Novo mesto, 14. januarja 1955

fttev. Z Leto 6 Lastniki ln Izdajatelj: Okrajni odbori SZDL rnomelj, Koevje ln Novo me to. Izhaja vsak petek. Urejuje uredniki odbor. U r e d n i t v o in uprava: Novo mesto, Cesta komandanti % |*- ta 25. Potni predal 33. Telefon urednitva ln * l Mfog 127. - Tekoi raun pri Mstni hranilnici v No\ -gMgL-stu 616-H-T-24. Letna naronina 480 din, p o l l e t , ^ ^ J'r>, etrtletna 120 din. Tiska Tiskarna Slovenj. . poroevalca v Ljubljani.

CENA 10 DIN

d o l e n j s k i l i s T e d n i k o k r a j e v rnomelj , Koevje i n N o v

JINICA

O D T E D N A D O T E D N A

Ne bomo razpravljali o vzrokih in pobudah ofoteka predsednika skupnega odlbora a m e r i k i h general t a b o v a d mirala Radiorda na Japon-ekem, niti ne o njegovi izjavi, da bi bilo dobro v r e i na K o rejo atomsko bombo. Tokrat se'bomo pisali o p o l i t i n i h viharj ih v Srednji Amer ik i . Ne utegnemo se za zdaj ukvarjati 5 potjo t u r k e g a ministrskega predsednika Menderesa v Irak m Sirijo, ln ker bomo e l e na koncu obiska predsednika T i ta v Burmi obravnavali pomen le-tega, se bomo tokrat ustavil i pr i Zahodmi Evropi , njenih tegobah, t e a v a h , bojaznih in preglavicah.

Ko se je minulo leto b l i a l o koncu, so francoski poslanci na ponovnem glasovanju o par i k i h in londonskih sporazumih odobrili, da lahko Nemci nosijo e l a d o in p u k o . B a letka je v drugem dejanju popravila n a p a e n korak, ki ga je storila v p r v e m . Tako je z d o b r n o mero duhovitosti zapisal neki zahodni komentator. Toda komur izid glasovanja niso le p u o b n e t e v i l k e , se je zamislil nad sodbo francoskih poslancev: izmed 627 l a n o v parlamenta j ih je 287 reklo >da, Nemci kar naj dobe voj-6koluzka. Menda m bo rezko najti borih . 10.000 din za izdelavo zbirke izdelkov belokranjske domae obrti. R.

okrajni I dr. n idar in tajnik O L O Z v o -sio or- ne Pere sta podrobno r a z l o i l a

ves zatkouiiti postopek pr i sprejemanju, prevedbi, napredovanju in nagrajevanju u-slul>enea. Prav v personalni s l u b i bi morali e posebno u p o t e v a t i zakonite predpise. Navedeni so bili primeri, ko ljudski odbori ali ustanove zaposlijo u s l u b e n c a brez pop r e j n j e p r o n j e s potrebnimi dokumenti in ga p l a u j e j o brez potrditve i n p e k c i j e za p l a e pri Sekretariatu za gospodarstvo in p r o r a u n L R S in okrajne komisije za u s l u -benska v p r a a n j a . V b o d o e bo treba vsako nezakonitost v personalni s l u b i odpraviti.

V drugem delu t e a j a so obravnavali pobiranje in p l a e vanje taks ter pravilno teksi-ranje raznih vlog, p r o e n j ioi r e i t e v . Tudi tu je e dokaj zmede in nejasnosti, oziroma nepoznavanja predpisov. e prav je na s p l o n o n a a administracija v zadnji letih vidno napredovala, a je e vendar dokaj slabega vmes, kar pa je treba odpraviti. Administrativno poslovanje ljudskih o d borov ter ustanov mora bit i urejeno. To velja posebno sedaj, ko prehajamo na formiranje komun. Komune bodo mogle takoj ob nastanku tudi v administraciji pravilno poslovati le, e bo v redu zaklju e n a in predana adminnsl ra cija sedanjih o b i n s k i h l judskih odborov. V p r a n j u ureje* ne administracije so na t e a ju posvetili znaten del a s a , ,

http://ceilot.no

Kaj so ugotovili kmetiiski strokovnjaki v Adleiih

Kot vefrino krajev v Bel i k ra j in i , so kmetijski strokovnjaki v Kmetijskem tednu obiskali tudi vasi v obini Adle-ii.

