovina, blog, mobilno prilagodljivost, analitiko obiskov, kontaktni obrazec, zaščito strani,



pošiljanje novic, možnost urejanja HTML kode, forum, podporo uporabnikom, ponudnikov odnos do uporabnikov, ponudnikov poslovni ugled ... Na spletu najdemo na desetine ponudnikov spletnih sistemov za urejanje vsebin z vsemi zgoraj naštetimi lastnostmi, izpostavljamo pa tri pomembnejše, ki imajo v svoji ponudbi tudi brezplačen paket in jih viri pogosto omenjajo: 1. Wix (Slika 5): je nastal leta 2005 v Izraelu in ima danes podružnice v ZDA in

Ukrajini. Na voljo je več kot 70 milijonom uporabnikov ter ima napredno uporabniško podporo in živahno skupnost forumov. Za uporabo enostaven sistem ponuja predvsem malim podjetjem, restavracijam, spletnim trgovinam, glasbenikom, fotografom itd. številne oblikovno dovršene postavitve in predloge. Slednje so prilagojene mobilnim telefonom, a jih po začetni izbiri naknadno ni mogoče zamenjati. Ponuja oblikovalsko svobodo, a zahteva natančnost pri izgradnji spletne strani in ne omogoča urejanja HTML kode. Sistem ponuja še vgradnjo mnogih animacij, bogat izbor aplikacij, brezplačen paket, sistematično in enostavno spletno trgovino, blog, dodeljevanje uporabniških pravic različnim uporabnikom in optimizacijo strani (What is a website builder?, b.d.; Wong, 31. 12. 2014c).

Slika 5: Wix.com – vstopna stran (Wix.com, b.d.).

2. Jimdo (Slika 6): sistem je bil leta 2007 zasnovan v Nemčiji, a se je podjetje hitro razširilo čez meje in ima danes podružnice v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Več kot 15 milijonom uporabnikov nudi izdelavo in podporo pri izdelavi spletnih strani v 8 jezikih. Spletni sistem je enostaven za uporabo, usmerjen v spletno prodajo, njihovi uporabniški servis in forumi pa slovijo po odlični podpori uporabnikom, kar je pomembno dejstvo v procesu odločanja za pravi spletni sistem. Uporabniku so na voljo številni gradniki za izdelavo spletne trgovine, ki omogočajo spremljanje zalog, naročil, avtomatskih odgovorov strankam ... Sistem pa je primeren tudi za oblikovanje spletnih strani za zasebno rabo ali za mala podjetja, organizacije, klube ... idealen pa je za majhna in srednja podjetja. Prav tako sistem ponuja različne, oblikovno bogate predloge, platformo za spletno trgovino in blog, optimizacijo strani, možnost urejanja strani preko mobitela in brezplačen paket, ki uporabnikom omogoča izgradnjo povsem uporabne spletne strani, imajo pa omejen dostop do profesionalnih predlog. Uporabniki spletne strani ne gradijo s funkcijo



»vleci in izpusti«, pač pa na drugačen, a vseeno enostaven način v uporabniškem vmesniku, na njihovih spletnih straneh pa si Jimdo jemlje pravico za oglas (What is a website builder?, b.d.; Jimdo Review: We take Jimdo for a test drive, b.d.; Wong, 31. 12. 2014a).

Slika 6: Jimdo.com – vstopna stran (Jimdo.com, b.d.).

3. Weebly (Slika 7): je nastal leta 2007 v ZDA in danes velja za enega bolj priljubljenih spletnih sistemov za urejanje vsebin v ZDA ter ima več kot 30 milijonov uporabnikov po vsem svetu, ki jim nudi podporo preko telefona, e-pošte, spletnega klepeta, spletnih člankov in videov ... Dobro organiziran uporabniški vmesnik s funkcijo »vleci in izpusti« slovi po enostavni zasnovi in ga priporočajo začetnikom in tehničnim laikom. Pri urejanju lastnih spletnih strani ga uporabljajo zasebni uporabniki, fotografi, oblikovalci, restavracije, enostavne spletne trgovine ter manjša podjetja. Uporabnikom omogoča intuitivno oblikovati za oko prijetno spletno stran, dostop do HTML in CSS kode in urejanje le-te po lastni želji. Sistem ponuja še različne, oblikovno bogate predloge, prilagojene mobilnim telefonom, brezplačen paket, sistematično in enostavno spletno trgovino, blog, dodeljevanje uporabniških pravic različnim uporabnikom, optimizacijo strani in možnost urejanja strani preko mobitela (What is a website builder?, b.d.; Weebly Review: We test »free & easy«, b.d.; Wong, 31. 12. 2014b).



Slika 7: Weebly.com – vstopna stran (Weebly.com, b.d.).

4. IZDELAVA SPLETIŠČA V nadaljevanju bo predstavljena izdelava spletišča za podjetje Urko Fishing Adventures, s spletnim sistemom za urejanje vsebin Weebly.

