L E T O XVII . — Števi lka 82

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je­senice, Kranj, Radovljica, skorja Loka In Trii?. — Izdaja Časopisno pod­jetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni uicdnlk SLAVKO BEZNIK

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

K R A N J , sreda, 26. 10. 1965

Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1938 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r e d a h in sobotah)

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Enaindvajsetič 24. oktober

Mir in sodelovanje

Letos poteka 21. leto, od­kar so se narodi sveta izmu­čeni in pretreseni od strahot druge svetovne vojne zedi-nili, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Človek, ne gle­da na narodnost, politično pripadnost, barvo kole itd, naj ne bo nikdar več nosilec sovraštva in drugih strahot, ampak kot edino misleče bitje na planetu, pobornik miru in prijateljskih, enako­pravnih odnosov ter sodelo­vanja med narodi. Zato so 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo Združenih naro­dov. V njenem programu za­sledimo eno samo misel: mir in prijateljsko mednarodno sodelovanje ter pomoč.

Cilji sprejeti takrat, pa so danes še zelo daleč. Vietnam, oboroževalna tekma, Kitaj­ska, rasna diskriminacija, nekje lakota, drugod izobilje nam kažejo, če bo šlo tako naprej, teh ciljev človeštvo ne bo nikdar doseglo. Prepri­čevanje večine o nevarnosti in prizadevanja za preneha­nje te, vse kaže ne bodo pre­pričala posameznikov. Trojni sestanek v New Dethiju le dni je opozoril, da je nevar­nost velika, da tretja svetov­na vojna ni daleč. Vsa miro­ljubno misleča inladi)ia in ljudje protestirajo in obtožu­jejo. Obtožujejo tudi sklepi sprejeti pred 21. leti in vsa prizadevanja ljudi do danes.

A. Ž.

S seje republiškega izvršnega sveta

Izobrazba zaposlenih v gospodarstvu Republiški izvršni svet je

na zadnji seji pretekli petek med drugim razpravljal tudi o izobrazbeni strukturi zapo­slenih v gospodarstvu. Če pogledamo podatke iz anali­ze, ki je bila ocenjena kot najboljša do sedaj — izdelal jo je republiški sekretariat Za delo — se moramo resno zamisliti. Razberemo lahko, da je kadrovska struktura v gospodarstvu v naši republi­ki najslabša v Jugoslaviji. V

Sloveniji ima visoko izobraz­bo samo 47 odstotkov tehnič­nih direktorjev. V vsej dr­žavi pa znaša ta odstotek 56,5. Nasploh je v naši re­publiki relativno najmanj vo­dilnih kadrov v proizvodnji, ki imajo ustrezno izobrazbo.

S podatki za Gorenjsko si­cer ne razpolagamo, vendar, če pomislimo, da je Gorenj­ska najbolj razvita na pod­ročju industrije in proizvod­nje nasploh med ostalimi

Kadrovska politika in volitve postajajo vedno bolj stvar vseh občanov, Volitve pa bistveni sestav­ni del samoupravljanja in neodtujene samouprav­ne pravice delovnih ljudi. Zaradi tega je vse napore treba usmeriti v to, da kar najbolj zagotovimo so­delovanje občanov v pripravah in pri izbiri kandi­datov za posamezne funkcije.

Nova kadrovska politika proklamirana v ustavi SFRJ in tezah SZDL iz leta 1964 in v drugih poli­tičnih dokumentih je načelno z odobravanjem spre­jeta, v praksi pa se vse prepočasi uveljavlja. SZDL se je in se mora še v naprej odločno boriti proti vsem negativnim pojavom, za polno uveljavitev načel kadrovske politike.

Socialistična zveza bo z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami organizirala široko javno razpravo o izboru možnih kandidatov za odbornike in poslance. Pri izbiranju možnih kandidatov in pri kandidiranju je potrebno zagotoviti javnost in skr­beti za demokratičnost celotnega postopka, široka in demokratična razprava o teh vprašanjih bo ob­enem najmočnejša protiutež tendencam birokra­tizma, stihije in drugim poskusom zlorabe demokra­tične prakse.

Iz informacij o aktivnosti občinskega odbora SZDL Kranj o pripravah na skupščinske volitve

KRANJ, 24. oktobra — Med obiskom v Jugoslaviji je v soboto prispela v Slovenijo študijska delegacija Fronte narodne enotnosti Poljske. Delegacijo, ki bo na obisku v Sloveniji od 22. do 27. oktobra, je danes sprejel v prostorih občinske skupščine v Kranju predsednik občin­skega odbora SZDL Vili Tomat. Razgovorom, o delu SZDL v komuni, o delu krajevnih skup­nosti, vlogi SZDL pri reševanju komunalnih, zdravstvenih, prosvetnih in drugih vprašanj, so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Popoldan so si gosti ogledali novo šolo v Cerkljah, kjer so se pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti ln terenskih organizacij. Včeraj popoldan, v torek, pa so si poljski gostje ogledali tudi to­varno Tekstillndus v Kranju. Delegacijo sestavljajo Zofija Tomszik, sekretarka FNE, ki je tudi poslanka sejma ln članica Kmečke stranke, Pjotr Zaremba, predsednik Vojvodskega komiteja FNE v Sčečinu ln Edmund Salaicvvicz, sekretar Vojvodskega komiteja FNE v Bldgošču. A. Ž.

kraji v Sloveniji, potem naj­brž mirno lahko rečemo, da ni stanje tu nič boljše. Naj­brž celo slabše. Vse to pa pomeni resno oviro za na­daljnji razvoj in oživi jen je ukrepov, ki naj bi v našem gospodarstvu pripomogli k večji produktivnosti in pro­izvodnji. Pri takšni kadrov­ski strukturi, ki še naprej omogoča razne nepravilnosti, ki se kažejo v majhni pro­duktivnosti, kvalitetno in ko­ličinsko slabi proizvodnji, v slabih ekonomskih, poslovnih in medsebojnih odnosih in zaviranju samoupravljanja, si nikakor ne moremo zamisliti uspešnega razvoja gospodar­ske in družbene reforme. Do­kler nam ne bo uspelo izbolj­šati izobrazbeni sestav vodil­nih kadrov v našem gospo­darstvu, najbrž tudi ne mo­remo pričakovati, da bomo kaj kmalu lahko uresničili težnje vseh sedanjih ukre­pov.

0 tem vprašanju so člani izvršnega sveta široko raz­pravljali in sklenili, naj se nadaljuje javna razprava. Ta naj pripelje do enotnih po­gledov, kako čimhitreje iz­boljšati kadrovsko strukturo v našem gospodarstvu.

A. žalar

Nove vzorce ženskih modnih klobukov .tovarne Šešir iz Škofje Loke vam je pripravila prodajalna Moda na Titovem trgu 15 Trgovsko podjetje

Kranj

Vse za vašo

prehrano

v prodajalnah

Kranj

S seje tovarniškega komiteja ZKS jeseniške železarne

Če bodo neposredni pro­izvajalci dobro zaslužili,

bomo imeli vsi denar Kje so vzroki za prekinitev dela preteklo soboto — Sistem delitve in nagrajevanja ni v redu — Najslabše plačani proizvodni

obrati Tovarniški komite ZKS jeseniške železarne je imel v četrtek popoldne sejo, na kateri je razpravljal o zaključkih VI. ple­narne seje CK ZKS in o reorganizaciji CK. V razpravi so razjasnili nekatera vprašanja, kot so: pristojnosti predsed­stva CK in izvršnega komiteja CK. O reorganizaciji CK in zaključkih zadnjega plenuma bodo v prihodnjih tednih raz­pravljale tudi osnovne organizacije.

Govorili so tudi o nekate­rih problemih v kolektivu, zlasti o vzrokih za prekini­tev dela preteklo soboto, ko

so izplačevali osebne dohod­ke. Člani komiteja so se vprašali, ali je v kolektivu mogoče obdržati pozitivno javno mnenje o tako očitnem zaostajanju osebnih dohod­kov. Pretekli mesec je bilo poprečje železarne 68.000 sta­rih dinarjev. Kaj lahko na­pravijo, da se razmere čim­prej popravijo? Zahtevali so,

(Nadalj.na 12. str.)

Samoupravljanje - temelj volilnega sistema V pripravah na volitve po­

lovice odbornikov in poslan­cev, ki bodo sponiladi pri­hodnjega leta, javnost vse iivahnejc razmišlja o tem, kako omogočiti občanom resničen vpliv na politiko predstavniških teles v občini, republiki in zvezi. To zahte­vo lahko uresničimo le, če bomo volivcem resnično dali pravico samostonjo izbrati take kandidate, ki so se z dosedanjim delom uveljavili kot dosledni zagovorniki sa­moupravljanja in ki imajo

resnično znanje in sposobno­sti za delo v najvišjih pred­stavniških organih.

Popolnoma jasno je, da ni mogoče prepustiti celotne predvolilne priprave slučaju. Toda družbenopolitične orga­nizacije, ki se nujjio morajo uveljaviti v tem obdobju s svojo aktivnostjo, nikakor ne smejo »vsiljevati« svojih kandidatov, marveč morajo pomagati občanom, da v pol­ni meri izkoristijo svojo vo­lilno pravico in na demokra­tičen način določijo kriterije

Praznovanje dneva republike in JLA

Preteklo sredo je bila v Kranju razširjena seja ob-Sinskega odbora ZZB NOV v »bčini. Na seji 60 med dru-gitm razpravljali tudi o pri­pravah na praznovanje dne­va republike in dneva JLA. V počastitev obeh praznikov 60 v občini že tekmovanja v streljanju, šahu, plavanju, balinamju in kegljanju. So­delujejo ekipe JLA, Zveze borcev, rezervnih oficirjev in vojaških vojnih invalidov ter mladine.

Na posvetu so razpravljali tudi o predlogu zveznega od­bora Zveze borcev NOV Ju­goslavije, da bi se letna čla­

narina povečala od sedanjih 240 na tisoč dvesto starih di­narjev. Na posvetu so bili mnenja, da naj bi se člana­rina povečala na sešteto sta­rih dinarjev, pri čemer bi zveznemu odboru pripadlo tri odstotke, večji del članarine pa bi ostal združenjem.

Razen tega so razpravljali tudi o letošnjih žalnih kome-moracijah ob dnevu mrtvih. Dogovorili so se, da bodo ko­memoracije v vseh večjih središčih občine. Osrednja komemoracija bo v Kranju 31. oktobra na Trgu revolu­cije.

A. 7. al ar

za odbornike in poslance. Druge poti ni mogoče ubrati, če bi jo ubrali, bi praktično potisnili občane ob stran, da bi le kot opazovalci in zako­niti kritizerji spremljali po­tek predvolilnih priprav. To se je v preteklosti dogajalo. Taka pasivnost pa je prijala birokrat ičnim zamislim o kadrovanju za zaprtimi vrati, hkrati pa omejevala volilne priprave na organizirano delo­vanje »uradnih« nosilcev ali manj slučajne in posa­mične poskuse organiziranja^ predvolilne aktivnosti in bolj z idejno nasprotnih stališč, kar v interesu našega druž­benega napredka seveda ni bilo moč niti ne bo kadar­koli mogoče trpeti.

Pomemben del volilnih priprav bo vsekakor javna razprava o predlaganih kan­didatih, tako za poslance kot za odbornike in funkcionarje izvršilnih organov družbeno­političnih skupnosti. V javni razpravi naj bi se potem jav­no razpravljalo o tem, kdo je najprimernejši za predvi­deni družbeni posel, nadalje: ali postaviti enega ali več kandidatov in podobno. Pri tem ne gre za nezaupnico ti­stim, ki ne bi prišli v ožji izbor. Obveljati bo moralo, da predlagamo najboljše, kandidiramo pa najprimer­nejše.

V dotedanjih razpravah je bilo le jasno povedano, da je na spomladanskih volitvah

nujno treba uresničiti ustav­ne principe o kadrovski poli­tiki. Prevladalo je stališče, da poslanec ali odbornik ne bi smela ponovno kandidirati — za člana drugega zbora ali druge skupščine — če jima je iztekel mandat. Prav tako je obveljalo stališče, da je treba načelo rotacije, ki je bilo v določenem trenutku nujno, zamenjati z načelom »zamenjave vseh političnih funkcij«. To načelo mnogo, bolj ustreza našemu samo­

upravnemu sistemu in pome­ni, da ne bi smeli dopustiti da nosilci oblastvenih funk­cij ostanejo na tem pololaju dalj kot eno mandatno dobo, torej štiri leta, čeprav bi jim spomladi še ne potekel po­slanski oziroma odborniški mandat.

Dosledno izvajanje teh na­čel v volilnih pripravah bo dejansko zagotovilo občanom vpliv na politiko predstavni­ških organov od občine do zveze.

Plenum občinskega odbora SZDL v Radovljici

Priprave na volitve na temeljih dosedanjega dela občinske

skupščine Občinski odbor SZDL v Radovljici je na petkovi plenarni sej! razpravljal o nekaterih najvažnejših nalogah SZDL, o reor­ganizaciji osnovnih organizacij in o pripravah na bližnje skupščinske volitve. Praktično so priprave že stekle. Pred ne­davnim so imeli razgovor s predsedniki krajevnih organizacij, sestanek volilne komisije, ponekod pa že tudi krajevne poli-tične aktive.

Konferenco krajevnih orga­nizacij bodo izvedli do kon­cu novembra, medtem ko bo občinska konferenca v drugi polovici decembra. Pričaku­jejo, da bo ob tej priložnosti prišlo tudi do organizacij­skih sprememb.

Trenutno je v občini 26 krajevnih organizacij SZDL, kar pa ne ustreza številu

Nosilci turistične misli na Gorenjskem TD GORICE Društvo deluje na območju

Goric, Golnika in Trstenika in združuje 48 člaov. V član­stvo so vključeni vsi trgov­ski in gostinski delavci ter obrtniki. Predsednik društva je Branko Kobal, tajnik Jan­ko Ribnikar.

Lastnih prostorov nimajo, glavni viri dohodkov pa so članarina, provizije od nočnin in turistične takse. Društvo letos • ni prejelo dotacije od skupščine.

Letos so se precej trudili, da bi dobili nove privatne tu­ristične sobe. Z 22 postelja­mi, kolikor so jih imeli letos, BO v prvem polletju 1966. leta realizirali 202 nočitvi, kar po­meni, da je bila 5-odstotna rasedenost. Ker so se letos turisti začeli bolj zanimati za kraj, računajo, da bodo do vključno prihodnjega leta pridobili še 22 novih ležišč.

Precejšnje težave so imeli glede prehrane gostov. Sedaj je to rešeno, ker je prehra­na zagotovljena v gostilni Lovec. Gostinskih lokalov je na območju premalo in mo­rajo prebivalci in gostje ho­diti v vinotoče, ki niso yri-merni kot gostinski obrati.