Ugotovitve strokovnjakov so v bistvu potrdile, kar trdi znani napredni kmetovalec na Ve l ik ih Selih Mati ja Peteh, da je to predel, kjer je vsako leto manj plodne zemlje. Nal i v i neprestano odnaajo plodno zemljo s poboij v doline in se povr ine orne zemlje vedno boli kri jo. Tako nastaja iz leta v leto bolj izrazita kamenitost in s tem slaba donosnost tal. Res se plodna zemlia. k i jo voda odnaa v doline, nekje ustavi, vendar raun strokovnjakov kae, d:i se zemlja s povr ine enega hektarja ustavlja na povrini komaj 14 do 20 arov. Ta proces drsenja plodne zemlje z e tako revnih tal v nije predele so strokovnjaki ugotovili v vseh vaseh, k i so j ih obiskali, to je v Marindolu, Vrhovcih, Gorenjcih, Selih, Adleiih in drugod.

Strokovnjaki pa so predlagali tudi ukrep, k i bi vsaj del

alo zavrl odnaanje plodne zemlje v dolino- P r v i tak ukrep, k i bi ga bilo treba pod-vzeti takoj, bi bilo pobono oranje- To bi zavrlo odplav-Hanje zemlje. Teava za ta ukrep pa je, ker so to razdrobljene parcele in bi bilo potrebno najprej zemljia zaokroit i (arondirati), kar bi bilo tudi iz drugih ozirov nad vse potrebno.

Nae travnike bi niti ne smeli imenovati travnike, kar so potrdili strokovnjaki. Donos krme je izredno majhen. Na povr inah , k i j ih imenujemo travnike, bujno raste mah in ovira rast trave. Povsem razumljivo, primanjkuje gnoja. Z gnojenjem travnikov bi se donosnost dvignila, prav tako tudi kvaliteta krme- To

je spet osnova za boljo ivinorejo. Toda, kako pri t i do gnoja? Za take razmere ni k r i va samo zemlja, del krivde nosi tudi pretekla vojna. Do 50% vasi v obini je bilo po-ganih, ivina je bila skoraj popolnoma uniena. Marsikje ni ostal p r i hii niti en rep Razumljivo je, da je bilo treba po vojni vloiti vse napore in sredstva za obnovo, k i e ni povsem zakljuena. Tojne posledice se na tako pasivnem predelu e prav posebno poznajo, prav tako, kot so tudi suna leta povpreno bolj p r i zadela J e kraje kot ravninske

Veseli nas, da se enkrat ta

ko temeljito postavlja vpraanje dviga kmetijstva. S skupnimi napori bomo prav gotovo nali pot za napredne j e kmetijstvo- Pozdravljamo vse napredne ukrepe in pobude v zvezi s tem- Posebno toplo se zahvaljujemo strokovnjakom za njihov trud in dragocene nasvete, tako ing. Lonikar ju ilcu in Novaku. elimo e ve takih nasvetov in pobud. Pozdravljamo napore ljudske oblasti, k i se trudi dvignit i tudi nae zaostalo kmetijstvo in prosimo tudi pomo, da impre j pridemo na zeleno vejo.

Ivan Gabrijan

0 premestitvi delavcev se ne morejo sporazumeti

Na-pediciji obrata Kmetijsko gozdnega posestva Koevje v Ribnici, je bilo treba nekaj delavcev, osem po tevilu, premestiti na obrat istega posestva v Grarice.

se s predlogom sindikalne podrunice, ki je v tem, da se premesti ekonomsko najmanj ogroene delavce, strinja. Jasno pa je, da sindikalna podrunica nima pra-

Ker se izmed lanov kolektiva ni j vice o tem odloati, ker ni upravni organ, lahko pa stavi svoje he javil prostovoljno za delo

v Graricah, je na sestanku kolektiva sindikalna podrunica predlagala 8 tovariev, to je predvsem takih, ki bi bili z premestitvijo ekonomsko na'manj prizadeti. Ta predlog sindikalne podrunice, ki bi %a. morala potrditi e uprava posestva v Koev-ru, oa je bil drugaen, kot ie bil oredlog uprave obrata v Ribnici, ki ie predvidevala premestitev drugih lanov kolektiva. Zaradi tega je prisilo do nesporazuma.