4.1. RIBOLOV Najstarejše arheološke najdbe ribiških priprav, ostanki ribjih kosti in jamske poslikave pričajo, da so ljudje za preživetje lovili ribe ter druge morske in sladkovodne živali že pred 10.000 leti, tako v morjih kot v celinskih vodah. Sprva so lovili z rokami, s sulicami, s pomočjo preprostih ograd na potokih, kasneje še s trnki, vrvicami, mrežami. Za lovljenje in prevoz rib so sčasoma začeli uporabljati manjše čolne, iz njih pa so se postopoma razvile ribiške ladje, ki so omogočile ulov večjih količin rib. Z razvojem ribiške opreme, ribiških ladij ter velike količine ulovljenih rib se pojavi ribja predelovalne industrija in trgovine z ribami (Ribolov, 2015). Danes delimo ribolov na tri glavne skupine: 1. tradicionalni ribolov: je ribolov z dokaj enostavno opremo. S palico, ostjo

in/ali mrežami ribiči navadno lovijo za lastne potrebe, 2. gospodarski ribolov: je gospodarska dejavnost z ribiškimi ladjami in velikimi

mrežami. Z velikim ulovom preko predelovalne industrije oskrbujejo tržišče ter

3. športni ribolov: je prostočasna dejavnost z ribiško palico, ostjo ali puško za podvodni ribolov in ima lahko tudi tekmovalen značaj. Posebna značilnost tega ribolova je lovna tehnika »ujemi in izpusti«, pri kateri ribiči ujeto ribo vrnejo v vodo. Poznamo več tipov športnega ribolova, to so muharjenje, vijačenje, beličarjenje, talni in podvodni ribolov (Ribolov, 2015 in Fishing, 2015).



4.2. NAČRTOVANJE SPLETIŠČA Načrtovanje spletnega mesta in postavitev vsebin sta poleg vizualnega izgleda dva ključna dejavnika za kakovostno pripravo spletne predstavitve (Zakaj načrtovanje spletne strani?, b.l.). Načrtovanje spletišča zajema: 1. strategijo spletnega mesta: izvedbeni načrt kot temelj projekta zahteva

skrbno pripravo, kar izdatno prispeva k organiziranosti in uporabnosti spletišča. V tej fazi prav tako določimo in pregledamo cilje in ideje ter potek projekta. S kakovostnim pristopom pri zasnovi spletnega mesta povečamo učinkovitost in zagotovimo naročniku maksimalen izkoristek vložka v spletni nastop,

2. strategijo spletnega nastopa: pred izvedbo spletnega mesta skupaj določimo cilje projekta na podlagi naročnikovih potreb in ciljnih skupin ter analiziramo konkurenco s podobnimi poslovnimi cilji in ciljnimi skupinami. Po zastavljenih ciljih opredelimo potek projekta, naročniku pa predstavimo obseg in možnosti končnega projekta.

3. načrtovanje strukture spletišča: zajema načrtovanje navigacije spletnega mesta, razporeditev vsebin po straneh, določitev funkcionalnosti spletnih aplikacij (to so elementi spletne strani, ki omogočajo uporabniku opravljati določene naloge na strani, kot so npr. prijava na e-novice, komentiranje člankov, nakup izdelka in podobno) (Funkcionalnosti spletnih strani, b.l.) in njihovih medsebojnih povezav. Na ta način usmerjamo in pripeljemo uporabnika do željenih akcij. Določimo tudi ključne besede in besedne zveze, s katerimi bomo optimizirali spletno mesto za iskalnike (Zakaj načrtovanje spletne strani?, b.l.; Načrtovanje spletnih strani, b.l.).

4.2.1. CILJI SPLETNEGA NASTOPA Zamislili smo si spletišče, katerega cilji bodo: • predstaviti uporabnikom podjetje preko opisov storitev (vodeni ribolov od

muharjenja do ščukolova in sulčelova, možnost nakupa in izposoje ribiške opreme, ribiška šola, organizacija namestitve in prehrane) in fotogalerij,

• predstaviti obiskovalcem ribiške vodnike in njihove profile na spletnih družabnih omrežjih,

• predstaviti bralcem poslovne partnerje podjetja, • omogočiti uporabnikom ogled priporočil strank, • omogočiti obiskovalcem dostop do profilov spletnih družabnih omrežij

podjetja, • omogočiti uporabnikom kontaktni obrazec, preko katerega bodo lahko stopili v

stik s podjetjem, • omogočiti bralcem ogled in komentiranje objav na fotoblogu. 4.2.2. NAČRT SPLETNE STRANI Na osnovi ciljev spletnega nastopa smo predvideli, da bomo na spletišču potrebovali: • ljubiteljem ribolova všečno začetno spletno stran, • glavo strani, ki bo vsebovala logotip podjetja in navigacijo spletnega mesta,



• nogo strani, v kateri bodo poleg treh vsebinsko povezanih sklopov povezav na podstrani prikazani tudi profili do spletnih družabnih omrežij podjetja in e-naslov,

• stran, na kateri bodo v sliki in besedi predstavljeni ribiški vodniki in navedeni njihovi profili do spletnih družabnih omrežij,

• stran s predstavitvijo storitev podjetja (vodeni ribolov od muharjenja do ščukolova in sulčelova, možnost nakupa in izposoje ribiške opreme, ribiška šola, organizacija namestitve in prehrane),

• stran s fotogalerijami (o rekah in pokrajini, o muharjenju, o sulčelovu in o ščukolovu),

• stran s poslovnimi partnerji, • stran s priporočili strank, • stran s kontaktnimi podatki in kontaktnim obrazcem, • stran s fotoblogom. Pripravi načrta spletišča (Slika 8) in skiciranemu osnutku izgleda spletišča (Slika 9) je sledila izgradnja in urejanje spletnega mesta s spletnim sistemom Weebly.