Za razvoj turizma je po­membna gradnja vikend na­selja na Kmetovcu. Postavlje­nih je že 12 hišic, tri pa so v izgradnji. Področje ima idealne možnosti za razvoj turizma.

TD SORICA Društvo ima 43 članov.

Predsednik društva je Nace Frelih, tajnik pa Janko Pin-tar. Društvo nima svojega prostora.

Znana je že borba TD So rica z a ureditev cest. To predstavlja največji problem v razvoju turizma. Potrebno bi bi!o asfaltirati cesto Želez­niki — Sorica — Podrošt, po­tem cesto Sorica — Bohinj­ska Bistrica in Sorica — Tol­min, saj je po njej najbliž­ja zveza med Avstrijo in Ja­dranom. Na na način bi So­rica lahko postala izredno pri­vlačen turistični center.

V Sorici je na razpolago 27 postelj, vendar so bila v prvem polletju letošnjega le­ta le 0,81-odstotno zasedene. Društvo si prizadeva, da bi razvili široko propagando po šolah in dijaških domovih za letovanje kolonij v Sorte i. Prav tako so velike možnosti za taborjenje.

TD NAKLO Društvo, ki deluje n a ob­

močju krajevnih skupnosti Naklo, Duplje in Podbrezje in se je močno razvilo prav v zadnjem času šteje 252 čla­nov. Predsednik društva je Franc Križnar, tajnik pa Jan­ko Korenčar.

Društvo je letos zgradilo turistični biro, kjer imajo svojo pisarno, informacijsko in vodniško 6lužbo, recepcijo za privatne turistične sobe, prodajo spominkov in raz­glednic ter bife in menjalni­co.

Društvo je bilo ustanovlje­no šele leta 1963. Leta 1964 so imeli 28 privatnih turističnih postelj, leto kasneje so pri­dobili še 42 novih postelj, le­tos pa ima že 25 lastnikov 42 sob s 104 ležišči. V primerja­vi z lanskim letom se je za­sedenost postelj dvignila od 1,8 na 2,8 odstotka, v prvem polletju 60 imeli 534 nočitev, pri čemer so imeli nekaj več tujih kot domačih gostov.

Poseben problem predstav­lja vodovod, vendar so se prebivalci na nedavnem re­ferendumu že odločili za sa­moprispevek, tako da bo tudi vprašanje vode v Naklem kmalu rešeno.

Veliko dela in truda so vlo­žili v prevzgojo prebivalstva. Uspeh njihovih prizadevanj se najbolje vida v lepem vi­dezu Nakla in okoliških" vasi.

TD RIBNO Društvo s 97 člani deluje

na območju Ribna in bližnje okolice. Predsednik društva je Maks Ambrožič, podpred­sednik Jakob Mužan in tajnik Janko Ferjan.

Društvo nima svojih prosto­rov, vendar si prizadeva, da bi mu skupščina Radovljica odobrila lokacijo na Izletni­škem domu Ribno.

Vsako leto razpišejo tek­movanja za olepšavo kraja. Razpolagajo z 72 ležišči v 36 privatnih sobah. V juliju so imeli povprečjio 30 gostov dnevno, avgusta pa so imeli vse sobe polne. O zasede­nosti ne morejo voditi točne evidence, ker jim Kompas ne dostavlja podatkov za 8 pri­vatnih sob, ki jih ima v Se­lu. 16

Nimajo možnosti za boljšo propagando. Pogovarjajo se s sosednjimi društvi za izdajo 6ku>pnega prospekta. Trenut­no imajo na zalogi le raz­glednice z dvema motivoma Ribna,

P. Čolnar

zaokroženih naselij in intere-resom prebivalcev. Na Bohinj­ski Beli in v Ribnem so, na primer, izrazili željo, da bi imeli svoje krajevne organi­zacije, kajti vasi sta oddalje­ni od Bleda po nekaj kilome­trov. Za celotno blejsko ob­močje pa je bila doslej ]e ena organizacija. Podobne zahteve so tudi v Begunjah, v Bohinju in v nekaterih drugih krajih.

Kot so poudarili na sinoć­njem plenumu, bo težišče bo­deče aktivnosti krajevnih or­ganizacij prav na pripravah za skupščinske volitve. V ta namen bodo pripravili po­drobno analizo o delu občin­ske skupščine in njenih orga­nov ter o problemih, ki ovi­rajo učinkovitejše funkcio­niranje občinske samoupra­ve. Posebno skrb bodo posve­tili izbiri kandidatov za od-borniška mesta. Praksa je namreč pokazala, da pri zad-jih volitvah niso imeli srečne roke. Občinski odbor se je sestajal s poprečno 73 0

0 ude­ležbo, zbor delovnih skupno­sti pa le z 64%. Čeprav bi slednji, po svojem sestavu, moral biti bolj revoluciona­ren, je tako pričakovanje po­polnoma demantiral, kajti veliko bolj aktiven je bil ob­činski zbor. V zvezi s tem je čedalje več vprašanj tudi o umesnostnosti dveh zborov in tako številne skupščir*.

Šest odbornikov občinske­ga zbora se je udeležilo manj kot polovice sej od zbora de­lovnih skupnosti pa celo 11 odbornikov. Nekateri med odborniki so se udeležili le 4 do 8 6ej od 20, kolikor jih je imela skupščina. Udele­ženci so menili, da morajo krajevne organizacije SZDL dobro analizirati ta vpraša­nja in sprožiti postopek na odpoklic odbornikov ter pri­praviti nadomestne volitve-

Delo TD Preddvor

Kljub praznemu jezeru

Vse je odvisno od človeka Podjetje »Invalid« iz Škofje Loke je dobilo Oskarja na II. kongresu za embalažo na

Bledu Na Bledu je bilo podeljenih 28 »Oskarjev«. Enega med njimi je prejela embalaža za slivovko Alka iz Ljubljane. Okusno opremo za slivovko so izdelali v Invalidu.

V kartonažnem oddelku podjetja »Invalid« — Foto: F Perdan

Državna založba Slovenije

Knjigarna Simon Jenko - Kranj Prešernova ul. 2 — tel. št. 21143

Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v novo preurejene prostore ' Strankam so na voljo: knjige, učila, papir, šolske in pisarniške potrebščine, muzi­kalije, tiskovine, pisalni, ročni in električni računski stroji. V Reginčevi ul. 1 posluje tudi naše grosistično skladišče za gospodarske organizacije, podjetja, ustanove, zavode in družbeno-politične organizacije. Delovni čas je neprekinjen, in sicer vsak delavnik od 7.—19. ure.

Se priporočamo!

Prostori Turističnega dru­štva v Preddvoru so precej ekromni. Bolje rečeno, imajo samo en prostor, v katerem je pisarna in bufet, razen tega pa dobijo turisti v njem tudi spominke. Sicer imajo že načrt za nove prostore, ki bi po predračunu stali okrog osem milijonov in pol starih dinarjev. Pravijo pa, da na to zaenkrat niti pomisliti ne morejo.

Sedanji prostor, za katere­ga so dobili milijon in pol starih dinarjev posojila, so uredili skupno s podjetjem Central iz Kranja, ki jim tu­di sicer precej pomaga. Te­žave imajo edino le z jeze­rom, ki je bilo letos tudi med glavno sezono prazno. Prav zaradi tega se jim je zavlekla tudi izdaja turističnega pro­spekta; niso mogli posneti motivov z jezerom. Prospekt nameravajo izdati v nakladi trideset do štirideset tisoč iz­vodov, za katerega bi polovi­co denarja prispeval Central iz Kranja, sto tisoč pa kra-

Gospodarske novice

VINO CENEJŠE? Beograjsko podjetje za

proizvodnjo in promet z alkohol, pijačami NA VIP je pred kratkim znižalo cene vinu, in sicer Za 40 starih dinarjev za liter. Vino v sodih je cenejše še za nadaljnjih 40 starih di­narjev. Kaže, da so cene znižali zaradi rekordne trgatve in pričakovanega uvoza večjih količin vina. Nihče pa ne ve, če ta prva lastavica res pomeni pomlad.

REKORDNA LETINA Do septembra so v vsej

državi odkupili od kmeto­valcev 1,009.182 ton pšeni­ce, ali samo okroglo 50.000 ton manj kot vse 1959. le­to, ko smo pridelali doslej največ pšenice, že sedaj jc očitno, da bomo letos odkupili znatno več pše­nice kot 1959. leta, razen pšenice pa tudi drugih pridelkov, zlasti koruze.

GIBANJE CEN V prmerjavi z junijem

so se do konca septembra cene na drobno povprečno povečale za 1,04 odstotka. Povečale so se predvsem cene tistih proizvodov, za katere ni več potrebno so­glasje zveznega zavoda za cene. Od 55 proizvodov te vrste, se jih je v razdob­ju junij — september po­dražilo 24 ali nekaj manj kot polovica. Predvsem so se podražili gumijevi pro­izvodi.

jevna skupnost. Kljub praz­nemu jezeru in še nekaterim drugim pomanjkljivostim pa je do konca avgusta letos v Preddvoru prenočilo 638 go­stov, lani pa v istem času 499.

Lepe možnosti pa so v tem kraju tudi za zimski turizem. Lani so pri hotelu v Dragi zgradili vlečnico za smučarje in CE bi bilo jezero polno, bi imeli lahko tudi lepo dr­sališče.

A. 2.

Od kongresa je minilo že precej časa in nismo zaradi tega obiskali podjetja. Zve­deli smo, da podjetje občas­no še vedno sprejema nove delavce. Ker je takšnih pod­jetij malo, smo se oglasili v Invalidu, da bi nam poveda­l i , kako to, da prav oni po­magajo reševati vprašanje zaposlovanja v loški občini.

Podjetje je bilo ustanov­ljeno 1959. leta za zaposleva-nje za delo manj sposobnih ljudi. V začetku so imeli le knjigoveznico in krojaštvo, kasneje pa so pričeli še s t i­skarno (1960), lesno galanteri­jo (1961) in plastiko (1963). Lo­ta 1963 so krojaštvo opustili in tako sedaj največ razvija­jo kartonažni oddelek, v ka­terem imajo tudi najboljše uspehe.

Podjetje je bilo vse do re­forme oproščeno polovico da­jatev, ker je v njem zaposle­no polovico invalidov. Po od­pravi ugodnosti, so jim inva­lidi ostali, vendar so se na delovnih mestih že toliko usposobili, da prav nič ne za­ostajajo za ostalimi delavci.

»Vse je odvisno od človeka«, pravijo, tisti ki hoče delati, lahko dela, pa naj bo to in­valid ali ne. V obeh »skupi­nah« so takšni, ki so vzor in tudi takšni, ki iščejo najraz­ličnejše izgovore.

Podjetju jc ostalo še ved­no isto razmerje med invali­di in zdravimi (50 — 50 od­stotkov), še vedno sprejema­jo nove invalide, ki pa se najprej priučijo na novem de-lovem mestu (stroške pri­uči t ve od 8 do 12 mesecev do­bijo povrnjene). Seveda spre­jemajo tudi zdrave ljudi. Skupno so letos zaposlili že 28 novih delavcev.

Pravijo, da je vse odvisno od dela. Usmerili so se na manjše proizvodne količine, ker nimajo modernih strojev in bi jim bila večja podjetja pri enostavnejših izdelkih premočan konkurent. Kaže, da je takšna usmeritev pravil­na. Lani je znašala vrednost proizvodnje 422 milijonov sta­rih dinarjev, letos pa kaže, da bodo dosegli vrednost — z 28 novimi delavci — 6S0

milijonov. Napredek je očiten

in to še bolj, če vemo, da je znašala vrednost proizvodnje leta 1959 9 milijonov dinarjev, pri tem pa so imeli 600.000 dinarjev izgube. Tudi osebni dohodki so se jim v zadnjem letu precej dvignili. Od pov­prečje 47.202 v lanskem letu so letos prišli na 71.000 starih dinarjev.

Ko smo jih vprašali, če bo­do letos vzeli še nove delav­ce, so dejali, da za sedaj na to ne mislijo. Lotili so se prenovitve starega pištalske-ga gradu, kjer delajo. Grade novo skladišče, v naslednjem letu pa nameravajo v prvi vrsti kupiti nekaj novih stro­jev.

P. Čolnar

VEIri gre bolje

Poročali smo o težavah, ki so nastale v elektrotehničnem podjetju Hira v Škotji Loki in o nevarnosti, da dobe de­lavci minimalne osebne do­hodke v višini 15.000 starih dinarjev.

Izvedeli smo, da je bil prejšnji mesec deblokiran njihov tekoči račun, tako da so prejeli delavci v tem me­secu normalne osebne do­hodke.

Podjetje je sklenilo te dni izredno ugodno pogodbo za izvoz svojih izdelkov v Za­hodno Nemčijo. Po tej po­godbi bodo izvozili v letih 19G6/G7 za 100.000 dolarjev svojih izdelkov. Uspeh je to­liko večji, če vemo, da je letošnji plan izvoza 72.000 do­larjev in da potrebujejo v enem letu 54.000 dolarjev za reprodukcijski material.

Že tretja košnja Zadnje dni v preteklem

tednu so kmetovalci na Go­renjskem pričeli še enkrat — to je tretjič — kositi tra­vo. Veliko kmetovalcev bo posušilo travo na travniku, še več pa bo takih, k i jo bodo pospravili v kozolce in silo­se in jo sproti rabili za krmo. Tretjo košnjo je omogočilo izredno lepo vreme v oktob-

—č

i Pred odhodom k vojakom sta za mlade fante dve posebni priložnosti ra veselo razpoloženje. Prva je nabor, druga pa odhod na odsluženje kadrovskega roka, o čemer smo že pisali. Na sliki: gruča fantov veselo vriska po kranjskih ulicah, ker je »potrjena« — Foto: F. Perdan

Iz dela Prešernovega gledališča v Kranju

Ze osmo leto Ura pravljic V Prešernovem gledališču v Kranju so prejšnjo nedeljo po­novno začeli s priljubljenimi urami pravljic. Letošnja sezona je že osma, odkar se ta oblika gledališke in vzgojne dejav­nosti uspešno odvija v hiši kranjskega Talijinega hrama. Začeli so v sezoni 1959/1960, ko so imeli vsega 16 uprizoritev, v lanski sezoni pa so jih imeli že 40. Toliko jih planirajo tudi za letošnjo sezono. Več ne gre, ker ni prostih nedelj in praznikov, čeprav je po drugih krajih kranjske občine in tudi drugje po Gorenjskem (npr. v Tržiču) za gostovanje ur pravljic veliko zanimanje. V Prešernovem gledališču iščejo možnosti, kako bi ustregli tudi drugim, čeprav vejo, da bo težko, ker nimajo dveh skupin, da bi bile torej ure pravljic istočasno (v nedeljah dopoldne) v dveh krajih.

