sodelovanje motor prenove - unisvet

SODELOVANJE – MOTOR PRENOVE

Projekt unisVET

OP 13.2.3.1.03.0001

Brdo, 20. 11. 2012

Dr. Justina Erčulj

Dušan Vodeb

2009 © Vodeb

GRAF 1 - RAVNATELJI

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1. 2. 3. 4. Letnik

Ob

seg

no

vo

sti

(v %

)

Leto2010 2011 20122009

GRAF 1 - UČITELJI

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1. 2. 3. 4. Letnik

Ob

seg

no

vo

sti

(v %

)

Leto2010 2011 20122009

NAČRT USPOSABLJANJ

Prerez koledarskega leta po dnevih

sobote in nedelje

104 dni

prazniki

11 dnipouk

161 dni

pouk ali aktivnosti

9 dni

ostale aktivnosti

44 - 53 - 65 dni

aktivnosti ali dopust

12 dni

dopust

24 - 36 dni

0 100 200 300 400

Koledarsko leto 365 dni

sobote in nedelje praznikipouk pouk ali aktivnostiostale aktivnosti (izbirne dejavnosti, izpiti, izobraževanja, drugo delo) ali aktivnosti ali dopustdopust

20. 10. 2009 © Vodeb, Vidovič, Bevc

pouk

4 ure

priprave na

pouk

2 uri

ostale delovne

obveznosti

1,5 ure

odmor

0,5 ure pouk

priprave na pouk

ostale delovneobveznosti

odmor

20. 10. 2009 © Vodeb, Vidovič, Bevc

8 urni delovnik

KOMUNIKACIJA UČITELJ – DIJAK IN MOŽNOSTI ZA

NASTANEK KONFLIKTA

VSAKO ŠOLSKO URO IMA UČITELJ PRIBLIŽNO

100 STIKOV:

• Preverjanje prisotnosti in pregled

domačih nalog. 30 stikov

• Osvajanje nove snovi. 10 stikov

• Razdelitev delovnih listov, napotki,

komentarji, poročanje. 20 stikov

• Ponavljanje, utrjevanje, preverjanje. 30 stikov

• Ocenjevanje, opozarjanje (zamujanje,

žvečilni, klepetanje, neprimerno obnašanje). 10 stikov

2010 © Vodeb

KOMUNIKACIJA UČITELJ – DIJAK IN MOŽNOSTI ZA

NASTANEK KONFLIKTA

NA ŠOLI Z 800 DIJAKI SE DNEVNO IZVEDE 200 UR POUKA:

• 200 UR x 100 STIKOV = 20 000 stikov DNEVNO,

100 000 stikov tedensko,

3 500 000 stikov letno.

• 10% je rizičnih: 2 000 stikov DNEVNO,

10 000 stikov tedensko,

350 000 stikov letno.

2010 © Vodeb

Podjetniško željo ima 48,8 % dijakov!

%6

9,2

24,3

36

12,8

11,7sploh ne želim postati

ne želim postati podjetnik

neodločen

želim postati podjetnik

zelo si želim

ne razmišljam o tem.

Raziskava unisVET, 2009 © Damjan, Vidovič, Vodeb

Dejavniki izbire poklica

Dejavniki Ocena pomembnosti*

Zanimivo delo 4,78

Dobri odnosi s sodelavci 4,66

Možnost napredovanja 4,55

Visoka plača 4,44

Uresničitev lastnih idej 4,42

Varnost zaposlitve 4,38

Jasno določene naloge 4,30

Samostojnost 4,26

Svoboden delovni čas 3,97

Ugled v družbi 3,91

*Srednje ocene pomembnosti na petstopenjski lestvici.