Slika 8: Načrt spletišča Urko Fishing Adventures.

Home

Fishing Guides

Guided Fishing Trips

Fly Fishing in Slovenia

Fishing for Pike

Fishing for Huchen

Gallery

Rivers and Landscape

Huchen Fishing

Pike Fishing

Fly Fishing

Partners References Contact and

booking Photoblog



Slika 9: Skiciran osnutek izgleda spletišča Urko Fishing Adventures.

4.3. IZGRADNJA IN UREJANJE SPLETIŠČA Z WEEBLYJEM Pred izgradnjo spletišča podjetja Urko Fishing Adventures smo zasnovali delovno različico izgleda spletnih strani in pripravili vso potrebno vsebino (besedila v slovenskem in angleškem jeziku, slike, spletne povezave ...) za objavo, nato pa se lotili izgradnje in urejanja spletišča. Po zbiranju in pripravi gradiva za objavo na spletnih straneh podjetja Urko Fishing Adventures smo se lotili izdelave spletišča s spletnim sistemom Weebly. 4.3.1. NADZORNA PLOŠČA Pred prvo uporabo spletnega sistema Weebly je potrebna enostavna registracija, ob vsaki nadaljnji uporabi pa prijava preko računalnika ali mobilnega telefona v spletni profil in že se lahko upravlja spletišče. Po prijavi se prikaže nadzorna plošča, preko katere lahko uporabnik:

ustvari nove spletne strani (Slika 10),



Slika 10: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, zasnova novih strani.

dostopa do uporabniškega vmesnika za izdelavo in upravljanje spletnih strani, nadgradi uporabniški paket, briše ali kopira obstoječe spletne strani (Slika 11),

Slika 11: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, izdelava in upravljanje strani.

pregleduje spletno statistiko (Slika 12),



Slika 12: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, pregledovanje statistike.

pregleduje in ureja prejeta sporočila (Slika 13),

Slika 13: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, prejeta sporočila.

pregleduje in ureja prejete komentarje fotobloga (Slika 14),

Slika 14: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, komentarji fotobloga.



pregleduje namige za izboljšave spletnih strani, v primeru težav poišče pomoč v bazi znanja ali pri tehnični podpori (Slika 15).

Slika 15: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, pomoč uporabnikom.

4.3.2. ŠE NEKAJ KORAKOV PRED DEJANSKO IZGRADNJO Uporabniški vmesnik za izdelavo in upravljanje strani omogoča uporabniku zasnovo novih spletnih strani, bloga ali spletne trgovine ter njihovo kasnejše upravljanje, ažuriranje, nadgradnjo ... Pred snovanjem novih strani mora uporabnik opraviti še nekaj korakov. Fokus strani Potrebno je določiti, kakšen bo fokus njegovih strani – ali bo snoval spletne strani, blog ali spletno trgovino (Slika 16).

Slika 16: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, fokus strani.



Izbira predloge Potrebno je izbrati eno izmed številnih predlog, ki jo lahko naknadno zamenja z drugo (Slika 17).

Slika 17: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nabor predlog.

Mi smo izbrali predlogo imenovano Unite (Slika 18), ki ima gumbe, skladne s CSS, glavo strani čez vso širino zaslona, barvno paleto ozadja, vektorske ikone za družbene medije, navigacijo strani, uokvirjeno glavo strani in ki je zaradi prilagodljivosti primerna za mobilnike ali tablice.



Slika 18: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, izbrana predloga.

Izbira (pod)domene Potrebno je izbrati (pod)domeno spletišča. Lahko izbere brezplačno Weeblyjevo poddomeno, pri Weeblyju registrira novo domeno ali vpiše že registrirano. Domeno lahko izbere tudi kasneje, obvezno pa jo mora izbrati tik pred objavo spletišča. Izbrali smo tretjo možnost in vpisali v Sloveniji registrirano domeno (Slika 19).



Slika 19: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, izbor domene.

4.3.3. UPORABNIŠKI VMESNIK ZA IZDELAVO IN UPRAVLJANJE STRANI Uporabniku se prikaže uporabniški vmesnik, ki je enostaven za uporabo. Zgoraj je modra menijska vrstica, po kateri se sprehaja in glede na izbran uporabniški paket lahko gradi posamezne strani, dodaja nove strani, spreminja predloge in ureja HTML ali CSS kodo, bdi nad spletno trgovino, ureja nastavitve strani, simulira izgled strani na računalnikih in mobilnikih/tablicah, nadgradi izbran uporabniški paket, objavi spletne strani ali poišče Weeblyjevo podporo (Slika 20).



Slika 20: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures.

Gradnja strani Čeprav uporabnik na začetku izbere v naprej pripravljeno predlogo, ima pri nadaljnji gradnji strani nešteto možnosti, da njen izgled povsem individualizira. V glavi strani lahko spremeni/izbriše ime strani, ga nadomesti z logotipom, zamenja ali skrije sliko v glavi strani, spremeni njeno velikost ... (Slika 21).

Slika 21: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja glavne strani.