Doslej so nedeljske dopol­danske predstave za otroke — ure pravljic — dosegle že lepe uspehe, o čemer priča posebno veliko obiskovalcev. Povprečno jih je namreč na eni predstavi 250 do 300. To kaže, da so ure pravljic po­trebne, da jih ne bi kazalo opustiti, ampak jih je treba Je poživiti, izboljšati, da pro­grami ne bodo postali mono­toni. Prav to namreč otroci najhitreje opazijo.

Kako pozitivno vplivajo ure pravljic na otroke, smo zvedeli v razgovoru s pred­stavniki Prešernovega gleda­lišča. Ne samo, da odtegnejo vsakič skoraj 300 otrok cesti, ampak otroke tudi vzgajajo za poznejše aktivno delo v gledališču ali kjerkoli drugje. Prav zato je glavni namen teh nedeljskih dopoldanskih predstav za otroke vzgoja z najrazličnejšimi oblikami raz­vedrila. Ure pravljic naj po­kažejo otroku pravljični svet, obenem pa tudi stvarnost, dejstvo, da se nikoli in niče­sar ne uredi samo po sebi, ne da bi se morali za to po­sebej truditi. Ure pravljic naj otroke pripravijo do spozna­nja, da je pot do resnice str­ma in težka, da življenje ni pravljica. Ta priprava mora biti postopoma, v mejah otroške pameti in možnosti dojemanja. Ura pravljic naj kot gledališka predstava upo­rabi vsa sredstva za dosego tega cilja: govor, glasbo, barve v sceni in kostumih, gibanje itd.

Poglejmo, kakšen je okvir­ni program ur pravljic za le­tošnjo sezono!

V uvodnih besedah, v na­govoru povezovalca, naj bo poudarjena vodilna nit vse predstave. Tu je treba upo­števati pregovore, spominske dneve, aktualne probleme (tudi politične v mejah otro­kove umske dosegljivosti), vsebinske probleme pravljic in dramskih prizorov itd. Drugo je otroški humor, ki naj zajema smešnLce in duho­vitosti iz njihovega življenja in okolja (šola, dom, ulica itd.). Značilno za otroke je, da se zelo radi smejejo svo­jim napakam in pomanjklji­vostim.

Tudi tekmovanja in nasto­pi šol in vrtcev so zanimivi, če je program dobro priprav­ljen; v zadnjih letih je bilo zanje veliko zanimanja. Prav tako so za otroke privlačni nastopi iz dvorane. Za otro­ka je veliko doživetje, ko sto­

pi prvič na oder. To je naj­boljše sredstvo za premago­vanje strahu in treme pred publiko.

Lani so v okviru ur prav­ljic dosegli lepe uspehe tudi z mimskimi nastopi in z ba­letom. S to zvrstjo estetske vzgoje nameravajo nadalje­vati tudi letos, naštudirati nameravajo Pavčkovega Juri

Muri v Afriki in obnoviti Kekca. Prav tako bodo letos nadaljevali z igranimi prav­ljicami in odlomki pravljic, uvesti pa nameravajo tudi prosto pripovedovanje otrok o svojih starših. Kot vsako leto pa bodo pripravili tudi zanimiv novoletni program, s katerim bodo gostovali tu­di v drugih krajih.

Program ur pravljic je na­menjen otrokom od petega leta naprej. Na uprizoritev pa prihajajo včasih tudi mlajši, ki ničesar ne razumejo, zato jokajo in motijo ostale. Za take nima smisla, da hodijo na predstave. Prav tako v prihodnje ne bodo pustili v dvorano nekaterih, ki pride­jo le zato, da zganjajo neum­nosti in motijo še ostale.

A. Triler

Tribuna SZDL v Tržiču

Program izobraževanja dopolnili občani

Manj predavanj in več razgovorov s sluša­telji — Izboljšave v organizaciji dela — V program naj bo vključena tudi turistična

vzgoja Pred dnevi je občinski od­

bor SZDL v Tržiču sklical javno tribuno z namenom, da da občanom v razpravo osnu­tek programa delavske uni­verze za novo izobraževalno sezono. Vsak udeleženec je skupaj z vabilom prejel tudi osnutek programa. Tako je na tribuni lahko povedal svoje mnenje, obenem pa je bil soustvarjalec programa o usmerjanju izobraževanja od­raslih v občini.

Zgovorne številke Letos je v desetih mesecih obiskalo galerije v Kranju, Škofji Loki, na Bledu, na Jesenicah in v drugih gorenjskih krajih

preko 150.000 ljudi »Nekaj gnilega je v deželi Kranjski.« še pred tremi, štirimi leti bi bil tale izposojeni in nekoliko potvorjeni Shakespearov stavek povsem na mestu. Marsikaj je bilo tedaj narobe in marsikaj je narobe še danes. Toda živimo v času nenehnih sprememb in vsakovrstnih presenečenj. Eno od takšnih (to­krat ugodnih) presenečenj so pripravili Kranjci pod vodstvom maloštevilnih umetniških galerij na Gorenjskem.

Zadnjih deset let so muzeji in galerije po vsej Jugoslavi­ji preživljali hude čase. Zani­manje za razstave in muzej­ske zbirke je močno padlo. Televizija, ki je prodirala v domove, je odteg>iila ljudi od ostalih kulturnih dejavnosti. Dirka za zaslužkom, želja po višjem standardu je močno spremenila hotenja in strem-lejnja širokih množic. Celo­ten obisk vseh umetniških galerij v Sloveniji je več let zapored znašal le okrog 50.000 oseb, kar je le slabe 3% vsega prebivalstva. To­vrstne ustanove so životarile, številne razstavne prostore so zaprli ali so jih celo spre­minjali v skladišča.

Toda leto 1965 je pomenilo nenadejan preokret. Ljudje so se zopet pričeli zanimati za razstave. Težko je reči, kje je vzrok. Morda večja kvaliteta in boljša organiza­cija prireditev, morda propa­ganda v tisku, radiu in tele­viziji. Kakorkoli le, dejstvo je, da se je obisk več kot potrojil. Letos so razen le obstoječih galerij pričele de­lovati tudi številne nove. Naj omenimo novo galerijo na Lo­škem gradu, galerijo v Kranju in druge. V desetih mesecih letos so v raznih krajih Go­renjske pripravili 52 razstav, ki si jih je ogledalo skupno 151379(1.) obiskovalcev. Naj­več je bilo likovnih razstav (slikarstvo in kiparstvo) — 34, sedem razstav je bilo z umetniško -'zgodovinsko ali zgodovinsko tematiko, 5 et­nografskih, 3 s tematiko iz

NOB, 2 razstavi fotografij^ 1 arheološka in 1 filumenistična razstava. Največ obiskoval­cev so zabeležili na razstavi del Gojmira Antona Kosa in Borisa Kalana na Bledu — kar 7.500. Prav tako velik uspeh je doživela razstava modelov za loški mali kru­hek, ki si jo ie v Škofji Lo­ki ogledalo 1523, na Bledu pa 6450 obiskovalcev.

Številne razstave so se seli­le iz kraja v kraj, tako, da so si jih lahko ogledali obi­skovalci galerij v Kranju, na Bledu, na Jesenicah, v Kam­niku, Domžalah in v Škufji Loki. Likovna sekcija »Dolik«

Z Jesenic je razstavljala celo v Čedadu in Beljaku.

Zanimivo bi bilo vedeti, ka­ko je z obiskom galerij v dru­gih krajih Slovenije in Jugo­slavije. Kljub temu, da teh podatkov ni na razpolago, morda ni preuranjeno trditi, da ta zvrst kulturne dejavno­sti doživlja svojo renesanso.

I. Guzelj

Nekaj izobraževalnih oblik in delno tudi programov za posamezne dejavnosti je že ustaljenih. Delavska univer­za pa se bo v bodoče poslu­ževala čimveč modernih metod dela. Nameravajo ime­ti manj predavanj in več razgovorov s slušatelji. Pred pričetkom dela bodo pri slu­šateljih preverili njihovo zna­nje, po zaključeni izobraže­valni dejavnosti pa zbrali tu­di njihova mnenja za orien­tacijo pri nadaljnjem delu.

Na tribuni so govorili tudi o izboljšavi v organizaciji dela. Tako so navzoči pred­lagali, naj bi delovne organi­zacije omogočile kosilo čla­nom svojih delovnih skupno­sti v podjetju, le-ti pa bi na­to lahko takoj začeli s študi­jem. Upoštevali naj bi tudi delovne izmene in po možno­sti izmenjavali izobraževalne oblike v dopoldanskem in po-

(Nadalj. na 12. str.)

Gorenjsko šolstvo Klub kulturnih delav­

cev Kranj in Zgodovinsko društvo za Gorenjsko pri­rejata predavanje France­ta Ostanka, ravnatelja Šolskega muzeja SRS v Ljubljani, z naslovom: »Razvoj šolstva na Go­

renjskem in pomen šol­skega muzeja«. Predavanje bo v četrtek, 27. oktobra, ob 17. uri v Stebriščni dvorani Go­renjskega muzeja (vhod s Poštne ulice).

Mi p

Pred začetkom letošnje sezone v gledališču Toneta čufarja na Jesenicah so razpisali t >..;« vrsto abonmajev. Lepaki z razpisi so bili na vidnih mestih povsod na Jesenicah. Kaže, da bo gledališka sezona 1966,67 na Jesenicah plodna — Foto: Perdan

r V

Predsednik Tito je včeraj odpotoval iz New Delliija. Na poti domov se je krajši ias ustavil tudi v Taškentu, kjer si je ogledal mesto, ki ga je nedavno prizadel po­tres. Po končanih razgovorih treh državnikov so objavili sporočilo, v katerem so po­udarili, da se bodo zavzemali za krepitev nevezanih sil in sodelovanje z drugimi drža­vami za »izboljšanje svetov­nega miru in varnosti v raz­merah svobode in enako­pravnost! vseh držav. Takoj po zadnji seji je bila tiskov­na konferenca, na kateri je bilo preko tristo indijskih in tujih novinarjev.

Danes bo obiskal Jugosla­vijo etiopski cesar Haile Se­gaš ie. Povabil ga je predsed­nik Socialistične republike Jugoslavije Josip Broz Tito. Med obiskom bosta državni-jta izmenjala mnenja o pere­čih mednarodnih problemih in nadaljnjih možnostih so­delovanja med obema drža­vama.

V nedeljo se je vrnil v Beo­grad predsednik zveznega iz­vršnega sveta Petar Stambo-lič, ki se je mudil na štiri­dnevnem prijateljskem biva­nju v Grčiji. Med obiskom se je pogovarjal % grškim kra­ljem Konstantinom in premi­erom Stefanopulosom ter drugimi.

Delegacija zvezne skupšči­ne pod vodstvom Edvarda Kardelja se še nadalje mudi v Sovjetski zvezi. Dosedanji pogovori so pokazali, da ima­ta obe državi enaka stališča glede najvažnejših problemov boja za mir in socializem.

V ponedeljek zvečer so končno očistili ruševine šole v Aberfanu (Wales, Anglija), ki jo je v petek podrl plaz jalovine. Do sedaj so odko-pali 143 trupel, od teh 110 otrok. Računajo, da je pod ruševinami §e okrog petdeset žrtev. Katastrofo so razen deževja povzročili tudi pod­zemeljski izviri.

Ljudje in dogodki V Manili se je v pone­

deljek začel sestanek dr­žavnih voditeljev sedmih držav, ki se v Vietnamu bo­rijo na strani Američanov. Sestanek ima v politični strategiji važen pomen, saj v Beli hiši ne zakrivajo u-panja, da utegnejo razgovo-

namskih strelskih jarkih. Ameriški obrambni mini­ster Mac Namara se je pred manilskim sestankom vrnil s svoje sedme vojaške in­špekcije na južnovietnam-skih tleh s prepričljivimi dokazi, da vojaška sila, ki se zadržuje v Južnem Viet-

Manllska pošta ri v Manili pomeniti važno prelomnico za odnose v Aziji. Seveda je težko ver­jeti, da so take ameriške sodbe tudi točne. Američa­ni so prišli v Manilo, da bi svojo sveto alianso v viet­namski vojni kronali še z bolj odločno akcijo vseh sedmih zaveznic, ki imajo svoje vojake v južnoviet-

namu še ne zadošča. Tudi sestanek v Manili je na­pravil vtis, da so potrebni dodatni razgovori med sed­mimi udeleženkami viet­namske vojne za nove vo­jaške okrepitve. Odločnost v tem pogledu je bila po­stavljena na prvo mesto in jo je tudi ameriški pred­

sednik Johnson z poudar­kom izpovedal. Skozi to svojo odločnost pa so kljub temu Američani poskušali na konferenci v Manili »po­nujati roko pomiritve«. To­da to roko ponujajo Ameri­čani bolj svojim zavezni­kom v vietnamski vojni za nove okrepitve, kot pa de­janskemu nasprotniku v Vi­etnamu, ki pač od sestanka v Manili ne pričakujejo nič drugega kot novo voja­ško zaroto.

Ni nobenega dvoma, da je vietnamska vojna za Američane težko breme v vseh pogledih in da se jim zdi sestanek v Manili ne­ke vrste politična tolažba za vse zmote in napake. 2e nekaj časa je iz ameriške politike mogoče razbrati, da skušajo vietnamski vozel in vojno v Aziji rešiti s popu­ščanjem v Evropi in na dru­gih celinah. S tem ciljem

je Johnson poklical v Belo hišo pred kratkim tudi sov­jetskega zunanjega mini­stra Gromika. Zaradi takš­nih poskusov na Manilskem sestanku tudi niso izostali vložki o sodelovanju v raz­voju afriških držav. Dejstvo je namreč, da ameriška vla­da za pomiritev v Vietna­mu postavlja različne po­nudbe, vprašanje pa je, če se da na takšen način re­šiti vietnamski problem, saj bi Američani po tolikih le­tih vključevanja v vietnam­sko vojno morali vedetl> zakaj pravzaprav Vietnam-ci tako dolgo prelivajo kri. Teh stvari se najbrž ne da podkupiti. Manilska pošta zaradi teh znanih stvari Se ne pomeni nič dobrega in je naivno pretirano upanje v pomiritev in miroljubno re­šitev, seveda če stvari ne presojamo z argumenti Be­le hiše.

J Posvet gorenjskih planinskih društev

Zanimanje tujih planincev V novem Tičarjevem domu na Vršiču je bil v minulem tednu redni posvet s predstavniki gorenjskih planinskih društev. Udeležili so se ga tudi predstavniki koordinacijskega odbora primorskih planinskih društev, nadalje predstavniki koordi­nacijskega odbora planinskih društev Ljubljana, Planinske zveze Slovenije ln drugi.