Okrajni sindikalni svet je skual posredovati v tej zadevi, da bi se nala sporazumna reitev, vendar kot kae, brez uspeha. Ker nj bil predlog sindikalne podrunice v celoti upotevan, se je ta obrnila e na republiki sindikat kmetijskih in gozdnih delavcev. Odgovor tega je bil, da

Gospodinjski teaj na Gor. Suicah K l j u b zaetnim teavam se

je 3. januarja zael kuharski teaj v prostorih zadrunega doma. Teaj je v okviru K U D Janko Joe in ga obiskuje 13 deklet iz Suic, Dobindola in Vrduna. Dekleta tvorijo res vzorno druino, da j ih je veselje gledati pr i delu. Vsaka je dala 200 din za nakup p e c e n -je in pripeljala voziek drv tedilnik je pa dala na razpolago Rihar Pavla. Upravnik doma Janko Ivan je rad odstop i l primerno sobo za kuhinjo pa tudi druge pro-store za ta koristni teaj.

Teaj bo trajal 14 dni a l i pa e dalj, vsak dan od devetih

dopoldne do t ir ih popoldne, od t ir ih do petih bodo pa teajnice posluale predavanja iz zdravstva, zgodovine (NOB), zemljepisa, kmetijstva, d ru bene moralne vzgoje in gospodarske politike- Vrhu tega bodo obnovile na jpot rebneje stvari iz slovenskega jezika i n rauns tva , tako do bo as res temeljito izrabljen za splono izobrazbo. Namdi ra le bodo tudi igro Nali so se.

Teajnice izjavljajo, da bi teaj rade nadaljevale v poletnih mesecih, da bi se izuvile v vkuhavanju sadja in v p r i pravljanju bolj zdrave rastlinske hrane. R.

predloge in pripombe. Navzlic ponovnemu sestanku

zastopnikov uprave posestva v Koevju, Republikega sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev rer okrajnega sindikalnega sveta s prizadetimi delavci ni prilo Jo reitve tega vpraania. Delavci, kj jih je za premestitev predvidela uprava obrata v Ribnici, se premestitvi upirajo, e da so na novem delovnem mestu teji delovni po^oii ter da bi bil ekonomski poloaj njih in njihovih druin s premestitvijo prizadet. Nasprotno pa ta premestitev za ekonomsko dobro stojee lane ne bi bila tako teka. Stalie teh delavcev podpira njihova sindikalna podrunica.

Za kolektiv, ki teje 25 lanov, premestitev pa predvideva kot reeno 8 lanov, je sedaj vsa stvar dokaj zapletena. Upamo pa, da se bo vendar na koncu konca nala pametna sporazumna reitev v obojestransko zadovoljstvo, ki bo celothemy kolektivu samo koristila. -em-

NA VINICI SE JE P R I E L T E A J PLZ

Obinski odbor Protiletalske zaite na Vinici je organiziral teaj PZ. Teaj obiskuje 32 teajnikov, za uno snov pa imajo predavanja iz sanitetne, poarnovarnostne, tehnine ter kemine slube. Teaj je vsak torek in petek od 18. do 20. ure v prostorih ole. Ob koncu teaja, v marcu, bodo teajniki opravili izpite. J .

i e poznate Dolenisni list?

i n l < a r n a _ _ _ _ | METALURKO KEMINA INDUSTRIJA C E L J E

T E L E F O N I : 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 B R Z O J A V N I N A S L O V : C I N K A R N A C E L J E

ELEZNIKA P O S T A J A : Celje industrijski t ir i Cin