Telo strani lahko gradi na dva načina, in sicer s pomočjo vnaprej pripravljenih postavitev strani, ki pa jih je mogoče spreminjati, jim dodajati/odvzemati elemente in aplikacije levo na zavihku »Build« uporabniškega vmesnika (Slika 22).



Slika 22: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja telesa strani s pomočjo postavitve strani.

Drug način gradnje tega dela strani pa je s pomočjo funkcije »vleci in izpusti«, s katero uporabnik dodaja elemente in aplikacije, ki se nahajajo levo na zavihku »Build« v sredinski okvir, kjer uporabnik gradi telo strani (Slika 23).

Slika 23: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja telesa strani s pomočjo elementov in aplikacij.

Levo na zavihku »Build« je uporabniku na voljo več različnih gradnikov (elementov in aplikacij) , s pomočjo katerih lahko korak za korakom gradi spletno stran. Lahko izbira med osnovnimi (naslov, besedilo, slika, galerija, projekcija, zemljevid, kontaktni obrazec ...), strukturnimi (ločilnica, presledek, gumb, iskalno polje ...), medijskimi (HD posnetek, avdio posnetek, dokument, youtube posnetek, flash



dokument ...), trgovinskimi (izdelek, Google AdSense ...) ter številnimi drugimi s področja trženja, orodja, komunikacij, spletne trgovine in družabnih medijev (Slika 24). Uporabnik izbere, povleče in izpusti gradnik na izbran predel spletne strani in mu, če to gradnik dopušča, dodatno določa lastnosti.

Slika 24: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nabor gradnikov (elementov in aplikacij).

Nogo strani (Slika 25) gradi uporabnik na enak način kot njeno telo, se praviz vnaprej pripravljenimi postavitvami strani, ki pa jih je mogoče spreminjati s pomočjo dodajanja elementov in aplikacij levo na zavihku »Build« (Slika 26).

Slika 25: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja noge strani.



Slika 26: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja noge strani s pomočjo postavitve strani.

Dodajanje strani in oblikovanje navigacije V sivem stolpcu levo na zavihku »Pages« uporabnik dodaja nove strani. Izbira lahko med standardno stranjo, blog stranjo, stranjo spletne trgovine in eksterno stranjo (Slika 27).

Slika 27: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, izbor strani.



Nato novi strani določi ime, glavo, naslov, opis, meta ključne besede, doda kodo v glavo ali nogo, jo skrije pred iskalniki, ji omeji dostop, jo skrije ali prikaže v navigaciji spletišča, jo kopira ali zbriše (Slika 28).

Slika 28: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, določanje lastnosti strani.

Ko strani določi vse lastnosti, jo s funkcijo »vleci in izpusti« umesti na željeno mesto v sivem stolpcu levo na zavihku »Pages«. Razporeditev strani je vidna v navigaciji spletišča. Če uporabnik v sivem stolpcu levo na zavihku »Pages« ime strani zamakne bolj desno, so te vidne kot podrejene strani oz. podstrani. Če imajo imena strani v sivem stolpcu levo na zavihku »Pages« prečrtano oko, strani niso vidne v navigaciji (Slika 29).

Slika 29: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, urejanje navigacije spletišča.



Urejanje predloge in izvorne kode V sivem stolpcu levo na zavihku »Theme« lahko uporabnik izbira barvo ozadja, v naboru Weeblyjevih predlog menja obstoječo predlogo z drugo ali spreminja obliko pisave. Če je vešč kodiranja, lahko dostopa tudi do HTML/CSS kode (Slika 30).

Slika 30: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, urejanje predloge.

Uporabniku se ob kliku na gumb »Edit HTML/CSS« odpre novo okno, v katerem lahko sivem stolpcu levo dodaja nove in ureja obstoječe dokumente ali izvaža predloge. Desno zgoraj ureja izvorno kodo v urejevalniku kode. Vsi posegi v kodi so takoj vidni v spodnjem delu (Stran 31).



Slika 31: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, urejanje izvorne kode.

Spletna trgovina Uporabniški vmesnik v zavihku »Store« omogoča zasnovo in urejanje spletne trgovine. Ker spletna trgovina ni del spletišča Urko Fishing Adventures, ta zavihek le omenjamo in ga ne predstavljamo podrobneje. Nastavitve V zavihku »Settings« uporabnik na enostaven način:

ureja splošne nastavitve, in sicer spletni naslov in ime spletišča, zaznamko, opozorilo o piškotkih, skupno rabo s Facebookom, arhivira in izvozi spletišče, določa časovni pas in jezik, umakne spletišče s spleta,

ureja nastavitve za spletne iskalnike, in sicer opis strani, meta ključne besede, kodo v glavi in nogi, preusmeritve strani (Slika 32),

določa pravice urednikom in članom spletišča,

ureja lastnosti aplikacij, bloga in spletne trgovine.



Slika 32: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nastavitve za spletne iskalnike.

Izgled strani na računalnikih ali mobilnikih/tablicah Uporabnik lahko v uporabniškem vmesniku že med gradnjo strani preverja njen izgled, tako na računalnikih kot na mobilnikih in tablicah, in sicer s preklapljanjem med možnostma »Desktop« in »Mobile« v zgornji modri menijski vrstici (Slika 33).

Slika 33: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nastavitve za spletne iskalnike.