Posvet je bil izredno zani­miv in pester, saj je trajal kar 7 ur. Največ so razprav­ljali o minuli letni sezoni in o delu društev v prihodnje. Zanimiva je bila ugotovitev, da se število članstva, kljub precejšnji podražitvi članari­ne v letošnjem letu, ni zmanjšalo.

Drug zaimiv podatek pa je, da je bilo letos v gorah pre­cej manj domačih planincev kakor prejšnja leta. Pred­vsem zaradi ukinitve sindi­kalnih kart K-15 in pa ukini­tev vlakov v Gornjesavsko dolino. Tudi slabo in muha­sto vreme je bilo vzrok slab­ši udeležbi domačih planin­cev v gorah. Nasprotno pa je

povečan obisk tujcev, pred­vsem Avstrijcev, Italijanov, Nemcev, Francozov, Holand-cev, Norvežanov, Angležev. Precejšen obisk je bil tudi iz vzhodnoevropskih držav in od drugod. Po dosedaj znanih podatkih je bilo kar za 20 od­stotkov več tujcev v naših gorah kakor v prejšnjem le­tu.

Precej razprave pa so na posvetu namenili tudi bodo­čemu delu v društvih, pred­vsem v letošnji zimski sezo­ni. Pričakovati je, da bo le­tos tudi pozimi večji obisk v gorah. Pričakujejo povečan obisk smučarjev.

V zadnjem času so na Go­renjskem planinska društva

Turistična dejavnost v Goricah Pred kratkim so na seji

sveta krajevne skupnosti Go­rice obširno obravnavali tu­ristično dejavnost na tem ob­močju. Posebno skrb so po­

svetili delu tamkajšnjega tu­rističnega društva, katerega dejavnost sega tudi na pod­ročje krajevne skupnosti Golnik. Po obširni razpravi

Nova cesta v Tamar V Tamar se je izletnik z j

avromobilom doslej le težko j prebil. V ta lepi kotiček slo- \ venske zemlje pod Poncami j in Jalovcem pa so pred ne- j davnim naredili novo maka- , damsko cesto, tako da je ! zdaj od doma v Planici do j koče v Tamarju možno priti j tudi z avtomobilom. Nedvom- i no bo zaradi tega turistov v J Tamarju odslej še več, če- j prav je bil ta kotiček v osrč- j

ju našega alpskega sveta že doslej dobro obiskovan.

Letos so na grobo dokon­čali tudi cesto v Javorniški rovt; ni še najboljša, a ven­dar se po njej že lahko pride z avtomobilom. Cesto name­ravajo spomladi skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled dokončati. Tudi ta cesta bo velikega pomena za nedelj­ski izletniški turizem.

so sklenili, da bodo razvoju turizma na tem območju kranjske občine posvetili vso pozornost. Skladno s tem so imenovali še posebno komi­sijo, ki bo skupno s turistič­nim društvom pripravila na­črt in program turističnega razvoja tega kraja.

Gorice imajo vse pogoje za razvoj klasičnega in klimat­skega turizma. Seveda pa bo treba še marsikaj urediti, iz­boljšati gostinske usluge, po­večati prenočitvene zmoglji­vosti, urediti sprehajalne po­ti in poskrbeti za lepši videz kraja, tako da se bodo gost­je čimbolje počutili. Z neka.-rimi deli bodo pričeli takoj, ostala pa bodo opravili po­stopoma.

-č

precej dela in skrbi posvetila gradnji in obnovi planinskih postojank. Na novo so bile zgrajene postojanke na Goški Ravni na Jelovici, dom je zgradilo PD Radovljica, nada­lje nov Tičarjev dom na Vr­šiču, ki ga je zgradilo PD Je­senice, nov dom na Vogarju, ki ga je zgradilo PD Železni­čar Ljubljana, nova planin­ska koča na Stolu, povečana planinska koča na Črni prsti itd. Vse to je precej pripo­moglo, da so planinske po­stojanke povečale prenočitve­ne in druge zmogljivosti. Sklenili so, da bo treba tudi v bodoče vso skrb posvetiti obnovi in modernizaciji ob­stoječih postojank. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da je med tujci vedno več takih, ki se zanimajo za naše gore in ne samo za morje. Vedno več je tujih potovalnih agencij, ki žeujo imeti prospekte na­ših postojank. Tega pa pri nas ni. Prav "zato so se pogo­varjali tudi o možnostih, da bi izdali skupni barvni pro­spekt vseh gorenjskih posto­jank. B. C.

Iz slovenskih zamejskih časopisov

SLOVENSKI VESTNIK Kulturno /umetniško dru­

štvo iz Križ pri Tržiču je v soboto, 15. oktobra priredilo v Bilčovsu kuUurno-prosvet-ni večer pod naslovom Go­renjska v sliki in pesmi.

V prvih devetih mesecih Jo mejni prehod na Ljubelju prestopilo 1,565.000 potnikov in 390.000 motornih vozil. Najbolj živahen promet jo bil v mesecu avgustu, ko so našteli 471.000 potnikov ali za 248.000 več kot lani.

Od 27. septembra do 10. oktobra je v železnem na Gradiščanskem zasedala stal* na avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki je izdelala spo^ razum o nadaljnjih olajšavah v maloobmejnem promettf med Avstrijo in Jugoslavijo^ Na zasedanju je komisija olb*i ravnavala predvsem dva prt-* blema: nadaljnje olajšave f dosedanjem sporazumu O maloobmejnem prometu ter uvedbo tako imenovanega planinskega prometa.

Občine brez potnih listov že nekaj dni Je upravno

politični oddelek skupščino občino Kranj g zelo neprijet­nem položaju, ker ne more občanom na novo Izdati ali zamenjati potne liste.

Zvedeli smo, da so v zad­njem času, točneje 7. la 10. oktobra, v Kranju dobili le 400 potnih listov, medtem ko bi jih mesečno potrebovali približno 1000, ker Je v teku zamenjava starih potnih li­stov z novimi. Kljub temu, da je oddelek preko repub­liškega sekretariata za notra-

I nje zadeve pravočasno naro­čil potrebno število potnih

listov, po sporočilu Zavoda za izradu novčanica iz Beo­grada, teh ni pričakovati pred 28, oktobrom. Že sedaj čaka na izdajo potnega lista 350 občanov, vsak dan pa priha­jajo nove vloge. Položaj Je So toliko težji, ker smo pred 1. novmebrom, ka> ljudje potu­jejo k svojcem v tujino.

Pri vsem tem se poraja vprašanje, zakaj natis potnih listov za našo republiko nO bi prenesli v Ljubljano, saj bi tako prav gotovo odpadle dosedanje nevšečnosti?

- »i

Saša Dobrila J *

n G o H M P T J

PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA 9 PANORAJ

gorenjski kraji In ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje

Puškarstvo v Borovljah in usoda Puškarske strokovne šole

v Kranju (Nadaljevanje) Zelo laskavo pohvalo o de­

lovanju Drž. puškarske šole v Kranju je objavil tudi nem­ški strokovni list »Peutsche Graveur und SteiflP -Zei-tung« v svoji posebni izdaji: »Europaische Gravie1 u n ^ Moodellierkunst« No- l 4 - z dne 15. julija 1928; *a oe v slovenskem prevodu : .

»Najbrž nemškim >'rokov-nim krogom še ni a MO, da je v Kranju (Jugosl; >'ija) že od leta 1921 posebna Tokov­na šola za to podre* e. Ima uradni naziv Držav' stro­kovna šola za puški'fstvo v Kranju. Risanje in modelira­nje vodi akademsti kipar profesor Ivan Saif"c' v6 r a" verskega pa Rudo'' Užnik. Stilizirane gravure i* lovskih puškah vsebujejo * a r e g o " renjske motive. Jrokovna šola ne posnema, * P a k

motive v svoji lju*i u m e t -nosti. Dela so od!)*2- P . r i ? a " gojena so posebni fhniki in ornamentalnemu i> f l k u s v o "

jevrstne lepote. To je pono­ven dokaz za to, da mora biti prava ljudska umetnost domača in samo želeti je, da bi bilo to dejstvo povsod upoštevano. Potem bi prene­halo diletantstvo vseh mogo­čih stilov.«

Po odloku ministrstva trgo­vine in industrije, oddelka v Ljubljani, št. 3764/22 z dne 1. julija 1922, je bil ustanov­ljen za Državno puškarsko šolo v Kranju poseben šolski kuratorij. Za člane tega kura-torija so bili imenovani: Ciril Pire, župan mesta Kranja, za predsednika, Fr. Ks. Sajovic, načelnik »Puškarne« r.z. z o. z. v Kranju, za podpredsednika, za člane pa: Josip Žnidaršič, okrajni načelnik v Kranju, Maks Fock, tovarnar v Kra­nju in upravitelj šole.

Ob ustanovitvi Drž. puškar­ske šole v Kranju je mestna občina opremila delavnice v poslopju osnovne šole. Ko pa so se po dvoletnem ob­stoju izkazale kot premajhne,

je uredila primerne delavnice v spodnjih prostorih Narod­nega doma. Teoretičen pouk pa se je vršil v prostorih Drž. gimnazije v Kranju, ki je dajala pod nadzorstvom strokovnih profesorjev delo­ma tudi svoja učila na upo­rabo.

Kranj je bil prav srečno izbrano mesto za sedež pu­škarske šole. Naraščaj je pri­hajal v precejšnji meri iz krogov, k i so že v zvezi z obrtjo in industrijo in imajo tedaj neko obrtno tradicijo. Bi l je torej v veliko večji meri usposobljen, da spreje­ma z uspehom pouk za obrt­no in industrijsko delovanje kakor pa naraščaj iz drugih krajev.

Vendar usoda Drž. puškar-ski šoli ni bila naklonjena in je prišlo drugače. S postop­nim naseljevanjem oziroma ustanavljanjem tekstilne in­dustrije, ki je obetala velik razmah in lepe zaslužke, se je počasi ohladilo tudi zani­manje za puškarsko šolo in občinski odbor mesta Kranja je na svoji seji dne 18. julija 1928 (spis št. 951/29) sklenil, da naprosi nadrejeno oblast, naj razpusti Drž. puškarsko šolo v Kranju ter nakloni

državni prispevek, odmerjen tej šoli, v prihodnje tekstilni šoli, katero so nameravali ustanoviti v Kranju.

Prizadevanje mestne občine v Kranju, da se puškarska šola odpravi, je končno le uspelo in ministrstvo trgo­vine in industrije je izdalo rešitev I. Br. 17620/N 295 z dne 14. maja 1929, da se Drž. puškarska šola v Kranju pre­mesti v Užice.

Sestavni del te šole — gra-versk^pddelek — pa je bil na predlog upraviteljstva šole odcepljen in z rešitvijo mini-strsfva trgovine in industrije I. Br. 18324/N z dne 14. julija 1929 premeščen v Ljubljano k moški obrtni šoli pri teh­niški srednji šoli v Ljubljani.

Vzrok delovanja vodilnih osebnosti občinskega odbora mesta Kranja proti nadalj­njemu obstoju Drž. puškar­ske šole s sedežem v Kranju pa je bil v glavnem ta, ker je bila »Puškama« kot za­druga zaradi strokovno nespo­sobnega vodstva že ob svo­jem rojstnem dnevu zapisana životarjenju ter je nato pro­padla in morala leta 1926 zapreti podjetje. Z ene strani zavist in pohlep po velikih dobičkih kranjskih vodilnih

krogov, z druge pa upravi­čena zahteva boroveljskih puškarjev, da morajo biti so­udeleženi v vodstvu »Puškar­ne«, katere ustanovitev je bila omogočena s prej ome­njenim brezobrestnim poso­jilom in s katero je bil polo­žen temelj za postopno orga-

Pdberki iz preteklosti V ponedeljek jc bilo toč­

no sto let lega, kar so Novice (v listu št. 43. od srede, 24. oktobra 1866) med drugim tu­di tole napisale:

»Od kranjsko-štajerske me­je 20. okt. — Nič ko tožba čez tožbo se sliši. Ljudje sploh tožijo, da jim krompir gnije, drugi, da nobena reč v denar ne gre, in tožiti mo­ramo tudi. da nobenega dro­biža nimamo; ako hočeš gol­dinar menjati, moraš iti od Poncija do Pilata; tožijo tudi. da novi petaki niso tako lepi (?) kakor prejšnji, in se bra­nijo jih jemati. Po vsej pra­vici pa godrnjajo, da pušča­jo take vojščake domu, ki

nizacijo domače puškarske obrti in industrije v Jugosla­viji, so rodile trenja in ne-spravljive spore, k i so konč­no dovedli »Puškarno« do razpada in obenem pokopali vse načrte za prihodnost.

Janko Ravnik (Nadaljevanje prihodnjič)

nimajo svojih ljudi, niti pri-hodišča niti premoženja, kla­tijo se torej od hiše do hiše^ najraji pa po tistih hišah, pred katerimi ' visi vršiček smrekov, poštenim ljudem nadlego delajo in — kradejo. Videti take klateže, tem mi­lejše pogrešajo posestniki svoje sinove, da jih ni domu, čeravno za-nje prosijo, ker jih stalno potrebujejo. Bodi Bogu potoženo!«

Kaj lahko rečemo čez sto let k temu pisanju? Krompir ne gnije, razen če bo komu zaradi visoke cene in obilne­ga rodu še segnil. V denar gre vse — tudi domača jajč­ka po devetdeset starih di­narjev ali novih par. Drobi­ža pa tudi danes primanjku­je, zlasti novih petakov, ker jih preveč čez mejo znosimo.

Spoznavajmo svet in domovino

V prvi letošnji oddaji se bosta pomerila Kranj in Novo mesto

V novi programski sezoni bo RTV Ljubljana zopet na­daljevala z javno mladinsko

Skoraj tri milijone nepismenih

• V Jugoslaviji je 19,7 od­stotka nad deset let starih prebivalcev nepismenih. Ka­ko je po republikah? V Bosni in Hercegovini je nepismen vsak tretji prebivalec, v Ma­kedoniji vsak četrti, v Srbiji ln Crni gori vsak peti, v Hr­vatski vsak deseti, v Sloveni­ji vsak petdeseti. Vsako leto ne gre v šolo okoli 50.000 Ju­goslovanov, ki bi po zakonu morali iti. TolilTo nepismenih kot pri nas je še v Albaniji, Grčiji, na Malti, v Španiji in na Portugalskem.