Razlika v podjetniški želji med spoloma

Želja postati podjetnik glede na spol

43,4

57,8

38,2

32,8

18,4

9,4

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

dekleta

fantje

%

P = želi postati O = neodločen N = ne želi postati podjetnik


Lastnosti dijakov: ar.sred. SD

So usmerjeni v materializem. 3,93 ,825

Želijo naprej študirati. 3,81 ,812

1. Zanima jih samo zabava. 3,62 ,872

2. Težko se skoncentrirajo. 3,40 ,885

So samozavestni. 3,38 ,916

3. Se učijo malo ali nič. 3,37 1,136

4. So neodgovorni. 3,28 ,884

Ne vidijo prihodnosti. 3,27 ,909

Nespretni v osebni komunikaciji. 3,24 ,911

5. So nerazgledani. 3,23 ,918

So iz socialno šibkih družin. 3,22 ,778

6. Nimajo nobenih vrednot. 3,20 ,965

7. Stalno zamujajo pouk. 3,07 ,964

8. - So radovedni. 3,01 ,942

So pripravljeni na spremembe. 2,99 ,833

9. - So samostojni. 2,71 ,745

10. - Spoštujejo učitelje. 2,59 ,921

Redno delajo domače naloge. 2,21 1,109

Pogled učiteljev na dijake

Raziskava unisVET, 2010 © Vodeb, Damjan, Vidovič

Podjetniške kompetence: samoocena učiteljev

kompetenca ar.sred. SD

Sem samostojen. 4,54 ,601

Prevzemam odgovornost. 4,31 ,730

Se spoštujem. 4,29 ,736

Sem prilagodljiv. 4,26 ,782

Sem komunikativen. 4,21 ,759

Znam reševati probleme. 4,20 ,664

Sem samozavesten. 4,11 ,772

Znam premagati neuspeh. 4,00 ,774

Znam voditi skupino. 3,94 ,885

Rad delam v skupini. 3,94 ,885

Imam nove ideje. 3,92 ,808

Se znam pogajati. 3,76 ,829

Lahko sprejmem tveganje. 3,40 ,866

Rad javno nastopam. 3,25 1,005

Imam lastnosti,

ki so potrebne

za podjetnika:

popr. oc.: 3,29,

SD: 0,932

Imam znanja,

ki so potrebna

za podjetnika:

popr. oc.: 3,61

SD: 0,843

Vir: Raziskava učiteljev; N = 255

Poprečje: 4,02 (SD:,49)


Primerjava segmentov glede na

odnos do podjetništva in kompetence

Spremenljivka

Segment X

“NE-podjetniki”

Segment Y

“ne odločni”

Segment

Z

“podjetni”

Lastna podjetniška izkušnja (%) 5,4 16,0 34,6

Podjetn. izkušnje v družini/bližnji (%) 45,6 41,5 70,6

Imam lastnosti za podjetnika (1-5,popr.) 2,84 3,13 3,75

Imam znanja za podjetnika (1-5, popr.) 3,24 3,65 3,91

Poprečna ocena 14 kompetenc: (1-5) 3,91 3,98 4,13

- Sem komunikativen. 4,11 4,06 4,36

- Znam voditi skupino. 3,74 3,79 4,19

- Imam nove ideje. 3,63 3,92 4,17

- Lahko sprejmem tveganje. 3,18 3,37 3,61

- Rad javno nastopam. 3,08 3,12 3,47

Splošen odnos do podjetništva: (1-5) 3,23 3,64 3,84

- Moji starši bi bili ponosni ... 3,17 3,43 3,61

- Imeti podjetje... je zanimivo delo. 4,05 4,02 4,43


REFERAT

• Posreduje informacije,

• sodeluje pri vpisu,

• izdaja potrdila,

• vodi evidence vzgojnih ukrepov,

• vodi učbeniški sklad,

• sodeluje pri organizaciji malice,

• skrbi za dijake s statusi in posebnimi potrebami,

• sodeluje pri izrednem izobraževanju,

• sodeluje pri alternativnih ukrepih,

• sodeluje pri organizaciji in izvajanju ID,

• fotokopira za učitelje.

2010 © Vodeb, Vidovič

Relativne stopnje pripadnosti

EU: 2,86 ŠOLA: 3,24

Druga država: 3,18

Država Slovenija: 3,56 Ljubljana: 3,61

Regija: 3,81

Glasbena skupina: 3,91 Širša družina: 3,94 Drugo mesto: 3,95

Šport klub: 3,95

Punca/fant : 4,37

Moji prijatelji: 4,68

Družina: 4,84

14 Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan

Segmentacija dijakov glede na pripadnost šoli

Nepripadni

15%

neodločni

48%

PRIPADNI

37%

So tudi bolj pripadni

družini in prijateljem.

-Več fantov

- Bolj pripadni partnerju

- Več deklet


Segmentacija mladih glede na stopnjo pripadnosti

Sloveniji

Velikost segmentov ( v %) glede na pripadnost državi Sloveniji

12,6

36,7

29,7

21,0

NE-pripadni

Neodločni

Pripadni

Močno pripadni

Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan

Odnos do družbe, države in državljanstva

Tabela 5: Trditve, na katerih so visoko pomembne razlike med segmenti Popr . vrednost

Igralci slovenskih reprezentanc bi morali znati peti našo himno. 4,38

Slovenski jezik je pogoj za obstoj slovenskega naroda. 4,38

V tujini oz. tujcem s ponosom povem, da sem iz Slovenije. 4,23

Slovenskemu državljanstvu se ne bi nikoli odrekel. 4,08

Državo Slovenijo imam zelo rad. 3,92

Zelo sem ponosen na slovensko nogometno reprezentanco. 3,77

Dobro poznam slovenske naravne lepote. 3,65

Naši državljani se premalo zavedajo prednosti življenja v Sloveniji. 3,58

Rad bi se preselil v neko drugo državo. 3,14

Za svobodo naše države sem se pripravljen tudi boriti. 3,01

Kvaliteta življenja v Sloveniji je zelo visoka. 2,89

Rad prepevam slovenske narodne pesmi. 2,41

Obešanje zastave ob praznikih je staromodno. 1,89

Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan

Priljubljenost šolskih predmetov

predmet Fantje Dekleta Skupno

Športna vzgoja 4,26 3,47 3,74*

Projektno delo 3,36 3,47 3,43

Informatika 3,40 3,21 3,28

Geografija 3,36 3,19 3,25

Zgodovina 3,47 3,08 3,21*

Tuj jezik 3,17 3,21 3,20

Slovenščina 2,95 3,24 3,14*

Matematika 2,77 2,92 2,87


Stopnja odgovornosti šole za:

Trditev Poprečna stopnja

odgovornosti (1-5)

Strokovno znanje 4,62

Jezikovno znanje, kultura govora in pisanja 4,24

Sodelovanje in delo v skupini 3,85

Kakovostno opravljanje delovnih nalog 3,81

Sposobnost pogajanja in reševanja konfliktov 3,55

Odnos do sodelavcev in strank 3,43

Delovna disciplina in redoljubnost 3,39

Splošna zainteresiranost 3,30

Odgovornost in zanesljivost 3,30

Odnos do lastnine in delovnih sredstev 3,26

Pripadnost in pripravljenost na pomoč širši skupnosti 3,23

Osebna urejenost in splošna kultura 2,92


Olimia, 20. 10. 2009 © Vodeb

TIMSKI PRISTOP

Predmet/ modul Vzgojno izobraževalni

cilji

Razredništvo, tutorstvo,

mentorstvo

Nosilci dejavnosti

kakovost

SLO Bralna pismenost R POKLICNA MATURA

EKSTERNA

SPREMLJAVA DIJAKOV,

POSAMEZNIH

UČITELJEV

IN ŠOLE

ANJ Bralna pismenost v ANJ R POKLICNA MATURA

MAT Matematična pismenost R POKLICNA MATURA

NAR

(BIO, KEM, GEO) IKK R, T, M

IZBIRNE DEJAVNOSTI,

Raziskovalne dejavnosti

ZADOVOLJNOST

UPORABNIKOV -

POČUTJE

DRŽ

(ZGO, UME, SOC, PSI) IKK R, T, M

IZBIRNE DEJAVNOSTI


TUJ II IKK R, T, M IZBIRNE DEJAVNOSTI


ŠVZ IKK T, M IZBIRNE DEJAVNOSTI


Strokovni predmeti /

moduli

POKLICNE

KVALIFIKACIJE T, M, R

Poslovanje učnih podjetij,

Interna poklicna matura,

Mentorstvo projektnim

nalogam

ZAPOSLJIVOST

DIPLOMANTOV

Pomen sodelovanja v teoriji

• “Če želimo izboljšati poučevanje in učenje, moramo okrepiti sodelovanje med vsemi deležniki v šoli in zunaj nje. V sodelovalnih skupnostih vsi udeleženci lažje izboljšujejo obstoječo prakso, razvijajo se bolj ustvarjalne oblike mišljenja in s tem novo znanje, hkrati pa tudi vsi prevzamejo odgovornost za doseganje rezultatov.”

(Huffman in Hipp 2003, 5)

Brdo, 2012 © Erčulj

Pomen sodelovanja v praksi

• »S sodelovanjem v skupini lažje od zunaj

pogledam na spremembe in njihovo uvajanje.«

• “Šele zaradi sodelovanja z drugimi zdaj

razumem, da ni nič narobe, če imamo v šoli

različne poglede.«

• “Delo v skupinah mi je dalo veliko dobre prakse,

izmenjava izkušenj ima svojo dodano vrednost

pri vodenju. Ob tem je nastajalo tudi novo

znanje.”


Šole kot učeče se skupnosti

• Spodbudno in skupno vodenje

• Skupne vrednote in vizija

• Skupno učenje in uporaba tega znanja

• Spodbudni pogoji

• Izmenjava in oblikovanje skupne prakse

Kako vam je uspelo v vaši šoli?


Skupina za sodelovalno delo

• Samo Juvan, Rihard Režek, Darja Vidovič

in Dušan Vodeb, SUAŠ Ljubljana

• Meta Kamšek, Gimnazija Kočevje

• Lojze Likar, Srednja šola veno Pilon

Ajdovščina

• Justina Erčulj, Šola za ravnatelje, Kranj


Delovanje skupine

• Kot podpora procesu prenove

• Spremljanje dela v šolah, vključenih v

konzorcij

• Predstavitve izkušenj

• Strokovne razprave


Sodelovanje v šolah na različnih ravneh

• Med učitelji

• Med učitelji in ravnatelji

• Med učitelji in dijaki

• Med dijaki

• Med učitelji, ravnatelji in starši

• Med učitelji, ravnatelji, dijaki in delodajalci

• …


Pogled naprej

• Oblikovati pogoje za še tesnejše

sodelovanje na področju poučevanja in

učenja

• Ohraniti in še okrepiti dosedanje oblike

sodelovanja v šolah (oblike dela z dijaki,

med učitelji …)

• Še več povezovanja med šolami


sodelovanje motor prenove - unisvet

Documents