Nadgradja uporabniškega paketa V zavihku »Upgrade« omogoča uporabniški vmesnik uporabniku nadgradnjo izbranega uporabniškega paketa. Ker spletišča Urko Fishing Adventures ne bomo nadgrajevali, ta zavihek le omenjamo in ga ne predstavljamo podrobneje. Objava spletišča na spletu Če želi uporabnik objaviti spletišče ali kakršnekoli spremembe na spletnih straneh na svetovnem spletu, mora na koncu vedno klikniti zavihek »Publish« (Slika 34).

Slika 34: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, objava na spletu.

Ko je na spletu objavljena najnovejša različica spletišča, sistem o tem uporabnika obvesti s pogovornim oknom (Slika 35).

Slika 35: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, potrditev objave na spletu.



5. ZAKLJUČKI 5.1. OCENA UČINKOV Rezultat praktičnega dela diplomske naloge je delujoče spletišče za podjetje Urko Fishing Adventures v spletnem sistemu Weebly. Naročnik je z novim spletiščem zadovoljen, saj so bile pri nastajanju spletnih strani upoštevane vse njegove dosedanje želje – nastalo je spletišče v angleškem jeziku, ki ga je enostavno urejati, njegovo vzdrževanje pa ni drago. Navdušen je nad nezahtevnostjo spletnega sistema Weebly, saj zdaj samostojno ureja vsebino spletišča in objavlja novosti na fotoblogu, ki jih deli tudi na socialnih omrežjih. S spletiščem tako predstavlja storitve podjetja Urko Fishing Adventures svoji ciljni publiki; športnim ribičem doma in v tujini. Promocija dejavnosti preko spletnih strani že kaže prve učinke, saj iz Slovenije in tujine prihajajo povpraševanja po vodenem ribolovu, v letu 2016 pa imajo stranke že v aprilu, maju, juniju in septembru. Ne samo rezervacije strank, tudi obiski spletišča kažejo, da je bila izdelava spletnih strani nujna in pomembna pri predstavitvi, utrjevanju in prepoznavnosti novonastalega podjetja. Po Weeblyjevi statistiki sodeč je stran dosegla rekord 19. februarja 2016, ko jo je obiskalo 216 obiskovalcev, istega dne je bilo 358 prikazov strani.

5.2. POGOJI ZA UVEDBO Za uvedbo delujoče spletne strani je bilo potrebnih več korakov:

priprava projekta: z naročnikom smo pregledali njegove želje in zahteve glede števila in oblike strani ter postavitve elementov (meni, slike, besedila ...), jih uskladili in nato določili cilje projekta,

izbira spletnega sistema za urejanje vsebin: med številnimi ponudniki se je naročnik odločil za Weeblyjev uporabniški paket Starter, ki stane cca. 60 evrov letno,

izbira in registracija domene ter zakup spletnega prostora pri slovenskem ponudniku stane cca. 30 evrov letno,

preusmeritev DNS zapisov na Weeblyjeve strežnike,

grafična zasnova: pregledu celostne grafične podobe je sledil osnutek spletne strani, ki ga je potrdil naročnik,

priprava vsebine: priprava in lektura besedil, izbor in obdelava fotografij ...,

izdelava spletne strani: na podlagi potrjenega osnutka spletne strani smo izgradili spletišče v spletnem sistemu za urejanje vsebin Weebly,

testiranje ter dopolnjevanje spletišča s popravki in pripombami naročnika,

objava spletišča.

5.3. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA Svetovni splet in internet sta okolje, ki se nenehno in hitro spreminja, zato spletišče ni nikoli zaključena zgodba in ga bo potrebno tudi v prihodnje dopolnjevati z novostmi. Med projektom so se že kazale in zorele nove ideje in želje, kaj vse bi lahko v prihodnje še naredili.



V prihodnje bi bilo smiselno oblikovati večjezično spletno stran, s katero bi podjetje doseglo še druge tuje trge. Potrebno bi bilo pripraviti še vsebine v drugih jezikih, naročnikova želja je še v nemškem in ruskem jeziku, vsekakor pa tudi v slovenščini. Nadvse enostavno izdelavo večjezične spletne strani omogoča Weeblyjeva aplikacija za cca. 15 evrov letno. Druga naročnikova želja je dvig položaja spletišča v iskalnikih. To lahko dosežemo z »on-site« in »off-site« optimizacijo. Prva pomeni optimizacijo spletišča in je osnova za drugo, optimizacijo izven spletnega mesta (Bergant, 2012). Delna »on-site« optimizacija je bila opravljena že med izdelavo spletne strani, in sicer smo uredili domeno, strukturo spletišča in URL naslove, naslove in vsebino, meta podatke (naslove, opise, ključne besede), alt oznake fotografij in preusmeritve. Spletišče bo potrebno še povezati z Google Webmaster Tools in Google Analytics ter aktivirati Sitemap.xml (datoteka z URL naslovi) in robots.txt. »Off-site« optimizacija je bolj zahtevna od »on-site« optimizacije, saj Google stalno spreminja iskalne algoritme, tako da je potrebno veliko prilagajanja in razmišljanja vnaprej, najbolj pomembno pa je, da je izvajalec »off-site« optimizacije ažuren in prilagodljiv. Ta del optimizacije zajema vse, kar se dogaja izven samega spletišča, vendar je z njim v povezavi (Bergant, 2012). Objave fotobloga s spletišča naročnik že redno objavlja na družabnih omrežjih, spletišče pa bo potrebno vpisati še v spletne iskalnike in poslovne imenike. Pomembno je tudi, da se povezave in vsebina spletišča pojavljajo na spletnih straneh s sorodno ribiško vsebino, pa naj bodo to YouTube, blogi, forumi, spletni portali, podporne strani ... Na teh virih je potrebno objavljati vsebino in graditi povezave do optimiziranega spletišča, vse skupaj pa mora izgledati čimbolj naravno. »Off-site« optimizacija nam vzame precej več časa kot »on-site« optimizacija, potrebno pa jo je izvajati postopoma in po potrebi (Bergant, 2012). Naročnik razmišlja tudi o služenju dodatnega denarja z Google AdSense oglaševanjem na spletišču, če bo le-to seveda v prihodnosti dosegalo želeno obiskanost. Morebitni zaslužek od oglaševanja na spletišču bi namenil v oglaševanje, morda v oglaševanje z Google AdWords na drugih spletnih straneh.