Nova londonska univerzitetna bolnica # V Fulhamu, jugozahod­nem delu Londona, so začeli graditi novo bolnico. Cez šest let bo bolnica že lahko spre­jela prve bolnike. Stavba bo imela 17 nadstropij. V sobah bo prostora za 640 postelj. — Samo v enem nadstropju bo deset operacijskih sob. Za dve sobi sta predvideni tudi galeriji za opazovanje.

oddajo »Spoznavajmo svet in domovino«. Osnutek oddaje so tokrat malo spremenili, kar bo omogočilo, da bo od­daja bolj privlačna in kvali­tetna. Oddajo bodo vodili iz studia 14, ki bo povezan z dvoranama v različnih sloven­skih mestih.

V prvi oddaji se bosta po­merili mesti Kranj in Novo mesto. Tekmovalci bodo od­govarjali na vprašanja o Ho­keju 66 in baročni arhiteturi na Slovenskem. Ekipa kranj­skih mladincev bo odgovar­jala na vprašanja v dvorani občinske skupščine v Kranju, v I. nadstropju. Razen ekipe pa bodo v oddaji sodelovali tudi mladinci iz Kranja. V tekmovanju se bo po izločil­nem sistemu zvrstilo šest­najst slovenskih mest. Prva javna radijska oddaja bo v soboto, 29. oktobra, naslednje pa bodo vsakih štirinajst dni. Razen Kranja bodo v prihod­nje tekmovale še Jesenice, ki se bodo pomerile s Trbov­ljami (14. januarja) in Tržič s Postojno (11. februarja).

Zmagovalna ekipa v vsaki oddaji bo dobila nagrado 90 tisoč starih dinarjev, končni zmagovalec v finalu pa bo prejel praktično darilo v vrednosti 500 tisoč starih di­narjev.

A. Žalar

V puščavi so ga zadnjikrat videli

Kenneth Mcintyre, zidar iz neke pokrajine v Južni Av­straliji je preveč dobesedno razumel svojega zdravnika. Zdravnik mu je namreč sve­toval, naj čimveč hodi. Ken­neth se jc odločil za 2 tisoč kilometrov dolgo pot: od Port Auguste, preko puščave Nullarbor do Kalgoorije v zahodni Avstraliji.

Po 300 km se je še dobro počutil. Tako so vsaj pravili ljudje, ki so ga srečali. Pred seboj pa je imel še 1700 km. Prispel je do puščave Nul­larbor. Zadnji so ga videli ne­ki puščavski pastirji 500 km daleč v puščavi. Od takrat pa je za njim izginila vsaka sled.

Ljubitelj glasbe

Pred začetkom koncerta sem opazil poleg moža, ki je gledal v list sporeda in pri vsaki točki pisal številke in pripombe. »Ta je pa res lju­bitelj glasbe,« sem si mislil. Toda seštel je številke, pogle­dal na uro ter zašepetal že­ni: »če bo šlo vse gladko, bo koncert končan ob 22.10.«

Ni čudno, da morate toliko plačati za

govedino, saj so krave v In­diji 6vete.

Miha Klinar: Mesta, ceste « razcestja % Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta,

Keopsova piramida Že petdeset stoletij je mi­

nilo, ko so začeli graditi Keopsovo piramido. Se da­nes, v dobi moderne tehnike, občudujemo ta nenavaden spomenik. Piramida je viso­ka 197 m, rob piramide me­ri 230 m. Grobnico tedanje­ga egipčanskega vladarja so gradili 30 let. Piramida je se­stavljena iz blokov, ki so tež­ki do 15 ton. Takratni arhi­tekti niso poznali tako na­tančnih meril, vendar so kljub temu koti skoraj pra­vokotni. Strani piramide so s presenetljivo natančnostjo usmerjene k štirim nebesnim stranem.

Dve drugi piramidi — obe grobnici Keopsovih nasled­nikov — in drugih osemdeset je raztresenih po zahodni obali Nila. Nikjer v zgodo­vini ni človek brez tehničnih pripomočkov ustvaril toliko spomenikov. Za Egipčane je bila verska dolžnost pripra­viti njihovim faraonom zad­nje mesto miru.

150 let pred našim štetjem je grški matematik Fila pisal o sedmih svetovnih čudežih. Keopsova piramida dva tisoč let 6tarejša kot ostaJih šest, nam je edina še ostala kot dokaz gradbene veščine.

Tako si govori. A ko leže, jo zape* vest. Bogve, kaj fanta muči? Jutri se b o r a a t e r i n s k ° pomenila z njim.

In ne samo pogovorila. Vstala bo še 0U zgodaj, kakor mora, in mu napisala pismo. Pisala bo. da ga razume, a naj potrpi. Mora potrpeti, ker je sin matere, ki pred penjem ni nikoli Ln ne bo klonila. Lepo naj gre v šolo in naj se i* glede na krivico, ki jo trpi s strani sošolcev, učiteljici opraviči in obljubi, da bo odslej redno hodil k pouku n se še bolj pridno učil

Tako mu bo zjutraj napisala in k se bo zvečer vrnila, ga bo poslušala, da ji bo vse povedal, kar ga boli. Ve, da otroku ni lahko in da mu ne Ebnerjeva ne slepi Bont? ne moreta nadomestiti nje. Ko bi imela sobo v Starnbergu. bi s Slavkom preselila tja. Vsekakor bo morala poskrbeti, da jo bo dobila. Potem bo imela več časa za otroka, a tudi sama bo m*ij utrujena, kakor je sedaj, ko se mora sleherni dan voziti sem K tja.

Vožnja je res utrujajoča. Človek te ne more razen od sobote na nedeljo pošteno prespati. Večer tako n&fdo mine, a človek ima tudi doma toliko opravkov. Tudi sedaj je že pozno, pogleda na uro.

»Kaj? Ze enajst?« Samo pet ur. Ne, manj, ker mora vstati in napisali vsaj nekaj

vrstic za otroka. Toda ko se zbudi, in™ do odhoda vlaka samo še pol ure časa. Niti zajtrkovati ne utegne. ?<aglo se obleče, a ura je že toliko, da bo lahko zadovoljna, če bo '-jela vlak.

Ne, ne bo ga. Vlak je že 6lišati z bliske strani. Tudi dim je že videti, ki navija štrene med pomladno nežnim jutranjim nebom in gričem, za katerim teče proga.

A kaj ko ne sme zamuditi. Zato leč*, kolikor more. Toda vlak se je že ustavil. Ljudje že vstopajo, kako- vidi čez ograjo pri postaji. Ko priteče na peron, se že premika. Nj skoči nanj? Nevarno je. A mora!

Toliko, da se je še ujela na stopnicah zadnjega vagona. »Ali ste nori?« priteče sprevodnica, ki je opazila, kako nevarno

se je Šteli pognala na vlak. Morala bi jo kaznovati, a jo tokrat samo opozori, da se bo nekoč kaznovai'.a sama, ko se bo znašla na progi ali pod kolesi, če bo še kdaj na tak način planila na vlak.

»Bolje je zamuditi vlak, kakor priti ob roko ali nogo ali celo najti smrt na tračnicah.. .«

10. Morda bi bilo res bolje, ko bi danes zamudila vlak. Potem bi

zvečer ne doživela udarca. »Slavka ni nikjer. Nihče ne ve, kam je izginil,« jo pričakuje že

na pragu Ebnerjeva in obupana vije roke. »Kaj pravite?« je Stefi ne razume. Ebnerjeva mora ponoviti. Iskala ga je povsod, celo pri stari

Federlovi je bila, saj j i je Slavko zjutraj rekel, da bo danes kosil in večerjal pri njej, a ona se j i je samo zlobno posmehnila: »Lepo varuhinjo si je izbrala šlavina!« Potem je obšla Slavkove sošolce. »Nismo njegovi varuhi!« so odgovarjali. Ob teh besedah so se j i zdeli kot Kajn, ki je odgovoril bogu, ki ga je vpraševal po ubitem Abelu: Nisem njegov varuh. Bila je pri učiteljici, a ona je samo rekla: »Fanta ni v šoli! Njegove matere globa ni spametovala.« Vpraševala je druge, če je Slavka kdo videl, a nihče ni vedel ničesar povedati o njem. Ko se je vrnila, je upala, da ga bo našla doma. Kljukala je, toda stanovanje je bilo zaklenjeno. Prisluškovala je, a v stanovanju je bila tišina.

Stefi posluša kakor odsotna. Ko odklepa kuhinjo, rahlo upa, da se otrok kuja zaradi sinoči in da sploh ves dan ni šel nikamor. Toda strah, da bi si kaj naredil, je večji kot jeza ob misli na otrokovo kujavost in trmoglavost. Nenadoma se zave vseh temnih globin otro­kovega molka. Njegov molk je vse prepovršno razlagala z resnob­nostjo otrokovega značaja. Ta molk je bil molk brezupa, osamljeno­sti, nerazumevanja za otrokovo bolečino in probleme, ki so se na­kopičili v njem in ki mu jih ni pomagala rešiti in mu nuditi oporo proti okolici, ki ga je poniževala in sramotila.

Da, sramotila, čeprav ni ničesar zakrivil. In to samo zaradi nje, njegove matere, na katero se je že od prvega dne, ko je prišla v ta prekleti kraj zlivalo zlo za zlom. Al i ni tudi sama z muko in tego­bo prenašala vsega tega? Kako naj bi potem pričakovala, da bi sramotenje lažje kakor sama prenašal otrok.

»O jaz nesretnica!«

11. Stanovanje je prazno, a pospravljeno. Sprva niti ne opazi svoje

slike, orisloniene na vazo. v kateri ie ©vež šopek narcis. Sele po­

tem, ko pogleda v sobo in najde prazno, Zagleda na kuhinjski mizi sliko, rože in bel list, popisan s Slavkovo pisavo.

Moji mami! Z grozo strmi v ta list. »Pa ne da b:.« si ne upa izgovoriti do kraja strahotne misli.

V Penzbergu so kdaj pa kdaj še vedno govorili o Kunigundinem sa­momoru in njenem poslovilnem pismu (»Bila sem nesrečna ženska. Oprostite vsi. ki sem vas žalila, kakor jaz odpuščam njemu, ki me je prevaral. Ne želim takega življenja svojemu otroku. Naj umre z menoj! Življenje je hujše od smrti.«).

Strahotna sekunda groze. Udarec, ki bi jo moral ubili. Morda samo delček sekunde, ko je segla po pismu in ki ji drhti v roki, ne da bi razločila eno samo besedo. Kakor da plešejo po listu plameni in so vedno večji, podobni tietim v davnih sanjah.

»Ubila si svojega otroka!« sliši v sebi strahotno obtožbo. K l i k ­nila bi od bolečine, toda grlo se stiska v vozel. Pritisk v glavi ne v be>ede, a črke zopet izpadejo iz besed. Samo devet črk. samo popusti. Besede razpadajo v črke, ugašajo, se pojavljajo kakor drob­ne bliskavice. Nekatere lahko celo razbere, jih skuša izoblikovati dvoje besed ji nenehno pleše pred očmi: Ljuba mama.

Sele potem ostajajo črke v njenih možganih in postajajo trdnej­še.

V e m . da t i b o m p r i z a d e j a l v e l i k o b o l e č i n o , a d r u g a č e ne m o r e m . N e v z d r ž i m v e č . . .

Besede se ji zopet razblinijo v bliskavice. »Ne vzdržim v e č . . . ne vzdržim več . . .« ponavlja in ihti, preden

odgoneti naslednje besede in jih črkuje: T r p i m . N a t e p l a s i me. N i s e m b i l v š o l i . P r i z n a m ,

z a s l u ž i l s e m k a z e n . . . »O, jaz bi jo zaslužila! Jaz bi jo zaslužila! J az . . U ž a l o s t i l s e m te. R a z ž a l i l . H u d o m i je . R a d te

i m a m . . . »O, tudi jaz te imam rada, edino moje,« joče v njej. N a t r g a l s e m t i n a r c i s . R a d a j i h i m a š . T u d i j az

j i h i m a m r a d . S p o m i n j a j o me t e t i n e g r e de. S p o m i ­n j a j o me B o r j a n e . . .

O Borjana! Da bi je z otrokom nikoli ne zapustila! T a m s e m b i l s r e č e n . T a m me n i n i h č e z a n i č e v a l .

T u pa t r p i m . T r p i m , m a m a . V e m , d a b o š t r p e l a . A m o r a l s em. H u d o m i j e z a r a d i t e b e . K o t e g l e d a m na t e j s l i k i t a k o l e p o i n d o b r o , j o č e m . . .

Stefi sliši v sebi otrokov glas. Tudi ona joče. T o d a t r p i m . P r e v e č t r p i m . N o č e m v e č ž i v e t i . . .

8 PANORAMA 26. OKTOBER 1966 * GLAS

Čopova nevesta V letošnjem decembru bo

na Prešernov rojstni dan od­prta v Kranju literarno-zgo-dovirislca razstava »Prešeren in Cop«. Zato bo gotovo prav, da že sedaj vsaj nekoliko po-kramljamo o Copu-človeku in tako intimnejše približamo našemu srču »velikana uče­nosti«. Tako je namreč vo­dilo naše pisarske delavnice: najprej se o nekom po do­mače pogovoriti, bajati o nje­govih poteh, skrbeh, radostih in tegobah — šele potem, z •nekako vznemirjeno rado-znalostjo in spoštljivostjo, skušati razumeti in obseči življenjsko delo umetnika sa­mega.

PESNIKOV ROJAK Matija Cop (1797-1835) je

bil po rodu Zirovničan. Do­mači hiši, na kateri je se­daj vzidana spominska plo­šča, so rekli, da je Ovsenja-kova. Kot prvorojenec je do­bil fantiček očetovo ime — Matija .

Nadarjenega sina starši se­veda niso mogli dati v jav­no šolo, čeravno so bili trdni gruntarji. Sole v fari na Ro-dinah ni bilo nobene. Le u-pokojeni duhoven Jožef Po-gačar se je trudil, da bi otro­ke svojih sofaranov naučil najpotrebnejših šolskih stva­ri .

Se danes je ohranjen spo­min na tega duhovna-učitelja na plošči, vzidani v farni cerkvi brezniški. — Blizu vhoda, na levo roko, zagleda­mo ploščo iz črnega marmor­ja. V zlatih črkah je napisa­no: »Joseph Pogazhar, Sacer-dos jubilatus coluber et co-lumba, timore Dei sapiens. + 1829. ann. 71« (Jožef Poga-čar, zlatomašnik, kača in go­lob, moder v strahu božjem umrl 1. 1829 v starosti 71 let). T. j . previden kot kača in krotak kot golob.

Kaže, da Pogačar ni bil le prvi učenik Čopov, pač pa tudi Prešernov, saj je k sta­remu stricu Jožefu na Ko­panj šel France, ko je že dopolnil osem let!

No, tu, v Pogačarjevi »šo­li«, je pri krščanskem nauku, rodinski župnik Fran Salezij Christian spoznal izredno bi­stro glavo Čopovo in zato sve­toval očetu, naj sina pošlje v ljubljanske šole.

Izpričano je tudi, da st a se Cop in Prešeren pri župniku svoje fare večkrat oglašala. Za trdno je bilo to 1. 1812, ko so se pri Christianu sešli Cop, Prešeren in Legat. Po­tem še 1. 1816, ko je župnik potrdil pravilnost rodovnika, s katerim je prosil France za štipendije prosta Prešerna.

O izjemno zanimivem mo­žu, župniku Christanu (1756--1830) smo se že pred le­tom (13 . 2. 1965) razgovorih v »Glasu«. Sloveč govornik, sošolec Linhartov in Vegin, sin ljubljanskega 7-dra .nika, sam pesnk lalin.--k.ih verzov

— je moral biti nedvomno všeč Copu in Prešernu. Zato utegne biti njuno sodelovanje pri sestavi napisa na Christi-anovi nagrobni plošči več kot verjetno. Bilo naj bi kot za­hvala njunemu prvemu men­torju in vzorniku.

Na to sodelovanje opomi­nja docela poetična vsebina latinskega napisa. Le škoda, da je čas izbrisal s plošče dve besedici »fido iniquo-rum«, saj bistveno krnita smisel. Plošča, ki j i pripisu­jemo botrovanje Čopovega in Prešernovega pesniškega du­ha, Je vzidana danes v not­ranjščini brezniške farne cerkve.

UČENI BIBLIOTEKAR Matija Cop se je že v rani

mladosti odločil za klasično filologijo in splošno svetovno zgodovino. Postal je priljub­ljen gimnazijski učenik. Po­sebno veselje je imel z učen­ci takrat, kadar jih je uva­jal v estetsko uživanje knji­ževnosti. Sloves pravičnega, prijaznega in izredno izobra­ženega moža si je pridobil Cop na vseh šolah, kjer je kot profesor poučeval, pa naj je to bilo na Reki, v Lvovu ali Ljubljani.

L. 1830. je postal vodja ljubljanske licejske knjižnice (sedaj Narodne in univerzi­tetne knjižnice) .

Vendar pa Cop sam ni kaj dosti objavljal. Sprva je vse­ga prevzemalo delo v šolah, pozneje pa bibliotekarstvo. Razen tega pa ni bil prav nič slaveželjen. Raje je služil kot mentor svojim literarnim pri­jateljem, posebno Prešernu. N i živel zase, živel je za druge, za svoje prijatelje in za Slovenstvo. Srečen je bil le v družbi izbranih prijate­ljev, ki so bili, kot on sam, vneti za plemenito in lepo. B i l je svojim prijateljem tu­di estetski vodnik; študiral je, da bi svoje znanje potem lahko razdal prijateljem.

Jezik vse Evrope je učene Govoril, ki v tim tihem grobu

spi, Umetnosti le ljubil je —

Zgubljene Mu blc so ure, ki njim služil

ni.

Ze leta 1865 je Čopov nekdanji dijak prof. Mel-cer postavil važno ugotovi­tev: »Spisal je učeni rojak 1. 1833 Abecedno vojsko (Slo-wenischer ABC-Krieg), ki je sicer majhen spisek pa vun-der velike vrednosti, kjer je

Slovence razcepljenosti v pi­sanju ovaroval.«

Lahko rečemo tudi, da je prav Matija Cop nevsiljivo, a vendar odločno vplival na umetniško rast Cbeličarjev, posebno na ljubega mu pri­jatelja Prešerna. Saj je Cop znal odgovoriti na sleherno vprašanje o pesništvu in je­ziku.

O SMRT V SAVI Čeravno Cop ni mara*l piv­

ske družbe, je Prešeren le bil nanj najbolj navezan. Pesni­kova sestra Lenka pravi: »Matija Cop je bil njegov najboljši prijatelj; vselej se mi je tako zdelo, da je s Čo­pom izgubil na zemlji vse, kar je imel. Čopova modrost ga je vodila. Dokler je bil Cop, ni šel doktor nikamor drugam, kot vsak večer k nje­mu. — Cop je bil tako lepe­ga zadržanja, kadar je k nam prišel. Živel je res v dobrem imenu.«

Poslušajmo še izvirno po­ročilo Melcerjevo o nesrečni Čopovi smrti.

»Bil je kaj vroči dan po-nedelk 6. maliga serpana 1835. Popoldne je bilo, se gre Cop z gospodom Kastelicom kopat v Savo pri Tomače-vem, dobre pol ure od Ljub­ljane, ne kopleta se dolgo kar slarvniga moža mertvoud vdari. Pod vodo pogrezovaje zažene stok, prijatel mu ho­če iz jeza kol podati, pa ga ne doseže. — milovanja vred­ni mož zgine pod vodo. P r i ­dejo po klicu kmetovavci iz bližne vasi, ga kmalo izpod vode potegnejo, ali bodi Bo­gu potoženo — mertvega. Zgodilo se je okoli osmih zvečer. Tam ga dergajo po truplu, vojaški zdravnik, k i je bil ravno blizu, mu prere­že žilo, ali revni Cop se ne gane. Oživljajo ga na to še v ljubljanski bolnišnici, ali vse je zastonj. Duša se je lo­čila od trupla, in se ne da posiliti nazaj. Obžalovanje znaneov in prijateljev je bilo neizmerno. Prešeren ves o-stermen se ne da tolažiti, še enkrat hoče mili obraz umer-liga poljubiti.«

Pesnikova sestra Katra je pozneje rekla: »To je dobro, da Frence ni šel s Čopom na Savo. Za njim bi bil v vodo skočil in bi bil res skočil. Imel ga je strašno rad. Pla­vati nista znala ne doktor, ne Cop. Utonila bi bila oba.«

Na Kastelca se je pa Katra jezila: »Ce bi bili kmečki fantje blizu, bi čopa rešili iz vode. Kastelec, k i je šel z

Antonija pl. Hoeffern, nevesta Matije čopa

njim v Tomačevo, mu je premalo pomagal. Trgal je iz ograje rante in mu jih v vr­tinec molil. Cop, k i se je po­tapljal, jih ni mogel zgrabi­ti. — Ko bi bil živel Cop, bi imel doktor vselej le Copa za družbo.«

Ako bi daljši časi bli mu dani

Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil,

Pero zastavi komaj stare Slave

Buditi rod — odnese val ga Save.

ANTONIJA HOEFFERN Iz »Spominov« Ernestine

Jelovškove in iz pripovedi Prešernovih sester Lenke in Katre zvemo, da je imel Ma­tija Cop v Ljubljani nevesto, sestro slovitega misijonarja med ameriškimi Indijanci, Friderika Barage Antonijo, rojeno 1. 1803 na gradiču pri Dobrniču na Dolenjskem.

Dekle se je 1. 1824 poročilo s Feliksom pl. Hoeffernom. Ze leta 1830 pa je Antonija ovdovela. Odtlej je splošno veljala za zaročenko Matije Copa.

Bridko potrditev tega res­nega razmerja moramo zaslu-

Po Prešernovih stopinjah MMmmmmm

titi tudi iz nekam grobe K a ­trine pripovedi:

»V smrt hiteč, je Cop ho­tel doktorja s seboj imeti. P a

doktor ni časa imel, je imel veliko pisati. — Cop je bil namenjen k neki grofovski hčeri iti snubit. In prav zato je neki šel kopat se, da bi se bil prav spucal in pošti-mal, potem bi šel pa snubit.«

Znova ovdovela vdova, ki jo Langusova slika kaže kot poduhovljeno velikooko lepo­tico že bolj v zrelih letih, se je po Čopovi smrti odločila, da se svetu odpove in posve­ti delu za druge. Sledila je svojemu bratu misijonarju v Ameriko in mu postala tam najzvesetjša pomočnica.

Po nekajletnemu sodelova­nju z bratom, je sklenila, da se osamosvoji. V Filadeifiji je osnovala dekliški institut s konviktom. Sama je pouče­vala dekleta v nemščini, fran­coščini, italijanščini in špan­ščini; poleg jezikovnega pa je nudila gojenkam še pouk v glasbi in ženskih ročnih de­l ih.

Zaradi gmotnega neuspeha je čez nekaj let svoj ameri­ški institut morala opustiti in se nato preselila v Rim, kjer je dolga leta do starosti vodila enak zavod.

Domov se je vrnila kot po­polna brezverka . . . Njena življenjska pot je morala pač biti polna grenkih razočaranj in razblinjenih iluzij. Umrla je Antonija pl. Hoeffern, ne-ueojena družica Čopova, v Ljubljani 1. 1871.

ČRTOMIR ZOREČ

Preberite mimogrede

Rokomelašice iz Selc so se letos povsem nepričakovano vme­šale celo v borbo za naslov slovenskih prvakinj

Prvi gorenjski derbi rokometašic v korist Selc

Selca: Kranj 15:7(6:5) Nekdo je razbil prejšnji teden brv, ki pelje čez Soro na roko­metno igrišče. Prav tako je razbil šipe na garderobah sel­skih športnikov. Vendar po tem ne moremo ocenjevati zanima­nja za rokomet v Selški dolini...

V nedeljo so slavile Sel-čanke svojo prvo zmago nad igralkami iz Kranja. V go­renjskem derbiju so zmagale prepričljivo in zasluženo z rezultatom 15:7 (6:5). Svoje nasprotnice so nadigrale v vseh elementih igre.

Navdušeni gledalci so lah­ko uživali ob lepih potezah domačink. Da ljudje res ži­vijo s svojimi rokometašica-mi, je pokazalo burno bodre-nje in veselje ob vsaki lepi potezi, ob vsakem golu. Tež­ko je reči, katera od doma­čink je bila najboljša. Ce to prisodimo najboljši in naj­bolj eksplozivni strelki, Cu-ferjevi, lahko naredimo kri­vico gradilki igre Benediči-čevi ali Pihuševi, Vebrovi in tudi vrafarki Gartnerjevi. Ekipa je delovala kot zelo dobro vigrano moštvo, spo­sobno za kombinacije pred nasprotnikovim golom, kot tudi za hitre in uspešne pro­tinapade.

Ce lahko trdimo, da so se Selčanke, poleg dobre tehni­ke in kondicije odlikovale tudi v borbenosti, tega ne moremo trditi za Kranjčanke. Največ jim lahko zamerimo prav glede borbenosti. Prav gotovo je pri tem precej vzroka v tem, ker so nasto­pile nekompletne, pri čemer se jim je najbolj poznala od­sotnost vratarke, saj niso imele niti ene menjave in

tako posebno v drugem pol­času niso zdržale hitrega tempa, ki so ga držale na­sprotnice.

SELCA: Gartncr, Benedi-čič 2, Pihuš 2, Jelene, Golja, Veber 2, Cufer I 8, Cufer II, Smid.

KRANJ: Tolar M., Tolar D., Ankele M. 1, Ankele A. 1. Kolman 3, Kristan 1, Cen­ta.

Uspeh namiznoteniških igralcev iz Kranja

Triglav pred Olimpijo Na drugem republiškem namiznoteniškem turnirju, ki je bil v soboto in nedeljo v Kranju, so igralci Triglava po dolgem času dosegli večji uspeh od ljubljanske Olimpije. V ljubljan­skih vrstah res nista nastopila njihova najboljša igralca Vecko in Pirčeva, vendar je uspeh Kranjčanov kljub temu pomem­ben, saj so s petimi zmagami, od osmih mogočih, dokazali, da se vračajo v vlogo namiznoteniške »velesile«.

Čeprav je značilno za tur­nir, da je zopet nastopil Ja­nez Teran, ki se je pokazal v izvrstni formi, je še bolj razveseljivo, da je največji uspeh pri moških požel Jan-škovec, ko je v finalu pri moških premagal »ubežnika iz Kranja« Klevišarja.

V ženski konkurenci je imela glavno besedo Kranj-čanka Zirovnikova. Največ po njeni zaslugi je uspelo Tri­glavu premagati oba najmoč­nejša nasprotnika: Olimpijo in Jesenice. Tudi med posa­meznicami je osvojila Zirov­nikova prvo mesto. Delno sta se Kranjčankama oddolžili za poraz v ekipnem tekmovanju Jeseničanki Krajzeljeva in Pavličeva.

Irzic še vodi

Po sedmem kolu v sloven­ski conski rokometni ligi še vedno vodijo tržiški roko-metaši, in to s 14 točkami brez izgubljenega srečanja. Križani so po nedeljski zma­gi nad Dobrepoljani na 4. mestu.

REZULTATI — IV. kolo — Tržič : Križe 20:14 (10:3); V. kolo — Novo mesto : Tržič 14:26 (3:15), Križe : Hrastnik 18:19 (8:12); VI. kolo — Olimpija : Tržič 15:27 (7:15), Krmelj : Križe 15:21 (6:12); VIL kolo — Tržič : Hrastnik 20:12 (8:4), Križe : Dobrepo-lje 23:13 (11:5). D. H.

Najboljši gorenjski športnik Tudi letos bomo 29. novembra proglasili najbolj­

šega športnika Gorenjske. Te dni smo poslali 37 športnim organizacijam na Gorenjskem posebne gla­sovalne listke. Vsaka bo izbrala po pet športnikov in vsak športnik bo dobil za vsak glas eno točko. Med najboljšimi, ki bodo izbrani na ta način, bodo izbirali bralci. Vsak bralec bo glasoval za 5 najbolj­ših na posebnem obrazcu, ki bo natisnjen v Glasu. Točkovanje bo izvedeno po ključu: prvo mesto 5, drugo 4, tretje 3, četrto 2 in peto 1 točko.

Prosimo vse športno organizacije, katerim smo poslali glasovalne listke, da nam jih čimhitreje iz­polnjene vrnejo, ker bomo upoštevali le tiste, ki bodo prišli v uredništvo do srede, 2. novembra.

V soboto 5. novembra bomo objavili, kateri športniki so prišli s prvim glasovanjem v »finale« ter istočasno tudi obrazec za glasovanje bralcev.

FINALNI REZULTATI — Moški — Ekipno: Triglav : Olimpija 5:2, Posamezniki — člani A: Janškovec : Klevi-šar 3:2, člani B : Stare : Sa-zonovll 2:1, Dvojice: Sazonov Janškovec : Teran-Marušič 2:0, Mešane dvojice: Kaste-lic-Kralj : Klevišar-Martincc 2:1.

Ženske — Ekipno: Tri­glav : Jesenice 3:2, Posamez­no: Zerovnik : Kralj 3:0, Dvojice: Krajzelj - Pavlic : Zerovnik : Luin 2:0

Kaže, da se je nogometa­šem Triglava le odprlo. V nedeljo so na domačem te­renu premagali Branik s 4:1 (1:0). Gole za domačine sta dosegla Kožar enega in Vu-kotič tri.