LITERATURA IN VIRI Advantages of online website builder. (b.d.). Net4.in. Pridobljeno 22. 7. 2014 na http://www.net4.in/aspx/article/website-builder-advantages.aspx Barger, A. (19. 10. 2011). Advantages of Using a Free Website Builder. Webstarts.com. Pridobljeno 22. 7. 2014 na https://webstarts.com/blog/internet-marketing/advantages-of-using-a-free-website-builder/ Baraniuk, C. (15. 10. 2014). What will the internet look like in 2014? BBC.com. Pridobljeno 12. 7. 2014 na http://www.bbc.com/future/story/20141015-will-we-fear-tomorrows-internet Bergant, D. (26.12.2012). On-site in Off-site optimizacija za iskalnike. Optiweb.com. Pridobljeno 11. 1. 2016 na http://www.optiweb.com/on-site-in-off-site-optimizacija-za-iskalnike/ Cooper, B., Milner, A., Burrows, T., Collin, S., Schlashter, S., Mann, T. (1997). Kaj je internet? V B. Cooper, A. Milner, T. Burrows, S. Collin, S. Schlashter, T. Mann, Internet : kako vzpostavimo zvezo, raziščemo svetovni splet, izmenjujemo novice in elektronska sporočila, sprejemamo datoteke in se priključno sporazumevamo (str. 8-15). Ljubljana: Pasadena. Disadvantages of a Free Website Builder. (20. 2. 2014). Techeffex.com. Pridobljeno 22. 7. 2014 na http://www.techeffex.com/disadvantages-free-website-builder/ Disadvantages of Using Site Builders. (b.d.). Gotheagle.com. Pridobljeno 22. 7. 2014 na http://www.gotheagle.com/disadvantages-of-using-site-builders.html Dynamic web page. (20. 1. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 10. 2. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/Dynamic_web_page Fhishing. (23. 11. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 1. 12. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/Fishing Funkcionalnosti spletnih strani. (b.l.). Kreativne-ideje.si. Pridobljeno 28. 6. 2016 na http://www.kreativne-ideje.si/spletne-storitve/izdelava-spletnih-strani/funkcionalnosti-spletne-strani/ Georgieva, T. (3. 3. 2009). Advantages and Disadvantages of Website Builders. Suite.io. Pridobljeno 22. 7. 2014 na https://suite.io/tsveti-georgieva/1ggp2kt Heng, C. (b.d.). Is It Better to Use an Online Site Builder or a Standalone Web Editor? Thesitewizard.com. Pridobljeno 23. 7. 2014 na http://www.thesitewizard.com/webdesign/online-site-builders-vs-web-editors.shtml HTML. (8. 11. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 15. 11. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/HTML



Internet. (b.d.). Webopedia.com. Pridobljeno 21. 11. 2014 na http://www.webopedia.com/TERM/I/Internet.html Internet. (3. 11. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 15. 11. 2015 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Internet Jan Žorž, ustanovitelj in direktor Zavoda Go6. (27. 12. 2012). Metinalista.si. Pridobljeno 7. 9. 2015 na http://metinalista.si/jan-zorz-ustanovitelj-in-direktor-zavoda-go6/ Jereb, E. (2002). Avtomatizacija pisarniškega poslovanja : spletna tehnologija in dinamični HTML. Kranj: Moderna organizacija. Jimdo.com. (b.d.). Jimdo.com. Pridobljeno 2. 1. 2016 na http://www.jimdo.com/ Jimdo Review: We take Jimdo for a test drive, b.d.. Websitetooltester.com/en/. Pridobljeno 22. 3. 2015 na http://www.websitetooltester.com/en/reviews/jimdo-review/ Kalin, T. (1998). Uvod v tehnologijo Interneta. V V. Vehovar (ur.), Internet v Sloveniji (str. 10–23). Izola: Desk. Kogovšek, M. (b.d.). Internet: včeraj, danes in jutri. Gfkorange.si. Pridobljeno 11. 1. 2014 na http://www.gfkorange.si/?option=com_gfkorange&Itemid=57&id=42 Kotnik, M. (b.d.). Nekaj osnov interneta. Www2.arnes.si/~sspmkotn/edus. Pridobljeno 17. 4. 2014 na http://www2.arnes.si/~sspmkotn/edus/internet/storitve.htm MN Host. (14. 2. 2012). Top 7 Benefits of Using a Website Builder. Mnhost.com. Pridobljeno 22. 7. 2014 na http://www.mnhost.com/blog/top-benefits-of-using-a-website-builder Načrtovanje spletnih strani. (b.l.). Tvoj-splet.si. Pridobljeno 28. 6. 2016 na http://www.tvoj-splet.si/spletne-storitve/nacrtovanje-spletnih-strani Pahor, D. (2002). Leksikon računalništva in informatike. Ljubljana: Pasadena. Peternelj, T. (2011). Spletna stran za podporo malega gradbenega podjetja (Diplomsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Ribolov. (8. 3. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 1. 12. 2015 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Ribolov Smith, B. in Bebak, A. (2000). 2. Poglavje: Strategija spletnega založništva. V B. Smith in A. Bebak, Oblikovanje spletnih strani za telebane (str. 25-47). Ljubljana: Pasadena. Splet. (8. 3. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 17. 8. 2015 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Splet