V zahodni conski nogomet­ni ligi so od gorenjskih pred­stavnikov zmagali edino Kam-ničani, in sicer v srečanju z Zagorjem 4:1 (1:1). Jeseniča­ni so izgubili v Kopru z 1:0 (1:0), Svoboda iz Šenčurja pa v Izoli 5:2 (3:1).

Rokometaši Kranja so bili v nedeljo poraženi v sreča­nju s Slovenj Gradcem z re­zultatom 17:12 (7:6). V ženski ligi je Storžič izgubil z Olim­pijo z 28:0 (16:0). Selčanke pa so premagale Kranj s 15:7 (6:5).

Prvenstvo v krosu Občinskega prvenstva v

krosu 6e je udeležilo 150 tek­movalcev. Kljub temu z na­stopajočimi ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je šte­vilo doseženo predvsem za­radi odlične udeležbe pionir­jev in pionirk. Nastopila pa ni niti ena članica. Razen te­ga smo na tekmovaju po­grešali še nekatera društva, ki so sicer redno nastopala na takšnih prireditvah (Par­tizan Podnart, Partizan Be­gunje itd.)

Glede kvalitete lahko zapi­šemo, da sta bila razred za sebe smučarski tokač Pavel Kobilica iz Gorij in Janko Hanžič iz Radovljice.

REZULTATI — Člani (1200 metrov — 7 tekmovalcev): 1. Kobilica (Gorje) 5:54.3. 2. Hanžič (Rad.) 5:58.4, 3. Gre-3000 m: 3. Hafner 8:48.8 (go-gorič (Boh.) 6:35.4;; Mladinci (1200 m — 18): 1. Eržen (Kro­pa) 4:53.6, 2. Kalan (Gorje) 4:54.6, 3. Kožan (Kam. g.) 4: :57.6; Mladinke (1000 m —5): 1. Medja (Boh.) 4:46.2, 2. M . Bem (Rad.) 4:39.2, 3. Terzič (Boh.) 4:45.7; Pionirji (1000 m — 79): 1. Mužan (Ribno) 3: :51.2, 2. Klemen (Boh.) 3: :51.6, 3. Hodnik (Boh.) 3:52.8; Pionirke (600 m - 42): 1. — 2. Smolej in Peterman (obe Gorje) 2:17.8, 3. Ccklin (Boh.) 2:23.1.

J. Justin

Z atletske steze % Mladinska ekipa Slove­

nije, ki je v soboto in nede­ljo sodelovala na letošnjem »Pokalu republik« v Osijeku, je prvič kot zmagovalec za­pustila areno. V reprezen­tanci Slovenije je tokrat na­stopilo tudi osem predstavni­kov Triglava, sedem mladin­cev in ena mladinka.

Najuspešnejši član zmago­valne ekipe je bil Kranjčan Polde Milek, ki je osvojil prvo mesto pri skoku v vi­šino in četrto mesto pri sko­ku v daljino. Prvo mesto je osvojil tudi Jože Satler v me­tu krogle. Med boljšimi mo­ramo omeniti tudi drugo mesto Mateja Fistra v metu kopja ter tretje mesto Fran­ca Hafnerja v teku na 3000 metrov.

Na tekmovanju so sodelo­vale ekipe petih republik (manjkala je samo Črna go­ra) s po dvema predstavniko­ma na disciplino.

Rezultati slovanskih repre-zentantov, članov kranjske­ga Triglava: mladinci — 200 metrov: 6. F. Fister 23.5; 1.500 Mi 6. Hafner 4:05,3;

3000 m: 3. Hafner 8:48,8 (go­renjski rekord za mlajše in starejše mladince ter člane); 1500 m zapreke: 6. Šraj 4:41.2; višina 1. Milek 201 cm; da­ljina: 4. Milek 670 cm (go­renjski rekord za starejše mladince); krogla: 1. Satler 14,13 m, 3. Kogovšek 13,13 m; disk: 6. Kogovšek 36.21 m; kopje: 2. M . Fister 55,97 m; mladinke — 400 m: 8. Moho-rič 66,4.

V končnem obračunu mo­ških ekip je Slovenija z 259.5 točk za pol točke pre­hitela drugo plasirano Srbi­jo, tretja je bila Hrvatska (256,5).

# Kranjski atleti so imeli med tednom dva klubska mi­tinga. Največ uspeha je imel Tone Kaštivnik, ki je s 350 cm dosegel nov absolutni re­kord Gorenjske pri skoku s palico. Kaštivnik je bil tudi najhitrejši v teku na 200 m (23,3). Ostali rezultati: palica: Lašič 340, Prezelj in F. Fister 300; 200 m: F. F^ster 23,6, Žu-mer 24,9. kopje: M. Fister 54,88; daljina: F. Fister 620, Strojan 590. _ M.Kuralt

OGLASI - OBJAVE 25. OKTOBER 1966 * GLAS

Prodam Prodam sobno peč in radio

Tesla. Studen Franc, C. Ko-krškega odredq 5/II„ Kranj

4935 Prodam superavtomatični

pralni stroj Candy 1-5 kg.

Ce želite svojo boljšo po­lovico povabiti na dobro kosilo ali večerjo v prije­ten in miren lokal, pripe­ljite jo v restavracijo HOTELA EVROPA K R A N J .

Naslov v oglasnem oddelku 4936

Prodam dobro ohranjeno spalnico za gotovino ali ček. Šenčur 213 4937

Prodam štedilnik, Gorenje, desni, na drva, malo rabljen

V HOTELU EVROPA K R A N J dobite vsak dan piščanče-vo obaro z ajdovimi žgan-ci. K specialiletam: kranj­ska pojedina, gorenjski krožnik, pečenica ali kr­vavica z zeljem, suhi ov­ratnik, k orehom in dru­gim jedem strežejo tudi AJDOV K R U H

s kotličkom. Naslov v oglas­nem oddelku °4938

Prodam kozo dobro mleka-rico. Kranj Krašnova 20

4939 Prodam droban krompir ali

zamenjam za prašičje meso, slanino ali gnoj. Dvorje 58, Cerklje 4940

Po zelo ugodni ceni prodam nov štedilnik. Naslov v oglas­nem oddelku 4914

Prodam pse volčjake, 4 me­sece stare. Zupan Anica, B i ­strica 59, Tržič 4942

Zaradi selitve ugodno pro­dam električni štedilnik na 4 plošče in novo dvodelno okno 150x140. Naslov v oglasnem oddelku 4943

HOTEL EVROPA KRANJ je po zamisli in izvedbi slikarjev Simončiča in Markelja preuredili kmeč­ko sobo, ki je sedaj ime­niten prostor za zaključe­ne družbe, bankete in po­ročna kosila.

Prodam nov 30-litrski boj­ler za 350 N din. Predoslje 131. Kranj 4944

Prodam hlevski gnoj in 100 butar. Naslov v oglasnem od­delku 4945

Prodam skoraj nov Cik-cak nemški šivalni stroj Brother. Naslov v oglasnem oddelku

4946 Prodam večjo količino nan-

teškega rdečega korenja. Kranj, Kokrica 40 4947

Dobro ohranjen emajliran

EXPORT

A

IMPORT

UL. G. GALATTI 8 —- TRST

Superavtomatični pralni stroji

Mod. M. 4 — - M. 5 — S. 25 — S. 45 — — G 455 Tovariš M a r k c 1 j V i n k o — D r a v o ­g r a d , Prcžihova 9, ki je kupil pralni stroj NAONIS S. 45, je ta teden pri žrebanju zadel 130-lilrski hladilnik.

Enoletna garancija in brezplačna tehnična pomoč pri

Contal tehnični sektor Ljubljana, Cankarjeva 3 — I Kupujte pri »AURORA« TRST — Via Galatti 8 — Devizni račun BANCO DI ROMA 248

štedilnik Gorenje prodam. Zabert, Planina 15, Kranj

4948 Prodam zastava 600 D (750),

cena 820.000 S din. Polica 14, Naklo 4949

Slamoreznico, znamke Bla-sius, prodam. Dobrava 10, Cerklje 4950

Prodam leseno barako 3x5,50. Kranj, Partizanska 44

4951 Prodam malo posestvo z

vsem inventarjem, hišo in gospodarskim poslopjem. Podreča 35, Medvode 4925

Zimska jabolka (bobovec) prodam. Vidic, Partizanska 8, Bled 4 8 5 7

Ugodno prodam pralni stroj REX, suiperavtomatičen 4 kg. Sk. Loka, Stari dvor 14 4870

Poceni prodam pralni stroj Mariš Rondo in centrifugo Himo. Naslov v oglasnem od­delku 4916

Prodam konja do 10 let, proso in drobni krompir. Na­slov v oglasnem oddelku

4958 Prodam dobro ohranjeno

slamereznico na ročni pogon več gostilniških miz in sto­lov. Dolenc Janko, Praprotno 15, Selca 4959

Prodam okna, rabljena, kompletna, zastekljena, dva trodclna, štiri dvodelna. Si-tarska ulica 13, Kranj-Stra­zišče 4960

Prodam veliko mizarsko peč. Kranj-Drulovka 8, Tr i ­ler 4970

Prodam Singer krojaški ši­valni stroj. Naslov v oglas­nem oddelku 4971

Kupim Kupim 4 gume, 15 col, II.

vrste ali malo rabljene. Na­slov v oglasnem oddelku

4961

Ostalo

v

POZOR! Predpasnike, halje za otroke in odrasle — Veli­ka izbira! Konkurenčne cene. Kranj, Titov trg 24 4839

Sprejmem mladega, pridne ga delavca takoj. Konjedič, starejši. Delavska cesta 39, Kranj-Stražišče 4962

Nujno vzamem v najem garažo. Okolica Vodovodni stolp Primskovo. Plačam do­bro. Plevel Vinko, Valjavčeva 13/11, telefon 21-005, Kranj

4963 Stanovanje in hrano nudim

za dopoldasko varstvo otro­ka. Naslov v oglasnem oddel­ku 4964

Iščem upokojenko za štiri ure dnevno za varstvo otro­ka. Naslov v oglasnem oddel­ku 4965

Oddam opremljeno sobo in garažo. Ponudbe poslati pod »Posojilo« 4966

Sostanovalca v opremljeno sobo sprejmem. Naslov v o.gl. oddelku 4967

Vzgojiteljica išče opremlje­no sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »15.000 S din«

4968 Preklicujem neresnične be­

sede izrečene o Florijan Vidi iz Kranja, Jože Sušnik 4959

Komisija za delovna razmerja pri Cestnem podjetju v Kranju razglaša naslednja prosta delovna mesta:

1. več šoferjev 2. avtomehanik Pogoji: pod Ad/1 — da ima poklic voznika motornih vozil — da ima »C« kategorijo — da ima več let prakse pod Ad/2 — da je kvalificiran avtomehanik — da ima najmanj 3 leta prakse pri popravilih tež­

jih tovornih avtomobilov Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema Kadrovsko-socialna služba Cest­nega podjetja v Kranju, Kebetova 18.

Konfekcija

Obrtnik LJUBLJANA

Vam nudi v poslovalnici v Kranju (križišče cest Bled—Jezersko)

damske in moške plašče vseh vrst, moške kamgarn obleke, vetrovke in elastične hlače za odrasle in otroke, moško in žensko perilo Vsa eventualna popravila izvršimo kvalitetno, hitro in brezplačno v trgovini.

Mlatilnica MR - 22 z reto in tresuljami Dobava: maj 1967 Cena okoli: 4800 N din Preizkušen model! Kvalitetna izdelava

Naročila sprejemam do 15. 11.1966.

Kremžar Franc Delavnica poljedelskih strojev LJUBLJANA - ŠENTVID

SREDA — 26. oktobra 8.05 Glasbena matineja —

8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz partitur no­vejše orkestralne glasbe — 9.45 Glaisbena pravljica — 10.15 Majhen recital violini­sta Vladimiri a škerlaka — 10.45 Človek in zdravje — 1055 Glasbena mcdigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Na tujih tleh — 12.05 Zvočne miniatu­re — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kapelnik — opera —

Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6v, 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter ra­dijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.

13.30 Priporočajo vam — 14.05 Liszt in virtuozi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Narodna glasba iz Anglije in Irske — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po sve­tu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Igra ansambel Atija Sossa s štirimi tromboni — 20.15 Pre­nos koncerta komornega or­

kestra in zbora — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Lite­rarni nokutrno — 23.05 Plesna glasba

ČETRTEK - 27. oktobra 8.05 Glasbena matineja —

8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Norveške na­rodne pesmi — 9.40 Pet mi­nut Za novo pesmico — 10.15 Z našimi pevci v slovanskih operah — 11.00 Turistični na­potki za tuje goste — 11.15 Sprehod z velikimi zabavni­mi orkestri — 12.05 Naši an­sambli domačih napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra violinist Karel šroubek — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz Skandinavije na Balkan — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Orke­stralna glasba današnjih dni — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po

svetu — 18.15 Goethejev! ju­naki na opernem odru — 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pes­mi in napevov — 21.00 Lite­rarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Chopinovi nokturni — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana

P E T E K - 28. oktobra 8.05 Operna matineja —

855 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z majhnimi zabav­nimi orkestri — 9.40 Pojo otroški zbori RTV Zagreb — 10.15 Skladbe za razne instru­mente — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Z evrop­skih koncertnih odrav z bo­gato glasbeno tradicijo — 12.05 Jugoslovanski pevci za­bavnih melodij — 12.30 Kme­

tijski nasveti — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odskočna deska za mla­de glasbenike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladin­ska aktualna oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pet­kov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vaši priljub­ljeni orkestri — 18.50 K u l ­turni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbe­ne razglednice — 20.00 Zbo­rovske skladbe Gabrijela Plavca — 20.20 Tedenski zu­nanjepolitični pregled — 20.30 Jugoslovanski skladatelji za­bavnih melodij — 21.15 Od­daja o morju in pomoršča­kih — 22.10 Veliki mojstri sodobne glasbe — 22.50 Lite­rarni nokturno — 23.05 Noč­ni mozaik jazza

SREDA — 26. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli

RTV Beograd 10.40 Angleščina 11.00 Osnove splošne

izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.40 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne

izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Vol in kozlički —

lutkovna igrica 18.25 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Reportaži studia

Sarajevo RTV Skopje 19.05 Zabavno glasbena

oddaja RTV Ljubljana 19.30 Mozaik kratkega filma 20.00 TV dnevnik 20.25 Veliki ustvarjalec

Michelangela II. del Evrovizija

T E L E V I Z I J A 21.30 Nogometna tekma Real:

Penarol RTV Ljubljana 22.15 Cik cak 2220 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1825 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT RTV Beograd 19.30 TV pošta RTV Skopje 19.45 Lahko noč, otroci 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje — na kanalu 9 RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Celovečerni film 22.05 Portreti in srečanja 22.20 Informativna oddaja

ČETRTEK 27. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli

RTV Beograd 11.00 Angleščina

RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana, 16.10 Legendarni pohod XIV.

divizije RTV Zagreb 17.35 Poročila 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik RTV Ljubljana 18.45 človek in proizvodnja RTV Zagreb 19.10 Glasbene marginalije 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori RTV Zagreb 21.15 Ekran na ekranu RTV Beograd 22.15 Poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri

RTV Beograd 18.45 TV tribuna RTV Zagreb 19.10 Glasbene marginalije 19.40 TV prospekt RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci 21.00 Spored italijanske TV

P E T E K — 28. oktobra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli

10.35 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne

izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.45 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne

izobrazbe RTV Zagreb 17.55 Poročila 18.00 Oddaja za otroke RTV Ljubljana

18.25 TV obzornik 18.45 Brez parol 19.30 Iz otroške poezije, to­

krat za odrasle RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 Para svetega Janeza -*

film 22.00 Zadnja poročila

Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 Filmski omnibus RTV Skopje 19.30 Narodna glasba 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV

Ostale oddaje RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.37 Celovečerni film RTV Zagreb 22.05 Informativna oddaja

Kranj »CENTER« 26. oktobra meh. špan.

barv. film VRNI SE IZ M E ­H I K E ob 16., 18. in 20. uri

27. oktobra meh. špan. barv. fi lm VRNI SE IZ M E ­H I K E ob 16., 18. in 20. uri

28. oktobra meh. špan. barv. film VRNI SE IZ M E ­H I K E ob 16., 18. in 20. uri

Kranj »STORZlC« 26. oktobra amer. film ZOR-

RO MAŠČEVALEC ob 16.,-I8. in 20. uri

27. oktobra franc. film MOST DO SONCA ob 16., 18. in 20. uri

28. oktobra angl. film CAS BREZ USMILJENJA ob 16., 18. in 20. uri

Jesenice »RADIO« 26. oktobra franc. ital.

barv. CS film K R O G L J U ­BEZNI

27. oktobra franc. CS film MISTERIJE PARIZA

28. oktobra jugosl. film GRENKI DEL R E K

Jesenice »PLAVŽ« 26. oktobra franc. barv.

CS film MISTERIJE PARI­ZA

27. oktobra nemški film MORILEC NA DOPUSTU

28. oktobra nemški film MORILEC NA DOPUSTU

Žirovnica 26. oktobra amer. barv.

film RAZPOSAJENI DELFIN

Mojstrane 27. oktobra amer. barv. film

RAZPOSAJENI DELFIN

Kranjska gora 27. oktobra franc. ital. barv.

CS film KROG LJUBEZNI 28. oktobra amer. barv.

film RAZPOSAJENI DEL­FIN

Kamnik »DOM« 26. oktobra amer. film

GLASNO ŠEPETANJE ob 20. uri

27. oktobra amer. film GLASNO ŠEPETANJE ob 17.15 in 20. uri

Prešernovo gledališče v Kranju

PETEK — 28. oktobra ob 16. uri red DIJAŠKI II,

ob 19.30 uri za red K O L E K -TIVI-PETEK — Singe: V R A ­ŽJI FANT ZAHODNE STRA­NI, gostuje SNG Drama Ljubljana

Amatersko gledališče Tone Cufar

ČETRTEK — 27. oktobra ob 19.30 uri Držič-Rupel: BO­TER ANDRAŽ za abonma ČETRTEK in IZVEN

Central Kranj gostinsko in trgovsko podjetje sprejme

poslovodjo za gostinsko podjetje Zlata riba Kranj Pogoj: KV kuhar ali natakar s 5-letno prakso. be po dogovoru. Pismene jjSTrija ve sprejemi sploffli sektor podjetja, Maistrov t objavi razpisa.

J top sij i splo

"H/I, Kranj, 15 dni

26. OKTOBER 1966 * GLAS

(Nadaljevanje s 1. strani)

Če bodo neposredni... naj gredo predstavniki uprav­nih služb med kolektiv in razložijo razmere v tovarni.

Gre namreč zato, da že ne­kaj mesecev zaostaja proiz­vodnja in je realizacija za nekaj milijard nižja od pred­videne. Zaradi tega je tudi nižji sklad za osebne dohod­ke. Toda nerazumljivo je to, da problem najbolj občutijo neposredni proizvajalci, med­tem ko so upravne službe, vzdrževalci in drugi na bolj­šem. Čeprav je realizacija za nekaj milijard nižja, je osta­la režija na isti ravni, tako glede števila zaposlenih kot tudi v osebnih dohodkih. To pomeni, da sistem delitve in nagrajevanja ni v redu. Nanj sta opozorila že občinski in tovarniški komite ZK, ko sta avgusta letos na skupni seji proučevala razmere v žele­zarni. Takrat so zahtevali u-kinitev omejitve osebnih do­hodkov in ureditev nagraje­vanja po delu, ki bo teme­ljilo na objektivnih merilih za merjenje delovnih rezulta­tov. Razen odprave limita, se v bistvu ni ničesar spremeni­lo. Nasprotno, delavski svet je na svoji seji, 19. oktobra, napravil celo korak nazaj, ko je na predlog upravnih služb popravil cenike nekaterim obratom. To pa pomeni po­novno očitno deformacijo na-načel delitve po delu.

Na seji tovarniškega komi­teja so bili proti takemu na­činu reševanja teh problemov. Eden izmed članov komiteja je v razpravi celo dejal, da bodo morali imeti komunisti takšno vlogo kot nekoč, da bodo organizirali tudi stav­ke, če bo treba, kajti kljub vsemu prizadevanju in samo­upravljanju ni moč premak­niti stvari na bolje. Inženir Vinko Gole pa je dejal: »To­varna se potaplja! Ce bomo še naprej samo delali in nič več naredili, si bomo spod-jedli svoj obstoj. Tiste obra­te, ki delajo pod lastno ceno, je treba ukiniti, ljudi dati na stroje, ki stojijo zaradi po­manjkanja delavcev in so visoko produktivni. Tudi šte­vilne strokovne kadre, ki pre­živijo večino svojega delov­nega časa v pisarnah, je tre­ba poslati v proizvodnjo.«

Jože Knific, mojster v va-ljarni tanke pločevine, pa je pripomnil: »Pri nas so naj­slabše plačani proizvodni ob­rati. Le-ti lahko naredijo še veliko več, pa kaj, ko od te­ga ne bodo ničesar dobili. Ljudje nič več ne verjamejo v obljube. Tisti, ki so v pro­izvodnji, neposredni proizva­jalci, morajo več dobiti. Ce bodo ti imeli denar, ga bo­mo imeli vsi!« je zaključil svojo razpravo.

J . Podobnik

(Nadaljevanje s 4. strani)

Program izobraževanja.. poldanskem času. Za delovne organizacije, k i bi to želele, bi prirejali tudi strnjene se­minarje ob sobotah in ne­deljah.

Navzoči so veliko govorili rudi o šoli za upravljalce, ki je najnižja stopnja politične šole v komuni. Namenjena je predvsem tistim članom delovnih organizacij, ki so predvideni za delo v samo­upravnih organih. Večerna politična šola ima v Tržiču že tradicijo. Letos bo prvič tudi nadaljevalni tečaj. Pou­darili so, da bi bili zelo po­trebni seminarji za člane ko­misij delavskih svetov, saj ti često ne poznajo svojega de­la. Tudi širši seminar za go­spodarstvenike bi bil nujen. Občani pogrešajo tudi šole za starše in šoie za življenje. Želijo pa tudi, naj bi vklju­čili v svoj program tudi te­lesno vzgojo, ki je prav tako zvrst družbenega udejstvova-nja .V okviru filmske vzgoje naj bi ponovno uvedli kino-tečne filme. Dobrodošel bi bil filmski list s kratko oznako filma, ki naj bi bil hkrati tudi vstopnica. V svojo de­javnost pa naj bi vključili tudi foto-kino klub.

Tudi vprašanje turistične vzgoje bi moralo biti zajeto v programu. O pomembnosti te vzgoje bi morali seznaniti družbene centre in posamez­nike, ki oddajajo turistične sobe.

Mnenja in predlogi občanov na javni tribuni so delno po­trdili pripravljeni osnutek, delno pa ga dopolnili in tako omogočili delavski univerzi, da si za novo sezono začrta jasen osnutek dela in ga s polnim prizadevanjem skuša čimbolje izvesti.

M. Ogrin

Mrliška vežica ali prostor družbenih organizacij

Pred leti so družbene or­ganizacije Zlatega polja do­bile prepotrebne prostore za svoje delovanje. Dve sobi in manjšo dvoranico so dobili z nadzidavo garaže ob Dija­škem domu. Sobi služita sta­novanjski skupnosti, dvorana pa za različne namene. V njej deluje socialistična zve­za, taborniške in druge or­ganizacije. Mladina Zlatega polja si je v njej uredila svoj klub. Prepuščena cesti je z veseljem začela delati, ker je kazalo, da bo končno le pri­šla do svojega prostora. Za­čelo se je prijetno klubsko Življenje ob televiziji ali ob partiji šaha. Mladinci so de­lali z velikim veseljem. Usta­novili so razne sekcije, ki naj bi popestrile kulturno in zabavno življenje. Vse je ka­zalo, da bo stvar stekla. Toda nekega dne se je nad tablo z napisom »Stanovanjska skupnost« pojavila črna za­stava. V dvorani je bila krsta. Od umrlega se je lahko po­slovilo čimveč ljudi, kar je brez dvoma prav, vendar menim, da za to ni bilo iz­brano pravo mesto. Mladinci

so ogorčeno protestirali in pristojni so obljubili, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Vendar je po dobri stari na­vadi vse ostalo samo pri be­sedah in od takrat naprej, v krajših ali daljših presled­kih, dvorana služi mrtvim.

S takim početjem je zlato-poljska mladina izgubila vo­ljo do dela. Njeno delo je onemogočeno. Že sam psiho­loški učinek pri bivanju v prostoru, ki služi tako raz­ličnim namenom, je vse prej kot ugoden, da ne govorimo o higienskem. (Prostor nam­

reč niti v enem primeru td bil po pogrebu razkuien.)

Navedeni primer samo kaže, kako potrebne so v Kranju žale in bi bilo zato nemara prav, da čimprej zgradimo te prostore na no­vem pokopališču. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kje sploh novo pokopališče bo? Po novem urbanističnem na­črtu bo treba tega premak­niti, zato naj se ta zadeva čimprej spravi z mrtve točke, saj so nova stanovanja takš­na, da v njih res ni mogoče imeti umrlih.

Most čez Peračico popravljen

Prejšnji teden je bila nekaj dni zaprta nova gorenjska avtomobilska cesta od Pod-brezij do Črnivca, kar je povzročilo nezadovoljstvo med vozniki. Ti so morali namreč spet voziti po stari vijugasti cesti, še bolj pa so bili nejevoljni nad pomanj-

Zaradi prekratke varnostne razdalje

Verižno trčenje V nedeljo ob 16.50 so na

cesti 1. reda med Bistrico in Naklem trčili osebni avtomo-bilibili L J 441-34, voznik Ka­rel Aljančič, LJ 453-25 (Franc­ka Zaje), L J 284-04 (Stane Štrukelj), L J 460-55 (Franc Primožič) in K R 92-36 (Jože Pavlic). Vsi so vozili v kolo­ni iz Podbrezij proti Kranju. Zaradi zmanjšane hitrosti v koloni vozil, sta se prvi voz­nik Karel Aljančič in drugi Francka Zaje ustavila, Stane štrukelj, ki je vozil tretji pa je, da bi preprečil trčenje, zavil močno v desno, vendar kljub temu oplazil avtomo­bil Zajčeve. Nato sta se za­radi prekratke varnostne razdalje zaletela še voznika Primožič in, Pavlic. Pr i nesre­či je bila laže ranjena sopot-

Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj razpisuje 1. Začetni kuharski tečaj — začetek 3. 11. ob 15. uri 2. Začetni šiviljski tečaj — začetek 7. 11. ob 15. uri 3. Nadaljevalni šiviljski tečaj — začetek 6. 11. ob

15. uri 4. Angleški, nemški in francoski začetni tečaj 5. Tečaj za kurjače (nizkotlačni kotli) 6. Tečaj za skladiščnike raznih strok Rok za prijavo pod točko 4., 5. in 6. je 15. november. Vse informacije daje Delavska univerza »Tomo Brejc« Kranj, telefon 212-43.

niča v avtomobilu KR-92-36 Marija Pavlic in so jih nudili prvo pomoč v Zdravstvenom domu Kranj. Materialna ško­da na vseh vozilih znaša pri­bližno 14.000 novih dinarjev.

Avtomobilist izsiljeval prednost V soboto, ob 16. uri se je

na cesti Kranj — Mavčiče na Savski cesti pri hiši št. 44 hudo ponesrečil motorist Alojz Natlačen iz Drulovke. Peljal se je po glavni cesti in se nenadoma znašel pred osebnim avtomobilom, s ka­terim se je s stranske na glavno cesto pripeljal Matija Grah. Ker je avtomobilist iz­siljeval prednost sta motorist in voznik trčila. Natlačen je bil hudo ranjen in so ga od­peljali v bolnišnico, avtomo­bilist pa laže. Na vozilih je škode za približno 5000 novih dinarjev.

Hud padec motorista Med naseljema Vrba in Ži­

rovnica se je v nedeljo ob 18.20 zgodila huda prometna nesreča motoristu Janezu Gersolu z Lesc. Motorist se je peljal iz Žirovnice proti Lescam. V blagem ovinku pred Vrbo je zapeljal izven ceste in zadel v kamen ob cesti ter padel. Dobil je hud pretres možganov in so ga od­peljali v jeseniško bolnišni­co.

kljivimi oznakami za pre­usmeritev prometa. Vozniki so šele pred prvim viaduk­tom zvedeli, da morajo zaviti proti Podbrezju, po slabi ma­kadamski cesti, namesto da bi ustrezne oznake postavili že nekaj sto metrov od Na-kla.

Predstavniki podjetja Slo­venija ceste iz Ljubljane so nam pojasnili, da je cesta od sobote naprej odprta in je Radio v ponedeljek le pomo­toma poročal o ponovni za­pori ceste. Nadalje smo zve­deli, da so delavci Metalne iz Maribora, v dneh ko je bila cesta zaprta, popravili manj­šo izboklino na mostu čez Peračico, ki je nastala zaradi hitrice pri delu. Torej so go­vorice, da se je most povesil neutemeljene.

S. Š.

IN URADNI VESTNIK GORENJSKE

Izdaja in tiska CP -Go­renjski tisk«, Kranj, Ko­roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te­lefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. -Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplača­nih oglasov oe objavljamo