Splet 2.0. (11. 7. 2014). Wikipedia.org. Pridobljeno 17. 7. 2014 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Splet_2.0 Spletišče. (12. 6. 2013). Wikipedia.org. Pridobljeno 22. 5. 2014 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletišče Spletna stran. (17. 10. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 7. 12. 2015 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletna_stran Static web page. (29. 1. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 10. 2. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/Static_web_page The birth of the web. (b.d.). Home.cern. Pridobljeno 4. 1. 2014 na http://home.web.cern.ch/topics/birth-web Total number of websites. (b.d.). Internetlivestats.com. Pridobljeno 9. 1. 2016 na http://www.internetlivestats.com/total-number-of-websites/ Vidmar, T. (2002). Storitve informacijske plasti. V T. Vidmar, Informacijko-komunikacijski sistem (str. 415-500). Ljubljana: Pasadena. Web page. (3. 2. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 10. 2. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/Web_page Website. (5. 2. 2015). Wikipedia.org. Pridobljeno 10. 2. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/Website Website builder. (1. 7. 2014). Wikipedia.org. Pridobljeno 22. 7. 2014 na https://en.wikipedia.org/wiki/Website_builder Wechtersbach, R. (2009). Informacijska tehnologija. V R. Wechtersbach, Informatika : učebnik za srednje izobraževanje, (str. 73-181). Grosuplje: Saji. Weebly.com. (b.d.). Weebly.com. Pridobljeno 2. 1. 2016 na http://www.weebly.com/ Weebly Review: We test »free & easy«. (b.d.). Websitetooltester.com/en/. Pridobljeno 22. 3. 2015 na http://www.websitetooltester.com/en/reviews/weebly-review/ What is website builder? (b.d.). 123-reg.co.uk. Pridobljeno 22. 7. 2014 na https://www.123-reg.co.uk/support/answers/Website-Builder/New-to-website-builder/what-is-website-builder-4359/ What is a Website Builder? (b.d.). Websitetooltester.com/en/. Pridobljeno 22. 7. 2014 na http://www.websitetooltester.com/en/online-website-builder/ Wix.com. (b.d.). Wix.com. Pridobljeno 2. 1. 2016 na http://www.wix.com/ Wix.com Review – The Flexible Website Builder. (b.d.). Websitetooltester.com/en/. Pridobljeno 22. 3. 2015 na



http://www.websitetooltester.com/en/reviews/wix-review/ Wong, J. (31. 12. 2014a). Jimdo Review – Does It Build Good Websites? Websitebuilderexpert.com. Pridobljeno 22. 3. 2015 na http://www.websitebuilderexpert.com/jimdo-review/ Wong, J. (31. 12. 2014b). Weebly Review 2014 – Easiest Way for You to Create Your Website. Websitebuilderexpert.com. Pridobljeno 22. 3. 2015 na http://www.websitebuilderexpert.com/weebly-review/ Wong, J. (31. 12. 2014c). Wix Review 2014 – Create Your Stunning Website. Websitebuilderexpert.com. Pridobljeno 22. 3. 2015 na http://www.websitebuilderexpert.com/wix-review/ Zakaj načrtovanje spletne strani? (b.l.). Comma-it.com. Pridobljeno 28. 6. 2016 na http://www.comma-it.com/nacrtovanje-spletne-strani.php Zgodovina interneta. (b.d.). Gradiva.txt.si. Pridobljeno 15. 11. 2015 na http://gradiva.txt.si/galerija/index.php/login/uvod-137/zgodfovina-interneta/ Zupan, G. (6. 10. 2014). Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2014 - končni podatki. Stat.si/statweb. Pridobljeno 21. 11. 2014 na http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6560

KAZALO SLIK Slika 1: Namen uporabe interneta (osebe, stare od 16 do 74 let, ki so internet uporabljale v zadnjih 3 mesecih), Slovenija, 1. četrtletje 2014 (Zupan, 2014). .... 5 Slika 2: Rast števila spletišč od leta 2000 do 2014 na svetovni ravni (Total number of websites, b.d.). ............................................................................ 6 Slika 3: Ob pregledovanju statičnih spletnih strani vidi uporabnik na svojem računalniku spletno stran natanko tako, kot je shranjena na spletnem strežniku (Static web page, 2015). .................................................................... 8 Slika 4: Ob pregledovanju dinamičnih spletnih strani vidi uporabnik na svojem računalniku personalizirano spletno stran tako, kot jo je generirala temu namenjena skripta ali program (Dynamic web page, 2015). ........................... 8 Slika 5: Wix.com – vstopna stran (Wix.com, b.d.). ..................................... 14 Slika 6: Jimdo.com – vstopna stran (Jimdo.com, b.d.). ................................ 15 Slika 7: Weebly.com – vstopna stran (Weebly.com, b.d.). ............................ 16 Slika 8: Načrt spletišča Urko Fishing Adventures. ....................................... 18 Slika 9: Skiciran osnutek izgleda spletišča Urko Fishing Adventures. ................ 19 Slika 10: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, zasnova novih strani. ......... 20 Slika 11: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, izdelava in upravljanje strani. ................................................................................................. 20 Slika 12: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, pregledovanje statistike...... 21 Slika 13: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, prejeta sporočila. ............. 21 Slika 14: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, komentarji fotobloga. ........ 21 Slika 15: Nadzorna plošča Urko Fishing Adventures, pomoč uporabnikom. ......... 22 Slika 16: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, fokus strani. ............... 22



Slika 17: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nabor predlog. ............ 23 Slika 18: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, izbrana predloga. ........ 24 Slika 19: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, izbor domene. ............ 25 Slika 20: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures. ............................... 26 Slika 21: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja glavne strani. ... 26 Slika 22: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja telesa strani s pomočjo postavitve strani. ................................................................. 27 Slika 23: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja telesa strani s pomočjo elementov in aplikacij. .......................................................... 27 Slika 24: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nabor gradnikov (elementov in aplikacij). ................................................................... 28 Slika 25: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja noge strani. ..... 28 Slika 26: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, gradnja noge strani s pomočjo postavitve strani. ................................................................. 29 Slika 27: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, izbor strani. ............... 29 Slika 28: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, določanje lastnosti strani. ................................................................................................. 30 Slika 29: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, urejanje navigacije spletišča. ...................................................................................... 30 Slika 30: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, urejanje predloge. ....... 31 Slika 31: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, urejanje izvorne kode. .. 32 Slika 32: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nastavitve za spletne iskalnike. ...................................................................................... 33 Slika 33: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, nastavitve za spletne iskalnike. ...................................................................................... 33 Slika 34: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, objava na spletu. ......... 34 Slika 35: Uporabniški vmesnik Urko Fishing Adventures, potrditev objave na spletu. ................................................................................................. 34

POJMOVNIK Build – zavihek graditi v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Desktop/Mobile – zavihek namizje/mobilnik v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Offline – biti brez povezave s spletom, računalniškim sistemom, telekomunikacijskim omrežjem, nasprotje »online«. Off-site optimizacija – je nadgradnja »on-site« optimizacije in pomeni optimizacijo izven spletnih strani oziroma izgradnjo povratnih povezav. Online – biti priklopljen, priključen, nalinijski, spletni, povezan z telekomunikacijskim omrežjem ali neposredno dostopen na oddaljenem računalniškem sistemu, nasprotje »offline«. On-site optimizacija – se izvaja na sami spletni strani in je osnova »off-site« optimizacije. Pages – zavihek strani v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Publish - zavihek objava v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Store – zavihek trgovina v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Settings - zavihek nastavitve v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Theme – zavihek predloga v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Ujemi in izpusti – tehnika športnega ribolova, pri kateri ribič ujeto ribo čimprej izpusti nazaj v vodo in jo pusti živeti.



Upgrade - zavihek nadgradnja v uporabniškem vmesniku Urko Fishing Adventures. Vleci in izpusti – pogosto uporabljana funkcija uporabniškega vmesnika, s katero uporabnik izbere objekt, ga s pomočjo levega gumba miške »zgrabi« in vleče z ene na drugo lokacijo ali na drug objekt.

KRATICE IN AKRONIMI ARPA: Advanced Research Projects Agency: ameriška raziskovalna agencija ARPANET: Advanced Research Projects Agency Network: ARPA omrežje ASP: Active Server Pages: skriptni jezik CERN: Conseil Européen pour la Recherche: Evropska organizacija za jedrske

raziskave CSS: Cascading Style Sheets: kaskadne stilske podloge CMS: Content Management System: sistem za urejanje spletne vsebine DNS: Domain Name System: sistem domenskih imen FTP: File Transfer Protocol: protokol za prenos datotek HTML: Hyper Text Mark-up Language: hipertekstovni označevalni jezik HTTP: Hyper Text Transfer Protocol: protokol za prenos hiperteksta IP: Internet Protocol: internetni protokol JSP: Java Server Pages: skriptni jezik PHP: Personal Home Page (izvorni pomen), PHP: Hyper Text Preprocessor

(danes): orodja za osebno spletno stran SEO: Search Engine Optimization: optimizacija spletnih strani SQL: Structured Query Language: strukturiran poizvedbeni jezik TCP: Transmission Control Protocol: protokol za nadzor prenosa URL: Uniform Resource Locator: enolični kazalec spletnih virov VS.: Versus: proti WYSIWYG: What-you-see-is-what-you-get: kar-vidiš-to-dobiš WWW: World Wide Web: svetovni splet

izdelava spletne strani s spletnim sistemom za … · urša remškar: izdelava spletne strani s...

Documents